Stev. 2	V	Ljubljani,	petek	3.	januarja	1941	Leto	VI
Politične in vojaške priprave
za odločilni napad na Anglijo
Posveti z Bolgarijo za prehod nemške vo ske proti Dardanelam Nemčijia hoče s splošnim napadom na Angli;o končati voino se letos, pred nastopom Amerike
Berlin, 3. jan. m. Po božičnih praznikih je nemška diplomacija znova začela z živahnim delovanje. V _ zvezi z raznimi božičnimi in novoletnimi izjavami v nemških poučenih krogih zatrjujejo, da pripravlja Nemčija odločilni vojaški nastop, da bi se vojna končala še letos. V zvezi s tem čedalje bolj omenjajo možnost, da stoji Velika Britanija pred neposrednim napadom vseh nemških razpoložljivih sil. Da je temu tako, kaže tudi prihod nemškega letalstva te dni na pomoč Italiji.
Berlinski politični krogi se bavijo tudi s stališča posameznih držav v sedanji vojni ter zadnje čase spet omenjajo zlasti Bolgarijo. Pravijo, da se zdai postavlja vprašanje, ali so bolgarski politiki sprevideli bivše svoje temeljne napake, ali ne, in ali je prevladala v Bolgariji tista skupina, ki čisto jasno gleda v bodočnost balkanskih narodov.
V	Berlinu krožijo govorice, da se mudi že več vodilnih nemških osebnosti na Dunaju, kamor je prispel danes bolgarski ministrski predsednik dr. Filov. Zato se lahko pričakuje, da bo prihodnje dni položaj Bolgarije z ozirom na njeno razmerje do Nemčije in Italije popolnoma pojasnjen. V kolikor pa ne bi bili takoi sprejeti kakšni določnejši sklepi, bodo vsekakor ti dunajski razgovori izredno važni za nadalino usodo in vedenje Bolgarije. Najbrž bodo sklepi ostali skrivni. Berlinski krogi si ne morejo misliti, da bi se Bolgarija mogla upreti pristopu k novi evropski skupnosti. Poudarjajo celo. da bodo vsa ta vprašanja rešena že do sobote in da bo Bolgarija dovolila nemški vojski prehod proti Solunu in Dardanelam.
Vzporedno z diplomatskim delovanjem, se pripravlja tudi nemško vojaško vrhovno poveljstvo za odločilni napad na Veliko Britanijo. Zato je treba pričakovati večjega vojaškega nastopa že v najkrajšem času. Na katerih mestih bo prišla do izraza ta delavnost, je težko ugotoviti, ker spada to v načrte nemškega vrhovnega poveljstva, za katere ve samo nekaj vodilnih osebnosti. Toda že zdai se lahko z vso gotovost jo trdi, da se Nemčija ne bo več omejevala samo na letalsko vojno in na boj mornarice. temveč da bo vrgla v napad tudi ostale vrste orožja, ki so že dolgo časa počivale ter se pripravljale za nove nastope.
Oživljeno delovanje nemške diplomacije na Balkanu je nedvomno v zvezi z nemškimi pripravami za splošen napad na Anglijo. Ta napad hoče Nemčija izvesti, še predno bi Amerika začela dajati neomejeno pomoč Angliji in preden bi utegnila tudi sama, vsaj delno stopiti v sedanjo vojno Da se je Nemčija navzlic poprejšnjim uradnim izjavam odločila napasli Anglijo po-
zimi, kaže, da se Nemci zavedajo kolikega pomena za izid vojne bi bil vsestranski poseg Amerike v sedanji spopad. Nemci se pa zavedajo, da bi zgoli napad na angleško otočje, tudi če uspe, ne pomenil konca vojne, temveč da je treba Anglijo premagati še na raznih.drugih področjih, zlasti na Sredozemskem morju. Spričo dejstva, da Angleži Sredozemlje obvladujejo in da Nemčija nima vojne mornarice,
je to možno samo po kopnem: čez Gibraltar ali čez Balkan. Zaradi tega Nemčija potrebuje bolgarsko ozemlje za prehod v prednjo Azijo in Afriko. Ker je treba Anglijo premagati na več bojiščih in ker je dostop do teh bojišč zvezan z raznimi političnimi in vojaškimi teikočami, bi se utegnilo zgoditi, da bi ta splošni nemški napad na Anglijo vojne ne končal, temveč jo najprej še razširil na druga evropska področja.
Pred nemško zasedbo svobodne Francije
Po ameriških poročilih je več stotisoč nemških vojakov pripravljenih za vdor v nezasedeno Francijo - Maršal Petain grozi z umikom v Afriko
Nova sovjetska gospodarska pomoč Nemčiji
Berlin, 3. jan. m. Iz Moskve poročajo, da bodo v najkrajšem času končana trgovinska pogajanja med nemško in sovjetsko vlado. Po zatrjevanju obveščenih osebnosti bo novi nemško-sovjetski trgovinski sporazum odobril Nemčiji še večje količine blaga, kakor pa jih je dobivala po dosedanji trgovinski pogodbi.
Newyork, 3. jan. o. »Newyork Times« prinaša v današnji izdaji poročilo s špansko-francoske meje o položaju med Francijo in Nemčijo. Po tem poročilu je več stotisoč nemških vojakov zbranih ob meji med zasedeno in nezasedeno Francijo, pripravljenih, da zavzamejo še tako imenovano svobodno Francijo. Nemška vlada pa hoče to storiti v sporazumu z maršalom Petainom in sedanjo francosko vlado. Po nekaterih poročilih naj bi Nemci zahtevali od Francije samo svoboden prehod čez ozek pas ozemlja po dolini Rodana do
Marseilla in Toulona, kjer hočejo urediti svoja podmorniška in letalska oporišča za boj proti Angliji na Sredozemskem morju. Maršal Petain pa to nemško zahtevo odklanja in grozi, da se bo z vlado preselil v Afriko, kamor bo odplula tudi vsa francoska vojna mornarica in se z armado generala Weyganda pridružila Angležem. S to grožnjo je maršalu Petainu doslej uspelo odvrniti Nemce od nasilne zasedbe svobodnega dela Francije. — Ameriški list pravi, da ima to poročilo iz zelo zanesljivega vira.
Vojaške priprave ob sovjetsko-nemški meji
Newyork, 3. jan. o. »Newyork Times« poroča iz Berna: Po poročilih, ki prihajajo v Švico iz najrazličnejših virov in se vsa ujemajo, se sovjetska, vojska z vso naglico zbira ob severnem bregu Dnjestra na črti od Lvova do Odese. V vsem ode-žkem vojnem okrožju je razglašeno obsedno stanje, ker računajo Sovjeti z možnostjo nemškega vdora v Ukrajino in proti Kavkazu. Ista poročila govore o tem, da je sovjetska vojska ukrenila že
vse potrebno za izpraznitev južnogališkega mesta Stanislavova, ki bi ga ne bilo mogoče braniti. Sovjetsko vrh, poveljstvo pripravlja prvo obrambno črto na levem bregu Dnjestra. V zvezi t temi pripravami omenja list znana Stalinova novoletna izvajanja, da vojna nevarnost vse bolj grozi Sovjetski Rusiji, in pravi, da je danes edini resni in ogražajoči nasprotnik Rusije 4 '
Nemško letalstvo hiti na pomoč Italiji
Uradna poročila o prihodu nemških letalskih sil v Italijo -za nastop v Albaniji in Afriki
Rim, 3. januarja, o. United Press poroča: • Včeraj je bilo uradno sporočeno, da so v Italijo | dospeli znatni oddelki nemškega letalstva, in si* cer lovci in bombniki. Hkratu je bilo sporočeno tudi, da je odpoklican iz Nemčije ves italijanski letalski zbor, ki je sodeloval pri napadih na Anglijo. Prihod nemškega letalstva v Italijo pomeni prvo pomoč nemške oborožene sile v Italiji za obrambo pred angleškimi napadi na Sredozemlju. Nemško letalstvo naj bi s svojim udejstvovanjem preprečilo angleško plovbo po Sredozemskem morju ter zavrlo napadalno napredovanje Grkov v Albaniji ter Angležev v Libiji.
Ob prihodu oddelkov nemškega vojnega letalstva v Italijo je poveljnik italijanskega vojnega letalstva general Pricolo izdal zapoved, v kateri
Letalska vojna med Nemčijo fn Anglijo
Drugi zaporedni zazigalni napad na Bremen
Nemci so silovito bombardirali neko mesto v srednji Angliji
Berlin, 3. januarja. DNB: Nemško vrhovno Poveljstvo poroča med drugim:
V	noči od 1* na 2. januarja so nemška bojna letala uspešno bombardirala važne vojaške cilje v srednji in jugovzhodni Angliji. An-Rleška letala so metala preteklo noč bombe v severozahodni Nemčiji na treh krajih, na tovarniške naprave. Prizadejane ie bilo nekaj škode. Pet oseb je izgubilo življenje, več pa lih je bilo ranjenih. Pri spopadu v zraku je bilo sestreljeno eno letalo.	-
London, 3. januarja, o. Ze drugo noč so angleška letala snoči silovito tri ure bombardirala Bremen in Emden. Napad je bil tudi na mesta v zasedenem ozemlju. Podrobnosti o napadu dozdai še niso znane.
Snoči so nemška letala hudo bombardirala neko mesto v južni pokrajini Walles, najbrže Cardiff. Povzročena ie bila velika škoda in tudi veliko požarov, katere pa so gasilci povečini do jutra obvladali. Bilo je tudi več smrtnih žrtev in ranjenih. Tudi na druge kraje Anglije je sovražnik izvedel posamezne napade. Ne poročajo pa o veliki škodi in žrtvah. London sam je imel še pred polnočjo do jutranjih ur popolen mir. V Londonu napaoi niso povzročili veliko škode.
Tudi v noči od sreče na četrtek je bil Bremen glavni cili napadalnih operacij britanskega letalstva. Napad ie bil srdit in je trajal Približno tri ure in pol Ladjedelnice, pomorske naprave in želenziška postaja so bili izpostavljeni silovitemu napadu z močnimi rušilnimi in pžigalnimi hombaml Opaziti je bilo. da so izbruhnili veliki požari in nastale eksplozije. Izjedeni so bili napadi tudi na pristanišča Vlies-singen, Ostende in Brest. Nobeno naše etalo ni bilo sestreljeno.
Na Bremen so zmetala letala okroR 20.000 zažigalnih bomb in rušilnih bomb najmočnejšega eksplozijskega učinka. Letalci so ugotovili velike požare v ladjedelnicah in tovarnah, zlasti pa v ladjedelnicah za podmornice. Bremen je bil spremenjen v eno samo ognjišče, čigar žar je bilo videti 200 km daleč.
V	noči med sredo in četrtkom so britanska letala tudi bombardirala Mannheim. Na vojaške objekte je bila zmetana velika količina bomb. Eno sovražnikovo letalo je bilo zbito.
stoji, da bo ta nemški letalski oddelek sodeloval v pomorskih in letalskih bojih na Sredozemskem morju, kjer sovražnik zbira svoje sile. Ta oddelek je treba smatrati za veliko italijansko vojno enoto. Skupni boj bo izpričal bratstvo italijansko-nemškega orožja.
Posveti dr. Kulovca v Beogradu
Belgrad, 3. januarja, m. Predsednik dr. F. Kulovec, ki je včeraj prispel v Belgrad, je imel že več političnih sestankov s posameznimi vodilnimi političnimi osebnostmi. Najprej se je sešel s predsednikom vlade in zastopnikom notranjega min. D. Cvetkovečem ter z njim govoril o vseh perečih političnih in gospodarskih vprašanjih. Nato je pa imel daljši sestanek z ministrom za gozdove in rudnike dr. Kulenovičem, prometnim ministrom inž. Besličem ter poštnim ministrom dr. Torbarjem. V večernih urah je imel predsednik dr. Kulovec tudi sestanek s pravosodnim ministrom dr. Lazarjem Markovičem. Snoči začeti razgovor bosta dr. Kulovec in dr. Markovič nadaljevala danes. Danes bo dr. Kulovcc obiskal še druge politične osebnosti.
Poročilo o sabotažnih dejanjih t romunskih petrolejskih področjih ter na romunskih železnicah sp vse bolj množe. Poveljstvo nemške vojske v Romuniji sili Železno gardo naj čim odločneje nastopi proti komunistični agitaciji, kateri pripisujejo sabotažo. Nemci zagotavljajo Gardi pri tem delu vso pomoč, poroča United Press iz Bukarešte.
