VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2014 .................................................................................................................. 3 Razvoj vremena v juliju 2014..................................................................................................................... 26 Meteorološka postaja Soča ....................................................................................................................... 33 Tehnična konferenca o podnebnih storitvah in 16. zasedanje Komisije za klimatologijo ......................... 40 AGROMETEOROLOGIJA 45 HIDROLOGIJA 50 Pretoki rek v juliju 2014 ............................................................................................................................. 50 Temperature rek in jezer v juliju 2014 ....................................................................................................... 54 Dinamika in temperatura morja v juliju 2014 ............................................................................................. 57 Zaloge podzemnih voda julija 2014........................................................................................................... 63 ONESNAŽENOST ZRAKA 68 Onesnaženost zraka v juliju 2014 ............................................................................................................. 68 POTRESI 77 Potresi v Sloveniji v juliju 2014 .................................................................................................................. 77 Svetovni potresi v juliju 2014 ..................................................................................................................... 79 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2014 Fotografija z naslovne strani: Na Agenciji RS za okolje smo preverili, kakšne so bile vremenske razmere v času cvetenja kostanja, akacije, lipe in lipovca. V času spomladanske rasti in cvetenja (topla zima, menjava hladnih in toplih obdobij v zgodnjem poletju in velika pogostnost padavinskih dni spomladi in v visokem poletju) glavnih medonosnih rastlin so bile razmere neugodne, zaradi česar je bilo moteno tudi medenje in čebelja paša (foto: Matej Bulc). Cover photo: Weather was unfavourable during the spring growth and flowering of the main nectar producing plants, therefore majority of bee families collected insufficient amounts of nectar (Photo: Matej Bulc). 80 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2014 Climate in July 2014 Tanja Cegnar J ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Čeprav se dan počasi že krajša, temperatura in trajanje sončnega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek. V letošnjem juliju se je v severnem Sredozemlju neobičajno pogosto zadrževalo območje nizkega zračnega tlaka in hladen ter vlažen zrak v višinah. Zato je s pogostim dežjem, nadpovprečno oblačnostjo in posledično slabšo osončenostjo ter odsotnostjo izrazito vročih dni letošnji julij marsikoga v naših krajih razočaral. Najbolj razočarani so bili na Obali, kjer je bil julij najbolj moker in najmanj sončen doslej. 8 8 6 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 4 2 0 -2 -4 LJUBLJANA 6 4 2 0 -2 -4 -6 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 31 8 3 5 7 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 19 21 23 25 27 29 31 19 23 25 27 29 MURSKA SOBOTA 6 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 11 8 NOVO MESTO 4 2 0 -2 -4 -6 6 4 2 0 -2 -4 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 11 15 17 8 8 PORTOROŽ BILJE 6 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 9 4 2 0 -2 -4 -6 6 4 2 0 -2 -4 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 13 21 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, July 2014 Julij je bil večinoma toplejši od dolgoletnega povprečja, skoraj v celotni vzhodni polovici države in vzhodnem delu Gorenjske je bil odklon med 1 in 2 °C, največji je bil z 2,0 °C v Murski Soboti. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zahodna polovica države je le nekoliko presegla dolgoletno povprečje, odklon ni presegel 1 °C. Le na Obali in na Goriškem so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, na Obali za 0,7 °C, na Goriškem pa za 0,2 °C. Padavin je bilo v večjem delu države več kot običajno, vendar je bilo tudi precej krajev, kjer niso dosegli dolgoletnega povprečja. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali na skrajnem severozahodu države, manjšem delu Gorenjske, na Koroškem, vzhodu Dolenjske in spodnjem Štajerskem ter delu Goričkega v Prekmurju. Največji presežek dolgoletnega povprečja je bil na jugozahodu Slovenije, v Portorožu so padavine presegle triinpolkratnik dolgoletnega povprečja julijskih padavin, na Krasu je bilo padavin skoraj trikrat toliko kot običajno, na Goriškem pa skoraj dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno, najmanjši zaostanek je bil na severovzhodu države, kjer so zaostajali manj kot za desetino. Na jugozahodu, v Ljubljani, delu Dolenjske in Štajerske so dosegli od 80 do 90 % običajne osončenosti, največji del ozemlja je zabeležil od 70 do 80 % običajnega sončnega vremena. Največji primanjkljaj je bil na severozahodu, kjer so dosegli le od 60 do 70 % dolgoletnega povprečja. Mnogi so zaradi takih razmer že podvomili v naraščanje svetovne temperature ozračja, a na svetovni ravni so bile razmere drugačne, saj je bil julij v svetovnem merilu četrti najtoplejši v zadnjih 134 letih (za to obdobje imamo primerljive podatke). Na Norveškem je bil letošnji julij najtoplejši mesec v zadnjih 114 letih, na Danskem drugi najtoplejši skupaj z julijem 1994, v Franciji pa je bil letošnji julij najbolj moker v zadnjih petdesetih letih. Julij se je začel z razmeroma hladnim vremenom, a že kmalu se je povprečna dnevna temperatura povsod dvignila nad dolgoletno povprečje. Otoplitev je bila na Primorskem kratkotrajna in neizrazita, drugod po nižinah pa so odkloni 7. julija dosegli do 6 °C. Naslednji dan se je že hladilo, 9. julija pa je bilo povsod hladneje kot običajno. Sredi mesca se je povprečna dnevna temperatura ponovno dvignila nad dolgoletno povprečje; nadpovprečno toplo obdobje je bilo najmanj izraženo na Obali. V zadnji tretjini meseca povprečna dnevna temperatura ni veliko odstopala od dolgoletnega povprečja, na Primorskem so prevladovali majhni negativni odkloni, v Prekmurju pa je bila povprečna temperatura vse dni zadnje tretjine meseca nad dolgoletnim povprečjem. 35 15 KREDARICA 30 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 25 20 15 10 5 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v juliju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 20,8 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Najvišjo povprečno temperaturo so v Ljubljani izmerili julija 2006, znašala je 23,6 °C, julija 2013 pa 23,5 °C. Vroča sta bila tudi julija 1995 in 2010 s povprečno temperaturo 22,8 °C. Povprečna temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend naraščanja, pri čemer je lepo vidna tudi naravna spremenljivost, ki ji lahko pripišemo letošnjo precej 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo nižjo vrednost od lanske. Že štirinajsto leto zapored je povprečna julijska temperatura presegla dolgoletno povprečje. Če upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in nato s 17,8 °C julij 1978. Pol °C višja je bila povprečna julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C), 1962 in 1980 (18,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je znašala 15,8 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem, najtoplejša so bila jutra julija 2010 in 2012 s 17,3 °C, julija 2006 je bila povprečna jutranja temperatura 17,2 °C, julija 1995 pa 16,7 °C, sledi julij 2013 s 16,6 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je znašala 26,5 °C, kar je 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši v letih 2006 in 1983, obakrat s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 30,2 °C, s 30,1 °C pa jima sledi julij 2013. Najhladnejši so bili popoldnevi v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, v zadnjih nekaj mesecih pa ima velik vpliv tudi gradbišče tik ob opazovalnem prostoru. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povprečna temperatura zraka 6,2 °C, dolgoletno povprečje pa znaša 5,8 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so izmerili v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povprečna temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Najvišjo temperaturo so izmerili julija 1983 (9,8 °C) 2006 (9,1 °C) in 1995 (8,5 °C), v letih 2010 in 2013 pa je bilo julijsko povprečje 8,2 °C. 20 30 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 15 10 20 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni v juliju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in July and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v juliju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in July and the corresponding mean of the period 1961–1990 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju po nižinah ni bilo, na Kredarici pa so zabeležili 1 tak dan. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Julija so taki dnevi pogosti, letos so jih zabeležili v krajih z nadmorsko višino pod 500 m. V Murski Soboti jih je bilo 7, v Celju, Mariboru in Portorožu po 3, v Biljah jih je bilo 8, v Novem mestu 4. V Ljubljani so zabeležili 7 vročih dni (slika 3), kar je dva dni več od dolgoletnega povprečja. Največ takih dni je bilo julija 2006, in sicer 18, ter julija 1983 in 2010 s po 15 vročimi dnevi, v letih 2012, 2007 in 1994 jih je bilo po 14, po 13 pa v letih 2013, 2003, 1995 in 1952. Brez vročih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi pred letom 1997. Lani julija se je temperatura po nižinah povzpela celo nad 35 °C, letos tako visoke temperature julija nismo dosegli. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V Ratečah je bilo le 8 takih dni, v Postojni 12, v Lescah dan več. Največ toplih dni je bilo na Obali in v Črnomlju, kjer je bilo po 25 takih dni. V 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Biljah, na Bizeljskem in v Murski Soboti je bilo po 24 toplih dni, v Ljubljani pa 23. Največ takih dni je bilo v prestolnici julija 2013 in 1983, ko jih je bilo po 30, le dan manj pa julija 2006. V Ljubljani še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa so jih zabeležili julija leta 1954, le 9. 