I
m
IZDAJTA ZA GORIŠKO IN BEIEČIJO
jfjo Vlil. . stev 69 (2q^
PRIMORSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prispevajte za Kulturni dom
Poštnina plačana w gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 20. marca 1952
Cena 20 lir
-S!j—PRIMER EOTTHECft jtASTOPU TRŽAŠKIH SMIBEŠICEP P OBRAMBO maSlH PRAP1C
Nošen protest zastopnikov vseli Slovencev Prš ZVU proti nacionalnemu zatiranju
,e *0or„in,e’ 2“r“rfž katerega kotlin omenlena delegacija 'sl,!«ittw-*P,re:*e?n pri Gene. '■tieve tori'i za civilne iiooo ~ gen- Whitelawu, ni
>MaL;t°l3° časc so se VSefl slovenskih ■ nm organizacij v Trstu
*rnih
y°varjali
«na,trZ\Z°enotni’ skup' %tiJ’J 0 bl zahtevali, da
™Cem tukGjšnja H>-J zgradl osrednji kul-C?SOet”i dom. ki naj l vsem kulturnim potre. »»o«*«** „ Trslu D .. ■ je n c— * -
6,
^ci
"amrei5' da je pogosti j,; odklanjanju za-
„„ Postavljajo Slo-Wo, ” B tem, da namreč ^joj. ',a nast°Pa in da se zahteve, ki jih \riu,J10 Posamezne skupi-ie bul ne kriJeio. Za-^ *o kit ?otrebno dokazati, t.različnemu poli-'S>in 0 ~anju posameznih ®en4or * rfaških Slovencev je rnoinn Jake toike, kjer “etici ’ da se vs* tržaški ^elenn ze.dmimo.
11 sprej„C1,a' ki je zaprosila je j pri gen. Whitela-^ r<tZon„ Prej> PO dolgotraj-!i tPom.B0rifl nspela sestavi-5««a D*‘C“' ki sta jo pod-^ Vsake	predstavnika
•“'■turni!, zgoraj navedenih iV{ei-ai °7n.anizaeij.
I*1 Pen. J; e9aciie ni spre-i)em dei. delaio, temveč po c|1ett, Q7!ra,!i major J. A-.f egacija je zaradi ob vsem spo-
Si , .
s'0er
i.el!etta ~^° osebe g, majorja it"'*'"’ur.ptotestirala, ko je n Sloj Javljala vse trža-lk><4 in ko se sicer rmjie, Jej testih sprejemajo ir* 'taki),50 samo predstav-skupin in glede cji* “Urn,.1 n*ti nimajo zve-<ii .*e oone. Delega.
. s5a ve še zlasti zara-&rihi' da vidi v zgolj po-
ga je gen. 'A hi-
»rj^.ker £°Sebej 20 ta
r%,
11 to
^rada
le na vratih ma-
označeno, da
Ni Urai za s,
U... Ja	.Oegunce m pa
n,f ine. (Ze sama
Nobeni 1.?,“ urada 7)0 Pr* e, Je, .^itev mirovne
Slo? ^0 ,_Jo Jo zagrešila
y’>iri\r'*ki yia' kajti na an-
H k	ST°	NI na-
torei
p°jn1»	venskih	za-
'i b*0 *n j,. *yanjšin» nedo-»e- teni	°nito. Sloven-
im* ’niroZllju smo nam-
^i?ar°d.7i»°aodbi- dT-
2 it. *tot u Gredo vse kAk hnskin, enaknPravnemu
h<A NfinAn. msM0 N7-^	“O0.V.4	MANJSI-
dcfie Oeti °!Le,tt je pojasnil, NmNo' nailte^aw napotil
LPrei fc »i«"***
iti/. ia<iet)i’ ®r hoče biti o PoutNtan. ina’prej natančno N,48*11, da .k Prau njega bii0 Nacije p • re Podrobne
%  ............
pred« prosij° z« N* 4tl ^niki vseh tu-v>cii.	kulturnih
,n
N 56 dnlan,noVega- °be
■■ 0 n vsej 3 zagotovil, .-.'ut natančno poro-
ga Pe^Caj Povsem ne-
'0
t°rju
Pri general-
za civilne za-
W?0menic0deI!?acy“ pre*
nien-!e°	fcl	zahteva
%
05 kult‘l°"en*kega osred-urnCae	•	•
Ns*d!?stenn!fa.doma i2: jaB*
»ij,
°',3e opozorila to l?. ^!ouen ?uje’ u katerem V’J«b tel0i 0 ‘eJ coni in je	je	že	pet
"it « t>eliT!“ m*Tovna N 0»ne Bel3a«o. toda od
nftidb-Ci*C do*Icj
njene
naj.
»5'2a dol°čN Ve»«e«5u0d6“ n. pr 5risprlfl ®l°»en	tu-
, e,eman--,,Ceu.2 Italijani tega ® 3.aune /unfc-“ dh • Po!dt„ 'Zfajajo ne
Npr9‘ jaonl ni' občinski J!uratii in niti
N0 “»na “ alje Predvide. % St u°ri°dba
' ‘ dejavni jeZlk
*	j«	n‘1ni zakoni.
Ni^faba Pte„,!e Pveo °! t Urddih * l‘lanifir
d,
»t» "0;
e« "“ih o‘*-,“,‘»cine n
trJe 4! k*zni V?Vei 80 «1«
bi'"« 2a tistega ki * 4** 2Vt/t0r5 ^n«I. ’Prt 4e8aci, 2°kone . ’ fcer pti-
pHka-
'i'>'lc, 0;- Položaj
ucljani
prika-
sloven-
tliN j k je na
da *« . . na pTav.
ki
S\Sdalje
k>lTj' PeVr, *UOjimi PO-
n^^^ofi na-V *uN«a' ki «r ažanja dr-
z« 3e i je stn2° Pa edi*
N|N«.n!e®«<Sa r*nf8- P»-»er * rei. •. ka)c0 ‘udi nalca-
‘et L ‘»C ®ic« od a SI°* 01 zC bit °dprauljena. Pn‘!c n^°3or K«l-8e«- Whitcia-
w>a opozorjen na vso ogromno materialno škodo, ki so jo Slovenci utrpeli na gospodarskem področju; povrnitvi te škode se Slovenci ne bodo nikoli odrekli.
Major Kellett je izvajanja delegacije pazljivo poslušal in večkrat želel pojasnil. Obljubil je, da bo o rsern sestavil poseben memorandum. Zaprosil je, da bi mu bili člani delegacije še nadalje v pomoč za razna dopolnila in podatke, kar so mu ti obljubili.
Ne da bi hoteli kakorkoli prejudicirati uspeh te akcije, moramo vendar poudariti velik pomen skupnega nastopa, ki je po dolgih letih prvi. Dejstvo je, da Slovenci še nismo, nastopili glede nobene zahteve enotno vse od tedaj, ko so se med nami pojavile prve razprtije 1. 1947 in potem še hujši razcep 1. 1S4S. Gotovo je, da je vsaki slovenski zahtevi že v naprej odvzet, dobršen del verjetnosti za u-speh, čim postavi to zahtevo katerakoli kulturno-prosvetna ali politična skupina ločeno. In kakor je delegacija pri majorju Kellettu poudarila, da nastopa pri zahtevi 'po osrednjem kulturnem domu enotno ne glede na politično prepričanje pripadnikov posameznih kulturnih skupin in ne da bi bila pri tem njihova politična pripadnost kompromitirana, tako bi bilo mogoče doseči enak skupen nastop še za več problemov, ki se morajo čimprej rešiti v korist Slovencev.
Prepričani smo, da bo slovenska javnost ta prvi skupni nastop ugodno sprejela. Hkrati pa želimo, da ta prvi skupni nastop ne bo obenem tudi zadnji. Kakor je namreč naša borba težka, bo vsekakor nekoliko lažja, če bomo vsaj na tistih področjih, kjer je to mogoče, delali skupno.
R. R.
Predstavnik glavnega ravnatelja ZVU maj. Keliet je sprejel slovenske zastopnike vseh kulturnih skupin v coni A, ki sa zahtevali, naj se popravijo vse krivice, ki se §e vedno dogajajo tržaškim Slovencem
Dne 19. marca 1952 ob 11. uri Je major J. A. Kellett, kot posebni pooblaščenec generalnega ravnatelja za civilne zadeve, brigattnega generala Johna L. VVhitelavva, sprejel delegacijo predstavnikov vseh slovenskih kultirmih organizacij in ustanov v angloameriški coni STO.
Delegacijo so sestavljali prof.
Fran Rauber za SHPZ (Ul. Roma), Stane Bidovec za SHPZ (Trg Ponterosso). dr. Frane Tončič za SNS, dr. Maks Sah za SP in dr. Janko Jež za SPM.
Delegacija je izročila g. maj. Kollettu kot posebnemu pooblaščencu g. gen. Whitelawa spomenico, s kaifero zahteva od ZVU, da zgradi iz državnih sredstev v središču mesta slovenski osrednji kulturni dom, ki naj bi odgovarjal vsem kulturnim potrebam tržaških Slovencev.
V podkrepitev svoje zahteve je delegacija obrazložila nevzdržno stanje, v katerem so tržaški Slovenci na vseh področjih javnega življenja zaradi neizvajanja osnovnih določb mirovne pogodbe z Italijo, kakor so določbe o enakopravnosti Slovencev tega ozemlja, ki so državni narod, glede uporabe jezika, glede šolstva, glede kul-iure, nameščanja v javnih ura-I dih in glede drugih državljam-
skih pravic. Nadalje je opozorila delegata g. gen. Wh;telawa na nujnost ureditve ostalih vprašanj, kakor so vprašanje državljanstva, razveljavljenje obsodb bivšega posebnega sodišča za zaščito države in italijanskih vojaških sodišč, vprašanje razveljavljenja raznih še vedno veljavnih zakonov iz dobe fašizma, vprašanje povračila škode, povzročene Slovencem na gospodarskem in kulturnem
RepeniaM ^Protestno
euinanontamonfir1!	r
priredi SI A U danes v Kopru
Kandidati enotne volilne liste za repentsborsko občino so se
sestali včeraj in pretresli polo-;
žsj v zvezi z bližajočimi se Poziv istrskega ljudstvo E. Kardelju zunanjemu ministru FLRJ, naj podvzome nojod očnejše korake
pri italijanski vladi, da preneha s podpiranjem šovinistov in njihove protijugoslovanske goo|e
področju po prvi svetovni vojni itd. ^
G. maj. Kellett je vzel na znanje, da nastopa delegacija v imenu vseh tržaških Slovencev, in je zagotovil, da bo g. gen. Whltelawu po njegovem izrecnem naročilu podrobno poročal o vprašanju slovenskega osrednjega kulturnega doma in o ostalih sproženih vprašanjih, nakar bo g. general sprejel delegacijo na osebni razgovor.
upravnimi volitvami. Soglasno so pozdravili jugoslovanski predlog o sporazumni rešitvi tržaškega vprašanja v okviru mirovne pogodbe z Italijo in ostro obsodili protijugoslovansko gonjo iredentističnega in kominformističnega tiska. Hkrati so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti namera-vanj raztegnitvi italijanskega volilnega zakona o vezanih listah tudi na n?še področje, ker Ere v bistvu za nedemokratičen in nepošten poskus potvarjanja volje prebivalstva.
Končno so razpravljali tudi o konkretnih vprašanjih repen-tabcrske občine, o čemer bomo obširneje poročali prihodnjič.
KOPER, 19. — Na protestnem zborovanju, ki je bilo nocoj v Materadi, je tov_ Ivo Jukič, član okrožnega od‘bora SIAU, govoril vaščanom o iredentistični gonji združene tržaške reakcije in kominfor-mistov.
Med drugim je dejal: »Priporočamo italijanskim šovinistom, naj nas pustijo popolnoma pri miru, ker imamo dovolj dela in skrbi, da skupno z jugoslovanskimi brati čimprej zgradimo lepše in bogatejše življenje našim delovnim ljudem.
Maršal Tito je v našem imenu in v imenu narodov Jugoslavije spet ponudil roko sprave z iskreno željo, da bi se našla možnost zbliža-
,BORBA" O DANAŠNJI ŠOVINISTIČNI MANIFESTACIJI V TRSTU
HITRO SO IZ DRUGE
POZABILI LEKCIJO SVETOVNE VOJNE
Tu nehdo seje veter, a ne pomisli, kakšno žetev lahko prinese
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 19. — Jugoslovanski tisk še nadalje komentira gonjo italijanskih iredentistov in šovinistov proti Jugoslaviji, ki bo imela verjetno svojo kulminacijo z jutrišnjo manifestacijo ob četrti obletnici propadle tripartitne note v Trstu.
Nocojšnja «Borba» piše v tej zvezi in v zvezi s pozivom tržaškim študentom, naj se prid-družijo v borb), da »bo italijanska trobojnica ponovno zaplapolala od Trsta do Boke
STIRISTRANSKI SESTANEK o nemški mirovni pogodbi?
Izjave Iraocoshega zunanjega ministrstva, l/čeraj so se začeli razgovori o odgovoru na sovjetsko noto. Posarje še vedno na mrtvi točki
PARIZ, 19. — Danes so se začeli razgovori med tremi velesilami o odgovoru na sovjetsko noto o Nemčiji. Razgovori so se začeli takoj po koncu prve seje ministrov Evropskega sveta Jutri bo nova trojna seja, poleg tega pa bo še posebna seja, ki ji bo prisostvoval tudi kancler Adenauer, da se bo seznanil s podrobnostmi odgovora zahodnih velesil.
Medtem je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da se «zdi zelo verjetno«, da bo prišlo do štiristran-skega sestanka med zahodnimi velesilami in ZSSR o mirovni pogodbi z Nemčijo. Sestanek bi bilo mogoče organizirati, je dejal predstavnik, bodisi med namestniki štirih zunanjih ministrov, bodisi med tremi zahodnimi visokimi komisarji v Nemčiji In med sovjetskim poveljnikom v Nemčiji, generalom Cujkovom.
Čeprav še ni mogoče soditi, ali predstavlja zgornja izjava rezultat današnjih razgovorov med Edenom, Schumanom in Dunnom, ali pa bolj željo francoske diplomacije, omenjajo v pariških političnih krogih dva elementa, ki morda nekoliko osvetljujeta to izjavo: omemba možnosti razgovorov med štirimi visokimi komisarji in pa nenadni ponovni prihod ameriškega visokega komisarja Mac Cloya v Pariz. Mac Cloy je žele včeraj odpotoval iz Pariza, kjer se je razgovarjal z Eisen-howerjem, v Bonn, danes pa se je nenadoma vrnil in takoj odšel v ameriško veleposlaništvo. kjer se je sestal z novim veleposlanikom Dunnom.
Iz teh znakov sklepajo, da bodo zahodne velesile morda predlagale konferenco štirih, ki bi naj predvsem pripravila prve pogoje za konferenco o nemški mirovni pogodbi — v glavnem torej ustanovitev enotne nemške viade. Ne bi šlo to-tej toliko za konferenco, ki bi že začela sklepati o mirovnih pogojih, kot za pogajanja, ki naj ustvarijo potrebne pogoje za mirovno konferenco.
O trojnih razgovorih se izve še, da je Eden prinesel s seboj besedilo, ki ga je pripravil Fo-reign Office in o katerem so v Londonu najprej razpravljali izvedenci, nato pa Eden sam z ameriškim in francoskim veleposlanikom. Na drugi strani i^trjujejo, da je Dunn dobil iz «ashingtona nova navodila, o katerih je danes poročal Schu-tnanu in Edenu.
Po vesteh iz dobrega vira omenja londonski načrt odgovora avstrijski primer, to je, zahodno razočaranje zaradi neuspeha pogajanj, ki so se vlekla tolivo časa, da pa ne postavlja sklenitve avstrijske pogodbe kot pogoj za začetek razgovorov o Nemčiji.
Glavna točka londonskega načrta je po teh informacijah vprašanje svobodnih volitev v Nemčiji, brez katerih ni mo-gcče misliti na nemško enotnost. Zahodne velesile bi v tej točki zahtevale od Moskve podrobnejših pojasnil. Pa tudi, če bi bil dosežen zadovoljiv sporazum o teh volitvah, se je treba domeniti, kakšna pooblastila naj ima tako ustvarjena enotna nem ka vlada. Pojavlja se na primer vprašanje, ali bi imela ta vlada pravico, da takoj vzpostavi lastno vojsko, ali če bi bila njena suverenost omejena in v kakšni meri.
Dodajajo, da so na današnji seji predvsem govorili o seznamu vprašanj, ki bi prišla v poštev za besedilo odgovora. Besedilo, ki bo odobreno v Parizu, bo moralo biti predloženo še v dokončno odobritev Londonu in Washingtonu.
Medtem se je danes začelo zasedanje štirinajstih ministrov Evropskega sveta. Ministri so razpravljali o odnosih med Evropskim svetom in med evropske skupnostjo jekla in premoga (Schuma-nov načrt) in evropsko obrambno skupnostjo. Eden je predlagal, da bi bili ti stiki čim tesnejši, zlasti ker bi bilo v tej obliki najlaže doseči sodelovanje med Anglijo in o-bema organizmoma. Kot zna-
no. je Anglija članica Evropskega sveta, ni se pa pridružila ostalima dvema organizmoma Edenov predlog odraža angleško skrb, da bi začetek delovanja «poola» in ustanavljanje evropske vojske praktično odvzelo Evropskemu svetu vsako važnost in s tem zmanjšalo angleški vpliv na evropske zadeve. Zaradi tega predlaga Eden. da bi bila Schumanov in Plevenov načrt nekaka organa Evropskega sveta.