68. dan vojne med Italijo in Grčijo
Zastoj v bojih na albanskih in afriških frontah
Nekje ▼ Italiji, 3. januarja. Stefani: 209 italijansko vojno poročilo pravi:
Na obmejnem področju v Cirenaiki se nadaljuje artilerijsko udejstvovanje in udejstvovanje patrol na bojišču pri Bardiji. Pri Giarabubu smo zbrali vojni material, municijo in tovorne avtomobile, ki jih je zapustil tam sovražnik. Sovražni letalski napadi na naša letališča v Cirenaiki so povzročili manjšo škodo.
Na grškem bojišču imajo boji krajevni značaj. Kljub neugodnim vremenskim razmeram so oddelki naših letal uspešno vrgli bombe malega kalibra na sovražnikove naprave.
London, 3. jan. o. Uradno poročajo iz Aten, da grške čete kljub slabemu vremenu še vedno osvajajo nove postojanke. Na severu so zavzeli več vasi ter ujeli večje število italijanskih vojakov in zajeli mnogo vojnega materiala. Na jugu so hujši
boji, posebno ob cesti, ki vodi iz Himare v Va-lono. Tudi tu so grške čete zavzele več novih postojank in odbile vse italijanske protinapade.
London, 3. jan. o. Iz Kaira poročajo, da so okoli trdnjave Bardije še vedno priprave za glavni naskok na mesto; Angleži neprenehoma dovažajo nove čete in težke topove, s katerimi sovražnika neprestano njiotijo. Vse mesto je obkoljeno od angleških čet in je nemogoče, da bi italijanske čete dobile pomoč od zunaj, ker Angleži obvladajo v dolžino 100 km cesto, ki pelje iz Bardije v Tobruk, dokoder so angleški motorizirani oddelki prodrli predvčerajšnjim. Posadka v Bardiji ne daje nobenega odpora.
Sv. oče Pij XII. je včeraj zasebno sprejel v avdi-jenci belgrajskega nuncija Feliceja.
Vesti 3. januarja
Vse napovedi o bližnjih odločilnih dogodkih v Evropi se utegnejo — kakor že večkrat — izkazati zgolj za napovedi in za propagando. Kakor nas uči potek dosedanje vojne, je do odločilnih dogodkov vedno in povsod prišlo brez kakih napovedi, pa naj si bo v politiki, ali na bojiščih. Zato je verjetno, da spadajo vsa taka prerokovanja v navadno propagando, ki jo vojskujoče se države potrebujejo, sodi znani ameriški dnevnik »Ne\vyork Sun«.
Za vzgajanje bolgarskega ljudstva v duhu novega časa, je začel v Sofiji izhajati tednik »Jutrišnja Bolgarija«. Bivši vrhovni poveljnik bolgarske vojske v svetovni vojni priobčuje v teni listu članek, v katerem pravi, da je napačna domneva, da se bo bolgarski narod mogel izogniti bliskovitim spremembam, ki zajemajo svet. Bolgari se tem spremembam tudi ne smejo upirati.
Po uredbi francoskega prosvetnega ministra bodo odslej tudi vse katoliške šole v Franciji dobivale državno podporo.
Pomočnik sovjetskega vojnega ministra, general Šadenko, je bil odstavljen, s čimer je zamenjano vse bivše, toliko slavljeno vodstvo rdeče armade z maršalom Vorošilovim na čelu.
Neznana letala, ki so zadnje dni večkrat bomdar-dirala razna irska mesta, so po poročilu agencije Reuter metala s padali tudi magne-tične mine pred raznimi irskimi pristanišči.
Turčija izredno pozorno spremlja nenadni obisk bolgarskega ministrskega predsednika Filova na Dunaju, kjer se bo sešel z nemškimi zdravstvenimi in političnimi strokovnjaki. Turčija je prepričana, da pomeni to potovanje začetek novega nemškega pritiska na Balkan, zaradi cesar si prizadeva združiti vse balkanske države za oboroženo obrambo načela »Balkan balkanskim narodom«. Po turški zamisli, naj bi balkanske države ustanovile skupni vrhovni vojni svet, ki bi prevzel vodstvo obrambe proti napadu od katerekoli strani. Turčija je take predloge že poslala vsem balkanskim vladam, vendar pa je pripravljena braniti se proti tujemu napadu tudi čisto sama — poroča angleški tisk iz turških političnih krogov.
Mussolinijev zaupnik Gajda je v listu »Giornale d.’Italia« priobčil zelo hud napad proti Turčiji, češ, da se sovražno vede proti Nemčiji, zlasti pa proti Italiji že od začetka sedanje vojne. Gayda grozi Turčiji, da ji Nemčija in Italija tega stališča ne bosta pozabiti, zlasti pa ne bosta pozabili, da si turški tisk dovoljuje eem pa tja celo napade, zlasti na Italijo.
Italijanska vlada bo jutri imela važno sejo, na kateri utegne priti do presenetljivih sklepov spričo prihoda nemškega letalstva v Italijo, poročajo ameriške radijske postaje.
Italijani ter Albanci, živeči v Sofiji, so se včeraj sešli na italijanskem poslaništvu ter tam dali slovesno izjavo, v kateri izražajo trdno vero, da bo sedanja vojna dala slavni italijanski domovini tisto moč in veličino, ki je v skladu z njenim poslanstvom — r>oroča agencija Stefani.
Romunski državni voditelj Antonescu je za Novo leto poslal pozdravne brzojavke Hitlerju, maršalu Goringu, Ribbentropu, poveljnikom nemške vojske v Romuniji, italijanskemu zunanjemu ministru Cianu, predsedniku japonske vlade ter raznim drugim prvakom zveze, v kateri sodeluje Romunija.
Ameriška zbcvnica bo danes razpravljala o Rooseveltovem načrtu za neomejeno posojanje vseh ameriških vojnih potrebščin Angliji. Roosevelt bo v svojem govoru podal stvarne predloge o tem, kako naj se posojanje izvede. Pričakujejo, da bo ta načrt z veliko večino glasov sprejet, poroča agencija Reuter.
Visoka je naloga, katero mi je zaupal predsednik Roosevelt, a nadejam se, da bom opravil plodno delo, je izjavil novi ameriški poslanik v Franciji, admiral Leahy, ki se je s križarko »Tuscaloosa« pripeljal na Portugalsko ter po nalogu predsednika Roosevelta stopil še v Madrid.
40 milijard frankov bo dala Francija v letu 1941 in 1942 za razna javna dela doma in v kolonijah, je povedal finančni minister Bouthilier.
Švedski poslanik r Združenih državah je obiskal ameriško zunanje ministrstvo ter v imenu švedske vlade ugovarjal proti temu, da je predsednik Roosevelt v svojem novoletnem govoru dejal, da Amerika s podpiranjem An-glije ne^dela nič drugega kakor n. pr. Šved-^ JI® °d začetka sedanje vojne preskrbuje Nemčijo z vojnimi potrebščinami. Švedska vlada sodi, da ta Rooseveltova trditev ni resnična in da Švedska z Nemčijo samo trguje kakor v mirnih časih.
Italijanski letalci so dokazali, da se ne boje boja z angleškimi letali vrste »Spitfire«. Italijanski letalski zbor je dal nešteto dokazov o svojem bojevitem duhu navzlic slabemu vremenu in tehničnim težavam, pravi nemški letalski niaršal Kesselring v pismu, ki ga je poslal italijanskemu letalskemu zboru ob njegovem nenadnem odpoklicu z nemške fronte ob Rokavu.
Znani francoski časnikar Marcel Deat v pariškem listu »Oeuvre« silovito napada maršala Petaina in njegovo vlado, češ da vlada nalašč zapostavlja zasedeno Francijo, zlasti Pariz ' pri preskrbi s hrano in da skrbi samo za nezasedeno Francijo ter hoče s tem sprožiti nemire in upore, posebno v Parizu. Deat je že izpred vojske znan po tem, da se je brezpogojno zavzemal za sodelovanje z Nemčijo in da je imel že tedaj dobre zveze s sedanjim nemškim poslanikom v Parizu, Abetzom.
Podlaga nemško-francoskih odnošajev je znana In od kar sta se sešla maršal Petain ter kancler Hitler, ni prišlo do nobene spremembe. Zalo so neutemeljene vse govorice, da. bi se bili pretrgali diplomatski odnošaji med Nemčijo in Francijo. Takih od noš dl e v prav za prav doslej še ni bilo, čeprav razmerje med Nemčijo in Francijo ni vezano samo na sklepe komisije za premirje. Tako uradno pojasnilo so dobili tuji časnikarji v nemškem zunanjem ministrstvu.
I
KINO MATICA
Tel. 22-41 Predstave ob 18„ 19. ta 21. url
Krasno petje, komika in izborna režija odlikuje pevski velefilm
Arije iz „Ki|ZOileta“ in „Tosce“ 1! Dražestne nove Italijan, popevke!
Danes zadnjikratl
Pomladno pesem
I
Samo 170 Mariborčanov se je odzvalo pozivu župana za zimsko pomoč
Na poziv, ki ga je izdal g. župan dne 15. oktobra 1940, je darovalo za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora oziroma za zimsko pomoč dosedaj skupno 170 oseb. Nabrani znesek din 263.562 je sicer lep, toda iz števila darovalcev se vidi. da niti im >-vitejši sloji niso vsi storili svojo dolžnost, kajti v mestu, ki šteje skoro 40.0u0 prebivalcev, bi število darovalcev plemenite patriotične akcije moral biti vsekakor mnogo večje. Iz tega pa se tudi vidi. kako potrebna je bila zbirka za zimsko pomoč, ki se vrši ta teden v vsej državi na
pobudo centralnega odbora za zimsko pomoč, ki mu predseduje N j. Vis. kneginja Olga. Pri tej zbirki bo imel vsak, ki dosedaj še ni ničesar prispeval, priliko, da zamujeno popravi. Zbirka po hišah se bo vršila z nabiralnimi polami. Ob koncu pa bo zbirka po ulicah. Živimo v težkih časih. Kdor količkaj more . je dolžan, da po svojih močeh prispeva za omiljenje bede. Ne odklanjajte nabiralcev, ki iz požrtvovalnosti opravljajo neprijeten in nelahek posel. Poskrbimo, da se bo Maribor tudi pri tej zbirki izkazal, kakor že večkrat pri podobnih akcijah.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 3. jan.
Potem, ko je že tri dni po malem vsak dan deževalo, je začelo davi snežiti. Ljudje so si želeli, da bi začelo snežiti in da bi postalo vsaj bolj hladno, da bi bili rešeni nadležne brozge, ki je bila za časa deževja po cestah. Okrog 4 zjutraj je začel padati sneg. Dolgo je trajalo, preden se je vsedel in si naredil podlago. Z novim snegom so se zbudile nove, doslej zamrte želje smučarjev. Vsaj sedaj upajo, da bo zapadlo dovolj snega in da ga jim ne bo odjuga spet kmalu pobrala. 0 odjugi govoriti v začetku januarja je le malo čudno, more pa se, kakor smo videli pred nedavnim, ko je bilo vreme takšno kakor v oktobru ali pa marca spomladi. Snežilo je zjutraj le rahlo, temno nebo pa daje upanje, da snežiti ne bo prenehalo. Pa tudi toplomer stoji tam tesno okrog ničle, kar je najlepše kazalo za sneg.
Ljudje si žele snega in mraza tudi zato, ker je precej ljudi obolelo na hripi in angini. Vse to zaradi nezdravega vremena, ki je bilo zadnje dni. Pravijo, da imajo raje suho in mrzlo vreme, kakor pa tako nezdravo, kakor je bilo. Tudi tem se bo zelja izpolnila. In tako bo za vse prav: za bolnike in prijatelje zimskega športa.