38 LJUBLJANA LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 14 11 8 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 36 34 32 30 28 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) julijska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in July and the 1961−1990 normals Po Sloveniji je bilo večinoma najhladneje prva dva dni meseca, v Ratečah se je ohladilo na 6,3 °C, v Postojni na 7,2 °C in v Slovenj Gradcu na 6,7 °C. V Biljah je bila najnižja temperatura 12,8 °C. V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura 12,6 °C, kar je precej več kot v julijih 1948 (5,1 °C), 1962 (5,8 °C), 1969 (7,0 °C) in 1960 (7,2 °C). Na Kredarici je bilo najbolj mraz 10. julija, temperatura se je spustila na −0,4 °C. Tam so v preteklosti že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1962 se je živo srebro spustilo na −6,1 °C, sledil mu je julij 1971 z −5,4 °C, temperaturni minimum julija 1970 je bil −5,0 °C, leta 1962 pa −4,6 °C. Na Obali (12,7 °C) in v Godnjah (11,0 °C) je bilo najhladneje 11. julija. Na Bizeljskem pa so najnižjo temperaturo izmerili šele 25. julija, ko se je ohladilo na 6,5 °C. Slika 6. Pred bližajočo se nevihto, Grosuplje, 21. julij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Approaching thunderstorm , Grosuplje, 21 July 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 12 LJUBLJANA 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 8 6 4 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 22 20 18 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1997 2003 2009 26 24 PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 22 20 18 24 22 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 24 24 CELJE temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 22 20 18 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 22 20 18 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v juliju Figure 7. Mean air temperature in July Najvišjo julijsko temperaturo so že 16. dne dosegli v Godnjah, ogrelo se je na 31,0 °C. Drugod po državi je bila najvišja temperatura izmerjena 19. ali 20. julija. Na Kredarici so izmerili 15,4 °C, najtopleje je bilo julija 1983 (21,6 °C). Po nižinskih postajah je temperatura večinoma presegla 30 °C, izjemi sta bili Rateče (29,0 °C) in Postojna (29,8 °C). V Ljubljani se je tokrat temperatura dvignila na 32,0 °C. Najvišja maksimalna temperatura je bila v julijih na sedanji lokaciji izmerjena v letih 1950 (38,8 °C), 1957 in 1983 (obakrat 37,1 °C), 2007 (37,0 °C) ter lani (36,4 °C). V juliju 2012 so izmerili 36,0 °C, leta 2006 in 2010 pa so dosegli 35,9 °C. V Novem mestu se je živo srebro povzpelo na 33,2 °C, na Bizeljskem na 33,1 °C in v Črnomlju na 33,0 °C. Na Obali so izmerili 31,6 °C, v Biljah pa 32,3 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 40 BILJE 35 KREDARICA temperatura (°C) temperatura (°C) 15 30 25 20 15 10 5 0 10 -5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 LJUBLJANA temperatura (°C) temperatura (°C) NOVO MESTO 35 35 30 25 20 15 30 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 CELJE MARIBOR 35 temperatura (°C) temperatura (°C) 35 30 25 20 15 10 30 25 20 15 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 35 temperatura (°C ) temperatura (°C) 35 30 25 20 15 10 30 25 20 15 10 5 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), julij 2014 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), July 2014 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Letošnji julij se je precej razlikoval od lanskega, ko je bila povprečna temperatura med nekaj najvišjimi, rekordno visoka pa med prikazanimi postajami le v Murski Soboti in Novem mestu. Julij je bil od sredine minulega stoletja na Kredarici najtoplejši leta 1983, na Obali pa predlani. V Ljubljani je bil najhladnejši julij leta 1954, v Novem mestu in Celju 1962, na Obali 1960 in v Murski Soboti leta 1978. Slika 9. Na Ljubljanici, Ljubljana, 24. julij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 9. On the river Ljubljanica, Ljubljana, 24 July 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Julij je bil na Obali za 0,7 °C hladnejši od dolgoletnega povprečja, na Goriškem pa so zabeležili odklon −0,2 °C. Drugod po državi je bil julij toplejši kot v dolgoletnem povprečju, skoraj v celotni vzhodni polovici države in vzhodnem delu Gorenjske je bil odklon med 1 in 2 °C, največji odklon je bil z 2,0 °C v Murski Soboti. Večina zahodne polovice Slovenije je z izjemo Obale in Goriške nekoliko presegla dolgoletno povprečje, a odklon ni presegel 1 °C. Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka julija 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 10. Mean air temperature anomaly, July 2014 1°C 0°C -1°C 230 mm 180 mm Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 11. Največ padavin je bilo na Primorskem, kjer je padlo nad 230 mm. Na večini ozemlja so namerili med 130 in 180 mm, najmanj padavin (pod 130 mm) pa je bilo v Ratečah, delu Ljubljanske kotline, večjem delu Dolenjske, v Celju in južni Štajerski ter na severovzhodu države. 130 mm 80 mm 9 Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin, julij 2014 Figure 11. Precipitation amount, July 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Godnjah so namerili 277 mm, v Portorožu na letališču 265 mm, na Kredarici 257 mm, v Kneških Ravnah 246 mm, v Kobaridu 233 mm in v Biljah 208 mm. Pod 100 mm dežja je bilo v Velikih Dolencih (96 mm) in na Bizeljskem (83 mm). Slika 12. Višina padavin julija 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation amount in July 2014 compared with 1961−1990 normals 250% 200% 150% 100% 50% Padavin je bilo v večjem delu države več kot običajno, vendar je bilo tudi precej krajev, kjer niso dosegli dolgoletnega povprečja. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali na skrajnem severozahodu države, manjšem delu Gorenjske, na Koroškem, vzhodu Dolenjske in spodnjem Štajerskem ter delu Goričkega v Prekmurju. Tako je v Logu pod Mangartom 98 mm komaj 53 % dolgoletnega povprečja. Precejšen zaostanek so zabeležili tudi v Ratečah, kjer je padlo 115 mm, kar je 77 % dolgoletnega povprečja. Največji presežek dolgoletnega povprečja je bil na jugozahodu Slovenije, v Portorožu so padavine dosegle 358 % dolgoletnega povprečja, v Godnjah je padlo 289 %, v Bilja pa 194 %. Drugod so bili relativni presežki manjši. 300 500 PORTOROŽ 400 višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 300 300 250 200 150 100 50 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Padavine v juliju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in July and the mean value of the period 1961−1990 Julija je v Ljubljani padlo 130 mm padavin, kar je 7 % več od dolgoletnega povprečja. Lani je julija padlo le 22 mm, kar je najmanj odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji. Le za spoznanje več je bilo padavin v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957. Padavine so bile julija pogoste, po 16 dni s padavinami vsaj 1 mm so zabeležili v Lescah, na Kredarici, v Ratečah, Mariboru, Kamniški Bistrici, Sevnem, Kobaridu in Kneških Ravnah. Najmanj takih dni, in sicer le po 10, je bilo v Slovenj Gradcu in Celju. V Ljubljani je bilo 14 takih dni. Na Obali je bilo 12 takih dni. Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 200 julij 2014 250 300 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm julija 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in July 2014 and the 1961–1990 normals 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 15. Število padavinskih dni v juliju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in July with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in beležijo meteorološke pojave. V 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni klasične klimatološke postaje. 300 Slika 16. Padavine v juliju in povprečje obdobja 1961− 1990 Figure 16. Precipitation in July and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 250 LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 17. Borovnice na Pokljuki, 31. julij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. Blueberries, Pokljuka, 31 July 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, julij 2014 Table 1. Monthly meteorological data, July 2014 Postaja Padavine in pojavi NV Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci 601 384 740 650 487 263 752 722 515 730 345 195 RR 191 121 182 98 170 233 246 167 185 180 128 96 RP 100 91 99 53 99 132 120 126 156 137 135 98 SD 16 14 15 12 14 16 16 12 16 13 11 11 LEGENDA: LEGEND: RR RP SD NV RR RP SD NV − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − nadmorska višina (m) 12 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − altitude (m) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja julija 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 18. Bright sunshine duration in July 2014 compared with 1961−1990 normals 90% 80% 70% 60% Na sliki 18 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo sočnega vremena manj kot običajno. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na severovzhodu države, kjer so zaostajali manj kot za desetino. Na jugozahodu, v Ljubljani, delu Dolenjske in Štajerske so dosegli od 80 do 90 % običajne osončenosti, največji del ozemlja je imel od 70 do 80 % običajnega sončnega vremena. Največji primanjkljaj je bil na severozahodu, kjer so zabeležili le od 60 do 70 % dolgoletnega povprečja. 