Posarskega vprašanja se na zasedanju Evropskega sveta še niso dotaknili, Adenauer pa je izjavil, da «ni mogoče, da bi o tem ne govorili«. Kot menijo, včerajšnji razgovor med Adenauerjem in Schumanom ni prinesel nič novega.
Predstavnik Francije v Posarju Grandval pa je danes
v Parizu obtožil zahodnonem-ško vlado, da «nadaljuje Hitlerjevo politiko v vprašanju Posarja« in zagrozil, da se bo Francija morala odpovedati Schumanovemu načrtu, če bi bila prisiljena zapustiti sedanjo gospodarsko zvezo s Posarjem.
V imenu kanclerja Adenauerja, ki se mudi v Parizu, je zahodnonemški podkancler danes izročil anketni komisiji OZN odgovor svoje vlade na njena vprašanja.
Kotorske«, da se zdi, da so na drugi strani Jadrana- prehitro pozabili lekcijo iz druge svetovne vojne. List ugotavlja, da ti izpadi ne morejo prispevati k rešitvi italijansko jugoslovanskih odnosov. Koncert na Velikem trgu v Trstu bo posvečen pesmicam, s katerimi so horde ubijalcev prekoračile mejo fašistične Italije v zadnji vojni.
Značaj te manifestacije je tak, da ne bo nikogar začudilo, če se b£v slavo tristranskega predloga slišala igrati tudi »Giovinezza«, ob zvokih katere je duče nedavno na svoj način opominjal ZDA in Veliko Britanijo.
«Vse to — zaključuje »Borba« — koristi samo tistim, katerim so mednarodne zmešnjave potrebne. Tu nekdo seje veter, z ne pomisli, kakšno žetev lahko prinese«.
Nocojšnja «Politika» objavlja članek, v katerem obravnava proteste prebivalstva jugoslovanske cone STO proti nezaslišani antijugoslovanski gonji italijanskih iredentistov. List piše, da je za te proteste značilno, da se je prebivalstvo cone B dvignilo popolnoma spontano proti valu laži in klevet, ki jo širijo italijanski šovinisti s tržaškim škofom Santinom na čelu o razmerah v coni B. Odpor proti tej gonji se je začel v Izoli, ko se je na vaden občni zbor sindikalne podružnice delovnega kolektiva tovarne »Ampelea« hitro in spontano spremenil v protestni miting. «Politika» omenja tudi politični položaj v coni A in zahtevo iredentistov po raztegnitvi italijanskega zakona o povezavi list za bodoče občinske volitve.
«Vsi Tržačani, Slovenci in Italijani, zahtevajo, da se volitve izvršijo čim prej, toda so odločno proti italijanskemu volilnemu zakonu, ker bi u-vedba tega zakona pomenila izigravanje demokratičnih načel in bi take volitve izobličile prave mnenje večine tržaškega prebivalstva«.
Tudi zagrebški »Vjesnik« piše, da ima vse to rimsko manevriranje za cilj dokazati, da italijanski šovinisti vztrajajo pri svoji zahtevi po uresničenju tristranskega predloga. Pri tem poudarja list. da je bila izjava navaden volilni manever, ki je bil potreben- De Ga-
manevrirati na mednarodnem polju«.
V zvezi z zadnjim incidentom na albanski meji se je zvedelo, da so kmetje iz obmejnih vasi spoznali v osebi, ki je bila ubita 14. t. m., De-lija Salija, znanega vohuna in albanskega bandita po rodu iz obmejne vasi Gorica. Nocojšnja »Borba« poudarja, da dejstva, da je bil Sali oblečen v uniformo albanske vojske, da so albanski graničarji dva dni pred tem postavili zasedo, na jugoslovanskem ozemlju, ki je gotovo imela nalogo, da bi zaščitila povratek albanskih diverzantov iz Jugoslavije, dokazujejo, da so te akcije pripravili in organizirali albanski uradni krogi. List poudarja, da albanski sateliti vršijo te provokacije ne samo zato. ker imajo tak nalog iz Moskve, temveč tudi zato, da bi prestrašili albansko ljudstvo, ki pokazuje vedno večje odpora proti satelitski politiki Enver-ja Hodže.
#Ta primer dokazuje — piše nocojšnja «Politika» — ozko in načrtno povezanost albanskih graničarjev in diverzantskih tolp, katerim albanska vojska omogoča in pomaga pri prehodu čez mejo in ščiti njihovo vrnitev«.	B.	B.
zi z glasovanjem o oborožitvi.
Spodnja zbornica je danes po dolgem razpravljanju odobrila proračun za letalstvo v znesku 437 milijonov in 740.000 šterlingov.
CAMBERA, 19 — Na podlagi danes objavljene statist ke se je v februarju primanjkljaj avstralske plsč-lne bilance zvišal za 46 milijonov in 700.000 šterlingov. V prvih osmih mesecih sedanjega finančnega leta je celotn; pr'manjk!jaj dosegel 315 milijonov' š-teriihgov. Omejitve uvoza, ki so jih pred kratkrn odobrili, bodb. stopile v veljavo šele ob koncu marca.
.	  i_________
nja med Jugoslavijo in Italijo, in dal nov konkreten predlog za rešitev vprašanja STO. Gospod De Gasperi je ta predlog oholo odbil in dal signal za novo gonjo proti ljudski oblasti v coni B in Jugoslaviji. Z izjavami raznih profašističnih italijanskih predstavnikov in skupin o «italijanst'’u Trsta, Istre in Dalmacije« dokazujejo, da so še vedno na stari imperialistični poti in da nočejo dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo, temveč da bi hoteli znova podjarmiti del na šega narodnega telesa.
Toda mi ne bomo nikdar pozabili naše težke suženjske preteklosti, ko so nas držali v okovih prav isti Santini. Bartoliji in drugi sovražniki ljudstva, ki bi danes radi govorili v našem imenu.t Ne bomo pozabili požiganja in zapiranja naših šol in kulturnih domov, prepovedi, da govorimo v maternem jeziku, spreminjanja naših hrvat-skih in slovenskih priimkov in ostalih dobrot njihove dvatisočletne kulture.
S tega našega zborovanja pozivamo jugoslovanskega zunanjega ministra tov. Kardelja, da v našem imenu pod-vzame najodločnejše korake pri italijanski vladi, da ta preneha podpirati CLN in ostale šovinistične skupine, ki s šovinistično gonjo zastrupljajo odnose med Jugoslavijo in Italijo in resno ogrožajo mir v tem delu Evrope«.
Podobna protestna zborovanja so bila v mnogih drugih krajih Istrskega okrožja, med drugim v Sečjolah, Pučah, Segetu, Bujah, v tovarni Salvetti v Piranu itd. Z vseh zborovanj so bile poslane resolucije odboru za zunanjepolitične zadeve Ljudske skupščine FLRJ in zunanje-
mu ministru Edvardu Kardelju.
Med številnimi protestnimi zborovanji, ki so napovedana za jutri, bo tudi zborovanje v Kopru, ki ga sklicuje mestni odbor SIAU,
Delo komisije OZN
za razorožitev
NEW YORK, 19. - Komisija OZN za razorožitev je imela danes popoldne svojo drugo delovno sejo. Ameriški delegat Benjamin Cohen je odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je na prvi seji zastavil sovjetski predstavnik Malik. Cohen je dejal, da ni mogoče sprejeti sovjetskih predlogov o prepovedi atomske bombe in znižanju o-borožitve, predno bi bila določena zadostna jamstva, da se bodo ti sklepi izvajali. »Nobena država, je dejal Cohen se ne more razorožiti, če je edino iamstvo obljuba na papirju, ki jo je dala druga države«
Z drugim vprašanjem, je dejal Cohen, je hotel Malik ponovno spraviti na dnevni red drugo zahtevo, ki jo je OZN že zavrnila, namreč zahtevo o znižanju oborožitve in oboroženih sil za eno tretjino. Ameriški delegat je poudarli, da bi tako mehanična razorožitev ne ’e ohranila, temveč še povečala nesorazmerje, ki je med oborožitvijo vzhodnega bloka in zahodnih držav.
Cohen je kot primer navadel, da je ZSSR s svojimi sateliti — brez Azije — imela pred korejsko vojno pod orožjem 6 milijonov mož,* medtem ko so iih ZDA imele samo milijon in pol :n Francija in Anglija skupno približno prav toliko. Cohen je nato še enkrat zavrnil sovjetske obtožbe, da ameriške čete na Koreji uporabljajo bakterio-otko orožje, r
Nato je govoril Malik, ki je v glavnem še enkrat pogreval že znane sovjetske predloge.
PORAZ SENATORJA TAFTA PRI VOLITVAH V MINNESOTI
Stessen je potolkel E>senhoweija, ki je dobil največ glasov v mestih - Uvel/avitev Humphreya pomeni odobravanje humenove politike • Trumanova odločitev bo odvisna od položaja na Koteji
se nanašajo: na vojaška vprašanja, obvezno vojaško službo, verska vprašanja in alkoholne speriju za zmago na volitvah I pijače. Morrison je v svojem leta 1948. »Ta trik je Rim se- načrtu zelo skrčil važnost te daj izpremenil v fikcijo, s po- j določbe, da bi preprečil, da bi močjo katere želi De Gasperi I se je bevanisti poslužili v zve-
MINNEAPOLIS, 19. — Podatki o včerajšnjih pripravljal, nih volitvah v državi Minnesota so glede 3.339 volilnih o-krožij od skupnih 3.769 sledeči: Republikanci: Harold Stas-sen 124.508. Slettendahl 21.295, F,isenhower 105.787. Taft 23.351. Warren 5.323. Mac Arthur 1.609, Dewey 2, Kefauver 49. Truman
n rt
id t.
Demokrati: Humphrev 97.803, Kefauver 19.388. Taft 39, War ren 117. Eleanor Roosevelt 9, Mac Arthur 53.
Pripomniti je treba, da je. kar se tiče demokratov, senator Humphrey izjavil, da bo prepisal evoje glasove na Trumana, če bo ta kandidiral na volitvah. Eisenhower in Taft nista bila na republikanskih uradnih listah, vpisali pa so /ih volivci s preferenčnim glasom. Kar se tiče demokratov, nista bila na uradnih listah ne Truman ne Kefauver.
Medtem javljajo, da pri slancem,	da	se	vzdržijo	ali	da | predhodnih volitvah v državi
glasujejo	proti	vprašanjem,	ki i..Wisconsin, ki bodo 1. aprila,
' ne bodo priznani glasovi, za kandidate, ki ne bodo uradno vpisani na listi.
Harold Stassen je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je zelo zadovoljen z izidom volitev v Minnesoti. Po nje-
Morrisonov pravilnik
zavrnjen
LONDON. 19. — Laburistična parlamentarna skupina se je danes sestala in razpravljala o novem pravilniku skupine. ki ga je pripravil Morrison po nalogu Attleeja. Glede tega načrta niso sprejeli nobenega sklepa, pač pa so se sporazumeli. da se vzpostavi prejšnji notranji pravilnik, katerega veljavnost je bila julija 1945 prekinjena Parlamentarna skupina je bila mnenja, da je novi pravilnik, ki ga je pripravil Morrison, prestrog ter je sklenila nadaljevati tozadevno razpravljanje, o novem pravilniku, ki bi bil sprejemljiv tudi za bevaniste. Prejšnji pravilnik, ki bo začasno veljal, vsebuje med drugim določbo, , ki dovoljuje laburističnim po-:
II
Nostra e la Postoina... Alpi Giulie...
ii
To bo geslo današnje manifestacije »Odbora asa obrambo Italljanstva"
Ko na predvečer šovinistič. ne protislovenske in protijugoslovanske manifestacije tako imenovanega tOdbora za obrambo italijanstva Trsta in lstres pišemo te vrstice, pripravljata odborov predsednik in tajnik visokodoneče govore in stikata po fašistični literaturi za izrazi, s katerimi bosta danes popoldne poskušala razvneti povabljene «zatirane Italijane« v gledališču »Verdi«. Njuna govora se ne bosta namreč prav v ničemer razlikovala od vsebine ultra-fašističnega uvodnika »A fronte alta« t’ včerajšnjem tržaškem De Gasperijevem gla. silu.
Kako naj sicer označimo trditve kakršne so;
■Slovenskega vprašanja danes v Italiji ni!«
(Slovenska neznatna manjšina v Nzdljirl dolini ni n'koll Imela potrebe po reševanju Jezikovnih, kulturnih, verskih in socialnih
problemov — kljub propagandističnim sugestijam z one strani meje«.
In dalje, sklicujoč se na Mazzinija:
■Le Alpl Giulie sono nostre... nostra e la Postoina o Carsla...«
In zaključek:
■S to voljo bomo komemorl-rall datum 2». marca dvignjenega čela, v prepričanju, da gledamo bolj daleč kot naši prestrašeni cenzorji in varuhi Javnega reda v Trstu...«
Saj bi tudi ob tej priliki lahko omenili, da se še ni posušilo tiskarsko črnilo na straneh našega dnevnika, kjer smo morali že tolikokrat u-gotoviti;
da italijanske oblasti terori-rizirajo starše, ki so poslali svoje otroke v goriške sloven. ske šole;
da je slovenska manjšina v Italiji prav tako neznatna kot je italijanska v Jugoslaviji;
da nima čez pet tisoč slovenskih otrok niti otroškega vrtca in nobene osnovne šole, a kaj šeie srednjih šol;
da se preganja slovenski molitvenik, katerega je napisal stan ugledni slovenski beneški duhovnik msgr. Trin. ko v slovenskem beneškem
narečju;
da se mora slovenski beneški župnik Kračina zatekati k sodišču, da bi se lahko branil pred klevetami in lažmi največjega in najuglednejšega italijanskega poluvladnega dnevnika (»Corriere della Se. ra«) in enega najuglednejših italijanskih novinarjev (Cesco Tomaselli);
da je v Beneški Sloveniji socialno in gospodarsko stanje tako. da je moralo samo v zadnjih dveh — treh letih čez petna st tisoč Bene anov po svetu s trebuhom za kruhom;
da je celo demokristjanski senator Tessitori moral priznati, da je potreba ustanovitve avtonomne pokrajine Gorica-Videm nujna zadeva tudi zato, ker bo tako mogoče rešiti tudi vprašanje slovenske manjšine kakor je bilo rešeno v dolini Aoste in v Južnem Tirolu...
Itd itd..
Saj bi lahko citirali istega Mazzinija, ki je v knjigi el Doveri del'Uomo» zapisal, da je «Bog določil Italiji mejo na izlivu Sočen v Jadransko morje. Pa tudi liste gospode «Y», o katerih govori slavni specialist za Trst Grazzini, da jih je toliko v Trstu, bi lahko omenili, kajti tudi oni bodo povabljeni, čeprav st Italije prav nič ne želijo kakor si jo niso želeli nikoli.
Vse tn bi torej lahko omenili in še mnogo, mnogo več. Toda s polemiko s fašisti in ultra/ašisti, ki negirajo ob-
stoj narodne manjšine, za katero so prevzeli svečano podpisane obveznosti v mirovni pogodbi, ki jih ni sram nesramno lagati v obraz vsem., ki dobro vedo, da so si skrhali vratove prav zaradi takih laži, s takimi obupnimi reveži u resnici ni mogoče obnavljati polemike.
A gesla; Alpi Giulie, Postov na, Bocche di Cattaro itd.. vodijo tja, kjer so posejali čez 400.000 grobov in kjer so seveda našli grobove tudi tisti, katerih sorodniki, znanci m ogromna večina sorojakov ne bo hotela več nikdar.
Se najmanj pa zavoljo neke lažne obrambe italijanstva.
In prav to italijansko ljud, stvo je tisto, ki bo prvo obsodilo MSl-jevsko geslo, z Aguedota in ki kriči, da noče sporazuma s Titom, kar pomeni, da noče normaliziranja odnosov z Jugoslavijo,
govem mnenju so te volitve pokazale dvoje; 1. majhno število glasov, ki jih je dobil Taft: 2. dejstvo, da je Eisen-hower dobil več glasov v mestih kakor na deželi. General Eisenhovver pa ni hotel komen-tirati izida teh volitev.
Truman je sklenil umakniti svoje ime z liste pri predhodnih volitvah, ki bodo 3. junija •’ Kaligorniji. Verjetno bo edini demokratični kandidat senator Kefauver Eisenhovverjevi privrženci se zelo veselijo nepričakovanega uspeha. Paul Hoffman, ki se je danes z letalom vrnil v New York in ki bo vodil volilno kampanjo za Eisenhowerja, je izjavil, da mora biti general «sedaj prepričan, da ga ameri. ško ljudstvo hoče za predsednika no tem, kar se je zgodilo v Minnesoti«. «Fotrebno je, je dejal Hoffman, da se sedaj o<jloči. Mislim, da sedaj misli z mentaliteto kandidata za republikansko stranko«. Hoffman je tudi dejal, da je skušal Eisenhovverja prepričati, naj se vrne v ZDA, da bo vodil volilno kampanjo, toda ne pred zaključkom predhodnih volnev v Oregonu, ki bodo v polovici maja
Tajnik Bele hiše Joseph Short je včeraj izjavil, da Truman ni spremenil svojega stališča in da namerava pustiti generala Eisenhowerja v Evropi, dokler ne bo ta vprašal, naj ga zamenjajo.
Kar se tiče Trumanove kandidature, pa je predsednik demokratične stranke Frank Mac Kinney na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bo Trumanova odločitev odvisna od uspeha ali neuspeha pogajanj za mir na Koreji, ker je položaj na Koreji či-nitelj izredne važnosti za Trumana. Mac Kinney je dejal, da bi bila po njegovem mnenju možnost Trumanove kandidature manjša, če ne bi prišlo do te rešitve. Nato pa je izrazil upanje, da bo položaj na Koreji rešen še pred kongresom stranke Dalje je Mac Kinney dejal, da poteje skrajni rok za napoved Trumanove odločitve 15. maja. Izrazil pa je željo, da bi Truman kandidiral, in dejal, da je v 39 državah od 75 do 80% demokratičnih voditeljev istega mnenja.