Mestni uslužbenci županu za novo leto
Deputacija mestnih uslužbencev, ki jo je vodil direktor mestnih uradov g. Franc Jančigaj in so zastopali vse mestno uslužbenstvo direktor g. inž. Poženel, mestni fizik dr. Rus, direktor g. Pestotnik, ravnatelj pomožnih uradov g. Šebenik in služitelj g. Novelli, se je na Silvestrovo dopoldne oglasila pri županu g dr. Juru Adlešiču. Direktor mestnih uradov g. Frane Jančigaj je v svojem nagovoru podčrtal težki položaj, ko je župan prevzel županstvo mesta Ljubljane ter mu v imenu vsega mestnega uslužbenstva čestital k uspehom, ki jih je v petih letih svojega županovanja dosegel za Ljubljano, s tedanjim položajem je pa vzporedil današnje težke razmere ter izrekel trdno upanje mestnega uslužbenstva, da bo župan prav tako kakor ob pričetku svojega županovanja srečno pripeljal Ljubljano tudi iz današnjih težkih razmer, zato je pa županu za novo leto poželel, naj mu Bog da mnogo trdnega zdravja, ker je župan v tej petletni dobi vsemu prebivalstvu in tudi mestnemu uslužbenstvu pokazal vse druge svoje dobre lastnosti. Zupan je v svoji zahvali poudarjal, da s pomočjo vestnega in marljivega mestnega uslužbenstva upa premagati vse težave in. pripeliati Ljubljano v mirno dobo, ko bo mogoče tudi uslužbenstvu izpolniti vse upravičene želje.
Kaj bo, če bo slo tako naprci
Da prihaja v ljubljansko bolnišnico vedno več ljudi, je znano. Vse bolj znano pa je tudi, kako tesni so prostor« v bolnišnici in kako neznosne razmere vladajo v našem največjem zdravstvenem zavodu. In razmere bodo iz dneva v dan 6labše. V bolnišnico se zateka vedno več bolnikov. Res, da jih je prišlo na novega leta dan samo 18 po zdravniško pomoč, res pa je tudi da se jih je zateklo že drugi dan novega leta reci in piši 160. Ne daj Bog, da bi bil naval vedno tak, sicer bodo morali nujno priti Ribničani na pomoč. Z ljubljansko bolnišnico bo treba priti že enkrat na čisto. Treba bo zavodu priključiti nove stavbe, oziroma že stoječe povečati. Tu ne gre več čakati. Vsako odlašanje je brezsmiselno. Kar mora biti, pač mora biti!
Vlomi in tatv:ne
Vprav na novo leto je policija ^aretirala d\a urzna tatova sukenj. Istega dne zvečer je v neki gostilni na Sv. Petra cesti sedel nekdanji kuharski pomočnik Jože Simonišek iz Podsrede doma. V gostilno je prišel brez suknje. Ko je vstal izza mize, je segel na obešalnik in vzel lepo suknjo, ki pa je bila last nekega dijaka. Ko je dijak tatvino zapazil, je bil tat že na ulici. Tatu je začel To j zasledovati. Imel je srečo, ker je tatu ujet
že v bližnji ulici. Na srečo je nasproti prišel tudi stražnik, ki je izmikavta na prijavo dijaka takoj aretiral in ga odpeljal v zapor.
Zaradi prav enake tatvine je bil aretiran tudi 18- letni krojaški pomočnik J. Ribnikar iz Ljubljane. Tudi ta je ukradel v neki kavarni suknjo, ki jo je pa že čez malo časa prodal nekemu.svojemu znancu za nekaj sto dinarjev.
Več hlač, čevljev, suknjičev in šalov je bilo pokradenih iz sokolske kletne dvorane v Narodnem domu. S tatvino so bili oškodovani naslednji dijaki: Sežun, D. Supančič in še nekateri. Vsa škoda znaša 2200 din.
Na Dolenjski cesti blizu Sokolskega telovadišča ima mestno cestno nadzorstvo postavljeno leseno barako. V njej je shranjenega precej orodja, ki ga uporabljajo mestni delavci pri delih na cestah. V noči na 29. decembra 1. 1. je iz te barake izginilo naslednje orodje: 17 lopat, 12 krampov, trije krampi s sekiro, ena sekira, dve dolgi ročni žagi, in še deset kg težko železno kladivo. Vse ukradeno orodje je bilo vredno čez 1500 din.
Na novo leto so obiskali neznani tatovi stanovanje ujtokojenega stražnika Pišota na Starem trgu. Tatovi so bili na preži ves večer in so dobro vedeli, kdaj so domači odšli z doma. V stanovanje so vdrli s ponarejenimi ključi. Ko so brez velikih težav vdrli v stanovanje, so ga natanko prebrskali. Ker so hoteli priti do denarja, so prebrskali vse predale. Ker jim sreča ni bila mila, so se spravili nad perilo. Iz stanovanja so odnesli precej perila, nekaj oblek, dve šatulji, nekaj jedilnega pribora, več srebrnine in 15 starih srebrnih kron. Ko so tatovi svoje delo temeljito opravili, so jo popihali. Policija jih zasleduje.
Drago silvestrovanje
Mnogo je bilo tistih, ki so veselo silvestrovali. Šli so od doma. Seveda so stanovanje za seboj zaklenili. Kdo bi si mislil, da bodo nekateri tako presenečeni, ko se bodo vrnili domov. Tudi V. B., ki stanuje v Knafljevi ulici št. 4, je šel na silvestrovanje in čez noč čakal novo leto. Ko je tako v veselju pričakoval novo leto,	je bilo	pa	doma marsikaj narobe. S	ponarejenim	ključem	ali	vitiihom je
tat odprl vežna vrata. Od tu je šel v prvo nadstropje v stanovanje g. B. Ko je bil že tudi v stanovanju jo je mahnil v	6palnico. Za svoj trud je	bil tat bogato poplačan,	saj ga je v	spalnici	čakalo kar 28
jurjev, ki jih je z veseljem pobasal. Iz stanovanja je odnesel tud« dva" fotoaparata znamke »Voigtlander« in »Da!ay«. Kakor je vlomilec nemoteno vlomil, tako nemotoma je odnesel tudi pete. Lahko si mislite, kako so bili domači presenečeni, ko 60 se s silvestrovanja vrnil« domov. Drago je bilo njihovo novoletno veselje Tat je razmere v stanovanju g. B. prav gotovo	dobro poznal sicer ne	bi	kar tako na
lepem prišel	do 28 jurjev.
Modernizacija Opekarske ceste
Po modernizaciji Zvezde se je ljubljanska mestna občina odločila tudi za modernizacijo periferije. K nujni modernizaciji je že dolgo vrsto let klicala dolga Opekarska cesta, to je dolg, veličasten drevored od prulskega mostu tja do Malega grabna. Lahko se reče, da je to ena najdaljših ljubljanskih cest. Na obeh straneh je poleg starih trnovskih »salatarskih farm« že tudi lepa vrsta lepili, najmodernejših vil. Zlasti poleti proti večeru je bila ta cesta vsa zasanjana v svoji zlati sončni lepoti, pod kostanji se je že delal sivi mrak, a visoko v kostanjevih vrhovih so vreščali vrabci, pel črni kos, pozneje pa tudi zaskovikala sova. To je bil lep kotiček trnovske lepote. K tej lepoti moramo pa še tudi omeniti na obeh	straneh	odprte jarke;
v njih se je	zbirala umazana	voda	iz	kanalov vseh
hiš. Hodniki so bili zanemarjeni, vedno je bil pešec v nevarnosti, da zdrkne v stranski jarek.
Mestna občina se je sedaj odločila, da izvede moderno kanalizacijo, uredi hodnike in cestišče. Kot prva žrtev te regulacije je, da morajo pasti ti kostanji, ki jih je seveda več sto. Ker pa bi bila
Poslanica
predsednika Rdečega kriza
Njeno kraljevsko Visočanstvo kneginja Olga je blagovolila nasloviti preko navzočih članov Glavnega odbora in predstavnikov banovinskih odborov sledeči pozdrav in poslanico vsem odborom in članom društva Rdečega križa:
»Zaradi nastalih vojnih zapletljajev je posvetilo naše društvo Rdečega križa glavno pažnjo in najx>re pripravi za izvršitev svoje glavne naloge kot pomožnega organa sanitete državne vojne sile.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da so mnogi odbori društva izvršili svojo dolžnost v tem pogledu z vsem trudom in spretnostjo, odzivajoč se Mojemu pozivu z dne 11. decembra preteklega leta.
Vsem nam mora biti drago, da je društvo v tem delu našlo razumevanje, odobravanje in podporo našega rodoljubnega naroda.
Med tem pa naše društvo ni pozabilo na dolžnosti člana mednarodne zajednice Rdečega križa. Društvo je v mejah možnosti izkazalo svojo pomoč in podporo v težnji in skrbi, da se ublaži usoda vojnih žrtev, posebno ujetnikov in beguncev. Oškodovancem po težkih elementarnih nesrečah v državi in inozemstvu so bile prav tako dajane podpore.
To delo je zahtevalo razen truda znatna gmotna sredstva. Ni treba obžalovati tistega, kar je bilo izdano, da se ublaži nesreča.
Iskreni prežeti želje, da v mirni dobi nadaljujemo svoje dobrodelno delo, moremo mirno pričakovati dogodke, ker vemo, da smo izpolnjevali svoje dolžnosti in da smo vedno pripravljeni, da jih vršimo, najsi bi bile še tako težke.
Prosim Vas, da vsem odborom, članom,^ so-trudnikom, prijateljem in podpornikom našega društva Rdečega križa izročile Moje pozdrave in prisrčno zahvalo za trud in podporo v skupni službi usmiljenja. Verujem, da nas bodo oni vsi složno in požrtvovalno tudi nadalje jjodpirali in nam pomagali, tako da bomo mogli predstavnikom našega društva iz vse države, ki se bodo v prihodnjem letu zbrali na glavni skupščini društva v carskem Skoplju na našem lepem in klasičnem jugu, zibeli naše slave in veličine, dokazati uspehe dela našega društva kot delo, ki odgovarja plemenitim in značilnim lastnostim našega naroda.«
Glavni odbor se prisrčno pridružuje pozdravu in apelu vzvišenega predsednika društva s prošnjo društvenim odborom, da v duhu te poslanice in navodil z dne 11. 12. 1939 A. št. 21.140 nadaljujejo delo prvenstveno glede priprave za izvrševanje glavnih nalog društva. Glavni odbor jim želi uspeh v tem delu, kakor tudi vse dobro v novem letu.
Direktor društva:
M. M. Marinkovič s. r.
Za predsednika I. podpredsednik:
Ds*. Ivan Djaja s. T.
Vlaganje davčnih napovedi
V roka od 5. januarja do 4. februarja 1941
morajo vložiti napovedi na predpisanem obrazcu: 1. za pridobnino: davčni zavezanci pridobnine in posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11 zakona o neposrednih davkih. Proizvajalci kozmetičnih sredstev ter oni, ki 6e bavijo s kozmetičnimi posli, morajo v svoji napovedi navesti tudi znesek, ki odpade od celokupnega opravljanega brutto-pro-meta na promet s kozmetičnimi sredstvi, da bi se mogla izvršiti odmera doklade za Narodni sanitetni fond. — 2. za davek na poslovni promet: pavšalisti splošnega in skupnega davka na poslovni promet in davka na luksus. Tudi tu morajo proizvajalci kozmetičnih sredstev navesti, koliko prometa odpade na prodajo teh predmetov. — 3. za rentnino: davčni zavezanci, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pra-vac, pa niso zavezani zemljarini, hišnemu davku, pridobnini, družbenemu ah uslužbenskemu davku. Prijaviti je dohodke iz leta 1940. V roku od 1. januarja do 31. jan. 1941 morajo vložiti: a) prijave knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet ter luksusnega davka o celotnem prometu v letu 1940; b) prijavo o številu zaposlenih in jakost strojev mali obrtniki, ki so zavezani pridobnini po stalni postavki (pavšalisti iz čl. 59).
  Kdor napovedi ne vloži v določenih rokih, bo
plačal 3 odnosno 10% kazen, mali obrtniki pa še posebno denarno kazen in izgube ugodnost pavša-liranja za dve leti. — Podrobna navodila so razvidna iz pozivov, nabitih na uradnih deskah mestnega poglavarstva in davčne uprave.
cesta pozneje le preveč pusta in prazna brez drevja, bodo pozneje zasadili to cesto zopet s koristnejšim drevjem. Gotovo pa je, da se bodo zopet oglasili razni nergači ter ugovarjali regulaciji Opekarske ceste, čeprav ta cesta naravnost kriči po regulaciji, saj so odprti jarki, v katere se steka vsa nesnaga, prava nevarnost v higienskem oziru. Trnovo je prav hvaležno mestni občini, da se je odločila za ta korak.	k.