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v juliju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in July and the mean value of the period 1961–1990 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 V Ljubljani je sonce sijalo 211 ur, kar je le 81 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, le dve uri več sončnega vremena kot letos je bilo julija leta 1977 (213 ur). Julija 2013 je sonce sijalo kar 349 ur, kar je največ doslej, pred tem je bilo največ sončnega vremena julija 2007 s 322 sončnimi urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 (307 ur). Na Kredarici je sonce sijalo 124 ur, kar je le 64 % dolgoletnega povprečja in najmanj med vsemi merilnimi postajami. Najmanj sončnega vremena je bilo julija 1973 (115 ur), letošnji julij se je uvrstil na drugo mesto med najmanj sončnimi. Največ sončnega vremena je bilo julija 2007 (279 ur). Letos julija je bilo največ sončnega vremena na Obali, v Portorožu so zabeležili 254 ur sončnega vremena, kar je najmanj doslej in precej manj od lanskih 361 ur, najbolj sončen je bil julij na Obali leta 2007 s 380 urami. V Murski Soboti je sonce sijalo 241 ur, kar je le 93 % dolgoletnega povprečja, doslej najbolj sončen je bil julij 2013 s 353 urami. Julija 1972 je sonce v Murski Soboti sijalo le 184 ur, 314 ur sončnega vremena pa je bilo v juliju 1987. V Novem mestu je bilo 206 ur sončnega vremena, kar je 77 % dolgoletnega povprečja in drugo najkrajše sončno obsevanje v juliju, najbolj sončen julij je bil lani s 328 urami, prav tako sončen je bil tudi julij 1988, leta 2007 je sonce sijalo 331 ur, najbolj siv pa je bil julij 1972 s komaj 177 urami sončnega vremena. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Bizeljskem, kjer so jih našteli 6, na Obali in v Črnomlju jih je bilo po 5. Na Kredarici in v Slovenj Gradcu julija letos ni 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bilo jasnih dni. V prestolnici, kjer dolgoletno povprečje znaša 5 dni, sta bila le dva jasna dneva. Največ takih dni je bilo v Ljubljani julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili juliji 1954, 1973 in 1982. 400 400 KREDARICA NOVO MESTO 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1961 2010 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 400 400 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 300 število ur 300 število ur 1967 200 200 100 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja Figure 20. Sunshine duration 15 15 LJUBLJANA LJUBLJANA 12 število dni število dni 10 9 6 5 3 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 21. Število jasnih dni v juliju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of clear days in July and the mean value of the period 1961–1990 Slika 22. Število oblačnih dni v juliju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of cloudy days in July and the mean value of the period 1961–1990 Oblačen je dan s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Julija letos so bili taki dnevi kar pogosti. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 17, v Ratečah jih je bilo 15, v Mariboru dan manj, 13 pa jih je bilo v Lescah. Najmanj oblačnih dni, in sicer le po 7, je bilo na Bizeljskem, v Celju in Murski Soboti. V Ljubljani je bilo 9 takih dni, kar je 3 dni več od dolgoletnega povprečja (slika 22), od sredine minulega stoletja sta bila dva julija brez oblačnega dneva (v letih 2006 in 2013), julija 1954 pa je bilo kar 14 oblačnih dni. Povprečna oblačnost je bila v večini Slovenije od 5,3 do 6,7 desetin. Največja povprečna oblačnost je bila na Kredarici (7,9 desetin), najmanjša pa na Obali (5,1 desetin). 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 80 Urad za meteorologijo 16 40 16 40 8 20 4 7 8 10 4 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 16 40 30 12 30 12 20 8 20 8 10 4 10 4 40 16 NOVO MESTO 0 padavine (mm) sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 0 0 1 3 5 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 dan 15 120 16 PORTOROŽ 20 5 0 padavine (mm) 10 sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 40 0 1 3 5 7 90 12 60 8 30 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 dan 40 dan 20 8 4 3 5 7 40 12 30 9 20 6 10 3 0 0 1 padavine (mm) 12 sončno obs. (ure) padavine (mm) 30 15 BILJE MARIBOR 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 50 16 10 sončno obs. (ure) 5 20 sončno obs. (ure) 3 12 0 0 1 30 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan sončno obs. (ure) 0 padavine (mm) 12 sončno obs. (ure) padavine (mm) 60 sončno obs. (ure) LJUBLJANA KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2014 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2014 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, julij 2014 Table 2. Monthly meteorological data, July 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS TOD 18,9 1,0 6,2 0,4 16,5 0,8 21,2 −0,2 21,7 −0,7 20,1 0,3 18,5 0,8 18,3 0,5 20,8 0,9 20,8 1,4 20,8 1,5 21,4 1,3 20,1 1,0 20,9 1,3 19,2 1,6 21,2 2,0 TX 24,5 8,6 22,9 27,5 26,9 26,1 24,2 25,3 26,5 27,1 26,2 27,0 26,3 26,4 24,9 27,2 Temperatura TM TAX DT 13,8 30,0 20 4,2 15,4 20 11,1 29,0 19 16,3 32,3 19 17,1 31,6 20 15,1 31,0 16 12,7 29,8 19 13,2 32,2 20 15,8 32,0 19 14,5 33,1 20 15,3 33,2 20 15,3 33,0 20 14,4 31,9 20 16,0 32,1 20 13,6 30,3 20 15,4 31,6 20 TAM DT SM 9,5 1 0 −0,4 10 1 6,3 2 0 12,8 2 0 12,7 11 0 11,0 11 0 7,2 2 0 8,0 1 0 12,6 1 0 6,5 25 0 10,1 1 0 10,0 1 0 8,9 1 0 10,3 1 0 6,7 1 0 10,0 1 0 SX 13 0 8 24 25 22 12 18 23 24 22 25 22 22 16 24 TD 0 420 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 198 124 64 163 68 221 79 254 81 211 81 206 77 200 227 195 241 74 91 80 93 Oblačnost PO SO SJ 6,6 13 4 7,9 17 0 6,7 15 3 5,7 8 4 5,1 5 5 5,8 9 3 6,4 12 3 6,6 12 4 6,2 9 2 5,3 7 6 6,1 11 4 5,7 8 5 6,0 7 1 6,5 14 1 6,3 9 0 5,8 7 3 RR 135 257 115 208 265 277 179 158 130 83 113 162 126 140 134 122 RP 99 127 77 194 358 289 157 124 107 82 94 146 94 119 95 117 Padavine in pojavi SD SN SG SS 16 7 0 0 16 9 18 11 16 4 0 0 14 14 0 0 12 15 0 0 12 8 0 0 13 14 4 0 15 6 6 0 14 11 3 0 11 8 6 0 12 9 1 0 15 7 1 0 10 9 1 0 16 8 0 0 10 3 1 0 11 5 2 0 SSX 0 95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tlak DT P PP 0 1 752,5 8,2 0 918,3 14,3 0 1006,3 19,0 0 1012,4 20,0 0 0 0 0 979,1 17,8 0 17,9 0 987,3 18,3 0 18,3 0 985,1 19,1 0 0 17,8 0 991,4 19,1 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, julij 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, July 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs 21,2 20,6 17,9 17,7 15,7 18,0 18,4 19,0 20,7 20,2 20,8 19,6 19,3 20,6 20,3 20,5 19,7 26,4 26,9 23,5 24,9 22,1 23,6 24,3 24,7 26,1 26,0 26,6 26,0 25,8 27,3 25,6 26,0 25,1 29,1 30,7 28,5 30,5 27,8 29,1 29,4 30,4 31,5 31,0 32,7 31,8 31,5 32,2 31,6 31,3 30,8 16,2 15,0 11,2 11,7 9,7 11,9 11,9 12,6 14,8 13,9 13,8 12,9 12,7 13,8 14,1 13,9 15,3 14,0 12,8 7,2 8,0 6,3 9,5 6,7 9,6 12,6 10,1 10,0 10,5 8,9 9,6 10,3 10,0 11,5 15,0 14,9 10,4 11,0 7,4 11,2 9,7 12,7 12,2 6,8 7,4 3,6 8,5 3,4 12,4 12,7 11,1 9,5 8,5 7,5 11,1 12,9 6,2 7,8 12,2 10,3 7,8 7,0 22,7 22,6 19,5 19,0 17,6 20,1 20,1 20,4 21,9 22,1 22,5 21,8 21,0 22,0 21,9 22,1 21,3 LEGENDA: III. dekada Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs 28,1 29,0 26,0 27,4 25,0 26,2 26,4 27,1 28,2 28,0 28,6 28,4 27,9 28,3 27,7 28,6 27,1 31,6 32,3 29,8 32,2 29,0 30,0 30,3 30,5 32,0 33,2 33,0 33,1 31,9 32,5 32,1 31,6 31,0 17,2 16,7 12,7 13,0 10,4 14,2 14,1 13,5 15,8 15,4 15,4 14,9 14,7 16,0 16,7 15,6 15,3 12,7 12,9 9,2 10,5 7,6 11,0 10,8 12,1 12,7 12,5 12,5 12,5 12,0 13,4 13,4 13,4 10,2 16,2 16,2 11,8 12,0 7,5 12,9 11,6 11,9 12,3 8,6 9,6 4,6 10,5 8,7 13,2 13,9 12,8 11,7 11,7 9,0 13,2 14,6 10,4 12,8 14,1 10,8 11,0 9,4 21,3 20,4 18,2 18,1 16,3 18,6 18,9 19,1 19,9 20,2 20,9 21,0 19,9 20,8 20,6 21,1 20,3 Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 26,3 26,5 23,3 23,7 21,6 23,7 24,2 24,6 25,2 24,9 25,8 26,8 25,2 25,9 25,9 27,0 25,6 28,0 30,4 26,1 27,3 23,6 26,0 26,5 27,2 27,5 28,1 28,6 29,4 28,6 28,5 28,0 28,8 28,2 17,9 17,1 14,0 14,7 12,9 15,0 14,7 15,5 16,7 16,5 16,7 15,6 15,6 16,4 17,0 16,6 15,2 15,3 14,0 10,3 12,0 8,3 11,8 11,8 11,3 14,6 14,0 13,0 6,5 12,3 12,5 14,6 12,5 13,6 17,0 16,9 13,4 14,1 9,9 14,4 12,9 14,2 13,8 9,4 11,2 6,1 10,6 7,7 15,7 15,6 14,4 13,0 11,2 10,0 14,5 16,0 10,9 12,3 15,6 11,5 11,0 7,5 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, julij 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, July 2014 Postaja I. RR LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 55,5 85,0 84,3 39,8 51,0 36,3 30,3 43,3 29,7 37,5 48,6 19,6 37,8 23,2 29,1 26,1 15,9 6 6 6 5 6 6 7 6 6 5 5 4 7 3 4 4 5 74,7 4,6 19,6 42,4 8,6 11,2 11,7 12,3 22,5 21,2 43,3 32,2 21,0 45,4 43,7 17,5 20,5 4 3 5 5 3 5 4 4 7 4 5 4 6 5 8 4 4 134,5 118,4 75,6 75,9 55,2 87,6 91,5 64,9 78,1 54,2 70,5 31,4 66,9 67,7 67,6 78,8 59,3 7 8 8 9 9 8 8 7 8 10 7 7 6 5 6 8 5 264,7 208,0 179,5 158,1 114,8 135,1 133,5 120,5 130,3 112,9 162,4 83,2 125,7 136,3 140,4 122,4 95,7 p.d. od 1. 1. 2014 RR 17 17 19 19 18 19 19 17 21 19 17 15 19 13 18 16 14 839 1248 1209 1134 1211 1216 831 983 942 718 966 638 778 680 626 484 439 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. julija 2014 1000 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci p.d. Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) 800 LJUBLJANA 600 400 200 0 1.jan 18 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 8.9 % 0.8 m/s 5.7 % 1.6 m/s 4.6 % 1.1 m/s N 2.6 % 0.8 m/s N 6.2 % 1.1 m/s 8.2 % 0.9 m/s 4.7 % 3.5 m/s 2.6 % 3.1 m/s 20.7 % 4.7 m/s 3.4 % 1.5 m/s 2.4 % 2.3 m/s 9.2 % 4.3 m/s 1.8 % 1.0 m/s 23.4 % 1.7 m/s 9.0 % 1.2 m/s N 17.9 % 5.0 m/s 3.6 % 1.9 m/s 20.4 % 1.3 m/s 11.1 % 1.2 m/s 2.0 % 1.0 m/s Kredarica 2.1 % 2.2 m/s 15 % 10 % 5% 3.1 % 1.0 m/sW 6.4 % E1.2 m/s 3.6 % 1.4 m/sW 1.4 % E0.9 m/s 3.8 % 4.9 m/sW 4.8 % E2.1 m/s 7% 8% 7.8 % 1.8 m/s 1.3 % 0.7 m/s 4.5 % 1.2 m/s 0.6 % 2.5 m/s 2.5 % 1.0 m/s 11.7 % 3.0 m/s 14 % 16 % 0.7 % 0.5 m/s24 % 4.0 % 1.3 m/s 13.2 % 2.0 m/s 7.1 % 1.2 m/s S 2.5 % 1.4 m/s 0.0 % 0.0 m/s21 % 3.4 % 1.3 m/s 1.5 % 1.0 m/s 10.6 % 1.9 m/s S 15.8 % 3.9 m/s 0.1 % 2.1 m/s 3.1 % 3.0 m/s S 4.3 % 1.1 m/s 10.4 % 2.0 m/s 0.5 % 2.3 m/s Novo mesto Portorož – letališče Bilje 2.3 % 0.9 m/s 3.6 % 3.1 m/s 2.1 % 0.8 m/s N 3.7 % 3.0 m/s 4.8 % 1.2 m/s 3.3 % 0.9 m/s N 1.9 % 1.1 m/s 1.6 % 2.8 m/s 11.6 % 3.6 m/s 7.1 % 1.3 m/s 1.2 % 1.7 m/s 1.5 % 3.1 m/s N 0.9 % 25 %1.2 m/s 20 % 2.4 % 1.5 m/s 2.1 % 1.1 m/s 15 % 5.9 % 1.0 m/s 7.7 % 3.4 m/s 3.8 % 1.3 m/s 2.5 % 3.3 m/s 6.6 % 1.9 m/s 5.2 % 1.1 m/s 10 % 5% 13.0 % 1.0 m/sW 2.2 % E1.2 m/s 5% 2.4 % 2.4 m/sW 2.0 % E2.3 m/s 10 % 2.0 % 1.1 m/s 24.9 % E1.4 m/s 7% 15 % 12.5 % 0.9 m/s 6.7 % 1.6 m/sW 2.4 % 3.0 m/s 16.3 % 2.8 m/s 14 % 5.2 % 1.4 m/s 21.1 % 1.2 m/s 21 % 10.8 % 0.8 m/s 2.3 % 1.1 m/s 10.2 % 1.0 m/s S 3.4 % 3.1 m/s 2.8 % 3.7 m/s 5.9 % 1.1 m/s 34.2 % 3.4 m/s 28 % S 35 % 3.0 % 2.6 m/s 7.1 % 1.4 m/s 6.3 % 0.8 m/s 3.8 % 1.6 m/s 1.3 % 2.8 m/s 11.8 % 1.0 m/s brezvetrje: 0.0 % brezvetrje: 0.1 % Slika 24. Vetrovne rože, julij 2014 Figure 24. Wind roses, July 2014 19 S 2.8 % 1.6 m/s 1.7 % 0.6 