Politični opazovalci so mnenja. da pomeni uspeh senatorja Humpheya
nasledniku. Nekateri omenjajo njegovega poveljnika glavnega stana generala Gruenther-ja, drug) pa generala Ridgwa-ya, češ da si je ta že p) bil izkušnjo pri poveljevanju četam različnih narodnosti.
priznanje Trumanovi zunanji politiki.
Glede možnosti Eisenhower jevega povratka v Washing-ton se zdi. da niso v ameriškem državnem departmanu še nič sklenili o morebitnem
Harriman in Lovett
o pemeči tujini
W ASHINGTON, 19 — Ravnatelj MSA Avereli Harriman je dane« poročal pred zunanjepolitičnim odborom v predstavniški zbornici. Izjavil je, da predstavlja ameriški prosrem za «podporo evrooskj 0brsmbi», ki maša 1.800 milijonov dolarjev, najvažnejšo postavko v celotnem programu pomoči tujini za bodoče finančno leto. ki znaša 7.900 milijonov dolarjev. Izjavil je, da je pomrg za »Podporo obrambi« nujno pot ebna. zato da bedo evropske države lahko izpolnile svoje vojaške napore.
Dalje je Harriman izdavil, da ni bila sprejeta še nobena dokončna obveza di se Veliki Britaniji podeli dodatna pomoč za pbrambo 600 mili ionov dolarjev, Franciji pa 400 milijo, nov.
Nekateri predstavniki so postavili tudi nekaj vprašanj glede pomoči Jugoslaviji. Harri-man ie odgovoril, da ni govora o postavljanju pogojev za pomoč Jugos’aviji in da je Jugoslavija odločena braniti se pred v akim napadom. Dodal je da ni bilo nobenega predloga ali razDravIjrnja, da bi se jugoslovanske sile uporabile drugače kakor za obrambo Jugoslavije.
Obrambni minister Lovett V pričal pred senatnim odborom na nejavni seji. Po zaslišanju je predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora, Tom Con^aIly izjavil:
»Celotne odobritve za vojaško pomoč za proračunska leta 1950, 1951 jn 1952 so znaš"!e 12 m!lijard dolarjev. Po prenosnih moS-mstih v smis'u zakona iz leta 1952 se je ta skupni znes k zmanjšal in je ostalo pooblastilo za obveznosti v znesku 11.500 milijonov dolarjev,
Z zahtevami za leto 1953 skupno s temi odobritvami bo na razpolago 16.800 milijonov dolarjev — je izjavil minister L°vett od tega zneska pa bodo Izdali tevom proračunskega leta 1953 11.300 milijonov do* posredno | larjev. Dne 30. junija 1953 bodo
torei ostal nepotrešen znesek 5.40o milijonov dolarjev, ki ga bodo porabili za kasne !š« plačila za vojržke pr“dmpt- katerih izdelava potrebuje več ča-'a. kot so na primer letala Jn tanki.
Danes, četrtek 20. marca
Srečko, Zlata Sonce vzide ob 6.09, jotone 18.17. Dolžina dneva 12.08 Luna vzide ob 3.15. zatone ob Jutri, petek 21. marca Benedikt. Vlada
OCEJANJE SHS
po Tržaškem ozemlju
GORICA, 19. — Zalajali so tržaški šovinistični psi in vsa soseska se jim je odzvala. Goriške šovinistične organizacije in zlasti njihovi mladinski odseki so napovedali za danes manifestacijo v proslavitev obletnice tristranske izjave Anglije, Amerike in Francije o vrnitvi Trsta k Italiji.
Italijanska politika je najbolj značilen primer požiranja obljub. Skoraj ne mine dan in to ne velja samo za prejšnje italijanske vlade, ampak tudi za sedanjo, da bi v Italiji z dejanji ne dokazali, kako velik prepad 'je med njihovimi besedami in dejanji. Slovenci v Italiji bolj kot kateri kolt drugi narodni pripadnik italijanske republike spoznavamo, da je njihova politika do kraja hinavska, zlagana in da jim ni sveto niti najosnovnejše čustvo pripadnika vsake narodnosti, to je narodna zavest in spoštovanje te zavesti.
Prav ista italijanska vlada, ki je dokazovala skozi več desetletij, kako malo so vredne njene pisane pogodbe, zakoni, obljube, od italijanskih predstavnikov podpisane konvencije o obsodbi genocida in spoštovanju človečanskih pravic, skuša sedaj prisiliti zahodne zaveznike, naj vztrajajo pri tristranski izjavi o priključitvi Trsta k Italiji. Pri tem do kraja smešnem stališču še nadalje vztraja, čeprav so sami italijanski voditelji že leta 1948 ob samem rojstvu tristranske izjave vedeli, da je to volivni gulaž italijanskim volivcem, da so glasovali za De Gasperija.
Slovenci v Italiji, ki gledamo na vse te iredentistične italijanske spletke, se zavedamo, da je italijansko vztrajanje pri tristranski izjavi kot podlagi za reševanje Trsta samo pretveza, da onemogočijo reševanje tržaškega vprašanja in še celo vrsto drugih, ki so z njim, v vzročni zvezi.
Med temi vprašanji je na prvem mestu položaj Slovencev na Goriškem in v Benečiji, ki še vedno z velikim hrepenenjem in nestrpnostjo pričakujejo, kdaj bo do italijanski predstavniki spoznali, da po sedanji poti" diskriminacije slovenskega ljudstva ni mogoče nadaljevati, Mi prav dobro vemo, da je jugoslovanska vlada napravila že marsikateri korak, da bi dosegla pri italijanski vladi razumevanje glede položaja slovenske manjšine, vendar uspeh ni btl popoln, ker na italijanski strani vztrajajo pri pod- ' žiganju narodnostne mržnje in zaostrovanja obojestranskih odnosov, da bi preprečevali reševanje tržaškega vprašanja.
KMETOVALCI, DVIGNITE SADNE SADIKE
GORICA, 19. — Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo vabi vse kmetovalce, ki so naročili sadna drevesa, naj sadike čim-prej dvignejo1
S tem namenom bo danes tudi šovinistična manifestacija italijanskih dijakov, ki bodo v sprevodu odšli k spominskemu trgu, kjer bo neki govornik predložil resolucijo, v kateri bodo zahtevali izvajanje tristranske izjave.
Ob tej obletnici, ki je postala za italijanske iredentiste samo spomin na preteklost in ocejanje sline po širjenju svojega «življenjskega prosto-ray>, lahko Slovenci v Italiji z zadoščenjem ugotavljamo da je Italija že zdavnaj izgubila Tržaško ozemlje, z zaskrbljenostjo pač, da je pod njeno peto še vedno okoli 80.000 Slovencev na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Zato naj Italija svoj pogled obrne navzno-traj in naj poskrbi, da ne bo treba jugoslovanski vladi vlagati not z dokazi diskriminacije proti slovenski manjšini, ampak da bo postal ravno nov italijanski odnos do slovenskega zamejstva temelj, na katerem bo mogoče reševati sedanje jugoslovansko-italijanske odnose.
OTVORITEV NOVIH PROSTOROV PROSVETNEGA DRUŠTVA «0.2UPANClC» V ŠTANDREZU
Kultura
99
to
nasa
m prosveta bo osvetacc
Nabito polna dvorana Govor predsednika Tabaja - Nastop pevskega zbora - V istih prostorih je imelo pred prvo vojno bralno in pevsko društvo tri nastope
STANDREZ. 19, kega prosvetnega da pride čimprej do svojih prostorov, v kateri lahko nemoteno in z uspehom razvija kulturno delo med ljudstvom. Standreško prosvetno društvo «Oton Zupančič« je že davno tega pričelo misliti na to, ven-! dar je bilo prizadevanje brezuspešno. Kljub temu pa oni raso odnehali in ravno v tem je krona njihovega uspeha. Včeraj so v prisotnosti velikega števila domačinov otvorili svoj sedež nad kinodvorano.
Ze takoj po osmi uri zvečer se je na sedežu zbralo nekaj ljudi, ki so prišli k otvoritvi. S prihodom pevskega zbora pa so prišli tudi drugi, tako da so bila vsa omizja in stoli v dvorani do zadnjega zasedeni. Veliko število ljudi je moralo tudi stati.
Najprej je spregovori! prejšnji predsednik Emil Pavlin, ki je dal besedo novemu predsed-
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Občinski proračun za 1.1952 če vedno samo proučujejo
Prenovljen občinski pravilnik za taksije? Ojačanje razsvetljave v Ulici Uiaz - Škropljenje cest itd.
GORICA, 19. — V torek 17. t. m. je občinski upravni odbor imel pod predsedstvom župana dr. Bernardisa sejo, na kateri so nadaljevali s proučevanjem občinskega proračuna za leto 1952, ki ga bodo predložili v odobritev občinskemu svetu, ki se bo v kratkem zopet sestal.
K redni tedenskj seji se bo odbor sestal v četrtek 20. t. m. Na tej seji bodo odborniki proučili številna vprašanja upravnega značaja ter pregledali in morebitno tudi popravili občinski pravilnik za taksije. Nadalje bodo razpravljali o oja-čenju razsvetljave v Ul. Diaz, o škropljenju cest v mestu in okolici ter o prošnji šolskega patronata za predvajanje šolskih in poučnih filmov v dvorani poslopja na Trgu Catta-rini.
Olje na ogenj •••
GORICA, 19. — Gorica se že od samega začetka poslovanja proste cone ne hrani z njenimi proizvodi., ampak živi od političnih injekcij, ki jih od časa do časa dajejo šovinistični politični voditelji.
Tudi danes so za obletnico tristranske izjave poskrbeli, da bo šovinistično razpoloženje do Jugoslavije in Slovencev čimbolj ostro: v nekem goriškem kinematografu bodo pričeli, predvajati enega naj-
ognusnejših protijugoslovanskih filmov sTri.este mian, ki so ga morale celo zavezniške oblasti na STO prepovedati.
Ali ni dovolj, da nimamo Slovenci jezikovne enakopravnosti? Ali ni dovolj, da nas zaničujejo, ker smo pripadniki neitalijanske narodnosti? Ali ni dovolj, da nimamo v Benečiji niti ene slovenske šole, niti enega otroškega vrtca? Ali ni dovolj, da na sejah občinskega goriškega sveta in pokrajinskega sveta ne smemo govoriti slovensko? Ati ni dovolj, da so nam ukinili slovensko krminsko šolo? Ali morate po it s čin, kar ste nam že slabega storili, italijansko šovinistično javnost še bolj ščuvati proti nam Slovencem, ki smo že itak pod vašim okriljem zapostavljeni, kot da bi bili manjvredni državljani.
Zahtevamo, da prekinete z netenjem protijugoslovanske in protislovenske gonje, ki preprečuje pomirjenje in normalizacijo razmer v naši pokrajini.
K
VERDI.
I N O
16.30: notto proti veku«.
VITTORIA. 17: «Ne žalujte za menoj«, M. Sullivam.
MODERNO. 17: «Bagdad», M. O’ Hara.
Republikanci v zatonu...
Pred dnevi se je vršil v ari ju Nacionalni svet italir nske republikanske stranke, ejstvo, da se tisk ni mnogo ivil s tem dogodkom, doka-tje tudi s te plati, da je oliv republikanske stranke v alijanski javnosti zelo maj-m, in da je povsem postran-:ega pomena stališče, ki ga i stranka zavzame glede ikrsnega koli političnega arašanja.
A republikanska stranka, ki je danes nadela tudi izraz godovmskas glede tradicij,
: jih je zagovarjala v pretepsti, je vršila važno vlogo v izvoju italijanskega politič-iga življenja do ustanovitve arijanske republike. Repu-ikanska stranka si je nade-nalogo vzgajati množice v leji demokracije in napred-t. To dokazuje tudi okolišči-z, da gre za republikansko ranko in s tem. za stranko,
. nasprotuje načeloma vsaki 'edpravici in drugim privi-gijem. Vpliv in važnost, ki i je nekoč uživala republi-inska stranka moramo iska-predvsem v okoliščini, da v atiji nismo imeli nikoli falično socialistične stranke. Tudi po osvoboditvi, za ča-t referenduma o državni triki v Italiji, je republikanca stranka bila v prvih rstah v borbi za odpravo tonarhije. In tudi ko niso i-,eli niti De Gasperi niti To-liatti niti Nenni zadostnega oguma, da bi zahtevali od-ranitev kralja in kraljevi-e, je bita republikanska ranica tista, ki se je dosled-o borila za vzpostavitev reti bitke.
Toda prav vzpostavitev re-ubrik« pomeni začetek raz-ada republikanske stranke, azlog tega rarpada moramo ikati predvsem v okoliščini, a je z vzpostavitvijo republi-
ke bil dosežen glavni cilj te stranke, na drugi strani pa se republikanska stranka ni znala prilagoditi potrebam položaja. Ta stranka je sicer republikanska in demokratična, toda manjka ji jasen pogled na socialistične potrebe delavstva. Republikanska stranka je sicer laična, toda hkrati konservativna. Tega izraza sicer ne smemo vzeti dobesedno, ker danes niti liberalce ne moremo istovetiti s konservativci v klasičnem pomenu te besede. Republikanci so konservativni v tem, da zavirajo socialistične težnje italijanskega delovnega ljudstva, kakor jih je znal tolmačiti Mazzini. Toda Mazzini ni bil nikoli resničen demokrat, tudi če je mnogo govoril o tem, da je treba razširiti ljudsko pobudo in pritegniti ljudstvo v politično življenje. Takrat se je namreč ljudstvo istovetilo z malomeščanskim razredom, ki je pred stoletjem začel svoje politično življenje. Danes pa je demokratična pobuda prešla na najširše množice delovnega ljudstva.
V primerjavi z Mazzinijem je bil Cattaneo prav gotovo tisti, ki je gledal na stvarnost s praktičnejšimi očmi. In morda prav zaradi tega Cattaneo ni bil nikoli priljubljen o Italiji. Italijansko ljudstvo potrebuje vedno nekoliko demagogije.
Danes se bolje ceni to moderno stran Cattaneove misli, in zlasti tisti mlajši pri-staži republikanske stranke, ki bi jih mogli nazvati mlade Turke te stranke, zahtevajo, da bi se opustila Mazzinijeva ideologija in naj bi se sprejel Cattaneo Toda m človeka, v republikanski stranki, ki bi imel pogum podpreti slično tezo, ker se stranka oklepa Mazzinija kakor pijanec plota.
Stvari so se še boli žapletle
ko se je republikanska stranka pridružila krščanski demokraciji. Težnja za ministrskim stolčkom je zadušila še tisto, kar je bilo demokratičnega in naprednega v programu te stranke. Borba za ministrski stolček je povzročila tudi znani incident med Facchinetti-jem (ki je umrl pred kratkim) in ministrom vojske v sedanji vladi Pacciardijem.
Tako se dogaja, da italijanska republikanska stranka vedno bolj razpada. Nekaj vpliva ima danes le še v pokrajinah bivše papeške države. To pa predvsem, ker jc ta stranka najvidnejši pobornik laicizma in antiklerikalizma, ki je predvsem zakoreninjen med prebivalstvom tistih pokrajin, ki so najdlje okusile papeško javno upravo.
Republikanska stranka ima oečje število pristašev v Gros-setu, Viterbu, Frosinonu, Pe-rugi, Pesaru in v Romanji, Izven teh krajev ta stranka ne predstavlja dosti. V splošnem pa ima ta stranka svoje pristaše v krogih framasonov in srednjega meščanstva.
Na zadnjem kongresu te stranke v Bariju je bilo treba zavzeti stališče glede bližajočih se upravnih volitev. Prevladala je struja, ki zagovarja povezavo s krščansko demokracijo hi z ostalimi tar kozvanimi, demokratičnimi strankami. Dvomimo da bo to salliče moglo dati stranki novega poleta. V novo izvoljenemu vodstvu imamo sicer tudi ljudi kakor Ferruccio Parri in La Malfa, ki sta sicer iskrena demokrata in razumeta potrebe italijanskega delovnega ljudstva, a to je še vse premalo da bi italijanska stranka mogla vršiti v italijanskem političnem živlienju tisto vlogo ki jo Saragatovi socialni demokrati niso zmožni vršiti,
Cilj vsa- niku Alojzu Tabaju. Dejal je, društva je, da je otvoritev novega prosvetnega sedeža važen mejnik v njihovem prosvetnem delovanju, ker bodo imeli namesto prejšnjih tesnih prostorov na razpolago lepo dvoranico.
Pričel je govoriti o stvarnem delu in dejal:
«Prosvetno društvo «Oton Zupančič« ima za seboj dolgo tradicijo plodnega delovanja na prosvetnem področju in zato sem prepričan, da tudi v bodoče ne bo razočaralo svoje člane. Ze to, da nosimo ime velikega pesnika, mora biti nam vsem za vzgled in v spodbudo. Toda zato je potrebno sodelovanje vseh članov, ker prosvetno delo ni in ne more biti rezultat dela posameznikov, marveč je na tem področju potrebna afirmacija skupnosti. Da mora tako biti, govorijo nekatere naše predstave na letnem gledališču, kjer smo s skupnimi napori dosegli take uspehe, da nam jih nekateri zavidajo. Uprizoritve Miklove Zale, Veronike Deseniške in Rokovnjačev so dokazale, da vodi sodelovanje vseh članov k I uspehu. Zato iz tega mesta in v tem dnevu pozivam vse, naj I te v bodoče še bolj povežejo v društvu.