Drobne vesti
Dubrovnik, 3. jan. Pred 15 dnevi se je ponesrečila velika tovorna ladja »Srebreno«, last Du-brovačke plovidbe d. d. Ladja je nasedla na greben in dobila veliko luknjo. Naše obalne oblasti so takoj začele z reševalnimi deli, toda razburkano morje in viharji so delo sproti onemogočali. Nazadnje je tudi poveljstvo vojne mornarice poslalo dve ladji in eno podmornico, da bi reševale potopljene dele ladje »Srebreno«, pa tudi to se je izkazalo za brezuspešno. Pred dvema dnevoma pa se je ladja nenadoma razpolovila in se kmalu nato potopila. Od posadke 45 mož so rešili le 13, za usodo ostalih pa ne vedo. Dubrovačka plovidba je izgubila z ladjo »Srebreno« eno 6vojih največjih enot. Reševalne ladje se sedaj navzlic neugodnemu vremenu trudijo, da bi rešile še pogrešane člane posadke, če jih bo 6ploh mogoče še rešiti.
Banjaluka, 3. jan. Grozna nesreča se je dogodila v družini kmeta Matija Lučiča iz Vukove pri Banjaluki. Lučič je zvečer s svojo devetčlansko družino legel spat. V sobi je bila pečica, katero so zvečer dobro naložili, da jih ponoči ne bi zeblo. Sredi noči pa se je vnelo tramovje na stropu sobe in dim je začel omamljati speče. Proti jutru je slučajno neki sosed zapazil dim, ki je lezel skozi špranje pri oknih in vratih iz hiše, in pritekel na pomoč. Vseh devet oseb je bilo že nezavestnih. Ljudje so vse takoj odnesli na zrak, toda dva otroka sta bila že mrtva, ostalih sedem pa so hitro prepeljali v bolnišnico v Banjaluki, kjer se zdravniki trudijo, da bi jih ohranili pri žvljenju.
Belgrad, 3. jan. Tukaj pričakujejo, da bo v kratkem imenovan nov guverner Narodne banke. To mesto je bilo že delj časa prazno. Pričakujejo tudi, da bo pri tej priliki izvedenih več izprememb v upravnem odboru banke, kakor to določa nedavno predpisani zakon o podržavljenju Narodne banke.
Split. 3. januarja, m. Snoči okoli pol devetih je v bližini Trogirja prišlo do pomorske prometne nesreče, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ladja «Kvarner«. ki vzdržuje promet na progi med Splitom in Trogirjem, je odplula okoli osmih iz splitskega pristanišča. Ko je priplula v bližino trogirskega premičnega mostu, se je z vso silo zadela vanj in ga popolnoma razbila. Konstrukcija mostu je padla na ladjo. Med potniki na ladji in tudi med ljudmi na obali, je nastala velika panika. Tvarne škode še niso ocenili, prav tako pa tudi še niso ugotovili, kdo je nesrečo zakrivil.
Najlepšo hnjigo novega leta »SLOVENCEV KO LE I) Alt«
dobite v vseh knjigarnah in trafikah!
Velja le 28 din.
V koledarju je prelepa tribarvna bakrotiskna slika »Goriške Marije« slikarja Rika Debenjaka.
Postopek pri razdeljevanju pšenične moke iz zalog Prevoda
Da bi se dodelila za prvo četrtino meseca januarja jjolrošnikom pšenična moka iz zalog Banovinskega prehranjevalnega zavoda na najhitrejši način, bo postopal Banovinski prehranjevalni zavod pri tem dodeljevanju takole:
1. Vsa količina moke, ki odpade za območje avtonomnih mest in okrajev po razdelilnem načrtu za prvo četrtino meseca januarja, se bo stavila v avtonomnih mestih na razpolago občinskim prehranjevalnim uradom teh mest, v okrajih pa okrajnim prehranjevalnim odborom.
2. Okrajni prehranjevalni odbori dodelijo moko občinskim prehranjevalnim uradom po razdelilnem načrtu, ki jim bo dostavljen in na način, ki je za njihove razmere najprikladnejši, ne da bi šele čakali na naročila. Občinski prehranjevalni uradi pa morajo protivrednost ob prevzemu poravnati.
3. Občinski prehranjevalni uradi razdele moko med trgovce na drobno, j>ekarne, bolnišnice in druge zavode svojega področja.
Pri dodeljevanju kvot za ostale potrošnjike se je treba ravnati po dobljenih navodilih. Bolnišnicam pa je treba dodeliti dosedanjo količino.
Pri razdeljevanju moke se morejo poslužiti občinski prehranjevalni odbori tudi trgovskega aparata, vendar morajo izdajati nakazila za moko v vsakem primeru sami.
4. Vsi trgovci z moko na drobno, pekarne, bolnišnice in drugi zavodi se obračajo z vlogami za dodelitev pšenične moke izključno na občinsko prehranjevalne urade.
5. Vsi veletrgovci s pšenično moko imajo prijaviti svoje zaloge pšenične moke in zdroba po stanju z 31. decembrom 1940 najkasneje do 5. L m. Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu in smejo staviti te zaloge od 1. januarja 1940 dalje v promet le na osnovi nakazil Banovinskega prehranjevalnega urada.
Podrobnejša in končnoveljavna navodila za promet s pšenično moko se l>odo izdala kasneje.
NA ZAPOVED
KRALJ I CE...
FILMSKI ROMAN
»Zakaj, zakaj! Zalo, ker je doslej vsak, or se je bojeval na Irskem, pogorel. .. meljito propadel... In se osramočen nil v Anglijo!... Tudi za najpametnejše bil to težak in trd oreh. ob katerem so modrejši in izkušenejši kakor si ti pomili zobe... Toda, čemu pa ti prav za av vse to govorim?... Saj so vse moje sede itak samo bob ob steno ... Kakor govorila zidu, se mi zdi, kadar tebi ka| ivorim .. Vsak pameten nasvet )e od-,i.., vsaka beseda in vsako opozorilo man .. . Vihrav in trmast pa ai tako, da šel brez premisleka tudi za vragom, če napadel nebo...«
Eseex se brezskrbno zasmeje Elizabeti, bi jo rad pomiril in jo potolažil ter ji
avii	.
»Hudič ne ve, da je bilo nebo napol ivzeto po napadu, taka je ta reč!«
Nekaj časa je vse tiho, potem pa kraca nenadoma strastno zakliče:
»Robert, ne morem te pustiti! Nočem! e te pustim, potem te nikoli več ne am videla!«
Essex pa ji mirno odvrne:
»Kakšen neumen strah, draga mojal
To so same prismojene domišljije, prazne sence! ... Ko se bom vrnil kot zmagovalec z Irskega, potem se spomni na to e uro, kako mi nisi verjela in kako si se bala za mojo zmago!«	,
Njegova samozavest in njegovo popolno zaupanje v uspeh njegove poti na IrsKo, tudi Elizabeto nekoliko zapelje in jo zamoti v njenih neveselih mislih.
Zato mu pravi:
»Pridi bliže in mi reci, da 6e bo vse prav gotovo dobro končalo!«
»Seveda!«
»Ali bi res rad šel?«
»Dejal sem, da bom šel, in tedaj moram iti!«
»Saj še ni prepozno! ... Če boš vo)no na Irskem izgubil. .. dragi.. bojim se na to sploh pomisliti .. potem bi naju to utegnilo ločiti... Če pa boš zmagal.. . ah, tudi to naju bo prav gotovo ločilo ...«
»Ne bo, draga! .. Zares ne bo! Ali m« tako težko verjameš, če ti kaj zatrdim? Povej ali mi res tako nerada verjameš?«
»Ne, ne! Celo oprostila ti bom, če bo tako potrebno za najino srečo!«
In kakor, da bi že naprej čutila, kako
mu bo nekoč še potrebna njena kraljevska milost, pogleda na veliki briljantni prstan, ki ga je nosila na levi roki, se ozre v Essexa in mu pravi:
»Oče mi ga je dal in rekel... prav tole: »če bi se kdaj ujezil name, naj mu prinesem ta prstan, pa mi bo oprostil in mi odpustil, karkoli bi naredila napačnega... In nekoč, mnogo pozneje ... ko se je silno razjezil name, mi je ... ta prstan dobesedno rešil življenje ...«
Essex pa ji odvme:
»Če se boš ti kdaj zares ujezila name ... potem me ta prstan ne bo mogel rešiti...
Elizabeta pa ga burno prekine:
»O ne, ne! Ta prstan le bo rešil vselej! Pomislila bom samo nate ... kakršen si zdaj .. in vse bo takoj 6pet dobro ... spet ti bom vse odpustila ... pa kar koli bi mi že napravil neljubega in napačnega!«
»Vzel ga bom, da se te bom spominjal ves čas, ko bova ločena! «
»Ne nikar dragi! Vzemi ga zaradi česa drugega!... Ne zaradi tega... Vzemi ga, ker so leta polna težkih, hudih, mračnih dni! Dni, ki nas V6e spreminjajo v ... drugačna, v druga bitja, ki imajo drugačno pamet, druga čustva, drugo glavo, drugo srce!... In če bi ti in jaz, midva, ki se zdaj ljubiva, nekega dne morda postala najhujša sovražnika in najbolj zagrizena nasprotnika ...«
Zdaj ji Essex vpade v besedo:
»Ali me boš kdaj nehala ljubiti?«
Ne, ne, dragi moj, ne jaz!. .. Prav gotovo jaz nei... Toda ti mi boš, kakor se bojim ... nekega dne odpovedal svojo ljubezen ... Tako se bojim, da se bo to res nekoč zgodilo ...«
Burno je ugovarjal Essex.
In kakor dan poprej, ko sta se 6pet našla, 6ta vnovič postala nežna in dobra, zdaj, ko je napočila bridka ura ločitve ...
Elizabeta je bila žalostna, ker je slutila, da 6e stvar ne bo dobro končala.
Slutila je, da bo izgubila svojega dragega fanta. Svojega nepremišljenega, vihravega in trmastega Essexa, ki pa je bil vendar tako Ljub, tako nežen in pazljiv do nje... Tako dober, odkrit in pošten.
Žalostna je postala kakor bi v duhu že gledala pred seboj tožne dneve bodočnosti z vsemi njenimi nesrečami, skrbmi in bolečinami...
Temna slutnja je ni hotela zapustiti.
Čutila je, da 6e bližajo časi težke preizkušnje, dnevi, ko bo trpela kakor še nikoli v življenju ...	,
Bridka skrb jo je mučila, ker ie slutila, da se je nad glavo njenega fant® ze začelo spuščati gorje, ki ga ni bilo mogoče odvrniti in ustaviti
Medtem so minevali dnevi in tedni. Es6ex je bil na Irskem.
Vojna tam se je zares pokazala za tako, kakršno jo je pričakovala kraljica.
Ni bila kar tja ven dan opozarjala Es6exa.
Čete lorda Tyroneja so se izmikale odločilnim bitkam.
Essexove vojake so napadale posamič, in še to vselej takrat, kadar so se s težavo prerivale skozi močvirja in hudo zarasle predele, kjer se niso mogle j»rav razviti in priti druga drugi na pomoč...
Essex je bil zaradi neprestanih izgub ves divji.
Na vsak način je hotel izsiliti priliko, ki bi bila pripravna za odločilni spopad.
Pa vse zaman.
Razen tega pa se je Essex tudi na v6o moč jezil zaradi Elizabete.
Pisal ji je redno in ji pisma pošiljal po posebnih odposlancih.
Dobil pa ves čas ni od nje nobenega odgovora.
Da bi na neki način izpolnil izgube, ki jih je pretrpel na svojih bojnih pohodih, je od nje zahteval okrepitve.
Toda mesec« 60 minevali, in okrepitev ni bilo od nikoder.
Niti najmanjšega glasu ni dobil ves čas od kraljice.
To ga je spravljalo v obupno jezo.
V	svoji slabi volji ni mogel najti nobene tolažbe.
Mračno je hodil okrog po taborišču.
Njegovo čemerno razpoloženje pa se je začelo pomalem prenašati tudi na vojake, tako da jim je bilo nazadnje že vseeno, kako opravijo svojo nalogo.