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 25. Ob koncu meseca so bila sončna obdobja redka in kratka, Pohorje s Pernic, 25. julij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. In the last third of July sunny periods were short and rare, Pohorje, 25 July 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadla dobra polovica vseh terminov, severozahodniku in zahodseverozahodniku pa 19 %. Najmočnejši sunek vetra je dosegel 20,2 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s in le omenjenega dne je sunek presegel 20 m/s. V Kopru je bilo 5 dni z vetrom nad 10 m/s, 21. julija je veter dosegel hitrost 14,5 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v 46 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 3. julija dosegel 17,6 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so pogosto pihali vetrovi od severnega vetra do vzhodnika, pripadlo jim je 44 % vseh terminov, jugozahodniku s sosednjima smerema pa 28 %. Najmočnejši sunek je bil 26. julija 17,1 m/s; bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Kredarici je veter v 26 dneh presegel 10 m/s, od tega le dvakrat 20 m/s; najmočnejši sunek je 20. julija dosegel 29,4 m/s. Zahodseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 48 %, jugovzhodniku z vzhodjugovzhodnikom pa 27 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku in severozahodniku pripadlo 44 % vseh primerov, južnemu in jugjugovzhodnemu vetru pa 21 % vseh terminov. Sunek vetra je 4. julija dosegel 12,4 m/s; bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 58 % vseh primerov, severovzhodni veter s sosednjima smerema pa v 16 %. Največja izmerjena 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo hitrost je bila 12,9 m/s, bili so 4 dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel hitrost 17,1 m/s 21. julija, bilo je 19 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je dosegel 15,8 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, julij 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, July 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M I. −0,6 −0,3 0,8 0,3 0,3 0,5 1,3 1,0 1,3 1,3 1,2 0,6 0,6 1,5 1,1 1,6 1,1 Temperatura zraka II. III. M 0,4 −1,8 −0,7 0,8 −1,1 −0,2 1,4 0,3 0,8 0,8 0,1 0,5 1,6 0,4 0,8 2,0 0,5 1,0 2,2 1,2 1,6 1,6 0,4 1,0 1,7 −0,2 0,9 2,4 2,1 2,1 1,5 2,3 2,0 2,6 1,9 0,7 0,7 1,5 0,6 1,2 0,9 1,7 1,1 1,5 1,3 1,4 1,0 1,7 1,3 2,0 1,4 I. 188 190 198 93 104 88 65 110 71 73 94 127 55 84 66 87 88 60 Padavine II. III. 359 587 16 349 52 222 94 194 15 133 22 200 22 219 25 150 57 191 68 365 47 154 126 185 90 108 43 167 97 196 91 185 42 236 58 166 M 358 194 157 124 77 99 95 91 107 156 94 146 82 94 116 119 117 98 I. 96 99 Sončno obsevanje II. III. M 106 45 81 109 34 79 79 102 29 68 92 101 49 80 103 106 39 81 95 102 38 77 90 89 48 74 99 107 120 117 58 56 91 93 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Prva tretjina julija je bila z izjemo Obale (odklon −0,6 °C) in Goriške (odklon −0,3 °C) nekoliko toplejša kot v dolgoletnem povprečju, največji odklon je bil v Staršah (1,5 °C) in Murski Soboti (1,6 °C). Padavine so bile na jugozahodu države obilnejše kot v dolgoletnem povprečju, saj je padlo skoraj dvakrat toliko dežja, kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so bile nadpovprečne tudi v Črnomlju, na Brniku in v Ratečah. Drugod so za dolgoletnim povprečjem opazno zaostajali, najbolj na Bizeljskem, kjer je bilo le 55 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Z izjemo Ljubljane (103 %) in Murske Sobote (107 %) je sonce sijalo manj časa kot običajno. V Ratečah so za običajno osončenostjo zaostajali kar za petino. Druga tretjina meseca je bila toplejša kot v dolgoletnem povprečju, vendar odkloni niso bili zelo veliki. Najmanjši presežek je bil na Obali (0,4 °C), največji pa v Murski Soboti (2,6 °C). V Portorožu je padlo kar 359 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju, ki so ga za četrtino presegli tudi v Črnomlju. Drugod je bilo padavin manj kot običajno, v Ratečah so dosegli le 15 % dolgoletnega povprečja. Z izjemo Celja (89 %) je sonce sijalo dlje kot v dolgoletnem povprečju, v Murski Soboti so ga presegli za 17 %, v Mariboru pa za petino. Tudi za zadnjo tretjino meseca so bili značilni razmeroma majhni temperaturni odkloni. Hladneje kot običajno je bilo na Obali (odklon −1,8 °C), v Biljah (odklon −1,1 °C) in Ljubljani (odklon −0,2 °C). Drugod je bila zadnja tretjina julija nekoliko toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Največji odklon je bil v Murski Soboti (1,7 °C). Padavine so bile zelo izdatne, na Bizeljskem so dosegli 108 %, v Ratečah 133 % dolgoletnega povprečja, drugod so bili presežki opazno večji. V Sevnem so zabeležili 365 % 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo običajnih padavin, v Biljah 349 %, v Portorožu pa kar 587 %. Ob pogostih padavinah v zadnji tretjini julija je bilo malo sončnega vremena, v Ratečah je sonce sijalo le 29 % toliko časa kot običajno. Največji delež običajne osončenosti so dosegli na Štajerskem in v Prekmurju (v Mariboru je bila osončenost 58 % glede na dolgoletno povprečje, v Murski Soboti pa 56 %). Na Kredarici so 1. julija zjutraj zabeležili 95 cm debelo snežno odejo. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju odkar potekajo meritve. Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od začetka meritev je bila Kredarica 17 julijev brez snežne odeje. V letošnjem juliju je bila snežna odeja prisotna 11 dni, sneg pa je največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). 30 KREDARICA število dni 25 20 Slika 26. Število dni s snežno odejo v juliju Figure 26. Number of days with snow cover in July 15 10 5 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 V letošnjem juliju se nismo spopadali s hudo vročino, ki je zaznamovala lanski julij. So pa pogoste in ponekod obilne padavine povzročile kar precej nevšečnosti in tudi škode. Izdatno deževje je odneslo pridelek soli v solinah. 20 20 LJUBLJANA NOVO MESTO 15 število dni število dni 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 20 RATEČE MURSKA SOBOTA 10 15 število dni število dni 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 27. Number of days with thunderstorms in July 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Julij statistično spada med najbolj nevihtne mesece. Kljub nestanovitnemu vremenu s pogostimi padavinami na prikazanih postajah niso presegli dolgoletnega povprečja. Z 11 dnevi z grmenjem in nevihto so v Ljubljani izenačili dolgoletno povprečje, na ostalih treh opazovalnih postajah pa povprečja niso dosegli. Največ takih dni je bilo v Portorožu, in sicer kar 15, po 14 so jih zabeležili v Biljah in Postojni. Na Kredarici jih je bilo 9, v Ratečah pa le 4, še dan manj pa v Slovenj Gradcu. Slika 28. Kljub deževnemu vremenu so konec meseca začele zoreti robidnice, Grosuplje, 28. julij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. In spite of rainny weather blackberries started to mature, Grosuplje, 28 July 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici so zabeležili 18 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V nižinah v notranjosti države je tudi bilo nekaj meglenih juter. V Postojni so bili 4 taki dnevi, v Kočevju in na Bizeljskem po 6, v Murski Soboti pa 2. Po en dan z meglo so imeli v Slovenj Gradcu, Celju, Črnomlju in Novem mestu. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja so bili štirje juliji brez megle, letos so bili 3 taki dnevi, v preteklosti je bilo poleg letošnjega 8 julijev s po enim dnevom z meglo. Julija 1953 jih je bilo kar 17 dni. Dolgoletno povprečje ni doseženo že od začetka osemdesetih let. 20 LJUBLJANA 15 število dni Slika 29. Število dni z meglo v juliju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in July and the mean value of the period 1961– 1990 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Že 3. dan meseca je bila dosežena najvišja dnevna vrednost zračnega tlaka, in sicer 990,6 mb. Sledil je hiter padec in med 8. in 11. julijem so bili naši kraji pod vplivom območja nizkega zračnega tlaka, najnižja vrednost meseca je 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bila zabeležena 9. julija z 972,4 mb. Sledilo je naraščanje, med 15. in 19. julijem je bil zračni tlak povišan (17. julija je bilo dnevno povprečje 984,7 mb), nato pa je sledil ponoven upad, predzadnji dan je bil zračni tlak 972,7 mb, kar je le malo nad najnižjo vrednostjo 9. julija. 995 24 zračni tlak (mb) 990 tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA 985 980 975 970 LJUBLJANA 20 16 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlak in povprečnega dnevnega delnega tlak vodne, julij 2014 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, July 2014 Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečni tlak vodne pare je bil najnižji prve tri dni meseca, 3. julija se je spustil na 14,0 mb. Sledilo je naraščanje vse do 7. dne (19,9 mb) in nato ponoven padec na 14,6 mb 10. julija. Med 12. in 23. julijem so bile vrednosti med 17 in 20 mb, 24. dne se je delni tlak vodne pare prehodno spustil na 15,8 mb, nato pa se je do konca meseca gibal okoli 20 mb, zadnji dan meseca je bila dosežena najvišja vrednost, ki je bila 20,5 mb. Slika 31. Gorski vrhovi so bili pogosto oviti v oblake, Špikova skupina, 13. julij 2014 (foto: Tanja Cegnar) Figure 31. Clouds often covered mountain peaks, 13 July 2014 (Photo: Tanja Cegnar) SUMMARY The mean air temperature in July was mostly above the 1961–1990 normals, most of the east half of Slovenia was 1 to 2 °C warmer than on average in the reference period. On the west half of Slovenia 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo the anomaly ways below 1 °C, only on the Coast and in the Goriška region July was slightly colder than on average in the reference period. In Bilje 8 days with maximum daily temperature above 30 °C were reported, in Murska Sobota and Ljubljana 7 days, in Celje, Maribor and Portorož 3 days. Precipitation was mostly above the normals, but on northeast, part of Gorenjska, east of Dolenjska, south of Štajerska and north of Prekmurje precipitation remained below the normals. On the Coast precipitation reached 358 % of the normals, on Kras 289 % and in Goriška 194 %. In Portorož it was the wettest July ever. On the Coast July was not only the wettest ever, but also the least sunny ever. The sunshine duration in July was below the long-term average. On northwest of Slovenia only from 60 to 70 % of the normals were registered. On the northeast of Slovenia more than 90 % of the normals were observed. On southwest of Slovenia, in Ljubljana, part of Dolenjska and Štajerska 80 to 90 % of the normals were observed, and most of the territory got 70 to 80 % of the normal sunshine duration. Slika 32. Na paši, Martuljek, 13. julij 2014 (foto: Tanja Cegnar) Figure 32. On the pasture, 13 July 2014 (Photo: Tanja Cegnar) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JULIJU 2014 Weather development in July 2014 Janez Markošek 1. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne padavine Nad srednjo Evropo, Alpami in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal razmeroma vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj je bilo nekaj dežja ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji, popoldne so nastale posamezne kratkotrajne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24, na Primorskem do 26 °C. 2. julij Delno jasno, zvečer od severa padavine in nevihte Od severozahoda se je v jugozahodnem zračnem toku bližala vremenska fronta, ki je v noči na 3. julij prešla Slovenijo (slike 1–3). Delno jasno je bilo, občasno je bilo na nebu precej visoke, koprenaste oblačnosti. Zvečer so Slovenijo od severa zajele padavine in nevihte, ki so do jutra ponehale. Ponekod je zapihal severni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 °C v severozahodni Sloveniji do 29 °C, kolikor so izmerili v Beli krajini in Posavju. 3.–4. julij Pretežno jasno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan popoldne in zvečer je bilo na nebu precej visoke, koprenaste oblačnosti. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 5. julij Delno jasno, popoldne krajevne plohe, jugozahodnik Nad severozahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Naše kraje je oplazila vremenska fronta. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile krajevne plohe. Ponekod je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 30 °C. 6.–7. julij Pretežno jasno, vroče V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od jugozahoda pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8.–9. julij Spremenljivo, občasno pretežno oblačno, krajevne padavine in nevihte Nad srednjo Evropo, Alpami in zahodnim Balkanom je bilo ciklonsko območje. V višinah se je iznad severozahodne Evrope proti zahodnim Alpam spustila dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je drugi dan zadrževalo nad širšim območjem Alp. Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami, ki so bile pogostejše v zahodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Drugi dan so bila sončna obdobja daljša, še pa so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Hladneje je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 26 °C. 10. julij Oblačno s padavinami, severovzhodnik, šibka burja, zelo hladno Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo nad Alpami, Jadranom in zahodnim Balkanom jedro hladnega in vlažnega zraka s središčem nad severnim Jadranom (slike 4–6). V spodnjih plasteh ozračja je nad naše kraje pritekal zelo hladen zrak. Oblačno je bilo s padavinami, ki so popoldne slabele in do večera ponekod že ponehale. V visokogorju je snežilo. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Zelo hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 17, na Primorskem do 21 °C. 11. julij Na zahodu delno jasno, drugod več oblačnosti, dopoldne na vzhodu rahel dež Višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka se je s svojim središčem pomaknilo nad Panonsko nižino. Nad nami je zapihal severni veter, še je pritekal razmeroma vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v vzhodni Sloveniji je dopoldne občasno še rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25 °C. 12.–14. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa, razen nad severovzhodno Evropo, obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 7–9). Ozračje na širšem območju Alp je bilo nestabilno. Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme, občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Najmanj neviht je bilo 13. julija. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27 °C. 15.–16. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne krajevne plohe in nevihte Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka, nad Balkanom pa je bilo v višinah še jedro hladnega in vlažnega zraka. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 27 do 32 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17.–18. julij Pretežno jasno, popoldne le posamezne plohe in nevihte, vroče Nad srednjo Evropo in Alpami je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višjih plasteh ozračja pa se je nad vzhodnimi Alpami še zadrževal nekoliko hladnejši zrak, ozračje nad nami je bilo še nekoliko nestabilno. Pretežno jasno je bilo, popoldne ponekod spremenljivo oblačno s posameznimi plohami in nevihtami. Prvi dan je predvsem v severovzhodni Sloveniji pihal severovzhodni veter, na Primorskem pa šibka burja. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 19.–20. julij Pretežno jasno, drugi dan jugozahodnik, vroče V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Vroče je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 29 do 34 °C. 21.–22. julij Pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte Na vreme pri nas je vplivalo višinsko jedro hladnega, ki se je iznad zahodnih Alp pomikalo proti Jadranu. Veter v višinah se je iz južne obračal na severovzhodno smer (slike 10–12). Prvi dan je bilo sprva na vzhodu še delno jasno, sicer pa je prevladovalo pretežno oblačno vreme, občasno so bile krajevne padavine, deloma nevihte. Drugi dan je najprej deževalo v vzhodni Sloveniji, nato pa so se padavine in nevihte od vzhoda razširila na vso Slovenijo. Prvi dan je pihal jugozahodnik, ob morju jugo. Razmeroma hladno je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 24, na Goriškem do 26 °C. 23. julij Spremenljivo oblačno, krajevne plohe, severovzhodnik, šibka burja Višinsko jedro hladnega zraka se je pomaknilo nad vzhodni Balkan, nad nami je v višinah zapihal severni veter. Ponoči je bilo oblačno s padavinami, zjutraj pa je dež ponehal tudi v jugovzhodni Sloveniji. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastale so krajevne plohe. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 24. julij Na zahodu in jugu spremenljivo z nevihtami, drugod delno jasno, zjutraj megla V plitvem ciklonskem območju so na vreme pri nas še vplivali ostanki višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka. Zjutraj je bilo delno jasno, ponekod po nižinah je bila megla. Čez dan je bilo v zahodni in južni Sloveniji spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Drugod je bilo delno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25.–28. julij Spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami Nad zahodno, srednjo in južno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo na širšem območju Alp jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13–15). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Pojavljale so se padavine, deloma plohe in nevihte. Količina padavin je bila precej neenakomerno razporejena, v celotnem obdobju je padlo od 10 do 60 mm dežja. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 22 do 28 °C. 29. julij Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, občasno dež, nevihte, jugozahodnik Višinsko jedro hladnega zraka se je s svojim središčem pomaknilo nad Genovski zaliv. Nad nami je zapihal jugozahodni veter. V vzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno in povečini suho. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne padavine, deloma nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 30. julij Pretežno oblačno, nevihte, nalivi, toča Nad severno Italijo in severnim Jadranom je bilo plitvo ciklonsko območje, višinsko jedro hladnega zraka pa se je s svojim središčem prek Italije pomaknilo nad severni in srednji Jadran (slike 16–18). V noči na 30. julij so bile nevihte in nalivi v jugozahodni Sloveniji, v Slovenski Istri je lokalno padlo več kot 100 mm dežja. Čez dan so bile nevihte z nalivi tudi drugod, šele popoldne in zvečer v severovzhodni Sloveniji. Pred nevihtami se je tam še ogrelo do 30 °C, zato je nevihte spremljal močan veter, nalivi in lokalno tudi toča. Drugod po Sloveniji je popoldne le deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile, razen v severovzhodni Sloveniji, od 22 do 27 °C. 31. julij Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma ploham, razmeroma hladno Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je od severa segala do vzhodnih Alp. Višinsko jedro hladnega zraka pa je imelo središče nad južnim Jadranom in je še vplivalo na vreme pri nas. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile padavine, deloma plohe. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 7. 2014 Slika 2. Satelitska slika 2. 7. 2014 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 July 2014 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 July 2014 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 7. 2014 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 July 2014 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 7. Slika 5. Satelitska slika 10. 7. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 10 July 2014 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 10 July 2014 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 7. 2014 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 10 July 2014 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 7. Slika 8. Satelitska slika 14. 7. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 14 July 2014 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 July 2014 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 7. 2014 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 July 2014 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21. 7. Slika 11. Satelitska slika 21. 7. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 21 July 2014 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 21 July 2014 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 21. 