Zelo smo zadovoljni, da lahko uporabljamo to dvorano. Pomislimo, da so vse druge vasi na Goriškem v slabšem položaju. Nekoč ni bilo tako. Pred fašizmom je bilo omogočeno vsako prosvetno delo knjižnic, čitalnic, pevskih zborov in dramskih družin, ki so nastopale širom dežele. Po letih mrtvila, ki ga nam je zadal fašizem, je prosvetno delo ponovno oživelo. Toda tudi danes se še poznajo znaki, da skušajo nekateri na prikrit način ovirati naše delo. Ne mislim, samo na razne birokratske zakone, marveč tudi na tiste, ki vidijo v prosvetnem delu nekaj groznega in pohujšljivega. Aškerc je z besedami: »Kultura in prosveta to naša bo osveta« povedal vse stremljenje slovenskega naroda, Mi ljubimo lepo knjigo, lepo petje in lepo prireditev in ne moremo razumeti zakaj nekateri načrtno ovirajo to naše stremljenje. Vrata prosvetnega društva so odprta vsakemu Slovencu, kateremu je pri srcu slovenski jezik. Naša prosvetna društva so in bodo še bolj v bodočnosti trdni in kleni čuvarji slovenstva. Okoli prosvetni društev se mora zbirati vsa naša aktivnost, ker ne moremo dopustiti, da bi se nadaljeval tisti proces poitalijančevanja, ki ga je začel fašizem in. ki smo ga s trdim odporom zatrli. V prosvetnem delu ne poznamo in pe bomo poznali nikakega razlikovanja. Kdor ljubi svojo materinščino, komur je usoda naših otrok pri srcu, ta bo našel pot do prosvetnega društva. Prosvetno društvo mora biti tudi center narodne vzgoje naše mladine, ki bo našla tu svoje zadoščenje v nastopih in v manifestacijah prosvetnega dela. Ne smemo dopustiti, da bi se nam mladina odtujila in zabredla v nevarne vode, kjer bi popolnoma pozabila svoj jezik ir zatajila svoj narod«.
Po uvodnem govoru je mešani zbor zapel pod vodstvom Lupina nekaj slovenskih pesmi. Pevci so posedli tudi okoli mize in še dolgo prepevali v veliko veselje vseh prisotnih. Pri-še je tudi domač trio in zaigral nekaj poskočnih, od katerih je bila prva namenjena najprej trem pevcem, ki so prav na ta dan proslavljali 40-letnico pevskega dela. Potem pa so se zavrteli tudi ostali: mlado in staro, vse se je vrtelo.
Med drugim smo iz pogovora s starejšimi vaščani izvedeli, da je imelo bralno in pevsko društvo po prvi svetovni vojni prav v istih prostorih tri nastope.
za priporoča zamudnikom, da poravnajo omenjeno naročnino pravočasno vsaj v drugem roku.
Občinski uslužbenci
so izvolili novo notranjo komisijo
GORICA. 19. — Občinski nameščenci in uslužbenci so v torek 17. t. m. izvolili novo notranjo komisijo. Od 216 uslužbencev jih je volilo 210. Glasovnic je bilo 176 veljavnih in 34 neveljavnih. Izvoljeni so bili geometer Marij Memi s 133 glasovi, geometer Guido Fran-zot 130, Bruno Rosolen s 121, Peter Galatec 105 in Peter Lan-za s 87 glasovi. Za predstavnike občinskih nameščencev so izvolili Salvatora Cianausera s 106 glasovi jn Jožefa Novellija s 70 glasovi.
Volilni komisiji je predsedoval odv. V. Vitici.
]olp{ov(mjp i} Jlimianjih
Lepo Fwn.ladans.ko vremo je včeraj privabilo v Ricmanje na tradicionalno praznovanje Jožic in Jožetov velikansko množico ljudstva iz Trsta in drugod. Vse ricmanjske ulice so bile dobesedno natlačene, kar je razvidno tudi iz slik, ki jih je posnel naš fotoreporter. Na račun pa so seveda prišli tudi otroci ki so se vrteli okrog raznih stojnic in vrtiljakov. Tudi podjetni prodajalec šunke najbrž ni posloval brez dobička, saj pravijo, da na prazen želodec ni moč piti. Pa ne samo po Ricmanjih, tudi po Barkovljah, Opčinah Preseku in drugod so se razlezli Tržačani kot martinčki na pomladno sonce. Zaslužili so avtobusni prevozniki in gostilničarji, .Težefi pa so Po starem, lepem običaju, plačevali...
■kj>?3k¥
k • -
«Gianni in Pi-nevidnemu člo-
POVIŠEK TAKSE
za motorna vozila
Navodila za plačevanje razlike
GORICA, 19. — Finančno ministrstvo je na podlagi zakona z dne 9. januarja 1952, kj je stopil v veljavo 1. februarja 1952 odredilo, do morajo lastniki motornih v°zil, ki so že poravnali takso za leto 1952, naj.
kasneje do 30 junija t. 1. plačati razliko, ki izvira od povišanja takse. Zamudniki bodo kaznovani po zakonu.
Razliko je plačati uradom italijanskega avtomobilskega kluba, ki bodo za vplačano razliko izdali potrdilo. Omenjeno pot-dilo bodo lastniki motornih vozil na zahtevo dolžni pokazati prometni policiji skupno z voznim dovoljenjem. Za motorna kolesa, za katera so izdali začasno potrdilp fv 1000 lir znaša povišek 200 lir. Plačrnb razliko 200 lir bodo na uradu ACI vpisali na zadnji strani potrdila za 1.000 lir. Ce pa je plačilec izgubil potrdilo za 1.000 lir, bo moral plačati takso v celoti, in sicer 1.200 lir.
Za motorje in tovorne motorje bodo prav tako plačano razliko vpisali na potrdila. Razlika je 850 in 1-250 lir.
gospodarska komisija. Razpravljala bo o obrtnicah.
Te dni so pričeli olepševati nekatere dele naše vasi. Sklenili so nasaditi osem cipres, in " sicer štiri pred občinsko hišo
in štiri „ v, ■ -J nnlmnat
in štiri pred pokopališče. Tudi okoli igrišča bodo nasadili 42 dreves. Dobro bj bilo napraviti okoli igrišča tudi živo mejo, vendar bodo občinski možje izvedbo tega dela odložili za drugič, čeprav so na to že večkrat mislili.
Opozorilo slovenskim šo'am
GORICA, 19. — Krožijo glasovi, da bodo italijanski dijaki skušali razširiti svojo šovinistično manifestacijo tudi na slovenske šole s tem, da bi prisilili dijake, da prekinejo svoj pouk. Da bi se ta podla šovinistična nakana naščuvanih golobradih mladeničev ne posrečila, že vnaprej opozarjamo šolske oblasti, da ne nasedajo provokacijam. Manifestirajmo proti italijanski pohlepnosti po tujih ozemljih.
Sovodnje bodo olepšali Lonec vrele vode na nogo
SOVODNJE, 19. — V pričetku tedna se je sestala komisija občinskega podpornega društva (ECA), ki je sprejela obračun za leto 1950 ter sprejela pod svoje okrilje dva nova člana. Sestal se je tudi občinski upravni odbor, ki je razpravljal o nčkaterih vprašanjih u-pravnega značaja.
Jutri se bo sestala občinska
GORICA, 19, — Pr; kuhanju se je včeraj ponesrečila 64-let-na gospodinja Castellan Antonija iz Svetogorske ul. 99. Zenska si je pri premikanju posode, ki je bila na štedilniku, prevrnila icoec vrele vode na levo nogo. Rešjlni voz Zelenega križa jo je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravela bo v treh tednih.
W lot
ilotmtbki peAmi
STEVERJAN, 19. — V svojem življenju praznuje malo ljudi tako pomembno obletnico, kot so jo včeraj praznovali štandreški pevovodja Lupin skupaj s pevcema Poldom Pa-škulinom in Andrejem Pavlinom. Včeraj je namreč' poteklo tečno štirideset let odkar je pevovodja Lupin vzel v svoje roke taktirko in pričel vaditi štandreška grla. Njegovo delo je bil0 naporno, vendar pa tudi razveseljivo, saj je tako rekoč oi/vnir slovenske pesm; v tem delu goriškega predmestja.
Od začetka njegovega pevo-vocTskega delovanja sta ostala le še dva pevca, ki smo ju zgoraj navedli; Trojici želimo, da bi še dolgo let uspešno delala v prid slovenskega ljudstva na Goriškem, da bi ga s pesmijo še nadalje budili k narodni zavesti kot so to delali tudi pred štiridesetimi leti v bralnem in pevskem društvu.
Prošnje za izredno pomoč
GORICA. 19. — Pokrajinski urad za delo opozarja v?e brezposelne, da zapade 21. t. m. zadnji rok za predložitev prošenj za izredno podporo. Vse prošnje, ki jih bodo interesenti vložili po omenjenem roku ne bodo prišle več v poštev.
Prošnjo za izredno podporo lahko vložijo vsi nezaposleni industrijski in trgovski delavci bivajoči v občini Gorica, Tržič in Gradež ter nezaposleni industrijski delavci iz vseh drugih občin goriške pokrajine, ki so bili vpisan; v seznam brezposelnih najkasneje do 8. februar, ja letos in so plačali vsaj pet tedenskih prispevkov pred 6. junijem 1949.
SOVI FILMI
I.
'Tle iaCujte
Vsako živeče bitje je že od rojstva obsojeno na. smrt, nihče se ne more protiviti, nihče se ne more izogniti temu edinemu pravilu, ki nima izjeme. Vendar nima ta misel sama na sebi nič groznega, dokler ne vemo, kdaj se bo to zgodilo, Misel smrti postane tekoča samo tedaj, ko so nam ure štete.
Zgoraj navedene misli so vsebina filma. «Ne žalujte za menojs. ki nam prikaže ženo in mater v njenih poslednjih mesecih življenja, ko ve, da jn razjeda neozdravljiva bolezen in je njen konec blizu.
Vodilna misel filma je zelo zanimiva in bi se jo dalo obdelati na sto različnih načinov. Brez dvoma nas razvoj, kot ga vidimo pri «Ne žalujte za menojs popolnoma zadovolji. Pred oči nam stopi ‘ ženska. polna vseh najboljših lastnosti, ki niti ža trenutek ne zapade samoljubju ali občutku nemoči. V filmu vidimo precej prizorov, ki nas globoko presunejo in se nam zdijo skoraj neverjetni, vendar ne toliko, da bi moglo to škodovati filmu samemu. Posebno nam dopade nežna skrb matere, da bi ostala v najlepšem spominu svojemu o-t.roku ter velikodušna misel žene, da bo olajšala možu uro razstanka in nadaljno življenje. Vidi se, da je režiser R. Mate dobro občutil svojo nalogo ter je uporabil vsa sredstva, da jo je čim boljše rešil.
TRŽAŠKA BORZA
Funt šterling 1580, švicarski frank 156, dolar 680. marengo 6450, zlato 862.
Prispevki za zimsko
pomoč brezposelnim
TRZIC, 19. — Občinskemu odboru za zimsko pomoč brezposelnim so tržiški trgovci in industrijci pri drugi nabiralni akciji cfarovali: delavnice «E. Passero« 4.870 lir; uslužbenci tehnične šole «E. Ceriani« 5.535; podjetje Karel Ceriani 16.604; uslužbenci davkarije 35.020; uslužbenci tehnične šole «E. Ceriani« 16.530. Skupno je občinski cbdor za zimsko pomoč brezposelnim pri drugi nabiralni akciji nabraj 100.033, kar znaša s prej nabamimi vsotami skupne 3.119.126 lir.
Podaljšan rok
za plačilo avtorskega prava
GORICA, 19. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem javnim obratnikom, ki imajo v svojih lokalih radto-sprejemnike, da je rok za plačilo naročnine avtorskega prava, ki je zaptdel že 31. januarja, podaljšan do 31. jnarca. Zve-
OTVORITEV MEDNARODNE Za osvetlitev mestnih okrajev ŽELEZNIŠKE KONFERENCE boACEGATporabil66.000.00()Iir
V dvorani Trgovske zbornice so se zbrali predstavniki 6. držav - Sl 0 zastopa polkovnik Pannel, prisostvujejo pa tudi predstavniki Trgovske zbornice in Javnih skladišč
Včeraj ob 4. uri popoldan se je v konferenčni dvorani Trgo. ske zbornice pričela mednarodna železniška konferenca, prisotni so bili predstavniki državnih železnic Avstrije, Beneluksa. Nemčije, Jugoslavije, Italije in STO. Tržaško ozemlje zastopa polk. Pannel, prisostvujejo pa tudi predstavniki Trgovske zbornice in Javnih skladišč.
Neposredno pred začetkom konference so se, prav tako včeraj ob 10. uri predpoldne, sestali predstavniki Avstrije, Italije, Jugoslavije in Trsta ter razpravljali o enotnem stališču, ki naj bi ga zavzeli na tej konferenci glede na enake interese železniških uprav omenjenih držav.
Železniška konferenca, ki se vrši te dni v Trstu nadaljuje delo slične konference, ki je bila pred letom dni v Hamburgu. Takrat so razpravljali o nelojalni nemški konkurenci in o krepkih relacijah, ki so jih Nemci dajali za prevoz blaga po nemških državnih železnicah. Na hamburški konferenci so prišli do začasnega dogovo. ra, ki predvideva, da bodo nemške tarife najmanj za 17 odstotkov dražje od sličnih tarif jadranskih železnic. Konfe-renca bo prvenstveno razprav, ljala o temu odstotku. Nemci so mnenja, da je ta previsok in da ga je treba znižati najmanj za 15 odstotkov. Tržaški trgov, ski krogi pa pravijo, da je ta odstotek znatno prenizek in da močno škoduje tržaškemu prometu. Posebna komisija je proučila ves statistični material v tej zvezi. Komisija bo podala
na enem izmed prvih zasedanj izčrpnejše poročilo.
Poleg teh več ali manj znanih elementov pa so nastopili še novi. Avstrijske državne že. leznice mislijo namreč izvesti precej obširno reformo svojih tarifnih postavk. Predvidevajo, da bo stopila ta reforma v veljavo že s prvim aprilom. Nove tarifne postavke pa najbrž ne bodo več razločevale med tranzitnim in notranjim prometom in bodo verjetno precej višje, kot so bile dosedanje. Nova avstrijska tarifa bo lahko moč. no vplivala na avstrijski izvoz, zato se bo morala tudi konfe'. renca zelo podrobno baviti z njo.
Ali misli ACEGAT izprazniti okupirani del Rižarne? Se eno otroško igriiče t> parku vile Revoltella
Veliko razburjenje med tržaškim prebivalstvom je povzročila pred časom vest. da bo vodstvo ACEGAT uporabilo del Rižarne, v kateri je toliko naših prebivalcev izgubilo svoje življenje, za svoje skladišče. Na vse ogorčene proteste prebivalstva je vodstvo takrat odgovorilo, da ne razpolaga s primernim prostorom ter da mora zato začasno uporabiti te, da pa se bo. čim bo gotovo novo skladišče v Ul. Broletto, iz Riža-ne izselilo.
Sedaj je vodstvo ACEGAT javilo, da jo skladišče na Ul. Broletto skoraj gotovo ter da bo otvorjeno meseca aprila, S prihodnjim mesecem bo torej Rižarna zopet prosta. Kot smo pa izvedeli, so si omenje-
Pogled v konferenčno dvorano Trgovske zbornice med zasedanjem železniške konference.
ni prostor pred dnevi ogledovali predstavniki zavezniških vojaških sil; pa menda ne mislijo uporabiti tega, Tržačanom tako svetega kraja, v svoje namene?
Z nastopom lepega vremena so se začela tudi dela za ureditev novih otroških igrišč. Tako bo zgrajeno poleg novega otroškega igrišča pri Sv. Jakobu tudi novo igrišče v parku vile Revoltella, ki bo naravnost idealno za naše malčke. Ni še določeno, kdaj bodo z deli pričeli, na vsak način pa je predvideno, da se bodo do poletja tudi na tem igrišču otroci že zabavali.
V teku so dela za razsvetlitev raznih okrajev; dela bo izvedlo podjetje ACEGAT, ki bo porabilo za to vsoto 66 milijonov lir. Razsvetljeni bodo predvsem okraji S. M. Magdalene nato še Rojan, Strada del Friuli, Konkonel itd. Za dela bo podjetje ACEGAT potrebovalo približno tri mesece ter bodo zaključena že do poletja.
Pred pričetkom zime je bilo govora, da bodo v Trstu odprte posebne prodajalne, v katerih bodo prejeli revnejši prebivalci in upokojenci premog in drva po znižani ceni. Takšne prodajalne so delovale že druga leta, vendar je bilo glede teh izrečenih več kritik Letos se je stvar ponovila, Upokojenci in reveži so se pritožili, da niso bile prodajalne vsafc dan odprte, občina pa se izgovarja, da je bil dotok ljudi v te prodajalne tako majhen, da so jih morali nekaj dni v tednu zapreti, Ko gre za pomoč revežem je vedno nekaj narobe.
REVIJA OPERETNIH MELODIJ
Plamnika toia Ve&ela udova JJoeeacm
Za vabila se pravočasno javite v Bazovici v trgov" Mahnič, v Lonjerju pri Čokovi, v Borštu pn Me* taros (tudi za	v
Plavjah v trgovini Hrvatrt
Nabrežini pri Slavku Pe Cas je samo do četrtka 20.
V Trstu bodo vabila na pola-go od petka 21. t®- ® '
NARODNA IN ŠTUDlJSJfi KNJIŽNICA
bo imela na pobudo k*®*8 tržaških Slovenk
v četrtek dne 30. t. *
20.38 v Gregorčičevi »n*
ni svoj
Milili®
z uvodno bese*1 prof. Nade RuP10V žel«
Iz svoje pesniške	r
do recitirale priz»jK venske Lili Nov>.	j
Vida BrestinAda® Vrsto literarnih vet*®?,
sta zaključili ‘"-mA MARA SAMSA in ^ JELINČIČ
To obvestilo velja 28 no vabdo.