(Dalje sledi.)
te m tam
60 letnico življenja znanega srbskega pravoslavnega episkopa dr. Nikolaja Velimiroviča slavijo belgrajski časopisi. »Politika« navaja za dr. Velimiroviča, da je prinesel kot agilen, razborit mislec in delavec v srbsko pravoslavno cerkev spet tistega duha agilnosti in spoštovanje do izročil 6rbske pravoslavne cerkve, ki je cerkev vedno dvigal iz popolne podrejenosti nacionalnemu idealu v nosilko moralnih naukov. List tudi pravi, da je bilo Velimirovičevo delo sprva revolucionarno, danes pa je splošno cenjeno in za pravoslavje kakor tudi za srbstvo velike vrednosti. Nikolaj Ve-limirovič je postal pred dvajsetimi leti episkop, med svetovno vojno pa je kot izseljenec v Angliji mnogo storil za svoj narod.
Prisilni odkup koruze je odredil minister za trgovino in industrijo. Po tem pravilniku bodo morali V6i pridelovalci, ki so pridelali koruze toliko,
da jo imajo tudi za prodajo. Vse količine bo vodil v evidenci »Prizad«, ki bo v primeru potrebe zaloge odvisne koruze odkupil. Uredba določa, da smejo pridelovalci ohraniti doma tolikšne količine koruze, kolikor je rabijo za svojo prehrano in za sejanje. Privilegirana izvozna družba bo odkupljene količine koruze razdeljevala posameznih prehranjevalnim organizacijam v vsej državi.
Toplo vreme v vsej državi je zadnje dni povzročilo , topljenje snega in zato 60 reke začele naJai>a*i'	rekah	pa ie še vedno debel
led.^ Po rekah Dravi in Tisi led stoji, po Donavi in Savi pa že plovejo ledene plošče. Na novega leta .J1 ^ila toplota le v Skoplju za 1 stopinjo pod ničlo, povsod drugod pa precej nad ničlo. Najtopleje je bilo v Splitu, kjer je živo srebro kazalo 12 stopinj nad ničlo. Zadnje deževje pa je skoraj povsod pobralo v nižje ležečih predelih sneg. Tako so izginile tudi ovire snežnih zametov, ki so pretrgali številne železniške in avtobusne zveze na jugu države.
20.000 dinarjev vreden nakit je ukradla svojemu gospodarju, gostilničarju Vekoslavu Mateljanu v Sarajevu, služkinja Jožefa Tušek. Skrila ga je v klet in se tako spretno vedla, da sprva vanjo sploh niso sumili. Policija je iskala nekega tatu, ki se je bil sukal okrog hiše. K sreči pa je gostilničar brskal nekaj po svoji kleti in naletel na skriti zaklad. Takoj so prijeli služkinjo, ki je nato tatvino priznala.
Strogo kazen je sodišče v Velikem Gradišču izreklo nad bivšim tajnikom občine Malo Gradišče Glišičem in bivšim blagajnikom iste občine Miloševičem. Oba sta tedaj, ko sta izročala posle novi občinski upravi, skrivaj izmaknila iz blagajne strogo zaupen akt, ne da bi prevzemniki to opazili, nato pa začela po vasi govoriti, da bosta spravila župana in uradnike v zapor. Ko pa je prišel na občino ukaz glede zaupnega akta, je prišla vsa mahinacija na dan in bivši tajnik in blagajnik sta prišla pred sodnike. Zraven tega so jima dokazali še nekatere druge zlorabe in zato sta dobila vsak po deset mesecev zapora.
Neprijetne posledice se obetajo ljudem, ki so
občudovali volka in tudi nekega mlekarja, ki je tega volka ubil. Mlekar Janko Djončoč je ubil velikega volka, ko ga je ta napadel in mu obgriznil konja, s katerim je vozil v Belgradu mleko. Mlekar je volka potem naložil na svoj voziček in ga razkazoval radovednežem po mestu, obenem pa razdeljeval mleko. Nazadnje pa mu je nekdo svetoval, naj nese volka pregledat na veterinarski zavod. Tam so ugotovili, da je bil volk stekel. V časopisih je izšel poziv na vse tiste, ki so volka prijemali in gladili, naj se javijo higienskemu zavodu, ker utegne sicer postati zanje usodno dotikanje stekle živali.
400.000 dinarjev je spretni in natančni vlomilec odnesel iz blagajne belgrajskega veletrgovca Lukiča. Zjutraj lastnik še ni opazil nobenih znakov vloma, nesrečo pa je spoznal šele tedaj, ko je odprl veliko blagajno in hotel izplačati večji znesek denarja. Vlomilec je našel rezervne ključe od blagajne in z njimi blagajno odprl. Pobral je vse do zadnjega beliča. Policija je začela takoj preiskovati, vendar posebnih znakov sledi ni našla. Pač pa je našla prstne odtise, po katerih bo verjetno dobila zločinca. Od uslužbencev niso nikogar osumili, pač pa pravijo policijski strokovnjaki, da je bil na delu silno spreten in izvežban vlomilec. Policija misli, da ma opravka z velikim mojstrom svoje stroke, ki ima na vesti še druge vlome v blagajne.
Varnostne ukrepe proti širjenju nove svinjske bolezni iz Slovenije na Hrvaško je izdala banska oblast v Zagrebu. Pri svinjah se bolezen najprej pokaže na možganih in hrbtenici, nakar žival takoj pogine. Bolezen se je najprej pojavila v Češko-moravskem protektoratu, kmalu nato pa tudi na Štajerskem. Banska uprava v Ljubljani je odredila takoj vse potrebne ukrepe, da bi se bolezen zatrla, kajti dokazalo se je, da jo prenašajo ljudje, *]e Pa živali. Iz Slovenije se namreč prašiči v druge cele držaje ne izvažajo. Vsak kmetovalec, katere-m*i ®v'nie obolele, bo moral bolne živali zaklati, nakar bo dobil od oblasti primerno odškodnino.
V ,V :n - r v > - - .. v
.s..."	'	'	.	v	-	z ' -t
.K* v .’ ■ *	^
Edinstveni film, ki brez pompozne reklame zanima vso
Ljubljano 1
KINO UNION, tel 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
V konjiškem okraju se uvafa organizirano
kmetijstvo
Okrajni kmetijski odbor za okraj Slov. Konjice je izdelal petletni kmetijsko-pospeševalni program, kakor so to storili tudi drugi okr. kmet. odbori v Sloveniji. Program združuje mnogo načrtov, katerih izvedba bo za kmetijstvo našega okraja največjega pomena, saj se poleg nadaljevanja dosedanjih pričenja cela vrsta novih del na področju kmetijstva, ki naj se dvigne na- lepšo višino.
Slovenjekonjiški okraj obsega 33.419 ha zemljišča, je torej eden najmanjših v Sloveniji. Podnebje je milejše, ker severni vetrovi preko Pohorja nimajo tolikega vpliva. Svet je bolj valovit ter dosega nadmorsko višimo 250—1517 m. Večinoma je suh, le konjiška dolina je močvirnata. Ker je povprečna temperatura po raznih krajih različna, so gospodarske razmere zelo različne in so v zvezi s tme zastopane v okraju številne kmet. panoge, kar okr. kmetijskemu odboru povzroča mnogo-stransko in obsežno delo.
Zemlja je v pretežni večini ilovnata, ponekod pa je tudi lažja in peskovita zemlja, kateri tvori podlago apnenec do črte Brinjeva gora—Barbara— Sv. Jernej, odtod dalje pa lapor. Ker je oddaljenost od večjih tržišč razmeroma velika, se ne morejo na debelo prodajati hitro pokvarljivi kmetijski proizvodi, ampak le pridelki, ki se z njimi navadno trguje na debelo. Najvažnejša kmetijska panoga je v slovenjekonjiškem okraju poljedelstvo; polja obsegajo 57SO ha ali 17% zemlje. Največ se prideluje krompirja. Najbolje obrodijo oneidovec, jubel, pozni rožnik in kersnik. Zelo dobro obrodi tudi ackersegn. S temi se je delal večletni poskus. Okr. kmetijski odbor hoče razširiti predvsem oneidovec, pozni rožnik in ackersegen kot najboljše tukaj uspevajoče vrste ter bo pospeševal produkcijo tega krompirja. Povprečno obrodi pri nas 77 q na ha.
Mnogo pozornosti bo posvetil v teku 5 let pšenici. Doslej je povprečen pridelek znašal 12 q na ha, vrste so bile neenake. Poizkusi so pokazali, da v konjiškem okraju najbolj uspeva pšenica »kolonija«. Ni se obnesla betinska pšenica, tudi ne rane italijanske vrste (Via gloria, Kvaderna, Mo-natana). Pospeševal bo setev pšenice »kolonije«, setev pohorskega ovsa za suhe njive, češkega ovsa (Swalof) za mokre njive, zatiranje sneti s propagiranjem čistega semena in z nabavo trierjev ter povečanje splošnega gojenja žitaric z nabavljanjem semen.
Travnikov je v okraju 4811 ha, od katerih je dober del zamočvirjenih. Travniki niso posebno rentabilni, ker niso obdelani. Okr. kmetijski odbor bo v bodoče pospeševal izsuševanje, zatiranje hmeljavosti in rast izdatnih trav. Kmet. odbor bo jx> možnosti dajal podpore za nabavo drenažnih cevi in travniških bran, pa tudi za nakup travnega semena. N?. Pohorju je okrog 2000 ha pašnikov in bodo v tamkajšnjih okoliših predavanja o zboljšanju pašnikov.
Sadjarstvo je dobro razvito posebno pod Pohorjem in okrog Slov. Konjic. Trpi pa škodo, ker ga ljudje ne čistijo in škrope kakor bi bilo treba. Tukaj najbolje uspevajo: porenski krivopecej, bobovec, štaj. mošanokaT, Baumanova reneta, boskop-ski kosmač, ontario in kanada. Kmetijski odbor bo pospeševal širjenje teh vrst, organiziral bo škropilne kolone za zimsko in letno škropljenje, trudil se bo za zidavo sadnih sušilnic, ki so tako zelo potrebne. Gradijo se že v Ločah, na Prihovi in v Oplotnici. Drugo leto pa se bodo gradile še v Slov. Konjicah, Zrečah in Vitanju; v Ločah se bo izdelal kotel za kuhanje sadne mezge. L. 1942. pa bodo zgrajene še sušilnice v Sv. Jerneju, Špitaliču in Žičah; v Slov. Konjicah pa nameravajo zgraditi
•\ ‘, -v ‘
Teden zimske pomoči, ki se je začel 31. de
cembra, se nadaljuje v znaku plemenitega zbira nja sredstev za podpiranje siromakov. Vsak dan S se po radiu slišijo govori, v kadrih se pošilja apel na jugoslovanske državljane, da bi izpolnili svojo dolžnost in podprli potrebne in revne. Prvi govor je imela po radiu Nj kr Vis. kneginja Olga, ki je s tem odprla teden zimske pomoči. V četrtek, dne 2. januarja, je govoril patriarh dr. Gavrilo. Nadaljnji program po radiu je sledeč: V petek, 3. januarja, ob 20 bo govoril zagrebški nadškof, dr. Alojzij Stepinac; ob 20.10 ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. 4. januarja ob 20 belgrajski župan Je-vrem Tomič; ob 20.10 zagrebški župan Mate Star-čevič; ob 20.20 ljubljanski župan dr. Jure Adleiič; v nedeljo, 5. januarja, ob 20 minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdjan Budisavlje-vič. — Govore bodo prenašale vse radijske postaje v državi.
Dve vasi sta se stepli v okolici Travnika. Vaščani iz Pokrajčine so šli v gozd in si nasekali drv Natovorili so 6voje konjiče in jih vlekli skozi sosednjo vas Veliko Mošunjo. Tam pa so jih Mošunja-ni ustavili in zahtevali, da drva odlože, češ da so jih nakradli v njihovem gozdu. Prvi so se zahtevi uprli in zato se je vnel prepir in pretep. Prihajati so začeli pomagači obeh vasi in nazadnje je bila prava bitka s koli. noži, palicami in samokresi. Lnega je strel zadel v glavo, da je obležal mrtev, okrog deset na iih je bilo bolj ali manj nevarno ranienib.