7. 2014 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 21 July 2014 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 7. Slika 14. Satelitska slika 26. 7. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 26 July 2014 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 26 July 2014 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26. 7. 2014 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 26 July 2014 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 7. Slika 17. Satelitska slika 30. 7. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 July 2014 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 July 2014 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 7. 2014 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 July 2014 at 12 GMT 32 METEOROLOŠKA POSTAJA SOČA Meteorological station Soča Mateja Nadbath S oča je padavinska postaja v istoimenskem kraju občine Bovec. Agencija RS za okolje ima v tej občini še dve padavinski postaji, v Trenti in v Logu pod Mangartom; v Logu pod Mangartom na Roji je še samodejna hidrološka postaja, ki meri tudi temperaturo zraka, enaka postaja je tudi Kal-Koritnica na reki Koritnici. Poleg omenjenih je še samodejna meteorološka postaja v Bovcu in totalizator na Kaninu - Škripi. 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja ) Postaja v Soči je na nadmorski višini 485 m, da dnu ozke doline, na desnem bregu reke Soče. Instrument je postavljen na trati ob opazovalčevi hiši, v bližini so še posamezna drevesa, sosednje stanovanjske hiše in nižja gospodarska poslopja; v malo širši okolici je še cesta, reka, cerkev, pokopališče in gozd (slika 1). Na tem mestu je postaja od avgusta 1988. Pred tem je bila postaja postavljena blizu obzidja pri pokopališču, približno 90 m vzhodno od današnjega opazovalnega mesta (slika 2). Sodeč po zbranih podatkih je bilo opazovalno mesto v bližini pokopališča vse od leta 1924, le v obdobju od avgusta 1968 do maja 1969 je bilo nižje v vasi, dober km jugozahodno od današnje lokacije. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011 / ortofoto from 2011 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Od avgusta 1988 je meteorološka postaja pri družini Kravanja. Prvih 24 let je bila prostovoljna meteorološka opazovalka Irena, od junija 2011 delo opazovalca opravlja Damjan Kravanja. Pred avgustom 1988 je meteorološka opazovanja in meritve vršil Venceslav Filipič; od maja 1969 do konca avgusta 1981 pa Alojzij Premrl. V Soči so bili meteorološki opazovalci še Jože Strgulc (avgust 1968–maj 1969), Franc Štekar (avgust 1962–avgust 1968), Anton Lazar (oktober 1958–julij 1962), Bruno Pulec (1949–oktober 1958), Slika 2. Meteorološka postaja v Soči leta 1974, slikana proti jugu (arhiv Silvo Rutar (1950–1951), Lucijan ARSO) Krajnik (julij 1947–januar 1949, Figure 2. Meteorological station in Soča in 1974 (Archive ARSO) 1937–1943), Herman Srebrnič (1929–1937), Anton Žagar (1928– 1931), Ciril Murnik (1924–1928), Andreas Fleiß (1901–1915) in Fran Miklavič, ki je začel z meteorološkimi opazovanji 20. julija 1895 in jih je opravljal do konca leta 1900. Meritve in opazovanja v Soči potekajo od julija 1895 z nekaj prekinitvami: 1916–1923, 1943– 1947 in oktober 1953–december 1953. Slika 3. Meteorološka postaja Soča, avgusta 2014, slikana proti zahodu (arhiv ARSO) Figure 3. Meteorological station in Soča, August in 2014, photo taken to the west (Archive ARSO) Ves čas delovanja je postaja Soča padavinska, na njej merimo višino padavin in snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. Meritve na postaji opravljamo ob 7. uri (po poletnem času ob 8. uri), opazovanja pa čez cel dan. 2353 mm padavin je letno referenčno2 povprečje v Soči (slika 4), letno povprečje v obdobju 1971– 2000 je 2371 mm in 2460 mm v obdobju 1981–2010. 2557 mm padavin smo namerili leta 2013; v prvih sedmih mesecih leta 2014 pa že 2132 mm. V obdobju 1948–2013 smo največ letnih padavin namerili leta 2000, kar 3759 mm, najmanj pa leta 2005, 1665 mm (preglednica 1). Od 65 let je bila le v sedmih letna višina padavin nižja od 2000 mm (1981, 1983, 1986, 1989, 1995, 2005 in 2011), v osmih letih pa višja od 3000 mm (1951, 1952, 1960, 1965, 2000, 2004, 2008 in 2010). 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so v digitalni bazi, od avgusta 1947. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized from August 1947 on. 34 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 Urad za meteorologijo 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 mm Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2013 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Soči Figure 4. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2013 and mean reference value (green line) in Soča pomlad spring jesen autumn poletje summer zima winter 1600 1400 2400 2100 469 450 451 1000 794 mm mm 748 873 570 577 400 595 200 600 300 800 600 1200 900 1971–2000 2013/14 1200 1800 1500 1961–1990 1981–2010 565 561 0 545 pomlad poletje jesen spring summer autumn 0 1961–1990 1971–2000 1981–2010 Slika 5. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Soči Figure 5. Mean precipitation per periods and seasons in Soča zima winter Slika 6. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter v zimi 2013/14 v Soči Figure 6. Mean seasonal precipitation per periods and in winter 2013/14 in Soča Najbolj namočen letni čas3 v Soči je jesen; referenčno povprečje za ta letni čas je 748 mm, povprečje obdobja 1971–2000 je 794 mm in 873 mm obdobja 1981–2010 (sliki 5 in 6). V obravnavanem obdobju je bila najbolj namočena jesen 2000, ko smo namerili kar 2163 mm padavin; najmanj jesenskih padavin pa je bilo leta 1977, 251 mm. Letni čas, ki sledi jeseni je v Soči v povprečju najmanj namočen; zimsko referenčno povprečje je 469 mm, povprečje obdobja 1971–2000 je 450 mm in 451 mm obdobja 1981–2010. Najmanj zimskih padavin smo v Soči izmerili pozimi 1991/92, 63 mm, največ pa v zimi 2013/14, 1549 mm (slika 6). Pred minulo zimo je bila najbolj namočena zima 1950/51 s 1310 mm padavin. 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečja padavin letnih časov tridesetletnega obdobja 1981–2010 so v primerjavi s pripadajočimi referenčnimi nekoliko nižja spomladi in pozimi, malo višja poleti in opazno višja jeseni (sliki 5 in 6). mm 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2014 700 600 500 400 300 200 100 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 7. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in mesečna višina padavin leta 2014 Figure 7. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2014 Od mesecev v letu pade običajno največ padavin novembra, referenčno povprečje je 302 mm, 294 mm je povprečje obdobja 1971–2000 in 320 mm obdobja 1981–2010 (slika 7). V obdobju avgust 1947– julij 2014 je bil najbolj namočen november 2000, namerili smo 1494 mm; najmanj novembrskih padavin smo izmerili leta 1981, 9 mm (slika 10). Februar je mesec, ko pade v povprečju najmanj padavin; referenčno povprečje je 131 mm, 108 mm je povprečje obdobja 1971–2000 in 92 mm obdobja 1981–2010 (slika 7). Najmanj februarskih padavin je bilo v letih 1949, 1959 in 1993, ko v celem mesecu ni padlo niti za en mm padavin. Pravo nasprotje pa je bil februar 2014, namerili smo kar 754 mm padavin ali 575 % referenčnega povprečja. Pred tem je bil najbolj namočen februar 1951 s 509 mm padavin. 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 mm Mesečna povprečja obdobja 1981–2010 so v primerjavi s pripadajočimi referenčnimi nižja v prvih štirih mesecih leta in junija; majsko povprečje je skoraj enako referenčnemu; povprečja mesecev zadnje polovice leta pa so višja (slika 7). Slika 8. Julijska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Soči Figure 8. Precipitation in July (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2014 and mean reference value (green line) in Soča 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Cerklje Log pod M angartom Novo mesto Rateče Lisca Brnik M urska Sobota Celje Ljubljana Bežigrad Šmartno pri Sl.Gradcu M aribor Bovec Soča Trenta Bilje Kredarica Portorož Urad za meteorologijo 25 21 24 18 23 24 97 98 113 115 115 121 122 126 130 134 44 30 27 45 43 151 160 170 30 39 48 49 208 208 61 257 265 114 0 20 40 60 80 100 120 140 mm 160 180 200 220 240 260 4 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 290 300 1494 238 250 mm mm Slika 9. Mesečna in najvišja dnevna višina padavin julija 2014 na izbranih meteoroloških postajah (s pikastim vzorcem so označene postaje z meritvami padavin v občini Bovec) 4 Figure 9. Monthly and maximum daily precipitation in July 2014 on chosen meteorological stations 200 150 231 210 192 183 201 169 139 134 115 126 100 430 50 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 10. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju avgust 1948–julij 2014 v Soči Figure 10. Maximum and minimum monthly precipitation in August 1948–July 2014 in Soča Slika 11. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju avgust 1948–julij 2014 v Soči Figure 11. Maximum daily precipitation per month in August 1948– July 2014 in Soča Julija 2014 smo v Soči namerili 170 mm padavin ali le en mm manj kot je referenčno povprečje (slike 7, 8 in 9). Julijsko povprečje obdobij 1971–2000 in 1981–2010 je 190 mm. Največ julijskih padavin smo v obdobju 1948–2014 namerili leta 2000, 430 mm, najmanj pa leta 2006, 34 mm (sliki 8 in 10). 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9. oktobra 1980 smo na postaji Soča izmerili najvišjo dnevno višino padavin obdobja avgust 1947– julij 2014 (slika 11). Od razpoložljivih podatkov omenjenega obdobja, to je 24343 dnevnih podatkov, je 888 takšnih z izmerki 50 mm in več padavin v enem dnevu, v 194 primerih je bila dnevna višina padavin nad 100 mm, v 13 pa celo nad 200 mm. Dnevi s padavinami nad 200 mm so bili v letih 1951, 1955, 1961, 1963, 1964, 1967, 1979, 1980, 1982, 1986, 1987, 1999 in 2009. V navedenih letih je bila ta višina padavin petkrat izmerjena v oktobru, štirikrat v novembru, dvakrat v avgustu in po enkrat v decembru in maju. Dnevna višina padavin 100 mm in več je zastopana prav v vseh mesecih leta; največkrat smo to višino v obravnavanem obdobju izmerili novembra, 29-krat in le 4-krat julija. Julija 2014 je bila najvišja dnevna višina padavin 39 mm, izmerjena 8. dne v mesecu (slika 9). Julijska najvišja dnevna višina padavin obravnavanega obdobja je bila 126 mm, izmerjena 12. julija 2000 (slika 11). 