V petek dne 21.
20. nri bo s sodekv domačega tambur”\(ji zbora ponovitev IH*1* večera v dvorani ■
Križmančič v
V soboto dne 22.
t. »■
20. uri bo s sodd0' r> domačega pevskega yj. «Valentin Vodnik« v tev literarnega ve dvorani
Jercog v Dol*0'
. , jjli
Slovenski književnic* j( Novy in Vida Brest, V bavita z otroško l' bosta imeli za naše ^-r pripovedni popoldan P ^ ijic in pesmi v vrstnem redu:	|
v petek dne 21.
13. uri v dvoran'
I ga ernil«® v N a breži® ^
v petek dne 21. «ar» 17.30 na sedež«
Prosvetnega ^ na Opčin«*11 p
v soboto dne 22. i»arC4
15. uri v A Gregorčičevi
v Trstu
SLOVENSKI P^jo/lC* LEC, LJUDSKA LJUBLJANSKI BORBA in drug' j ije 8*
van.ski časopisi in	pn
naročajo pri podrt1*11 obmorskega dnevnika v
Ul. Silvio Pellic°
telefon 749'	-r
i
A D E X
dvodnevni
5. in 6. *PriW
Komen
Ilirsko Bisil''cD Zagorje	u-„is
Št. Peter b» ^ Vršar Vodnjan
6. j« 7. 3i»r»» * lUolovon	^
Vpisovanje do
«Adria-Express».
vero 5 b * te
J. S potruni srt^o^. ^ * mo vsem sorod m ^ teijem in vest, da je 19--naš dragi oče
JOSIP
Pogreb drage«« ^0pold® . danes 20. marc< hiše žalosti.
/.alujoči ctr°~
\iajzija-,
n2 s**, in jn^niik1'
Mačkovlje, mil noti našo d n,||l
20. marca 1952
in evr
L*r— italijanske
Metalurgije dviga cene vsem izdelkom	- Ta
Monopol škodi	tudi
*•» mehanični	indu-
7'i* |n j' jemlje kon-J^nčno sposobnust
. Ser‘,al st' Je P«*
frh a ^ 5 Proučevan jem ^umanovega načrta. V di-jj: ■ ’» ki je bila celo za ita-
» ttrišl r^m5re zel° živahna, e™je do izraza vse različic m+6i Senat fe dolgo iu«*- 0Wi birokratskih
At? vpražani m je le del posvetil stvarnemu prou-
*W«vf' tFlžr4a> to je njegovi •“spodarski osnovi.
Klinb tenju pa so prišle na In )lljVar’' ki jih italijanska r«čko > Svetovna javnost le
30 &e Prt'bstavriiki me-* Industrije razburjali »ih L previs°kih cen osraov-. rovln ter so izražali iololn’ (da Cdo s pomočjo
•fteišit, Rairta P*1*14 do k 11?. ™roviTT- Predstavni-««nifnih paril0g in aeveda
za svoj
ter Privilegiran položaj
* >«ateSaenCi0nirane 4 Senat, _
obja
r-otevpti moramo da
**» Jf«*e
drage kot angleške-
Co^,0r Merzagora je med <fetke- ’ •|avil sledeče po-
^Postevpti moramo da to
škete lrliianskega truetalur-materiala skoraj dva-
«**7 *«<. vpliva na vita 5r> ?Il4ke ir* c er.o, ki so Vt0Mcii. tkov d:ražje od Clke
kdelke^ C6n' To pa Podražtiie
in j; mehanične industrije ^CStr. av4°mabilske za J 5 ^Cotkrl’ |atl j e de ln iške za 40 i*fclk °V1 in za 50 odstotkov
^	^ ^trUbflPciirn LK-I n>\\
Css[u?l0l’an)o Upoštevati, da j* 65o oon ^^“ttčna induetri-ltnw' klavcev, gradbena
** metil, 400 tis°ž in 90 ti-
PpcZ 'd>''
Hi^^tev pool a pa bi od-Voine cene. to je no H v5* izvozne, ukinila bi Urinske zaščit® k* 5vobod.no gibanje ^ SJ!e med vsemi držati jfočenimi V načrt, '^lijansko gospodar^ Cv . postavljajo druga J9Mje k■ "^žka vprašanja.
^Uršk .2adela italijansko %ki, 0 'ndustrijo odprava
> en “Seja in upostavi-bj "“Str"
l tari,
■ °d 1 nekoliko pridobi-
'nih
evropskih cen. Ta
i	r»A ,k-koiiiio pnaoDi-
v.	ker bj lahko svo.
dau- sUrovin® kupovala
"^i**»> cenah kot do Itajj.
'°ga
‘tja
JCiogg ^uraj n® proizvaja ? 1000 i 114 ie proizvedla
c'"1*6 kot ; 10ti0 'isntte nai-
cJ^UiOga ,°vusti, 830 rjavega ® »ntracm nematno količino
S 'CzČ' pa i®
Cga ,J ,10-100 tisoč ton , Jasnt) . ''1'čnih kakovosti.
bo Italija preit n»,.. ažie prišla (in. kar
Zato pa }g tudi notranja italijanska cen# več kot dvakrat višja od svetovne. Notranje cene za tono koksa so: v ZDA 13.650 lir, v Nemčiji 9.680 v Belgiji 23.300 in v Italiji 24.500 lir.
Iste številke bi lahko zapisali za železno rudo, ki jo *a Italijp malo in, je še ta slabe kakovosti 2 nizkim odstotkom železa.
Poleg tega so rudniki slabo opremljeni ia je domača proizvodnja znatno dražja kot svetovna. Zadostuje, če pripomnimo, dp »e suče cena tone železne rude v Angliji okolj 6 dolarjev, v Italiji pa okoli 14 dolarjev.
Schurnanou načrt bi sicer pripomogel k dobavi cenejših surovini in bi že na ta način znižal cen® metalurških proizvodov. Nikakor pa ne b; mogel odpraviti vseh razlik, ker je Italija praktično brez lastnih surovinskih virov in mo-
ra vse surovine za svojo metalurgijo uvažati od daleč. Transportnih stroškov pa ni mogoče odpraviti.
Zaradi tega je tudi razumljiv odpor velikih industrijskih skupin, ki go povezane z metalurgijo in se boje za svoje velike dobičke. Zdi se jim in to ne brez osnove, da bi bili ti v resni nevarnosti, če bi prodrl omenjeni načrt.
Za Trst pa je ta diskusija, vodena pred italijanskim senatom, toliko bolj zanimiva, ker je vnovič pokazala na vzrok® težav nat e mehanične industrije. Velika večina trža-ške proizvodnje je orientirana prav v to panogo im najpomembnejše so ladjedelnice. Po izjavi rimskih senatorjev pa izgubljamo z nasilno vključitvijo v italijanski carinski sistem pri vsak; na novo zgrajeni ladji 40 odstotkov samo zaradi predragih italijanskih surovin.
-
ZBOR Um ZABBtB HOHCmiM v msiu
IVAN MATETI (J RONJGGV:
ČAČE 910 J
S premiere H. Jamesove drame «Dedinjam Catherine — Štefka Drolčeva in Morris Towsend — Stane Starešinič.
\
i re oi
Po uspehu s ugonobila na zatvornicami
Sueškim prekopom se je inženir Lesseps lotil tudi Panamskega - Malarija tisoče delavcev - 7 let trdega dela zaman * Ameriški načrt prekopa z uresničen leta 1915 - Pot iz Atlantika v Pacitik krajša za 18.000 kilometrov
PANAMSKI PREKOP
ceneje) do po-
>feč- ” -
£)„ , t n Premoga. Ven-fs. kei- tRm bo rešila kri-niočf,.f' Prev°z zelo drag tarif, ^ie cene. Ladij-„ ^ iz A^ Prevoz tone pre-kake dm-k 11 3.8on ri zave se sučejo t5 .^žcjT) Z' 4'°°0 lir za tono X. P lne težnje po po-
^V°m' kib0iiS‘ P°loi!aj b a kot d Italija mpnj proizvede sama.
Za časa križarskih vojn se je začela razvijati svetovna pomorska trgovina. Sest milijonov Evropejcev se je bilo namreč udeležilo teh vojn. V Sredozemlju so se kot posledica tega razovele bogate trgovsko-pomorske republike kot Beneška, Dubrovniška, Genovska ut Pizanska. Ladje teh republik so prevažale v Orient ali Ju-trovo deželo bojevnike — križarje, od tam v domovino pa sladkor, svilo, bombaževino in še obilo drugih orientalskih izdelkov. Pomorski promet z bogato in bajno Indijo pa je ovirala zemeljska ožina med Sredozemljem in Rdečim morjem. Ladje, ki so hotele v Indijo, so morale pluti okoli cele Afrike po 10.000 kilometrov daljši poti. Končno pa se je našel mož — francoski inženir Lesseps — ki je povezal ti dve morji s 169 kilometrov dolgim Sueškim prekopom. To se je zgodilo leta 1869.
Ce si ogledamo zemljevid celotnega ameriškega kontinenta, opazimo, da loči v sredini ozek zemeljski pas Atlantik 0d Pacifika. Ladje iz severnoameriških pristanišč, ki so v preteklosti hotele doseči nasprotno obalo, so morale pluti okoli
cele Južne Amerike. S prekopom skozi omenjeni ozki pas pa bi prikrajšale svojo vožnjo za celih osemnajst tisoč kilometrov.
Mnogo se je v preteklem stoletju govorilo o tem prekopu, a nihče se ni drznil tvegati, da bi ga začel. Inženir Lesseps pa, opogumljen od uspeha v Suezu,
f je ustanovil leta 1876 delniško I družbo za Panamski prekop. V začetku sta bila predložena dva načrta: Lessepsov, ki je predvideval izkop proste vodne poti. prav tako kot pri Sueškem prekopu: ameriški načrt, po katerem ! bi dvignili ladje s pomočjo zatvornic v že obstoječe Gatunsko jezero.
Končno je obveljal Lessepsov načrt. Desettisoči delavcev, ki so tjakaj prišli in ki so bili opremljeni z izvrstnimi kopalnimi stroji, bi bili gotovo kos gigantskemu delu, ko bi strupeno podnebje ne poseglo vmes in preprečilo izvršitev, dela. Iz obsežnih močvirnatih predelov je prihrumelo na milijarde mrzličarjev, to je posebne vrste komarjev, ki ob vbodu s slino vcepijo močvirsko mrzlico — malarijo,
Na tisoče delavcev je leglo-v prerani grob, toda kljub ..temu so celih sedem let nadaljevali z delom. Ko je Lesseps zapravil že dve milijardi frankov, je prišel do prepričanja, da je edini mogoči prekop oni z zatvornicami. Leta 1889 je družba proglasila bankrot. Lesseps je bil zaradi tega obsojen
gg
Panamski prekop, skozi katerega prevozi letno povprečno 4.600 ladij s skupno tonažo 24 milijonov ton.
na pet let ječe, a jih ni odsedel.
Združene države Amerike, ki so se zavedale gospodarske in vojaške važnosti takega prekopa, so hotele že same izkopati tak prekop severno od Panamskega in sicer v Nikaragui. Po Lessepsovem bankrotu pa so od Francozov pokupili ves inventar Panamskega prekopa, vendar pa se niso mogli sporazumeti glede odkupa prekopne-ga pasu s srednjeameriško republiko Kolumbijo, kateri je to ozemlje pripadalo.
Leta 1903 je po navodilih iz Združenih držav Amerike izbruhnila v Panami lokalna revolucija, ki je uspela in proglasila Panamo za samostojno republiko. Ta je tedaj prodala 16 . kilometrov širok prekopni pas Američanom za 10 milijonov doiarjeV; od devetega leta te pogodbe dalje pa morajo Američani plačati letno najemnino v znesku 250.000 dolarjev.
Američani, so, preden so začeli z delom, vse ozemlje okoli bodočega prekopa očistili in razkužili. Regulirali so reke ter petrolizirali in zastrupljali z bakrovim zelenilom vsa močvirja; na tak način so popolnoma iztrebili malarijo.
Ameriški načrt je predvideval prekop z zatvornicami. Po desetletnem napornem delu je bila ta vodna zgradba predana prometu in sicer 15. avgusta 1915. Panamski prekop je 81 kilometrov dolg, od 91 do 300 metrov širok in od 12.5 do 13,7 metrov globok.
Ladja, ki pride iz Atlantika. potem ko je preplula del prekopa, ki se nahaja v isti morski vršini, vstopi v podolgovat bazen ali zatvornico; za njo se zapre velika jeklena zapornica. Več vodnih črpalk napolni ta bazen in z dviganjem vodne površine se dviga tudi ladja, kot da bi bila navaden zamašek. Ta naprava dvigne tudi največjo ladjo v osmih minutah 9.50 metrov visoko, do naslednje zatvornice. Ko sta vodni površini v obeh
zatvornicah v isti vodoravni višini, se sprednja jeklena zapornica odpre in ladja s pomočjo štirih lokomotorjev splave v drugi bazen. Iz tega na isti način v tretjega in od tod v jezero.
Gatunsko jezero leži šest in dvajset metrov nad morsko gladino. Ladja splava tedaj po jezeru do treh zatvornic, ki se ■nahajajo na nasprotnem delu te vodne zgradbe. Na isti način — a le z obratnim postopkom — stopa ladja v Pacifik.
Leta 1948 je preplavalo Panamski prekop v obojestranski smeri 4.678 ladij s skupno tonažo 24 milijonov ton. To podjetje je zelo rentabilno,‘saj so pred vojno inkasirali nad 20 milijonov dolarjev letno.
Površina prekopnega pasu
Ivan Matetič-Ronjgov, skladatelj tega bisera jugoslovanske zborovske literature, je istrski Hrvat. Rodil se je v Kastvu leta 1880. Prvotno je to skladbo napisal za mladinski zbor, šele kasneje je dodal temu še popolen zbor. Danes obstaja ta skladba v treh oblikah: za mladinski zbor, za mladinski in (odrasli) mešani zbor ter za navaden mešani zbor. Prvi, ki je to skladbo popularizira! po celi Sloveniji in preko njenih mej, je bil znameniti zbor ((Trboveljskih slavčkov«, ki ga je vodil Avgust Šuligoj, Premalo je, ako rečemo, da je imela skladba povsod velik uspeh. T<> ni skladba, ki samo «ugaja», to je skladba, ki človeka pretrese. Ko je, bila skladba leta 1934 natisnjena, je Matetič napisal: «Poedinci in narodi streme za tem, da na skupni oltar kulture prispevajo nekaj specifično svojega. Ni važno, ali tako stremljenje vedno rodi zaželen rezultat. Glavno je, da tako stremljenje obstaja in da se je rodila zdrava misel, ki hoče hrabro pomesti s tradicijo, da moramo še nadalje u-stvarjati — posnemajoč tuje. Kopije ne služijo vedno napredku, nasprotno, one ga večkrat celo zadržujejo...»
V teh nekaj besedah imamo izražene umetniške principe, katere si je Matetič zastavil v začetku svojega skladateljskega delovanja. Malo je naših skladateljev, o katerih lahko trdimo, da so resnično pisali po načelu, iz naroda. Med temi redkimi se brez dvoma posebno odlikuje Ivan Matetič-Ronjgov. Skrbno čuva naš svojstven glasbeni način izražanja, beži od vsake šablone in posnemanja. Njegova skladateljska tehnika je na neki način ragionalna. Naslanja se na relativno omejeno glasbeno folkloro Istre in Hr-vatskega Primorja. V večjih svojih delih se Matetič poslužuje glavnih karakteristik tega melosa, toda ga ne kopira niti citira, temveč se samo nanj naslanja kot na nekako podlage* za čisto svoj glasbeni izraz. Izraz, ki je, čeprav regionalno pobarvan, vendar pristopen tudi onemu, ki mu ni znana istrska narodna glasba.
Med Hrvati je še danes v navadi «naricanje» t, j. žalovanje za pokojnim v obliki vzdihov in recitativov, v katerih se o-pevajo pokojnikove vrline in
žalost preostalih. Tudi Čače moj je taka naricaljka. Ves mo-tivičen material sestoji iz treh samih not v obsegu male terce. 2alujoči izražajo svojo potrtost z neprestanim ponavljanjem besed «Cače moj». V začetku sam ženski zbor, kasneje prevzame sam moški zbor. Vmes se oglaša z recitativom sopran, kateremu se tu in tam pridružuje alt. Proti koncu se moški in ženski zbor združita in v postopnem naraščanju dvigneta svoje tožbe do obupnih vzklikov. Skladba izzveni v onemogli resignaciji; v končnem pianissimu se ponovno oglasita dve pevki kakor v poslednji pozdrav.
Razumljivo je, da zbor Zagrebškega Radia ni šel mimo te svojevrstne skladbe. In sedaj, ko prihaja ta odličen zbor prvič v Trst, je logično, da je to umetnino vključil v svoj program. Brezdvoma bo tudi pri nas, kakor doslej povsod, naredila na poslušalce najgloblji vtis.	vu
SEVERNA' AMERIKA
č>~zz o -t— o -
KUBA= <
~ PANAMA ^ ^
meri 422 kvadratnih kilometrov. V tem pasu živi 46.000 ljudi, od katerih je 22.000 Se-vernoameričanov. Uprava prekopa je v VVashingtonu. Meja med prekopnim pasom in Pa-
namsko republiko je bila tako začrtana, da se mesto Panamo nahaja izven pasu; Mesto Co-lon pa, ki je v prekopnem pasu, spada k Panamski republiki.