Desetorica najboljših športnikov v državi
Pod naslovom »Med desetorico najboljših športnikov v preteklem letu so štirje Slovenci, štirje Hrvati in dva Srba«, ocenjuje belgrajski dnevnik »Vreme« deset najboljših športnikov v Jugoslaviji. Svetislav Gliševič, ki je članek podpisal, je razvrstil najboljše jugoslovanske športnike takole:
Boks: Luka Popovič,
Namizni tenis: Žarko Dolinar,
Plavanje: Tone Cerer,
Atletika: inž. Milan Stepišnik,
Smučanje: Franc Smolej,
Kolesarstvo: Avgust Prosenik,
Tenis: Franjo Punčec,
Umetno drsanje: Silva Palme,
Hazena: Dragica Antič,
Nogomet: Avgust Lchner.
V daljšem članku na šaljiv način karakterizira Glišovič teh deset športnikov. Med drugim pravi:
»Bračo Slovenci, pravo da vam kažem, več ste dosadni. Živi, brate, i daj drugom da živi. Od deset najboljih mesta za Jugoslovene uzeste, braču, dobru polovinu.« Tako tudi je, dasi naslov pravi drugače. Slovenca sta, prav tako kot ostali štirje najboljši športniki, tudi Avgust Prosenik in Žarko Dolinar, dasi oba živita v Zagrebu.
Če je bil Glišovič že v članku tako natančen, naj bi si ogledal še naslov, pa bi potem lahko videl, da je napačen. Nam Slovencem pa je tako priznanje dragoceno, saj doli na jugu nikoli nimajo za slovenski šport vsaj potrebnega zanimanja in majhne podpore.
Vsem kolesarskim podzvezam in ktubcm
Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze je takoj po svojem ustanovnem občnem zboru poslal okrožnice vsem podrejenim podzvezam in klubom, da z ozirom na pravilno administracijo pošljejo:
1. zapisnike svojih rednih občnih zborov še za leto 1939;
2. točne naslove za pošiljanje raznih dopisov in podatke o ustanovitvi kluba oz. sekcije;
3. zapisnike vseh v teku leta izvršenih kolesarskih prireditev;
4. verifikacije odbornikov in dirkačev.
V pričakovanju, da bodo podrejene organizacije to skromno željo svojega vrhovnega foruma izpolnile, ni razen nekaj primerov prejel nobenih zahtevanih podatkov. Zato je upravni odbor SKZ še nekajkrat urgiral, da omenjene organizacije izpolnijo svojo dolžnost — toda do sedaj vse zaman.
Ker se nahaja upravni odbor SKZ pred končnim obračunom svojega enoletnega delovanja, t. j. pred svojim rednim občnim zborom, upravni odbor SKZ opozarja še enkrat vse podrejene organizacije, da čimprej pošljejo zahtevane podatke.
sadno skladišče. Zidavo sušilnic kmet. odbor gmotno podpira. V okviru sadjarskih podružnic bodo tečaji za pospeševanje sadjerejstva za čiščenje sadnega drevja, škropljenje in precepljevanje nerodovitnih vrst. Sploh bo sadjarstvu posvečena posebna painja.
Vinogradov je v okraju 500 ha. Najugodnejšo lego imajo vinogradi v Škalcah, Tepanjskem vrhu in Špitaliču. Skupno z vinarsko podružnico bo kmetijski odbor prirejal predavanja in tečaje o rezanju trte, ob boljših letinah se bodo prirejale vinske razstave. Zatiralo se bo samorodnice in kontrolirale trsnice, ki jih je v okraju več.
Zadružništvo se v slovenjekonjiškem okraju dobro razvija. Poleg drugih so tudi 4 živinorejske selekcijske zadruge (Slov. Konjice, Špitalič, Oplotnica, Zreče), eno ovčjerejsko društvo (Vitanje) im perutninarski krožek v Ločah. Okr. kmet. odbor bo poživljal zadružno zavest, ki se v okraju med ljudmi še ni dovolj vkorendnila.
Dobro je napredovala v okraju živinoreja, kjer so posebno živin, selekcijske zadruge mnogo naredile. S pridno selekcijo se bo povečala še razmeroma majhna mlečnost Nabavljalo se bo dobre plemnske bike. Skrbeli bodo za zboljšanje ovčjereje, ke so nekateri krajd kot Sv. Kunigunda, Skomarje, Zreče, Vitanje in Kebelj naravnost idealni v tem oziru. V okraju je že preko 2000 ovac; torej je ovčjereja zelo razširjena, toda zanemarjena. Odbor hoče doseči umno ovčjerejo ter z uvažanjem plemenskih ovnov in ovac jezrsko-solčavske pasme dvigniti njeno kakovost na višino, ki jo v tem okraju more doseči. Z izboljšanjem ovčje volne bo ljudem omogočena izdelava boljših domačih oblačil, kar bo v bodočih letih vsekakor važno in potrebno.
Konj je v okraju 450, svinj pa preko 6000. Odbor je dobil enega banovinskega žrebca, kar je bilo za pospeševanje konjereje neobhodno potrebno. Med zimo se bo ustanovilo konjerejsko društvo za konjiški okraj. Odbor bo podpiral vzdrževanje žrebcev in dajal pouk v konjereji. Gmotno bo podpiral premovanje konjev. Pospeševal bo svi-njerejo z licenciranjem merjascev in dajal licenco-valne nagrade.
V okraju bodo pospeševali tudi perutninarstvo z razširitvijo rjave štajerske kokoši, čebelarstvo s poukom in gozdarstvo z zasajanjem goličav. Iz gozdnih drevesnic se bodo dobavljale sadike. Za kmetijsko propagando in pouk bodo prirejali stalne gospodarske tečaje in predavanja sporazumno s kmečko zvezo ter kmet. in sadj. podružnicami. Letos in naslednja ltea se bodo zlasti pozimi na šolah vršili kmetijsko nadaljevalni in gospodinjski tečaji.
Program okr. kmetijskega odbora za slovenje-konjiškd okraj je skrbno in vestno izdelan in ima posebno odliko v navajanju organiziranega dela. kar bo sigurno prineslo uspeh. Želimo le, da bi oblast v celoti gmotno podprla njegovo delo, ker mu proračunske možnosti sicer ne bodo dovolile izvršiti vseh prekoristnih zamisli.
Poziv lavantinskega škofa k dobrodelnosti
Maribor, 2. jan.
Kakor vsako leto, se je tudi letos na Novega leta dan poklonila lavantinska duhovščina po svojih zastopnikih prevzv. škofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču. V škofijskem dvorcu na Slomškovem trgu so se včeraj dopoldne zbrali člani stolnega kapitlja, rektor visoke bogoslovne šole dr. Josip Hohnjec, predstavniki cerkvenih redov ter posvetne duhovščine in so bili sprejeti pri škofu k novoletnemu častitanju. V imenu duhovščine je izrekel te častilke gospod stolni prošt dr. Maksimilijan Vraber. V svojem nagovoru se je spominjal veselih in žalostnih dogodkov v preteklem letu in je posebej omenjal za našo škofijo izredno težko izgubo častnega kanonika dr. Antona Korošca.
Na njegova voščila je odgovoril gospod škof: da bo letos bolj kakor druga lela potrebno, da smo vsi duhovniki in verniki res pravi katoličani. Naša vera pa naj se ne kaže samo v tem, da opravljamo za sebe svoje verske dolžnosti in molitve, pač pa posebno še v tem, da bomo izkazovali bližnjemu svojo ljubezen v dobrih delih. Ne prikrivajmo si, da bo v tem letu velika stiska za reveže in zato je potrebno, da s pravim prvokrščanskim usmiljenjem tudi mi vsi lajšamo gorje ubogih. Nikomur naj ne bo odtegnjeno usmiljenje in dobrota. Zato poziva vse duhovnike in vernike k izrednim delom dobrodelnosti ter želi, da bi bila naš narod in naša država srečna v tem letu, ko nastopa novi vladar Jugoslavije.
Radeče
Šolska kuhinja na radeški Solil V kratkem se bo ustanovila tudi na naši osnovni šoli šolska kuhinja, ki bo delila brezplačno, revnim šoloobveznim otrokom za zajtrk kodelico toplega mleka. Tako bo zadnje plemenito naročilo našega pokojnega narodnega voditelja dr. Antona Korošca tudi v Radečah obrodilo obilo koristnih sadov. Kakor pa čujemo, bodo otroci dobivali saino mleko, zato upravičeno želimo, da bi dobili otroci poleg toplega mleka tudi košček kruha, kajti mnogi od njih pridejo v šolo po več kot eno uro od daleč in to v večini primerov brez zajtrka ali_ pa vsaj v nezadostni količini. Naj se merodajni pobrigajo tudi za ta potrebna sredstva!
Občina Radeče ie nakupila 30.000 kg koruze in jo bo razprodajala vsak ponedeljek po lastni ceni t. j. 3.10 din za 1 kg.
Vandalizem na pokopališču! Na grobu pokojnega radeškega župana g. Polanca je neznana oseba iz škodoželjnosti ali iz koristo-ljublja razbila veliko nagrobno svetiljko, vredno okrog 800 din. Označeno svetiljko so poskušali že pred mesecem dni ukrasti, a se jim takrat ni posrečilo, zato so jo sedaj razbili.
Okrajna posojilnica in hranilnica v Radečah bo imela v letošnjem letu svoje uradne ure v nedeljah, torkih in četrtkih od 8—12 ure.
Papirnica na Njivicah pri Radečah je podarila za božičnico uslužbencem, ki so bili zaradi racionalizacije obrata v prejšnjem mesecu odpuščeni, vsakemu po 4 kg masti, da vsaj malo olaiša odmiščencem slabe živlieniske ori-likt»
Vremensko poročilo
Kraj	Barometer sko stanje	temperatur k v C‘		O fr as >	C X C a Š=	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		33 a ® t»	OS • *V- Vb a « E				m/m	a 00 &
Ljubljana	752*/	4-8	-0-4	96	10	0	9-6	dež in
Maribor	754-0	-2-0	-3-0	9J	10	w,	11-0	sneg
Zagreb	749-6	7-0	0-0	90	10	E,	0-3	dež
Belgrad	750-3	9-0	5-0	90	10	NE,	02	dež
Sarajevo	751-3	8-0	2-0	90	10	0	20	dež
Vis	749-2	.0-0	6-0	90	lu	SE.	—	—
Split	7500	13-0	10-0	90	10	SSE*	1-0	dež
Kumbor	753-t	15-0	12-0	60	10	SE.	120	dež
Žirje	748-5	13-0	11-0	80	10	SE*	15-0	dež
fluuroiDlh	752-3	15-0	12-0	80	10	SSE,	10-5	dež
Vremenska napovedi Pretežno oblačno s padavinami in zmemo hladno vreme. Najniija temperatura na letališču je —1.5° C.
i'Koledar
Danes, petek, 3. jan.: Genovefa.
Sobota, 4. jan.: Tit, škof.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Nakaznice za petrolej bo mestni aprovizacij-ski oddelek, Krekov trg št. 10, pritličje, razdeljeval za mesec januar 1941 onim meščanom, ki nimajo električne razsvetljave. Nakaznice bodo prejeli le oni, ki potrebujejo petrolej za razsvetljavo stanovanjskih prostorov. Petroleja za kuho ni na razpolago. Stranke naj prineso s seboj listine (družinska knjižica, rodbinska pola, rojstni listi ali izpiski, delavske knjižice, službene izkaznice itd.), s katerimi bodo dokazale koliko članov šteje družina. Najemniki in podnajemniki tvorijo družino, — stranko zase, ako vodijo lastno gospodinjstvo oz. imajo svoje ločene stanovanjske prostore. Za sostanovalce naj se predlože na vpogled policijske zglasnice. Strankam, ki se ne bodo izkazale s f>otrebnimi listinami, ee nakaznic ne bo moglo izročiti.
»0^ lončnicah, ki cveto pozimi« bo predaval g. J. Kregar na mesečnem sestanku, ki ga ima v petek, dne 3. januarja 1941 ob 20 v .salonu restavracije »Mrak« na Rimski cesti. — Vrtnarski odsek podružnice SVD Ljubljana. — Vstop prost!
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo ponovi na praznik sv. Treh kraljev, dne 6. januarja ob 8 zvečer na odru društvenega doma v Ka-runovi ulici 14 Schonherrjevo draino v treh dejanjih »Otroška tragedija. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu.
Sestanek učiteljstva strokovno-nndaljevalnih šol. Učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, sporočil, da je sestanek učiteljstva strokovno-nadaljevalnih šol sklican za soboto, dne 4. januarja 1941 preložen na soboto, dne 11. januarja 1941. Dnevni red isti.