200 160 120 80 40 0 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 število dni / Number of Days . cm Snežna odeja je v Soči in okolici običajen pojav, letno referenčno povprečje je 76 dni s snežno odejo. Število dni s snežno odejo se zmanjšuje, tako je povprečno 63 dni s snežno odejo v obdobju 1971– 2000 in 59 dni v obdobju 1981–2010. Leta 2013 je snežna odeja ležala nadpovprečno dolgo, 90 dni (slika 12). Leta 1970 je bilo do sedaj zabeleženih največ dni s snežno odejo, 125, najmanj pa jih je bilo leta 1989, le trije. 5 Slika 12. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in pripadajoče referenčno povprečje (zelena črta) ter letna najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1948–2013 5 Figure 12. Annual snow cover duration (curve), and corresponding mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1948–2013 V meteorološki zimi 2013/14 je snežna odeja ležala 18 dni, kar je precej pod zimskim referenčnim povprečjem, ki je 58 dni. Zimsko povprečje števila dni s snegom obdobja 1971/72–2000/01 je 46 dni, 44 dni pa obdobja 1981/82–2010/11. V obravnavam obdobju se je snežna odeja najdlje obdržala v meteoroloških zimah 1962/63, 1978/79, 2005/06 in 2008/09 90 dni. Samo en dan s snežno odejo pa smo zabeležili v zimah 1974/75, 1989/90, 1992/93 in 2011/12. 23 cm je bila najvišja snežna odeja v zimi 2013/14, izmerjena je bila 31. januarja. Najvišja izmerjena višina snežne odeje obravnavanega obdobja v Soči je 210 cm, zabeležena je bila 15. februarja 1952. Več kot meter debela snežna odeja je bila v Soči še marca 1970, 5. dne je bila debela 125 cm (slika 12). Dan prej smo zjutraj, ob obilnih padavinah, namerili kar 105 cm novega snega. 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Soči lahko prvo snežno odejo pričakujemo novembra, od 69 novembrov obravnavanega obdobja je bila snežna odeja v 33. Snežna odeja je bila zabeležena že tudi oktobra, vendar je to redko, do sedaj šestkrat, pa še to je bila najdebelejša oktobrska snežna odeja debela 2 cm, izmerjena 21. oktobra 1970, obležala je en dan. Pogosto je zadnja snežna odeja aprila; v 38 aprilih od 67 je bila še zabeležena snežna odeja. Marčna snežna odeja je v Soči ravno tako pogosta kot decembrska. Februar je redko povsem brez snežne odeje, ta je bila zabeležena kar v 66 februarjih od 67, le februar 1975 je bil brez nje. Še januar je večkrat brez snega; v štirih letih obravnavanega obdobja januarja ni bilo snežne odeje. Po drugi strani pa je bila ravno v štirih letih snežna odeja zabeležena še maja: 1957, 1979, 1981 in 1985; najdebelejša je bila 5. maja 1981, 4 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Soča v obdobju: avgust 1947–julij 2014 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Soča August 1947–July 2014 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) letna najvišja višina snežne odeje (cm) annual maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 3759 2000 1665 2005 1151 1975 206 1993 963 1954 222 1976 2163 1980 251 1977 1549 2013/14 63 1991/92 1494 november 2000 0 januar 1964, 1989 februar 1949, 1959 marec 1953, 2003 oktober 1965 290 9. oktober 1980 — — 210 15. februar 1952 2 26. feb. in 4. mar. 1989 105 4. marec 1970 — — 125 1970 3 1989 129 1962/63 1969/70 1 1992/93 2011/12 * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Soča is precipitation meteorological station. It is located in northwestern Slovenia; on elevation of th 485 m. Station was established on the 20 of July 1895. Measured parameters are: precipitation, total snow cover and fresh snow cover; meteorological phenomena are observed. Meteorological observer is Damjan Kravanja. 39 TEHNIČNA KONFERENCA O PODNEBNIH STORITVAH IN 16. ZASEDANJE KOMISIJE ZA KLIMATOLOGIJO Technical Conference Building on CLIPS Legacy and 16th session of Commission for climatology Renato Bertalanič, Tanja Cegnar T ridnevna tehnična konferenca Svetovne meteorološke organizacije (SMO) o podnebnih storitvah je potekala med 30. junijem in 2. julijem 2014 v nemškem mestu Heidelberg. Razdeljena je bila v tri enodnevne vsebinske sklope s predstavitvami in posterji: 1. Razvoj in zapuščina projekta CLIPS (Climate Information and Prediction Services). Predstavitve so prikazale dosežke projekta CLIPS pri gradnji bodočih podnebnih storitev in pridobljene izkušnje, razvoj globalne infrastrukture za sezonske in večletne podnebne napovedi ter razvoj regionalnih centrov za podnebne informacije. Predstavili so sisteme za zagotavljanje globalnih podnebnih informacij, globalno spremljanje podnebja, nekajtedenskih in sezonskih podnebnih napovedih ter oceno operativnih sezonskih podnebnih izdelkov, njihovo sedanje stanje in usmeritve za prihodnji razvoj. Seznanili so nas z delovanjem forumov podnebnih obetov (Climate Outlook Forums). Izvedeli smo, kako oblikujejo izdelke po meri uporabnikov podnebnih obetov in tako izboljšajo njihovo uporabno vrednost. Poleg regijskih zdaj uvajajo tudi državne forume podnebnih obetov. 2. Operativne podnebne storitve – H Globalnemu okviru podnebnih storitev (GFCS: Global Framework for Climate Services). Predstavitve so opisale podnebne podatke, spremljanje podnebja in tudi reševanje podnebnih (zgodovinskih) podatkov. Predstavljeni so bili Mednarodna iniciativa o temperaturi površja (ISTI: The International Surface Temperature Initiative), ki zagotavlja temperaturne podatke v podporo podnebnim storitvam, lastnosti in primeri dobre prakse pri upravljanju podnebnih podatkov, zagotavljanje kakovosti in homogenosti podnebnih podatkov ter evropski primer satelitskega spremljanja podnebja in storitev. Nekaj smo izvedeli o pripravljanju orodij za podnebne storitve. Nekaj orodij je že na razpolago, večina pa je še v nastajanju ali šele načrtovana. Podrobneje smo se seznanili s konceptom orodij za podnebne storitve znotraj strokovne ekipe SMO za sisteme podnebnih informacijskih storitev (CSIS: Climate Services Information System). Nazadnje smo poslušali predstavitve o izdelavi uporabniških vmesnikov za učinkovito uporabo podnebnih informacij, primerih dobre prakse upravljanj podnebnih tveganji pri SMO, o napovedih vpliva podnebnih sprememb v pomoč odločevalcem in o vedno večjih zahtevah, ki so postavljene pred Globalni okvir za podnebne storitve (GFCS). 3. Nove raziskave, operativni izzivi in obeti. Predstavili so raziskave, ki podpirajo operativne službe podnebnih storitev, raziskave o regionalnih podnebnih tveganjih v različnih časovnih skalah, raziskavah o nekajtedenskih napovedih v podporo operativnim izdelkom ter o regionalnih ocenah ansamblov mesečnih in sezonskih napovedi. Sledila so predavanja o letnih napovedih, desetletnih in stoletnih podnebnih napovedih, daljinskih povezavah in njihovem vključevanju v podnebne modele (posebej osredotočeno na Afriko). Izpostavili so pomen desetletne spremenljivosti podnebja, napovedovanje in vlogo oceanov pri tem ter sezonsko in desetletno napovedovanje podnebja v polarnih delih. Sledile so predstavitve o regionalnem podnebju, o downscalingu na izbranih domenah projekta CORDEX in raziskovalni dejavnosti, ki podpira operativno delovanje regionalnih podnebnih centrov (RCC: Regional Climate Centres). Nazadnje so nam predstavili vlogo negotovosti v informacijah pri odločanju, kako predstaviti negotovosti v procesu posredovanja informacij, upravljanje z negotovostjo v 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo klimatologiji in Globalni sistem za izmenjavo podnebnih informacij (WIS: WMO Information System, WIGOS: WMO Integrated Global Observing System). Slika 1. Konferenčni center, kjer sta potekala tehnična konferenca in zasedanje Komisije za klimatologijo Figure 1. Heidelberg Conference centre Na tehnični konferenci SMO o podnebnih storitvah so udeleženci sprejeli spodnje zaključke in usmeritve, ki naj bi bili v pomoč pri odločanju na 16. seji Komisije za klimatologijo. Da bi podprli uvajanje podnebnih storitev na vseh nivojih, bosta Svetovni program podnebnih raziskav (WCRP: Worls Climate Research Programme) in Komisija za klimatologijo pri SMO (CCl) tesno sodelovala pri naslednjih dejavnostih in nalogah, ki so pomembne za ocenjevanje podnebnih tveganj in prilagajanje na podnebne spremembe: 1. Spodbujati in okrepiti raziskave opazovanj, ki bodo služila kot prototip bodočih podnebnih sistemov opazovanj. Pri tem bosta sodelovala z Globalnim sistemom podnebnih opazovanj (GCOS: Global Climate Observation System), izkoristila dosežke poskusov standardizacije Globalnega sistema opazovanj SMO (WIGOS) in infrastrukture Informacijskega sistema SMO (WIS). 2. Usmeriti raziskave v razširitev uporabe nekajtedenskih, sezonskih, letnih in desetletnih podnebnih napovedi v operativno rabo na globalni, regionalni in državni ravni za zagotavljanje kvalitetne podpore uporabnikom. 3. Zagotoviti razpoložljivost in dostop do zanesljivih regionalnih informacij o podnebnih spremembah, ki so potrebne pri načrtovanju tveganj zaradi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje (npr. podatki projekta CORDEX). Informacije morajo biti opremljene s primernim tolmačenjem podatkov in oceno zanesljivosti. 4. Olajšati razumevanje in izboljšati napovedi izjemnih vremenskih dogodkov. Posebej na lokalni in nacionalni ravni bi s tem omogočili boljšo pripravljenost na izjemne dogodke in zmanjšali ranljivost družbe. 5. Izkoristiti priložnosti za skupno sodelovanje operativnih agencij (npr. regionalni podnebni centri SMO (RCC) in regionalni forumi podnebnih obetov (RCOF: Regional Climate Outlook Forums)) in državnih meteoroloških služb v regionalnih dejavnostih. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. Podpirati interdisciplinarne raziskave za razvoj aplikacij, orodij in podnebnih informacij, narejenih po meri uporabnikov. 