SLAVKO ZLATIC, dirigent Komornega zbora radia Zagreb.
Tržačani
za žrtve plazov v Sloveniji
ENOTNI RAZREDNI SINDIKATI: J.V.F. lir 1.000. Morelj Pavel 100, Jogan Boris 500, Iskra Giovanni 1.000, Latti Mil. ka 1.000, Zennaro Lucia 1.000, Sindikat tiskarskih nameščencev v Trstu 5.poo, Suhadolnik Apton 30Q. F.ajtjutti Sani i na 100, Bugnone Lu gia 100. Loren, zuti Aureiio 250. dr. Zubalič Leopold 600. dr. Gorjup Boris 500, Sežani Rafael 500, Maver Andrejina 500. Ščuka Roza 400, Doljak Ida 300. Skarabot Sabina 300, Radettj Ester 500, Hu. 1ax Marija 1.000, prof. Umek Jože 1.000, Nižja sred. šola 3.800. Skerbec Sofia 1.000, S.'on-za Demenico 1-000. Osepely Veta 1.000, Lovrenčič Franc 500, Gnesutp Angela 200, Vecchiet Giuiia 150. R f ?a Maria 300, Marušič Ida 400, Cibic Rado 500, Pahor Bruno lir 300.
Mlinar Kakovič Antonija lir
1.000, v blagu 2 kombineži, 3 spod. hlač.l majo, 5 mošk. srajc, 1 krilo. 1 mošk. volneno majo. 3 pare hlač. 3 kose krzna. 1 volneno jopo. 1 mošk. jopo. 1 zaboj volne za odejo in blago.
OPČINE:	Družna Jerič v
blagu lir 1.000.
ROCOL:	Kralj Marija Mr
1.000, Trobec Fani 200. družina Pečar lir 500.
Delavci Ladjedelnice Sv. Rok . Milje lir 1.600.
(Nadaljevanj sledi)
POPRAVEK
Na poli od Sv. Ivana ne pravilno glasi MILKOVIČ IVA lir 1.000 in ne Milkovič Josip, kot je bilo objavljeno 11.3. in 14. t. m.
Pevci iz Koroške
v Kopru
V soboto dne 15. marca so gostovali v Kopru pevci iz Ra-diš na Koroškem, s te skrajne meje slovenstva, iz vasi, ki stoji kot predstraža v boju proti germanizmu in potujčevanju. Prišli so, da nam prinesejo v dar svojo rodno pesem, ki jo v Istri tako malo poznamo. Zbor šteje 23 članov. Njegova naloga buditi Slovence onstran meja na še neosvobc-jenem ozemlju nam je porok zavednosti tamkajšnjega slovenskega ljudstva,
Slovenci v Istri smo sprejeli zbor z velikim veseljem in velikim navdušenjem. Ljudstvo Istre se je v polnem številu udeležilo koncerta, ki ni bil samo koncert, kakor ga razumemo v smislu nastopa nekega pevskega zbora, ampak je bila to manifestacija skupnosti in vzajemne pomoči med istrskim ljudstvom in koroškimi Slovenci. Naš človek hrepeni po spoznavanju lepot alpske folklore, ki je prišla do izraza ravno na koncertu koroške ljudske pesmi.
Zbor, ki je sestavljen iz samih preprostih ljudi, je bi! dobro uvežban in še bolje u-pet. Za začetek koncerta smo slišali pozdravno pesem «Po-fcratimija», ki jo je napisal Danilo Fajgel. V prvem delu koncerta nam je moški zbev zapel še v srce segajočo cNknav čez izaro«, prisrčno «V Šmihelu pa eno kajžico imam«, hudomušno «Jaz imam tri ljubice«, ja končno še »Venček koroških narodnih» v priredbi Pavla Kerojaka.
Moški zbor sicer ni številen, je pa pravilno razporejen. Njegova interpretativna dinamična zmogljivost, lepe rodne koroške pesmi, je precejšnja.
V drugem delu se nam je predstavil mešani zbor, ki nam je prinesel pomladno razpoloženje že ob samem pogledu nanj; Lepe narodne noše iz Roža na Koroškem so vplivale na poslušalce kot pomlad, ki prihaja po težki in hudi zimi. Navdušujoče in veselo je zazvenela prva pesem v priredbi Luka Kramolca »Ej vigred je to». Sledile so «Od nedeljskih jagrov», »Oj ta mlinar«, koroška narodna: «Poho-jena trava« v priredbi tržaškega skladatelja Frana Venturinija ter razigrana »Mi je pa krajčič posvava«.
V tretjem delu nas je seznanil z lepotami koroške narodne pesmi spet moški zbor. Slišali smo pet narodnih pesmi, ki so razširjene že po naši domovini, saj jih pojejo skoraj vsi zbori slovenskih prosvetnih društev. «Da bo biva Ijepa ura«. «Bump jes havžtjam«. «Jaz pa moj haužek«, »Mrzel veter« in »Juhe, pojdem v Sku-feče«. V zadnjem delu koncerta smo slišali spet štiri pesmi za mešani zbor; «Ta zima že zapušča nas«, »Pojdem v rute«. «Pod ankičem postajava« in «Sem se rajtov ženit«, v priredbi Luka Kramolca.
Posebna odlika, ki smo jo opazili pri zboru in ki nas je presenetila, je bila jasna jn čista artikulacija. Koroški pevci nam niso prinesli samo svoje pesmi, prinesli so nam več: v to svojo pesem so zlili svoje srce. Vsaka beseda izrečena kot delček pesmi, je bila kot vzklik: «Tu smo Slovenci iz lepega Korotana.« Poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili koprsko gledališče, so z navdušenjem sprejeli koroške pevce. Slovenci Istrskega okrožja so dali v dolgotrajnem odobravanju duška svoji solidarnosti in tako izrekli priznanje koroškim Slovencem, ki so nam pripravili tako lep večer.
Z istim programom in uspehom so koroški pevci nastopili v nedeljo v zadružnem domu v Dekanih.
ZDRAVKO GAŠPERLIN
V J'
^ ZbrniU,odi,t spominih
»Nori	aj Mik « ra.
t°«enihd0stf' "očno osredo-ii-oa..	«no nota« kot
Ml.
^ 0ne dobe ki
nru.,'.. i	t
J 10 2oow„ -	aO0(?.	k
r^^n®	Vln*ki dogodki
zabnsa-tiovi svei s
7 ^ikratT’} posm*h<>m
, -eto z zaničeua-
^httnjenkV itUstm{ raeu’ ebn0	‘ le nujno po.
tJanl°sti	n rU,nI'!° °eeno
D„ n° besed repUicam Pre-^ Zo„,{'n°mta'K kar ^aa!. so utrinki ti
prisluškovanja, in paberki iz pripovedovanja starih domačinov.
Ob svoji smrti 1. 1903 je bil moj nono v 94. letu in bi torej imel danes nad 14 križev. Bil je v detinstvu pod Napoleonom, v odrasli dobi pa sodobnik revolucije 1. 1848.
»Francozov so se tod bali«, je včasih pravil, «menda pa niso bili ti tako hudi. Le možje in fantje so se jim skrivali, ker niso marali z njimi v boj. Potikali so se po gozdovih in jamah, kamor so jim na skrivnem ne sili hrano. Slaba je predla tistemu, ki so ga zalo-
UTR1SKI IX PABERKI IZ PRIPOVEDOVANJA STARI H POMACI^OV
Skrivnosti in gospostvo devinskega gradu
tili, zaprli $o ga. našeškali In nato poslali v vojsko. Niso se vsi vrnili. Rekli so, da jih je vzel ruski mraz. Devinskih takrat ni bilo v gradu, ker so pred Francozi nekam zbežali. Namesto dajatev grofu v robi In delu so kmetje morali od-rajtavati »franke Francozom«. (Tako so rekli novim francoskim davkom in še danes je ta beseda v rabi). Za mir in red je skrbela njihova stiaža s komando v gradu. Po pripovedovanju starih sodim, da so naši nad Francozi godrnjali, ko pa so ti odšli (Napoleonova vojska je bila po naših krajih od 1809—1812) in so se Devin-ški vrnili, jim je bilo po njih žal, 'ker se je spet začela stara pesem, ki je trajala do 1848 Se se spominjam «ribeljona» na Dunovji (Dunaju). Dosti smo ču'i o njem. Govorili so, da bomo «fraj» in ne bo več grad gospodari] čez nas. V gradu pa da so bili v strahu in grof se je jezil na cesarja, ker je odvezal kmeta od dolžnosti nasproti njemu. A tudi na nas je bil jezen, ker nam je bilo to všeč. Kaj bi nam ne bilo? Pokorščina je lepa reč, če ti kaj db. A če te samo tlači? Grofova volja je bila povsod: v sodni kancliji, pri županovanju, v «f!igarju» • (grajskem oskrbniku) in biričih ... Ce je kdo le malo drugače mislil kot grof, joj mu. A dosti ušes je poslušalo zanj, to smo dobro
vedeli, ker smo imeli dober nos ... Tisto leto je bilo povsod po cesarstvu prav slabo. Posebno pri nas. Mernik pšenice je bil po deset «cvankai-c», sirk 'koruza) po sedem, osem. To je pomenilo biti brez kruha. Niti krompirja v oblici ni bilo, mirne (korenje) smo jedli m kruh iz otrobov, če smo jih v tržaškem mlinu sploh dobil i-Sirkov močnik z lobodo pa je bil že gostija. Grof pa je iz jeze ali ne vem česa še zadnjič neusmiljeno zahteval nezmanjšano desetino. Prej je že včasih kaj popustil, če so se kmetje. postavili v «štivo» (vrsto) pred grad in ga kaj prosili ... Vi ne veste kaj pomeni pomanjkanje. Občutili smo ,ga tudi, ko ni bilo več dajatev gradu. Smo Jih pa dajali državi. Cel rod in še več je plačeval «zonero». (Ta beseda se mi je bila zapičila za dolgo let v spomin, ne da bi jo razumel, in šele nedavno sem jo spet slišal ter zvedel, da pomeni razbremenitev dajatev grofu, oziroma odkupnino za grofovo zemljo, ki so jo Kmetje dobili z zemljiško odvezo (I. 1848) in jo odplačevali z davki'vred).
O vojni z Italijo je h°b° večkrat dejal: «Nisem bil zraven, a vem, da so Avstrijanci Lahe pri Kustoci (Custozza) in ne vem še kje fino namazali. Rekli so, da so se naši fanti hrabro borili in se je posebno odlikoval neki vojak iz Brani-
lce (Menda je mislil Čehovina ki je dobil za hrabrost naziv barona).
Ko se nam je včasih, posebno na jesen, ko smo bili siti njenih dobrot, upiral zabeljen krompir, prežganka s polento ali tečen pšeničen kruh, nas je kregal: «Presitj ste in predobro vam je, zato ste poslali fini. Kaj bo z vami? Se boste lačni kruha in še česa drugega. Da bi tako ne! Takrat boste vedeli, kaj je dobro. Je že tako, da ne znaš ceniti dobrot, če ne poskusiš slabosti. To je resnica, otroci Boste videli, da je.»
Nekoč ga je nekdo vprašal, skoro bi rekel, ponagajal s temle vprašanjem: «Ali je res, nono (tako so mu rekli vsi vaščani), da niste hotelj za časa «ribeljona» jesti konjskega mesa?«
«Fuj, krotišče! Kaj ti, grdobi pade v glavo! Kdo naj bi ga bil jedel? Rajše mišje ali mušje kot je danes v navadi, ko ne veste kaj vam ponujajo mesarji«, se je razhudfi s prikrito hudomušnostjo. «Res se je'govorilo, da so ponekod po Kranjskem klali konjske mrhe in jedli to meso. To je bila krivoverska gnusoba.«
«,Saj ga jedo danes!«
«Naj ga, a jaz že nej>
«Tudi pravijo, da niste ime h s čim prižgati, a ste se upirali prvim žveplenkam.«
«Govorili so«, je nadaljeval nono, »da je prinesel ogenj antikrist. Kdor ga je takrat, rabil ali si z njim prižgal pipo, je bil zvezan s hudičem. Tod se niso tega bali. Jaz pa sem rabi' gobo in kresilni kamen.«
«S tem pa ste imeli sitnosti.«
«Zakaj? Ce ni šlo hitro, pa je šlo počasi. Saj:se nam ni mudilo, kot se vam mudi danes.«
Najraje in najbolj napeto smo ga otroci poslušali, ko je pripovedoval o skrivnostih devinskega grada, one čudovite stavbe, ki je vzbujala v nas takšno občudovanje. Ko smo s paše tako radi zrli nanj, nas je otroška zasanjanost odtegnila od vsakdanjega življenja. Se bolj nas je zaneslo, ko je še nono povedal «ta svoje«. Saj ni ■ bilo dosti, a vendar dovolj, da je podžgal otroško domišljijo. «Lep je grad od zunaj in še bolj v notranjščini. Vse, kar služi gospodi, je lepo; kar pa je namenjeno nam, je toliko bolj strahotno. Za nas je bila v gradu sanfo ječa. Ce se je kdo zameril grofu, če ni izvršil predpisane robote ali od-rajtal desetine — marš v luknjo pod zemljo, kjer so se kotile kače im krote (krastače)!
I Ječar je bil srca kot kamen iti fligarjevi priganjači so bili neusmiljeni, zlobni, škodoželjni. Marsikdo je padel v to luknjo Po njihovem prizadevanju. Njih so se bali bolj kot vseh drugih grajskih...»
Takrat sem zasovražil grad, kače in krastače ...
Z živo besedo nas je nono vodil po, tajnih podzemeljskih prostorih. «Kdo zna za vse te čudne krtine in njih poti, ki se cepijo na vse strani, tako da je grad zvezan pod zemljo s Tržičem in Gorico, Štanjelom in Repentabrom! Vanje so se na-
ga«, čeprav je eden ali drugi od nas imel na tem ali onem stopalu otisko (oteklino), a nono me je, ko sem mu zaupal ta trening, posvaril, ' Češ, da nismo za to ustvarjeni in so takšni tekači velika redkost ter zato zelo cenjeni... »Kako pa je bilo z ono kačo na devinski steni?« smo silili vanj.
«Skrivala se je«, je nadaljeval, «v votlini neke stene blizu grada in večkrat čudovito prepevala. V viharnih urah je opozarjala mornarje na pretečo nevarnost, ne da bi bila izdala. odkod prihaja opomin. Na glavi je imela zlato kro
JANKO FURLAN
ši predniki skrivali pred Turki. Poseben skriven rov za grajskega gospoda vodi iz grada k morju.«
»Zakaj ima on svoj rov?«
«Oh, saj se zna tudi njemu pripetiti kaj nevšečnega; takšni si znajo čuvati svojo kožo.« je dejal nono na naše vprašanje.
Nono je bil prepričan v obstoj teh skrivnih rovov, ker je o njih slišal od svojih prednikov.
Najbolj pa smo občudovali moža (dbrez slezna«. Ni nam bilo jasno, kaj naj bi bil ta «brezslezni», a iz nonotovih besed smo sodili, da je bil grajski sel — tekač. Sposoben da je bil drveti brez odmora do Gorice in nazaj v grad. Seveda smo poskušali tudi mi ((mulci« — takšen je še zdaj naziv zr vaško otročad — na pašo in nazaj posnemali nbrezslezne-
no, katere blesk je bil tako močan, da je zabrisat vsako sled za to skrivnostno kačo. Ce je utihnila za dalj časa, je pomenilo, da se je bilo pripetilo kaj posebnega — kakšna nesreča, če pa je veselo prepevala, je prinesla srečo ... Nekoč je bil vihar, ki ga je bila ta kača napovedala in svarila ribiče, da naj se pravočasno u-maknejo s širokega morja. Tale'. so bili tudi storili in pritrdili v portih svoje čolne. Le eden se je smejal njenemu svarilu in ribaril dalje, ker je kazal dober lov. Bil je to velik skopuh, požrešen na denar in oderuh, ki je odiral svoje tovariše z visokimi obrestmi na posojila. Vihar se je zagnal v njegov čoln, ga gonil proti skalam in ga s strašno silo zagnal v steno. Coln se je razletel na tisoč kosov. Ribič se je zaman Skušal rešiti. Klical
je na pomoč, a je slišal le glas; «Pokopalo te je tvoje skopu-štvo«. Ribič je utonil. Od takrat dalje se kača ni več oglasila. Rekli so. da je bila zakleta mlada devinska grofica, ki jo je nekdo rešil.«
«Kdo?» smo hlastno vprašali
«Kakšen dober človek. Samo dobri morejo pomagati nesrečnežem. Zato bodite dobri!«
»Zakaj pa je bila grofica začarana?«
«Najbrž zaradi težkih grehov V njenem rodu. Gotovo so imeli grofje marsikaj na vesti, kar je bilo svetu skrito ... Ej, dosti nedolžnih je trpelo za grajskim obzidjem, in to se prej ali kasneje, tako ali tako maščuje.«
Nismo dobro razume); tega nonotovega modrovanja, in še čutim takratni nemir, ki mi ga je povzročilo to pripovedovanje.