Sestanek »Vrtnarskega odseka« podruž. S. V. D. v Ljubljani bo v petek 3. t. m. »pri Mraku« na Rimski cesti Predava g. J. Kregar o gladiolah.
Kralja z neba, Gregorinovo duhovno igro v 6. slikah iz zgodb Kristusovega rojstva ponovi Frančiškanska prosveta M. O. na 6v. Treh kraljev dan 6. januarja ob 3. uri popoldne v fračiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ul. 1, na dan predstave od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. ure popoldne dalje pri blagajni v Frančiškanski pasaži.
Naboru podvrženi mladeniči, ki so pristojni v Ljubljano in žive v drugih vojaških okrožjih ter bi bili v letu 1941, radi pregledani tamkaj, naj takoj, vsaj pa do konca meseca januarja 1941., vlože pravilno kolkovane (10 in 20 din) prošnje na poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožja v Ljubljani. V prošnji je treba navesti s,v o j e fojstne in domovinske podatke in točen naslov.
Ljubijansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer
Petek, 3. jan.: »Revizor«. Red Torek Sobota, 4. jan.: »Krog s kredo«. Lzven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 5. jan. ob 15: >Snegulčica.< Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol.
— Ob 20. uri: »Romeo in julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 6. jan. ob 15: »Princeska in pastirček.« Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol.
— Ob 20: »Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA — začetek ob 8 zvečer
Petek, 3. jan.: Zaprto (generalka).
Sobota, 4. jan.: »Sabska kraljica«. Prem. abonma Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške Opere.
Nedelja, 5. jan. ob 15: »Angel z avtom.« Mladinska opereta. Predstava na korist Zimske pomoči. Cene od 30 din navzdol.
— Ob 20; »Traviata.« Gostovanje sopranisti-nje Zlate Gjungjenčeve, članice belgrajske opere.
Ponedeljek, 6. jan.: ob 15: »Madame Butterfly.< Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve.
— Ob 20: »Vesele žene windsorske.< Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 3. januarja: Zaprto.
Sobota, 4. januarja ob 20: »Ljubim te.« Red B.
Gostovanje članov zagrebškega gledališča. Nedelja, 5. januarja ob 15; »Nababuk.« — Ob 20: »Cigan baron.« (Za zimsko pomoč.)
Mariborska drama pripravlja Kozakovo novost »Lepo Vido« v Skrbinškovi režiji.
Popravek
Našemu poročilu o simfonični glasbi na koncertu UJMA z dne 31. decembra preteklega leta je tiskarski škrat prav pošteno nagajat. Včasih jo je tako polomil, da bi utegnil koga s svojimi rožički žuliti.
Tako se mora glasiti: »Tu se je Tomc čisto rnzigralt namesto: »... zaigral«. Nejasen je tudi zadnji stavek v istem odstavku, ki naj bi se glasil: »... da skladba kar Iluorescira po barvitih pre-membah.t
Dalje namesto: »Oh Osterčevo simfonijo bi se gotovo spotaknila še kaka starejša taktika« beri: »taktirka«.
Te napake spreminjajo smisel, druge manjš* tiskovne pogreške bo bralec lahko sam popravil.
Tudi pri delu so v Londonu ljudje vedno v strogi pripravljenosti, da jih nemški letalski napad ne bi preveč presenetil. Da so časi zares resni, dov olj zgovorno dokazujejo njihove čelade in torbice z vsem potrebnim, kar človek potrebuje, kadar je letalski alarm.
Vatikan med sedanjo vojno
Vojna je sicer v marsičem Vatikanu, ni pa mogla omejiti
Tudi Vatikan, prestolnica sv. Cerkve, je v vojni, čeprav vojne ni napovedal nobeni državi in čeprav si že od vsega začetka vztrajno in z vsemi silami prizadeva, da bi dosegel trajni in pravični mir med vsemi narodi sveta. Povsem razumljivo je, da ne more biti papeževa država, ki leži sredi italijanske prestolnice, prestolnice vojskujoče se države, brez vseh skrbi. Tudi Vatikan je poskrbel za svojo varnost. Sovražna letala lahko vsak čas napadejo Rim. Lahko bi se zgodilo, da bombe zgreše cilj in padejo na Vatikan. Da se ne bi kaj takšnega zgodilo, skrbe najmodernejši protiletalski topovi, ki so postavljeni na vseh važnejših in prikladnih točkah Tudi drugi varnostni ukrepi so bili izdani. Uvedli so popolno zatemnitev. Tudi okno delovne sobe sv. očeta v drugem nadstropju, na desnem krilu vatikanske palače, je popolnoma zastrto. Ko je vladal še mir, je smel kdor koli obiskati papeževo prestolnico brez vsakega dovoljenja. Vsakega obiskovalca ie švicarska straža sicer ustavila, toda to je bila zgolj formalnost. Kdor pa bi rad zdaj obiskal Vatikan mora imeti posebno dovoljenje. Pravico do svobodnega vstopa na ozemlje cerkvene države imajo samo tuji diplomatski zastopniki pri sv. stolici
Kje je miroljubje večje kot v papeževi državi! Tu je »oborožena sila« ohranila še vedno svoje, že davno zastarelo orožje: sulice in meče. Ko je izbruhnila vojna, so nekateri predlagali, naj se vsa straža oboroži s sodobnim orožjem puškami, strojnicami in topovi, kar pa je sv. oče Pij XII. odločno odklonil.
Moč sv. Cerkve ni v orožju
Moč Vatikana ne sloni na oboroženi sili in številu vojakov. Orožje tu ni tisti simbol, ki naj bi označil pravo in večno silo in oblast, kakršna je sv. Cerkev.
Fotografiranje je tudi prepovedano in sicer toliko časa, dokler ne bo končana vojna. Fotoapa-te poberejo obiskovalcem takoj pri vstopu. Če bi se komu le posrečilo vtihotapiti se s fotoaparatom v papeževo državo in bi hotel fotografirati Švicarja v slikoviti uniformi in kopjem v roki, se bo ta takoj skril za ta ali oni steber in dal znak, da je fotografiranje prepovedano.
Omejitev zaradi vojne
Omejitve zaradi vojne v Vatikanu s v mno-gočem podobne italijanskim. Življenjske potrebščine uvažajo iz tujine, promet pa v sedanjem položaju ne more več potekati normalno. V Vatikanu ne poznajo brezmesnih dni in »ljudskega« kruha, v vsej državi pa tudi ni niti ene restavracije. Vatikan je tudi edina država na svetu, ki nima svojih dosmrtnih državljanov. Njeni prebivalci so po poklicu vsi uradniki in stanujejo v Vatikanu po službeni dolžnosti. Čim izgube to službo, izgube isto-
vpiivala na življenje in razmere v velikih prizadevanj sv. očeta za mir
časno tudi državljanstvo. Vsi Vatikanci so tako samo začasni državljani te prestolnice. Državljanstvo ali članstvo more trajati tudi samo nekaj dni. Če pa n. pr. odide kdo po službeni dolžnosti v tujino, dobi vatikanski potni list.
Skrb za vojne ujetnike in begunce
Odkar pa se je začela vojna, je Vatikan prevzel še nekatere izredne posle. Ustanovljeni sta bili dve človekoljubni ustanovi: Urad, ki vzdržuje stike z vojnimi ujetniki in urad za lajšanje gorja vojnim beguncem. Če kdo nima sredstev, da bi se nastanil v tej ali oni državi, mu omogoči Vatikan, da najde kje na svetu streho. Poleg tega pa vzdržuje Vatikan po svojih diplomatskih zastopnikih ali apostolskih nuncijih zveze med člani vseh tistih družin, kateri so zaradi vojnih razmer ločeni drug od drugega. Zanimivo je, kako je organiziral Vatikan vzdrževanje teh zvez. Naj navedemo primer. Če kdo želi sporočiti svoji družini, kje je in kako se mu godi, (gre za tiste kraje, ki leže na ozemlju vojskujočih se držav), izpolnijo poseben obrazec (namesto navadnega pisma), ki ga dostavijo apostolskemu nunciju tiste države, v kateri stanuje naslovljenec. Za važna in nujna obvestila je na razpolago vatikanska radijska postaja, ki je najmočnejša na svetu. Radijsko brzojavko prejme nuncij dotične države in jo potem dostavi naslovljencu.
Ker so bila vsa dosedanja prizadevanja Vatikana za dosego miru žal brezuspešna, dela Vatikan z vsemi silami na to, da bi olajšal gorje in skrbi vsem onim, ki jih je sedanja vojna tako kruto prizadela.
Papež Pij XII. spi v navadni vojaški postelji
V normalnih razmerah je preživel sv. oče svoje poletne počitnice v Castel Gandolfo v okolici Rima. Letos pa papež Pij XII. ni niti za trenutek zapustil Rima. Kljub vsem prigovarjanjem in prizadevanjem tistih, ki so v skrbeh za njegovo življenje, se je odločil ostati v Rimu toliko časa, dokler ne bo zavladal mir.
V drugem nadstropju palače na desni strani bazilike sv. Petra preživi vrhovni poglavar vesoljne Cerkve ves svoj čas. Večji del dneva se zadrži v svoji delovni sobi ali v knjižnici. Papež se je odrekel tudi vsem priboljškom in živi neverjetno skromno. Odkar je vojna, spi v navadni in zelo nizki vojaški postelji. S tem, da ne živi več tako kot prej, deli sv. oče trpljenje s tistimi, ki jih je vojna prizadela. Prav pogosto tudi moli za trpeče.
Sedanja vojna je močno prizadela tudi življenje v Vatikanu, ni pa mogla omejiti neutrudljivih prizadevanj vrhovnega poglavarja sv. Cerkve za dosego toliko zaželjenega in vsem tudi že tako zelo potrebnega miru.
Do sedaj največja dražba umetniških zbirk
Prodaja sih časopisni magnat Hearst - Zbiral jih je 50 let po wem svetu - Med njimi cel španski samostan, spravlen v 14.000 zabojih
7__:	•	x_  :_.*_~t	v	1A (~UY) »al^niov fVm^asonisni trta-
Znani ameriški časopisni magnat Hearst pro' daja na dražbi vse svoje umetniške zbirke, ki jih je celih 50 let zbiral po vsem svetu. Med njimi so tudi umetniški predmeti nekega španskega samostana. To bo največja dražba umetniških zbirk, kar jih je kdaj kje bilo. Dve znani newyorški hiši sta izpraznili po celo nadstropje za izložbo in prodajo teh umetniških predmetov. Tu je tudi cel španski samostan, ki so ga kamen za kamnom za-
pakirali v 14.000 zabojev. Omenjeni časopisni magnat je svoj čas plačal milijon dolarjev za odkup in prevoz tega samostana. Zaboji že leta in leta leže v neki newyorški petnadstropni hiši. Razen tega so v Hearstovi umet. zbirki tudi dvorci britanskih vladarjev, francoski in holandski dvorci, zatem mnogo del srednjeveških slikarjev, rokopisov, gobelinov, nakita, preprog in drugega.
500 let stari Guitdhall - razdejan
Angleži pravijo, da se bodo po vojni v niem spet nadalfevale tradicionalne svečanosti, ker da »bombe ne morejo ustaviti toka zgodovine«
Pri zadnjem hudem nemškem letalskem napadu na London je zelo trpelo zlasti tudi mestno središče samo. Poročila o tem, doslej menda najsilovitejšem napadu na angleško prestolnico, pravijo, da je bila med drugim uničena tudi starodavna občinska zgradba Guildhall, razen nje pa še nekaj drugih v zgodovinskem oziru prav tako dragocenih poslopij. Angleško poročilo o tem napadu med drugim navaja:
Nemški bombniki so izvedli osredotočen napad na središče Londona in je bila pri tej priliki uničena cela vrsta zgodovinskih zgradb, ki nimajo nobenega vojaškega pomena, med drugimi tudi zgodovinski Guildhall, sloviti sedež londonskega župana, kjer so seje občinskega sveta.