Ne vem, kje je nono črpal vire za te redkosti, sodim pa, da so bila ta plod bogatih zgodb I? ustnih izročil, močno prepletenih s prilivi ljudske domišljije, ki je bila prav tod zaradi divje romantične prirode in zgodovinsko bogate preteklosti izredno živa. Mnogo so znau takratni očanci o «starim gradi Stanjeli«, ki je bil tudi predmet mnogih starih pesmi. Bil sem premlad, da bi bil mogel razumeti i® se zanimati za vsebino pesmi, ki so jo nekoč peli na ognjišču Kolmanove gostilne štirje možakarji: Klan--kič, Nande Bandeljev, Kolman !o moj oče. Peli so jo «po starem«, menda dvoglasno in se v ritmu zibali na levo in desno,
(Nadaljevanje sledi)
V / D	r	k i	r	Vremenska napoved za danes:
V IT	r	A/l	I"	pretežno jasno vreme s pora-
I I VLfTIL	stom temperature. — Včerajš-
nja najvišja temperatura y
Trstu je dosegla 12; najnižja 6.5 stopinj,
BTRAN 4
ZADNJA POROČILA
m. MARCA 1062
SpPL II, rijOT r-n < > r -et «
1 I	-	:	m«!
=	-v1 . „ m •
:v."
islll:
! Ji!!!! IliOl
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Slovenske narodne: poje Dana Rečnik. 19.00: Musorgski: Slike z razstave. — Trst II.: 11.30: Lahki orkestri. 20-00: Slovenski motivi. - • Trst I.: 12.15: Operetna glasba. — Slovenija: 14.00: Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 16.00: Kulturni pregled: o «Razgledin» in njih sodelavcih. 20.15: Verdijev operni koncert.
PRED KONFERENCO MUSLIMANSKIH DRŽAV
Sroanle aradsun-azllsnena Dlona
Izmed 12 se je osem držav že odzvalo vabilu pakistanskega zunanjega ministra na sestanek
KAIRO, 19. — Danes pričakujejo v Kairu prihod bivšega iraškega zunanjega ministra in voditelja delegacije v skupščini OZN Fadel El Ja-malija. Temu obisku pripisujejo veliko politično važnost, čeprav ne zavzema danes Ja-mali nobenega uradnega mesta v svoji državi. Baje ima Jamali s seboj načrt za ustanovitev muslimanskega bloka, za katerega je dal pobudo pakistanski zunanji minister Zafrullah.
Gre predvsem, da se ustvari posvetovalni organizem med muslimanskimi državami. ki bi vseboval države A-rabske lige in druge (Turčija, Iran, Afganistan in Pakistan). Pozneje bi povabili še druge muslimanske države, naj se pridružijo temu organizmu, ki bi pomenil prvi korak za ustanovitev arabsko-aziiskega bloka, čigar prvi temelji so bili postavljeni na zadnjem zasedanju glavne skupščine OZN.
Pakistanski zunanji minister je povabil zunanje ministre vseh arabskih in sosednih muslimanskih držav, naj bi se zbrali prihodnji mesec v Karačiju. Egipt je vabilo uradno sprejel in pakistanski odpravnik poslov v Kairu je egiptovskemu zunanjemu ministru obrazložil namen konference. ki bi bil. razprava o ustanovitvi stalnega posvetovalnega sveta, ki bi omogočil vsem muslimanskim državam, da bi skupno razpravljali o splošnih vprašanjih. Sporočil je. da je od 12 povabljenih muslimanskih držav osem že sprejelo vabilo Te so: Egipt, Turčija, Sirija. Libanon, Irak, Saudova. Arabija, Jemen in Jordanija.
Jamali se bo danes v Kairu razgovarjal z glavnimi političnimi voditelji in s člani vlade. Skušal bo razpršiti razne dvome. Arabski politiki namreč podpirajo zamisel takega bloka, bojijo pa se, da bi v sedanjih okoliščinah oši-bil arabsko ligo.
Ti politiki bi namreč rajši ustvarili ločene bloke; enega naj bi sestavljale arabske države, drugega pa vzhodne ne-arabske države in oba naj bi sodelovala med seboj na praktični podlagi. Arabska liga se namreč boii, da bi jo potegnili v politiko skuDne obrambe ali pa v politiko proti Izraelu, na katero bi težko pristala.
* * *
TEHERAN, 19. — Ministrski predsednik Mosadek je danes -prejel delegacijo treh senatorjev. s katerimi je razpravljal o razvoju petrolejske zpdeve. Po izjavi vladnega glasnika je dal Mosadek razumeti trem parlamentarcem, da je njegova vladja pripravljena pogajat se s komerkoli o tem vprašanju. čim bi bile ponudbe sprejemljive. V tej zvezi je dodal, da predlog Mednarodne banke za Perzijo nikakor rti bil sprejemljiv. Angloiranian Oil Coin-pany pa si s svoje strani na Vse načine prizadeva, da bi preprečila vmešavanje morebitnih »tretjih« kj bi hoteli prispevati k rešitvi petrolejskega vprašanja.
Glede varnosti y notranjosti države je Mosadek dejal, do se položaj ni poslabšal* Redki izgredi v notranjosti drzave so delo agentov družbe Angloiranian, «Akoravno želj Perzija«, je nadaljeval Mosadek, »rešiti na časten način petrolejski spor, bi država lahko napredovala tudi brez dohodkov iz petrolejske industrije. V tem primeru pa bi ae iranski narod ne smel ravnati po direktivah družbe Angloiranian. Cim pa bo nekega dne petrolejsko
vprašanje rešeno, se bomo lahko poslužili petrolejskih donosov za uresničenje obnovitvenih načrtov«.
Vojaška misija ZDA bo s svojimi delom v Perziji nadaljevala, dokler med obema državama ne bo prišlo do sporazuma glede bodoče oblike statuta te misije. Pogodba, zadevajoča dozdajšnjo aktivnost misije, je zapadla 20. marca.
Delavske demonstracije
v Franciji
PARIZ. 19. — Včerajšnji incidenti med delavci in policijo v Melunu so povzročili smrt 29-letnega Alfreda Gadoisa. Gcdoi-sa je pritisnil ob zid ameriški vojaški kamion, ki je hotel prečkati cesto po kateri je šel delavski sprevod. Vozač je namreč moral ustaviti svoje vozilo, ker so ga demonstranti napadli s kamenjem. V paničnem strahu je šofer zapeljal s ceste na pločnik ter z blatnikom pritisnil ob zid omenjenega Gadoisa.
Šoferju se je potem posrečilo pobegniti razburjenju delavcev, medtem ko so policijski agenti odpeljali ranjenca v bolnico. Nekaj ur kasneje je Gadois v bolnici umrl. V zadevi je bila uvedena preiskava. Kakor poročajo, bo melunski sindikat organiziral v nedeljo protiame-riško demonstracijo.
Rahli potresni sunki
TORINO. 19. — Iz Torina, Faenze in Pinerola poročajo o rahlih potresnih sunkih, ki so jih ob različnih urah zabeležile tamkajšnje potresomerske postaje. V Faenzi so ugotovili, da je bil zadnji sunek, ki je s pre. sledki trajal okrog štiri ure, dokaj močan, vendar v oddaljenosti nad 10 tisoč kilometrov od Faenze.
Roparski podvig
treh mornarjev
NIZZA, 19. — Trije ameriški mornarji z letalonosilke »Mid-way», ki je zasidrana v Juan-skem zalivu, so oboroženi in zakrinkani napadli ladijskega blagajnika ter mu pobrali več sto tisoč dolarjev. Po takojšnjem alarmu so roparje blokirali na krovu in uvedli strogo preiskavo med moštvom, da bi našli ukradeni denar. Čeprav je prišlo do dogodka v noči na torek, se doslej še ne ve, kako se je iztekla preiskava. Celo ameriški konzul v Nizzi ni vedel danes povedati novinarjem nič določnega.
mem grelcu. Krompir n. pr. se na sončnem štedilniku skuha v približno 20 minutah, ako razpolagamo v ta namen s posebno posodo, v navpdni posodi pa v pol ure.
Prvi primeri »sončnega šte-d lndka«, ki so ga izdelali indijski tehniki je prestal preizkušnjo v hiši ministrskega predsednika, kateremu so s .u-hali s pomočjo sončnih žarkov izbrano večerjo. Takšen način izkoriščanja sončnih žarkov bi bil vsekakor velikanske važnosti zlasti v Indiji, kjer imajo sonca na pretek, običajne kurjave po zelo malo zlasti v pokrajinah, kjer ni gozdov in pragozdov in se morajo prebivalci v ta namen posluževati celo posušenih živalskih odpadkov.
Dne 13. marca 1952 ob 10.25 uti se je spustilo na zemunsko letališče romunsko vojno letalo vrste Heinkel s šestimi člani posadke iz sestava brašovsko bombarderskega polka. Posadka je pobegnila iz Romunije, ker se ni skladala s tamkajšnjim režimom.
MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU
IMoliho več razumevanja
Šesfurna topniške bitka na vzhodni fronti
TOKIO, 19. — Pogajajoči se delegaciji sta odložili obravna. vanje vprašanj, ki predstavljajo glavno oviro v sklenitvi miru na Koreji in osredotočili svoja prizadevanja na tehnične podrobnosti, nanašajoče »e na sporazum o premirju. Obe strani sta zainteresirani na čimprejšnji sestavi popolnega sporazuma. preden bi se lotrli proučevanja večjih spornih točk. t. j. vključitve Rusije v nevtralno inšpekcijsko komisijo in prostovoljne repatriacije vojnih ujetnikov.
Podkomisiji, ki se pečata z vprašanjem nadzorstva nad izvajanjem premirja, ste vzeli danes v pretres dohodna pristanišča. Predvideva se, da bo v tem pogledu dosežen sporazum.
Delegaciji, ki obravnavata vprašanje vojnih ujetnikov, nista dosegli nikakršnega uspe-
|p
PiainiLiTiial „
MEDNARODNA KOLESARSKA TEKMA MILANO ■ SAN REMO
ZMAGAL JE PETRUCCI
medtem ko so favoriti drug drugega nadzorovali
SAN REMO, 19.	-
Loretto Petrucci je
Nehru si kuha večerjo
na ..sončnem štedilniku"
NOVI DELHI, 19. — Številne družbe, ki izdelujejo gospodinjske priprave, so se odločile za množično proizvodnjo «součtvih kuhinj«. Za gretje v teh kuhinjah bodo skrbeli sončni žarki in če se bo poskus obnesel. bo to predstavljalo prav. cati prevrat v domačem življenju indijske gospodinje.
Zanimivi štedilnik predstavlja aluminijasta priprava s konkavno površino, ki obešena na posodo, koncentrira sončne žarke na zrcalo, nameščeno pod posodo. Ogrevalna sila nove priprave predstavlja baje 300 watoy električne energije pri srednjem kuhinjskem električ-
kovani zmagovalec velike ko' lesarske tekme Milano - San Remo. Favoriti so ostali v o-zadju, v skupini, ki je prišla na cilj dobro minuto po zmagovalcu. Tudi drugi je bil mlad vozač, eden izmed upov italijanskega kolesarskega športa Minardi, tretji pa kot prvi tujec Francoz Blus-son, ki mu na četrtem mestu sledi sonarodnjak Geminiani. V skupini prvih štirinajstih sta tudi mali Robič in vztrajni Švicar Schaer.
Startalo je 185 kolesarjev od 195, ki so se včeraj pojavili pri plombiranju koles, in od 225 prijavljenih .
Iz poteka tekme je treba o-meniti predvsem tri glavne dogodke. Kmalu po startu so Bertocchi, Blomme, Doni in Gregoire poskusili prvi beg, ki se je tudi posrečil; dalj časa je petorica vozila sama, dokler jih niso dosegli Kete-leer, Van Breenen in Van Roosbroek. Beg se je razblinil pod Turchinom, najvišjim prelazom današnje tekme. Takoj po vrhu, kjer je bil prvi Črnili, so ušli Geminiani, Van Breenen, Blomme in Lamber-tini. Ubeglo četvorico je začela zasledovati skupinica dvanajstih kolesarjev, ki se jim je kmalu pridružil tudi Robič in za sabo potegnil še Barduccija in Martinija.
Takrat je tudi Coppi pokazal nekaj volje, da bi ušel. vendar so ga ostali asi dobro nadzorovali in poskus se ni posrečil. Poleg tega je imel Coppi takrat v vodilni skupini že tri svoje ljudi: Gemi-nianija, Petruccija in Piazzo.
Petrucci je vozil skoraj ves čas tekme v glavni skupini, kmalu za Savono pa se je z naglim begom pridružil vodečim.
V San Remo je skupno privozilo štirinajst kolesarjev,
- Mladi | med katerimi si je Petrucci s nepriča-1 hitrim sprintom priboril zma-
go pred Minardijem. 58 sekund kasneje je privozilo še 12 tekmovalcev, ki so v zadnjih kilometrih poskušali dohiteti prve. Eno minuto in 27 sekund za zmagovalcem je privozila na cilj vsa skupina, ki je v zadnjem delu proge znatno zmanjšala zaostanek za vodečimi. V skupini so bili Bobet, Bartoli, Kuebler, Koblet, Coppi, Magni, Van Steenbergen in drugi.
Današnji zmagovalec je izjavil, da je »silno zadovoljen«. Povedal je, da je ušel v sporazumu s Coppijem, ki je videl, da je sam v skupini pre-vef zadaj in da bi mu ostali favoriti ne dopustili bega.
Tehnični ravnatelj tovarne Bianchi, Tragella, ki mu pripadata tako zmagovalec Petrucci kot Coppi, pa je dejal, da so ceste preveč lepe, kolesa preveč izpopolnjena in
prelahka, da bi bilo mogoče v eni sami tekmi pričakovati nekdanjih velikih zmag z veliko prednostjo. Najboljši bi lahko s pridom izkoristili svoje znanje samo v neugodnih vremenskih razmerah.
VRSTNI RED:
1. Loretto Petrucci (Bianchi) v 7 urah 22’07” s povprečno brzino 38.270 km na uro. Proga je merila 282 km.
2. Minardi Giuseppe; 3. Blus-son Serge; 4. Geminiani Raf-faele; 5. Falzoni; 6. Seghezzi; 7. Schaer; 8. Robič; 9. Pettinati: 10. Moresco:	11.	Barducci; 12.
Wagtmans; 13. Piazza; 14. Lam-ibertini; vsi s časom zmagovalca.
15. Ferrari v 7 urah 23’05”.
16. Corrieri v 7 urah 23’10”, in še deset tekmovalcev.
27. Dubuisson v 7 urah 23T0”.
28. Logli v 7 urah 3’34”; v istem času skupina 66 kolesarjev z vsemi favoriti.
Italijansko nogometno prvenstvo
Včeraj |e bilo odigranih pet tekem - Z zmago nad Bologno je Como preskočil Triestino, ki je padla na predzadnje mesto
Z vseh vetrov
O MELBOURNE, 19.	—
Dolgi tpor o kraju, kjer bodo letne olimpijske igre leta 1956, katerih organizacijo je prevzela Avstralija, je bil danes rešen s sklepom, da bodo tekmovanja na stadionu Carlton Oval. Sklenjeno, je bilo tudi, da bo olimpiado finansirala do polovice avstralska zvezna vlada, polovico pa država Victoria in mestna občina v Melbournu.
Računajo, da bo letna olim-piada 1956 stala milijon funtov šterlingov. Ustanove, ki bodo prispevale pri finansiranju, bodo dobile vsaka svoj delež dobička ali pa bodo poravnale vsaka svoj delež izgube. Zvezna vlada je že nakazala 200 tisoč funtov šterlingov.
O KOPENHAGEN, 19. — Na prijateljskem teniškem srečanju v danski prestolnici je avstralski prvak Frank
Sedgman premagal drugega igralca Danske Ulricha s 6:0, 6:3, 8:6. V dvojicah je Sedg-| man v družbi s Švedom Jo-hanssonom premagal danski par Ulrich-Nielsen s 6:3, 6:4, 6:3.
O Po vesteh iz argentinskega kopališča Mar del Plata, kjer se je te dni začel tradicionalni šahovski turnir, deli jugoslovanski šahovski mojster Trufunovič po drugem kolu prvo mesto z Maderno in Luckisom. Vsi trije mojstri imajo po točko in pol.
Trifunovič je edini evropski šahist, ki se udeležuje letošnjega turnirja V Mar del Plati. Pred tremi leti je jugoslovanski velemojster Gli-gorič na tem turnirju osvojil prvo mesto v močni konkurenci. Letos Gligorič na tem turnirju ne sodeluje, ker igra na velikem jubilejnem Capablancovem turnirju v Havani na Kubi.
Danes je bilo odigranih pet tekem italijanskega nogometnega prvenstva, ki so bile v zaostanku. Triestina ni igrala, vendar so bile nekatere današnje tekme za njo zelo važne, ker so odločale 0 položa-u v spodnjem koncu lestvice. Stvari so se zasukale tako, da je Triestina ostala predzadnja; za njo je samo že obsojeni Leena-I no. Z eno točko več sta na tretjem in četrtem mestu od zadaj Como in Atalanta. Prvi je z zmago nad Bologno preskočil Triestino, druga pa je izgubila P”oti Napoliju ;n ostala pri 19 točkah.
Velikih presenečenj današnje tekme nite prinesle. Nanoli je premagal Atalanto, Inter ni imel težkega dela ,s Pro Patrio. Novara se je z zmago nad Sampdorio utaborila na 7. in 8. mestu lestvice skupno s Fio-rentino, Udinese in Torino pa sta ierala neodločeno. Z današnjo zmago se je Inter s 35. točkami pridružil M’!anu.
REZULTATI:
V Bergamu:
N spoli - Atalanta 4:2 (1:0)
V Comu:
Como - Bologna 1:0 (0:0)
V Milanu:
Inter • Pro Potrla 3:0 (0:0)
V Novari:
Novara-Sammkvria 2:1 (1:1)
V Vidmu:
Udinese • Torino 1:1 (0:1)
Turnir v Pecuju
V prekinjenih partijah mednarodnega turnirja v Pe-čuju so bili doseženi tile rezultati:
Plat - Gereben 0:1, Pilnik -Colombek remi, Golombek -Keres remi, Geller - Pilnik 1:0, Szili - Botvinnik 1:0, Gereben - Barcza 0:1, Smislov -0’Kelley 1:0, Szabo - Petrosi-jan 1:0, Benko - Trojanescu 0:1, Trojanescu - Kottnauer 0:1.