Vojno ministrstvo pri tej priliki poudarja, da je bil to »preračunan poskus, da se uniči londonski City, čeprav v vojaškem oziru nima nobenega pomena«. Med drugimi poslopji je bila zadeta tudi cerkev St. Briand, staro sodno poslopje Old Bailey, Johnsonova zgradba v Fleet Streetu itd,
Guildhall je zelo staro poslopje. Zgrajeno je bilo pred 500 leti po znanem požaru, ki je divjal v Londonu. To zgradbo so vedno smatrali za simbol Londona, Anglije in svobode britanskega naroda, V veliki dvorani so prirejali tradicionalne svečanosti. Tu so bile sprejete najbolj znane britanske osebnosti: Nelson, Welington, Pitt, Dieraeli, Livingstone itd.
Iz Guildhalla je odhajal ob priliki tradicionalnih slovesnosti londonski župan na sestanek z angleškim kraljem, ki mu je vsako leto sproti znova potrdil vse pravice in svoboščine angleške prestolnice. Tu je bila vsako leto prirejena slavnostna pojedina, ne za visoke osebnosti, pač pa za bolne
Vojvodinja Windsorska, nekdanja gospa Simpsonova, je obdarila dve učenki v Akademiji v St. Francis Xavier v Nassau na Bahamskih otokih, kjer je sedaj njen soprog, bivši angleški kralj Edvard VIII. za guvernerja. Ti dve mali učenki sta postali zaslužni, ker sta plesali za Bdeči križ.
in siromašne otroke. Pri takšni priložnosti je tu vselej igral orkester londonske policije, župan pa je prihajal k revnim otrokom na obisk.
Poročila iz angleških virov pravijo, da so Londončani prepričani, da se bodo te svečanosti nadaljevale po vojni spet, ker smatrajo, da »bombe ne morejo ustaviti toka zgodovine«. Pravijo, da se je to videlo tudi zdaj ob priliki bombardiranja Guildhalla. Medtem ko so padale bombe, se je namreč londonski župan pojavil na razvalinah in pomagal gasilcem, ki so si prizadevali, kako bi čimprej pogasili požar.
Odnašanje razvalin
Včeraj dopoldne so začeli z delom v londonskem Cityju inženirji, ki imajo izredno težko nalogo. Odstraniti morajo namreč razvaline pogorelih hiš, ki so jih zadnjo nedeljo razdejale nemške bombe. Pri tem delu je zaposlenih 300 vojakov angleškega inženirskega polka in skoraj tisoč pionirjev. V nekaterih ulicah obstoji nevarnost, da se zgradbe podro. Okoli njih so postavili bariere, ki bodo stale vse dotlej, dokler se oblasti ne bodo prepričale, da je vsaka nevarnost minila.. V gotovih primerih bodo morali delavci uporabiti tudi eksplozivne snovi, da bi mogli čimprej odstraniti razvaline z ulic.
Radio
Program radio Ljubljana
Petek, 3. januarja: 7 00 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00 Preljubo veselje (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13.00 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. 14 00 Poročila. 14.10 Tujsko-procnetna poročila: Zimsko zdravljenje v Rogaški Slatini. 17.30 Orglice in harmonika (gg. Fr Petan, A Stanko). 18.10 Ženska ura: O slovenski visokošolki (ga. M, Tomšiči 18.30 Plošče. 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19.00 Napovedi poročila. 19.25 Nac. ura. t9.50 O izseljencih 20.00 Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog. fagot). 20.45 Večerni koncert (Rad. ork.). 22.00 Napovedi, poročila. — Konec ob 22.20.
Sobota, 4. januarja! 7.00 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00 Poslali vam bomo iz bele Ljubljane napeve vesele in plošče izbrane, a a skrita sta spet njih vsebina in red. 12.30 Poročila, objave. 13.00 Napovedi, 13.02 Poslali vam bomo iz bele Ljubljane napeve vesele in plošče izbrane, a skrita sta spet njih vsebina in red. 14.00 Poročila. 17.00 Otroška ura: Nastop Pavlihovega odra (prenos iz velikega studia). 17.30 Otroška zabava (plošče). 17.50 Pregled sporeda. 18.00 Za delopust igra Rad. ork. 18.40 Rastlinska odeja slovenske zemlje (g. dr. Tomažič). 19.00 Napovedi, poročila. 19.25 Nac. ura. 19,40 Nekaj slovanske lahke glasbe (plošče). 20.00 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 »Na straži hrvaški«. — Potovanje
Breko Svetih Gor v Pišece, na Bizeljsko, Kapelo in lobovo. Rokopis: Davorin Petančič. Osebe: Pripovedovalec — prof. Žgontar — Cvetka — Vinko, star fant z Bizeljskega — Mica — njen oče — godci — pevci. (Izvajajo člani Radijske igr. družine.) 22.00 Napovedi, poročila. 22,15 Za dober konec tedna igra Rad. ork. — Konec ob 23.
i — p
2.00 Ne
GKNERAIj KRIVICK1:
Bil. SEM V STALINOVI SLUŽBI
Tam jc vladalo mnenje, da so vojaške in gospodarske vezi med Nemčijo in Rusijo zakoreninjene tako globoko, da Hitler brez dvoma ne more iti preko njih. Moskva je gledala v Hitlerjevih ostrih govorih proti boljševizmu le manever na poti k moči. To je moralo biti. Ni pa moglo ničesar spremeniti na življenjskih interesih dveh dežel, ki sta bili določeni za sodelovanje.
Stalin sam je zajemal precej tolažbe iz poročila nemškega častnika. Čeprav popolnoma poučen o nacističnem nauku, o »Drangu nach Osten« (pritisk proti Vzhodu), je bil vendar navajen tradicionalnega sodelovanja med rdečo armado in nemško vojsko. Imel je zdravo spoštovanje pred nemško armado in njenim vodstvom pod generalom Seecktom. Stališče nemških generalštabnih častnikov je tedaj odgovarjalo njegovim nazorom. Stalin je gledal v nacističnem Kihanju predvsem odgovor na versaillesko mirovno pogodbo. Menil je torej, da bo Nemčija pod Hitlerjem vrgla od sebe samo versail-leske okove. Sovjetska vlada je kot prva kovala v tej smeri. Moskva in Berlin sta bili vendar že skraja po skupnem uporu proti grabežljivosti zavezniških zmagovalcev potisnjeni druga drugi v naročje.
I* vseh teh razlogov Stalin potem, ko je Hitler prišel na oblasti, ni ničesar storil, da bi porušil berlinsko-moskovski skrivni dogovor. Nasprotno, ukrenil je, kar je le mogel, da bi veljal še naprej. Nemčija je bila, ki je v naslednjih treh letih postopno slabila ozko zvezo med rdečo in nemško armado. Toda to Stalina ni oplašilo. V bodoče se je se še vneteje potegoval za prijateljstvo s Hitlerjem.
28. septembra 1938, osem mesecev potem, ko je Hitler postal kancler, je naglasil ministrski predsednik Molotov v nekem govoru pred sovjetskim kongresom, da bo Stalin še zmerom ostal pri svoji stari politiki do Nemčije. Dejal je takole:
»Naši odnosi do Nemčije so vselej zavzemali neko posebno mesto v naših mednarodnih odnošajih ... Sovjetska zveza nima na svoji strani nobenega povoda, da bi spremenila svojo politiko glede Nemčije.«
Naslednji dan je šel pred tistim kongresom komisar za zunanje zadeve Litvinov še dalj kakor Molotov, kajti zagovarjal je sporazum s Hitlerjem. Litvinov je razložil program, ki je bil obsežen v Hitlerjevem delu »Mein Kampf« in ki govori o ponovni osvojitvi vseh	nemških krajev. Govoril je o odločnosti na-
cistov, »da si bodo z ognjem in mečem napravili pot proti Vzhodu, ne da bi se ustavili na mejah Sovjetske zveze ter si podvrgli narode te države« in dejal je naprej:
»Mi smo bili z Nemčijo deset let zvezani po tesnih gospodarskih in političnih odnošajih. Mi smo edina velika država, ki z versaillesko pogodbo in njenimi posledicami ni hotela imeti nobenega opravka. Nismo se zmenili za pravice in prednosti, ki nam jih je ta pogodba priznala. Nemčija zavzema prvo mesto v naši zunanji trgovini. Nemčija in mi imamo izredno korist od političnih in gospodarskih odnošajev med nami (Predsednik Kalinin iz izvršilnega odbora: »Posebno Nemčija!«) Ti odnošaji so Nemčiji pomagali, da lahko drzneje in samozavestneje govori zmagovalcem od včeraj.«
Ta namig, ki ga je podčrtal medklic predsednika Kalinina, naj bi Hitlerja spomnil na to, kako mu jc sovjetsko-ruska pomoč pomagala, da lahko izzove versailleske zmagovalce. Nato je podal Litvinov naslednje uradno pojasnilo:
»Želimo si t Nemčijo, kakor tudi z drugimi državami najboljših odnošajev. Sovjetska zveza in Nemčija bosta imeli iz takih vezi le koristi. Mi, * naše strani nimamo nobene želje po ekspanziji, no na Zahod, ne na Vzhod, niti v kakšni drugi smeri. Radi bi slišali, da bi Nemčija tudi nam isto dejala.«
Hitler pa ni rekel nič takega. Toda to Stalina ni oplašilo. Le še opogumilo ga je, da je nemški vladi še bolj vneto dvoril.
26. januarja 1934 je Stalin sam v nekem govoru na XVII. kongresu komunistične stranke nadaljeval svoj vojni pohod za pridobitev Hitlerja. Tedaj je bil Hitler točno eno leto na oblasti. Slednjo politično ustrežljivost Moskve jc zavrnil, čeprav je privolil v trgo-
vanje s Sovjetsko Rusijo pod ugodnimi kreditnimi pogoji. Stalin je hotel v tej stvari gledati tudi znamenje politične pripravljenosti. Oziral se je na tiste nacistične elemente, ki so se zavzemali za povratek k politiki nekdanjega nemškega cesarja, »ki je nekaj časa imel zasedeno Ukrajino, marširal proti Leningradu in je iz baltiških dežel napravil vojno taborišče, v katerem je ta marš pripravljal«. Medtem pa, tako je dejal, je v nemški politiki nastopil preobrat, ki pa ga on ni pripisoval teoriji narodnega socializma, ampak želji, da bi se maščevali za Versailles. Oporekal je, da bi bila Sovjetska Rusija svojo politiko glede Berlina »zaradi vpostavitve fašističnega režima v Nemčiji« spremenila ter ponudil Hitlerju roko s temile besedami:
»Seveda smo mi daleč od tega, da bi bili nad tašističnim režimom v Nemčiji navdušeni. Toda fašizem v tem primeru ni točka, ki bi bila merodajna, kar se razvidi že iz tega, da na primer fašizem v Italiji Sovjetske zveze ne odvrača in ji ne preprečuje « to državo dobrih odnošajev.«
Za Stalinovo iztegnjeno desnico se v Berlinu niso zmenili-Hitler je imel o tej temi drugačne predstave. Toda Stalin si ni dal vzeti poguma. Preprosto se je odločil *a spremembo metod. Ker je gledal v nacistični agitaciji za oživotvoritev antisovjetskega bloka Hitlerjev manever, je sklenil, da bo odgovoril z drugim manevrom. Torej naj bi se v bodočnosti sovjetska vlada naredila za oporo ver-sailleskega sistema, stopila v Zvezo narodov, da, se celo priključila protinemškemu bloku. Grožnja, ki je bila v takem kurzu, bo, tako je menil Stalin, Nemčijo spametovala.
Stalin si je poiskal sijajnega časnikarja, ki naj bi izravnal tla za tak političen »salto mortale«. Treba je pomsiliti, da je en cel sovjetski rod zrasel v veri, da je versailleska pogodba najškodljivejši papir, ki je bil kdaj podpisan ter jo je sestavila . ..
»	v Prav nič lahka naloga ni bila predstaviti Sovjetsko
zvezo v novrm kostumu branilca in zagovornika Versaillesa. Le en sam mož je bil v Sovjetski zvezi, ki jc izvedel to publicistično umetnijo v enaki meri učinkovito za domačo, kakor za zamejsko porabo. To je bil Karel Radek, ki je pozneje igral tako tragično vlogo pri velikih procesih januarja 1937. Njega si je vzel Stalin, da bi pri pravil javno mnenje Rusije in širnega sveta za taktični preobrat.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 —
V	ponedeljkih jo jutranjik — Mesečna naročnina je 14 din, za inozemstvo 25 din — Samo ponodeljski »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III — Uprava: Kopitarjeva ul. 6, Ljubljana — Telefon 40 01 do 40-05 — Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.