Po teh rezultatih je stanje na tabeli: Geller 6 in pol, Keres in Stahlberg 6, Szabo 5,
Pilnik, Szili, 0'Kelly, Barcza in Botvinnik 4 in pol, Petro-sijan, Gereben, Smislov 4, Golombek in Kottnauer 3 in pol, Benko in Trojanescu 3, Sliwa 1 in pol, Plat 0.
Turnir v Havani
Po XX. kolu mednarodnega turnirja v Havani so udeleženci razvrščeni takole:
Reshewsky 17 točk, Najdorf 14 in pol (1), Gligorič 13 in pol (1), Eliskases 13 in pol, Rossolimo 13 (1), Evans 12
(2), Gonzales 11 (1), Prins 11, Toran 10 in pol, Horowitz 10
(3), Jimenez 9 in pol (1), Po-mar 9 (2), Steiner in Cobo 9 (1), Guimard 8 in pol (3), Lasker 7 in pol (3), Quisada 6 in pol (1), Romero 6 in pol, Planas 5 in pol (2), Alleman 5 (2), Ortega 4 (1), Araiza'in Sotolera pol točke.
Jugoslovanska reprezentanca
za dvoboj z telgijo
Strokovni svet pri Šahovski zvezi Jugoslavije je za dvokrožni dvoboj z Belgijo na 10 deskah sestavil naslednjo reprezentanco: Pirc, Matanovič, Fuderer, Puc, Milič, Udovčič, Nedeljko vič, Karaklajič, Andric in Germek. Rezervi sta: Janoševič in Bertok. Dvoboj bo od 12. do 15. aprila v Sarajevu.
Jugoslovanska reprezentanca bo igrala brez Rabarja. Gligoriča in Trifunoviča, Ra-bar se pripravlja na odhod na turnir v Rio de Janeiro. Gligorič bo na turneji v ZDA, dr Trifunovič pa sodeluje na turnirju v Mar del Plati.
O BUENOS AIRES. 19. — Svetovni prvak Juan Mar nuel Fangio bo 4. aprila odpotoval v London, kjer bo preskusil novt angleški dirkalni avtomobil B.R.M. in moraa podpisal pogodbo s to tvrdko. Ce bo pogodba podpisana, bo Fangio v prihodnji avtomobilski sezoni vozil avto B. R. M.
ha. Ro sestanku podkomisij za nadzorstvo nad premirjem je polk. Andreiv Kinney izjavil: »Kakor se zdi, se bomo spora-zumelj v vprašanju dohodnih pristanišč«. Dajal je nadalje, da je v teku današnje seje predložil severnokorejskim delegatom spremenjen predlog, ki ga bodo Severnokorejci proučili. Zavezniki so 'e odločil za komprcnvs in sprejeli predlog Severnokorejcev, ki predvideva kot dohodna pristanišča Piangjang 7,a Severnokorejce m Seul za Združene narode. Dodali pa so predlogu, naj bi bila na enak način uipošteta tudi letališča teh dveh mest.
Poveljstvo osme armade javlja o intenzivnem delovanju zavezniškega topništva, kj je trpjalo šest ur in pripomoglo dio ponovnega zavzetja izpostavljenega položaja na vzhodni korejski fronti. Po bitki je ostalo na bojišču 50 mrtvih Severnokorejcev.
Švicarji proti smrtni kazni
BERN. 19. — Po iniciativi nekaterih profesorjev v Bazlu je bila v Bernu ustanovljena švicarska družba za reformo obsodb. Za častnega predsednika je bil imenovan pisatelj Loosli iz Bumplitza. Nova družba, h kateri je prsitopilo mnogo učenjakov in pravnikov, se je izrekla proti predlogu državnega svetnika Gysler. ja, ki se zavzema za uvedbo smrtne kazni.
Po stopinjah Voronova
DUNAJ, 19. — Ravnatelju neke dunajske bolnišnice dr. Kellerju se je po dolgoletnem eksperimentiranju posrečilo izdelati preparat, ki na izreden način poživlja in pospešuje življenjsko silo. zlasti pri ljudeh v »kritični starostni dobi«. Preparat je sestavljen iz kom. binacije hormonov z vitaminom E in predstavlja važno zdravilo v primerih neplodnosti. Gre v glavnem za sistem pomlajevanja, ki se naslanja na iste principe kakor način Voronova. le da je preprostej. ši in cenejši.
Pomlajevalni preparat se prenaša na pacienta z injekcijami. Uspehi, ki se kažejo v znatnem povečanju delovne zmogljivosti in izboljšanem delovanju možganov, trajajo 2 leti pri ženskah in okrog eno leto pri moških.
Miroljubni šivankar
GENOVA. 19. — Iz Torina je prišel te dni v Genovo kro. iač Antonio Santcmauro. ki se bo v kratkem vkrcal na motorno ladjo «Vulcania». O Santo-mauru so pisali časopisi pred kratkim, ko je izdelal simbolični «plašč miru« za rimskega papeža. Danes pa ima mož že sešit »jopič miru«, ki ga name. rava izročiti ameriškemu pred. sedniku Trumanu. Vendar s tem njegova prizadevanja za dosego sprave na svetu niso se zaključena. Šautomauro pravi, da ima namen izdelati nekaj podobnih kamižol tudi za ostale velike svetovne politike. ,
KINO
v IKBTl
Ezcelslor 15.30: »Avanture k** tana Hornblowerja», O. M** Nazional*. 15.45: »Don Camilio*
G. Cervi in Fernandel.
Fenice. 16.30:	»Muhavost	devic*
Bob Hope.
Filodrammatico. 16.00: »Moj o0"" Tom Drake in J- ^e‘
A rr oba len o, 16.00: »Pogubljen«.
R. Basehart, G. Merrill.
Astra Rojan. 16.00:	»Deklica
Donave«, M. Roekk.
Alabarda. 16.00:	»Otroci	***
staršev«, A. Nazzari.
Armonla, 15.30: »Ukročena zonka«, J. Leslie.	—t«.
Arlston. 15.30: «P0V«em tvoja* B. Davis.	,
Aurora. 16.00 «Ljubezen je V. EHen in David Nlven. Garibaldi. 14.00: »Mesto je ^ , rovano« H. Bogart. Z. J"", Ideale. 16loo: »Car na morjui ga«, J. Simmons.	g,
Impero. 16.00:	»Pustolovka*
Garson.
Italia. 16.00: «Cyrano de rac«, Jose Ferrer.	.^»jj»•
Kino ob morju. 16.00: »Sesu*«-letne«.	^	m
Moderno. 16.00: »Moja O*1 E. Robinson.
Savona 15.00:	»Ukradena	■»
sta« D. Reagan. .
Viale. 15,30. »Ustreljen o#
H. Vernon.	„.-#(« Vittorio Veneto. 15.30:
no ljubim Luizo«.'R.	0
Azznrro. 16.00: »Naprtite mene zločinca«, J. G,vl|a, t Belvedere. 16.00: »VHt™
Mc. Crea.	m*
Marconi. 15.30: »Kapi1*,
J. Wayne in G. Ru5(-# ** Massimo, 16.00: «Iroel te .-.nsoh-vedno«, E. VVilliams in
RADIO
J l»;OSM>VA*tiJf{
'““im
Ciili g
ČETRTEK, 21. marca ^
6.45 Jutranja glasba. jjj) ročila. 7.15 Jutranja Sl3*® Poročila. 13,45 Lahka * 14.00 Nekaj novosti iz nr hiva plošč. 14.35 Sloven* jJi3j rodne: poje Dana Rein‘v, pik1 Simfonične koračnice. I*1te-š« Radulovič in solisti P0'0-«#1' narodne pesmi. 19.00 Mivteji). Slike z razstave. 19-30 Jz gfi 23.05 Zadnja poročila, 2* ba za lahko noč.
i itsr ii*
306,1 m ali 980 kc-s^j) 7.15 Poročila. 7.30
— Poročila. 7.30 ^	_
glasba in koledar. 11.30 “..(Z3 kestri. 12.00 Novi svet. vsakega nekaj, 12.45 y
13.00 Glasba po željah. it ročila 14.15 Dnevni Pre" it* ska. 17.30 Plesna
Glas Amerike	18.15	Gj/
predavanje. 18,45 Lahka
19.00 Slovenščina za 19.20 Glasba iz revij. ročila, 20.00 Slovenski jj, i» 20.30 Radijski oder "	»iv A. Goetz: Dedinja, dran» piv mih slikah; nato
23.15 Poročila. 23.33 glasba.
T K ST *• -j
7.45 Jutranja glasba. »rtj Amerike. 11.15 NeapeUJ^
K
ii
NEW YORK, 19. — Avstrijski podkancler Schaerf se je včeraj razgovarjal z glavnim tajnikom OZN Trygve Liem in si je nato ogledal prostore OZN.
★
MANILA, 19. — Na severnem Luconu je prišlo približno 100 km od mesta Aparri do podmorskega vulkanskega izbruha. Razen tega se je povečalo delovanje tudi vulkana Hibok-Hibok.
Amerike. 11.15 ster. 12.15 Operetna Ljudski zbori. 14.45 r0jiU 5 novosti; nato borzna P® l''J pregled britanskega	Iv"
Korespondenca iz Lond® ^0* Ura glasbe. 19.50 Sp®£2nj !>,r 21.15 Koncert. 23.30 N®1
lem- . ■ »
» I, O V K ti 4 0
327,1 m, 202,1 m, 2 12.00 Slovenske °r,2,(0 J’., sklaobe. 12.30 Poročil*- L, v bavna glasba 13.15 ^ Mr! razvedriti. 14.00 Dr.
Jezikovni pogovori tv", or. 14.10 Popularni konc* stralne In solistične 8 Poročila. 15,10 Zabav« ,ujjj 15.30 Želeli ste — Si, <*£jj
led:
16.00 Kulturni preg‘^lti *L. gledih« in njih sode^derO Komorna glasba 'Jjjert [Lj 17.10 Igra orkester seli Bennett. 17.40 v —zos^-fi raznih mojstrov P°j° rjeV3. nistka Sonja Dragic «^45 klavirju Pavel Siv ®. ,, Y f harmoniko igra , vtrd1),; 19.30 Poročila. 20.15 „čil>« perni koncert. 22.00
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
BOG,
35.
IOODOVIN0KA e O V K m
jr*
Ilustrira
JANEZ VIDIC
ENAJSTO POGLAVJE.
I.
Proti večeru istega dne, ko sta se vikar in plemič Cucca-gna prerekala, se Je Gorazd odpravil na polje, Volkica Je sama ostala v vrtu. Rada bi bila šla v vas, a se ni upala. Včasih so dekleta prihajala k nji, a Je čutila, da ji niso več tako naklonjena kot so ji bila prej.
Prve dni po prihodu iz Ječe je bila vsa šibka. Oče jo Je negoval z vso ljubeznijo, da si Je kmalu opomogla. Le bledica ni izginila z njenega obraza in tako odločna ni bila več kot prej. SIJ tihe žalosti Ii Je ostal v očeh.
»Ubijala sem. Ali mi odpustijo bogovi?« je vprašala očeta.
Oče jo je gladil po laseh.
»Pokesaj se, vse bo dobro...«
«A oni — zakaj oni delajo hudo? O, moja Jasna!«
»Miruj! Pojdi na sonce, da ti vrne barvo, ki ti jo je vzela tema...«
Hodila je na vrt. Vsako popoldne je sedela na grobu Jasne, na katerem je rastlo drevesce. Zalivala ga Je z vodo iz studenca, in strmela v rjavo zemljo, ki se je dvigala nad gomilo.
Mislila je nase, na očeta, na vse, kar se Je bilo zgodilo. Zdelo se ji je, da vstaja iz groba sestrin obraz in jo nagovarja. Spomnila se Je, kako je stokrat obljubila, da jo bo Izgrebla,
a je vselej zavrgla drzno misel. Ni je bilo groza, a ni hotela motiti sestrinega miru. Pa se ji je znova porodila ista misel in jo obletavala ko brenčeča muha.
Na pol je zaprla oči in gledala v nebo, ki se je jasno blestelo med češnjevim listjem in vejami. Slišala Je žuborenje vode. Z vasi so prihajali glasovi; zdaj smeh, zdaj glasen razgovor. Iz daljave od nekod, od Tolmina, je priplaval brneči glas zvona. Ob spominu na sestrino ljubezen si je očitala, da je tudi ona kriva njene nesreče. Prej je Jožuta visoko cenila, zdaj jo je ob mislih nanj vselej popadel strašen srd. Iz vrste predstav se je izluščil prizor, kako Ančura stoji pred njo, a ona dviga palico. V vozi je mnogo mislila na tisti prizor, a si ga nikoli ni mogla dovolj jasno obnoviti.
Pred oči ji je stopil obraz fanta, ki jo je hotel rešiti Pogosto ga Je lovil njen pogled, tiho je koprnela po njem. Jožu-tova prevara jima je zagradila pot, preko tega ni bilo mogočo, mrzila ga je. Ko se ji je znova približal, ko je bila v največji sramoti ln Jo je hotel rešiti, se je znova sladko zganilo v nji Kako, je mislila, da se je le enkrat prikazal na klancu, odkar je pri Sl a iz voze? Ali je nič več ne mara?
Utrgala je marjetico, pukala njene lističe In Jih motala na tla. »Me ljubi... me ljubi... ne misli več name...« Ujezila se je sama nase; »Nočem več misliti na to..» Vrgla Je cvetico proč, ni je do konca izprašala. Pogled je uprla v nebo, v daljavo, da bi se raztresla.
Sonce se je bilo globoko nagnilo. Skozi drevje, skozi veje in listje se je lesketala zlata, blagodejna svetloba in se kot balzam pretakala v dušo ln v srce. Vse Je bilo pogreznjeno v mir. Priletela sta dva metulja, se v letu objela, izginila in se znova prikazala. Prvi je sedel na nagrobno drevesce, a drugi ga je iz ljubezni obletaval.
Volkica ju je gledala. Ta igra ljubezni jo je vso prevzela. Metulja sta se znova obletavala, se objela, nato sta odletela ln se nista več prikazala.
Ostalo je drevesce, pod drevescem grob, a v grobu Jasna, ki Jo Je obletavala in objemala sestrina misel
Kakšen je zdaj njen obraz? Tako neizmerno dolgo se ji
S
je zdelo od tedaj, ko jo je zadnjič videla, da se je njala njenih potez, le na pol, le kot senca, v nekem ^jip> mraku, kakor v blodnjah. Bolj kot je obujala spomin obličje, trdovratneje se ji je odmikal. In je pomisli18-bil zvok njenega glasu? Spregovorila je glasno sama . . bi primerjala; a	njen glas še senca sestrinega glaSd	m
Imela Jo je	neznansko rada, rajši ko božje 50	b)]a
mlado življenje. Bolj kot je mislila nanjo, bolj živa J ^^ti, da bi jo Se enkrat videla. Se enkrat ob zahajajočem to nikoli več...	w
Nagnila se je nad grob, zarila prste v grU°arrii. J*’ j Prst Je bila tako mehka, da se Ji Je drobila ped r° VU pomislila na to, kaj dela. Bila je že do komolca v 2 je r je v plotu pod hnbčkom nekaj zganilo, hrestnilo, 7	*
nekdo, se zakotalil in se ob lipi pobral.	P^lfr
Volkica je pridušeno kriknila, se dvignila verJe^ proti lipi. Temu,	kar je zagledala, prvi hip ni mog18
je Mlkuš, zaradi	padca rahlo osramočen, ves rdeč
Bližal se ji je s počasnimi koraki. *
»Volkica!«	jo je poklical.	1 »ka m J*
Dekle je bilo vse prevzeto od nenadnega ob» čalo. Pogledalo je na roke, ki so bile rjave od ^
»Volkica!«	^npet, & rtfi,
Skrila je roke in pogledala v tla. Nato J® ^ogl* oci v fanta ln tiho zajecljala: »Miku«, tl?« Ve« n J^nl ™ Fant je po njenih umazanih rokah, po x m in po blesku njenih oči spoznal, kaj je namerav • ^ »Volkica, pusti to!« je dahnil rahlo, da d »Naj le*l v miru!«	uclb-
Volkica se je sesedla ta solze so se ji udrle P° v • Ko Je pa nisem videla, ko so Jo zagTeW-J. r Mlkus Je poln sočutja stal pred njo in ni n ^ ho Je čakal, da se Je Volkica Izjokala, si obri pogledala.	dft pi v
»Splezal sena v breg ln se oslonll na pl01,	|
A plot se Je zlomil in sem padel v vrt«.	‘
(Nadalje"
Glavni uredi,IK BRANKO BAH1C - Ode urednik STANISLAV RENKO	-	UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI št	6, III	nad. - lelefon Stev. »3-#ua
In 94 638 - Poštni predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St	20	- Telefonska St. 73-38 - OGLASI	od	8.30	12 In	od 15	18 - Tel.
73-38 — Cene oglasov Za vsak mrn vlSme v iirtnl I stolpca trgovski	60,	fmančno-upravm 100, osmrtnice 90	lir	- Aa	FLRJ	za vsak mm Slrlne 1
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod 7.TT -	Podruž.: Gorica III S Pelllco MI., Tel	II 32. Koper. Ul	Battlsti S0la-l. Tel 70
NAROČNINA. Cona A. meseCna 350, PoStm tekoči račun ta STO ZVU Ljubljana TyrSeva 23
četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 tir. Ped ljud. repub. Jugoslavija: izvod l°«n’ rirlsKe<* ZaiožmStvo tržaSkega tiska. Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 11,0 pj().Š tel 4963 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani S-t-90603 — Izdaja Založništvo tržaškega UsK*