7. Izboljšati izobrazbo in razpoložljivost visoko usposobljenih strokovnjakov v podnebnih raziskavah, operativnih sistemih in komunikaciji. Poseben poudarek je na državah v razvoju. Slika 2. Udeleženci Tehnične konference Figure 2. Participants at the Technical Conference Bulildnig on CLIPS Legacy Predstavitve na Tehnični konferenci so nudile pregled na tem, kaj se v svetu dogaja glede pridobivanja, obdelave, izmenjave podnebnih informacij in napovedi. Tehnični konferenci je sledilo 16. zasedanje Komisije za klimatologijo pri SMO (CCl: Commission for Climatology), ki je potekalo od 3. do 8. julija 2014 v Heidelbergu. Nemška meteorološka služba je zelo dobro podprla organizacijo in izvedbo zasedanja. Komisija se je seznanila z zaključki tehnične konference in sprejela priporočila in usmeritve za nadaljnje delo, ki so služile kot osnova za določitev nadaljnjega delovanja v okviru komisije. Na tokratnem zasedanju je vse delo potekalo elektronsko in povsem brez papirjev. Vsi dokumenti v šestih jezikih SMO so bili v vseh fazah od predloga do sprejetega dokumenta na voljo v elektronski obliki; predlogi za spremembe so se posredovali ustno in nato še v obliki elektronskih sporočil. V primerjavi s preteklimi zasedanji je delo potekalo hitreje in učinkoviteje. Število sprememb v dokumentih je bilo razmeroma majhno v primerjavi s preteklimi zasedanji. V primerjavi z zasedanji v preteklosti so bile vpeljane novosti predvsem pri načrtih za nadaljnje delo Komisije za klimatologijo. V času med zasedanji delo poteka pod nadzorom Upravnega odbora, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in 10 sopredsedujočih petim odprtim odborom strokovnjakov Komisije za klimatologijo (OPACE: Open Panel of CCl Experts). Tokrat imamo prvič kar pet OPACE, saj smo na novo ustanovili odprti odbor za krepitev zmogljivosti (OPACE 5 - Capacity building). 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Stari most je ena izmed znamenitosti v Heidelbergu, na prvem stebru so oznake vodne gladine ob katastrofalnih poplavah v preteklosti Figure 3. The Old Bridge in Heidelberg with marked water levels during extreme floods in the past Poleg sprejemanja dokumentov Komisije je bila glavnina dejavnosti namenjena imenovanjem, preverjanjem kandidatov za posamezne strokovne skupine in za vodje odprtih odborov ter izvolitvi predsednika in podpredsednice Komisije za klimatologijo. Tako predsednik (Thomas Petersen - ZDA) kot tudi podpredsednica (Barbara Tapia - Čile) sta bila izvoljena soglasno. Veliko hujša je bila bitka za mesta sopredsedujočih odprtim odborom, mesta v strokovnih skupinah in svetovalcev ter poročevalcev. Slovenci smo v Komisiji za klimatologijo prvič imenovani v upravni odbor, prav tako prvič vodimo enega izmed odprtih odborov strokovnjakov Komisije za klimatologijo. To je za slovensko klimatologijo velik izziv, a tudi pomembno priznanje. Slika 4. Konferenčna dvorana med odmorom za kavo Figure 4. The conference room during coffee break Odprti odbori strokovnjakov Komisije za klimatologijo pokrivajo naslednja strokovna področja: • OPACE 1 - upravljanje s podatki, 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo • OPACE 2 - monitoring in zagotavljanje kakovosti, • OPACE 3 - podnebni izdelki in storitve ter mehanizmi distribucije, • OPACE 4 - informacije za prilagajanje na podnebne spremembe in upravljanje s tveganjem, • OPACE 5 - krepitev zmogljivosti. Vsak OPACE sestavlja več ekspertnih skupin, poročevalci in svetovalci. OPACE 5 sestavljajo naslednje skupine strokovnjakov: • • • • • za izobraževanje in usposabljanje, za upravljanje kakovosti, za navodila o klimatoloških postopkih in praksah, o družabnih omrežjih za distribucijo podnebnih podatkov, za infrastrukturo in institucijske zmogljivosti. Naloga sopredsedujočega odprti skupini strokovnjakov je usmerjati, usklajevati, nadzorovati delo in različne skupine strokovnjakov povezovati z ostalimi OPACE ter drugimi komisijami SMO, kar bo zagotovo velik izziv. Slika 5. Delegati na 16. zasedanju Komisije za klimatologijo Figure 5. Delegates at the 16th session of Commission for Climatology 44 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust P ovprečne mesečne temperature zraka v juliju, večinoma so bile med 21 do 22 °C, v hribovitih predelih Gorenjske do okoli 17 °C, so bile od 0,4 do 1,5 °C višje od dolgoletnega povprečja, razen na Obali in Goriškem, kjer so bile za 0,5 do 1 °C nižje od dolgoletnega povprečja. Nad 30 °C se je ogrelo 8-krat na Goriškem, na severovzhodu 7-krat, drugod od 4 do 6-krat, na Obali le 3krat. V izpostavljenih predelih Gorenjske so temperature zraka ostale pod 30 °C. V primerjavi s povprečnim julijem je bilo število vročih dni na Obali več kot za polovico manjše, večje pa le na severovzhodu države, kjer sta bila dva vroča dneva več kot jih je v dolgoletnem povprečju 1971–2000. Temperaturne razmere so bile tako julija 2014 precej drugačne, kot na primer v juliju leta 2013. Takrat se je na Goriškem in na Obali nad 30 °C ogrelo od 23 do 27-krat. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, July 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 4,6 4,3 3,6 3,5 3,0 3,4 3,7 3,6 4,4 3,3 3,8 3,9 3,8 4,0 3,8 4,1 4,0 3,9 3,9 4,1 4,3 4,5 4,4 3,7 3,5 4,6 4,6 4,1 I. dekada max. Σ 6,3 46 6,0 43 4,9 36 4,9 35 4,6 30 4,7 34 5,3 37 5,5 36 6,5 44 4,6 33 4,8 38 5,9 39 5,2 38 5,3 40 5,3 38 6,0 41 5,5 40 5,1 39 5,4 39 5,5 41 6,5 43 5,9 45 5,7 44 4,9 37 4,5 35 5,8 46 6,0 46 5,4 41 pov. 5,1 4,8 3,7 3,7 3,0 3,4 3,8 3,8 4,5 3,3 3,7 4,1 3,8 4,3 3,9 4,0 3,8 4,2 4,1 4,3 4,2 4,7 4,1 3,6 3,5 5,0 4,4 4,5 II. dekada max. 6,5 5,9 4,7 4,8 5,1 5,0 5,3 5,0 6,4 4,4 4,7 5,8 5,4 5,3 5,4 5,7 5,3 5,1 5,9 5,8 5,9 6,6 5,4 5,2 4,5 6,5 5,7 5,4 Σ 51 48 37 37 30 34 38 38 45 33 37 41 38 43 39 40 38 42 41 43 42 47 41 36 35 50 44 45 III. dekada pov. max. 3,3 4,4 2,8 4,8 2,5 3,5 2,4 3,3 2,1 3,1 2,7 5,4 2,7 3,5 2,4 3,6 2,8 4,2 2,5 3,4 2,4 3,4 2,7 4,1 2,5 3,2 2,8 4,3 2,4 4,0 3,1 4,3 2,7 3,8 2,8 4,5 2,9 5,2 3,1 5,0 2,9 4,4 3,3 5,8 3,1 4,9 3,1 4,5 2,7 3,7 3,4 5,3 3,4 4,8 3,3 4,8 Σ 37 31 27 27 23 30 29 27 30 27 27 30 27 31 27 34 30 31 32 34 32 37 34 34 30 37 37 37 mesec (M) pov. max. Σ 4,3 6,5 134 4,0 6,0 123 3,3 4,9 100 3,2 4,9 99 2,7 5,1 83 3,2 5,4 97 3,4 5,3 104 3,3 5,5 101 3,9 6,5 120 3,0 4,6 93 3,3 4,8 102 3,6 5,9 110 3,4 5,4 103 3,7 5,3 114 3,4 5,4 103 3,7 6,0 115 3,5 5,5 107 3,6 5,1 111 3,6 5,9 112 3,8 5,8 117 3,8 6,5 118 4,2 6,6 129 3,9 5,7 119 3,5 5,2 107 3,2 4,5 64 4,3 6,5 133 4,1 6,0 126 4,0 5,4 122 Nekajkrat se je ohladilo, da so temperature zraka padle več stopinj pod dolgoletno povprečje. V osrednji Sloveniji je bil najhladnejši dan s povprečno dnevno temperaturo le okoli 16 °C 10. julij. Mesečna akumulacija temperature zraka je bila sicer nad povprečjem, razen na Goriškem. Vsota 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo efektivne temperature zraka nad pragom 0 °C je bila med 500 in 600 °C, presežki nad povprečjem pa so se gibali med 15 in 40 °C, nekaj večji so bili le na severovzhodu države (v primerljivem obdobju leta 2013 so bili od 90 do 100 °C). Povprečna dnevna količina izhlapele vode je bila večinoma med 3,5 in 4,0 mm, več od povprečnih 4,0 mm je izhlapelo le na zahodu države in na severovzhodu (preglednica 1). Na teh območjih so najvišje dnevne vrednosti presegle 6,0 mm, drugod pa so večinoma ostale pod to vrednostjo. Izhlapevanje je bilo najmočnejše v prvi in drugi dekadi julija, najnižje pa v zadnji dekadi julija. Skupna količina izhlapele vode je bila na skrajnem severovzhodu in jugozahodu države med 120 in 134 mm, drugod okoli 100 mm, manj pa v hribovitih predelih Gorenjske in na Notranjskem. Količina mesečnih padavin je bila višja od količine izhlapele vode, k temu so predvsem doprinesle obilne padavine v zadnji tretjini meseca. Vodna bilanca je bila prvo polovico meseca skoraj povsod po državi negativna, v drugi polovici meseca pa pozitivna z največjimi presežki v zahodni polovici Slovenije. Tudi vegetacijska vodna bilanca ob koncu julija je bila večinoma pozitivna, razen v severovzhodni Sloveniji. V primerjavi s sušnim letom 2013 so bili primanjkljaji vode v primerljivem obdobju leta 2014 kar nekajkrat manjši. V letu 2013 so se gibali od 160 do 300 mm. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za julij in vegetacijsko obdobje od aprila do septembra 2014 Table 2. Ten days and monthly water balance in July 2014 and for vegetation period from April to September 2014 Vodna bilanca [mm] v juliju Opazovalna postaja I. dekada Bilje Ljubljana II. dekada Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec 85,5 41,6 −43,3 87,2 (1. april – 31. julij) 101,9 −14,1 −22,8 47,7 10,8 6,1 Novo mesto −2,9 −21,3 23,4 −0,8 33,6 Celje −3,4 −21,5 33,2 8,3 43,1 Maribor, letališče −21,5 −11,3 54,8 22,0 1,2 Murska Sobota −20,1 −32,1 41,9 −10,4 −134,1 10,0 23,7 97,7 131,4 37,5 Portorož, letališče Padavine so bile za dobro vodno preskrbo rastlin ugodno porazdeljene. Namakanja niso bila potrebna. Izjema je bila severovzhodna Slovenija, kjer so modelski izračuni pokazali, da so koruzni posevki na prodnatih in peščenih tleh preživeli 19 stresnih dni in da je posevkom v tem času primanjkovalo okoli 50 mm vode. Zelenjadnicam v intenzivni pridelavi je bilo na Ptujsko- Dravskem polju potrebno vodo dodati le enkrat v začetku druge dekade julija. Enkrat bi bilo potrebno vodo dodati tudi bučam. Na drugem koncu Slovenije, na Goriškem, namakanja breskev niso bila potrebna. Rastne razmere so bile tako precej drugačne od razmer v sušnem juliju leta 2013, ko je bilo vodo potrebno dodati kar 6-krat (na srednje globokih tleh). V severovzhodni Sloveniji je v prvi in drugi dekadi julija potekala žetev pšenice. Pogosti deževni dnevi, v Pomurju jih je bilo kar 8, so neugodno vplivali na potek žetve. Iz slovenske žitnice so poročali, da so neugodne vremenske razmere ob žetvi močno zmanjšale kvaliteto zrnja. Temperatura tal (globina do 5 cm) je bila na Goriškem in na Obali za 1 do 2 °C pod dolgoletnim povprečjem, drugod po Sloveniji pa skoraj enaka povprečju oziroma nekoliko nad njim. Tla se niso ohladila pod 14 °C razen ponekod v izpostavljenih predelih. V opoldanski pripeki v prvih dneh julija so se tla segrela do skoraj 36 °C. V zadnji tretjini julija so bile temperature tal precej nižje kot na začetku meseca. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, julij 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, July 2014 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 23,7 24,2 20,6 20,7 22,2 22,1 22,9 22,1 23,1 Tz5 23,9 24,3 20,0 20,4 22,4 21,9 21,7 21,4 23,3 Tz2 max Tz5 max 35,2 35,5 35,8 29,6 36,0 31,8 39,6 36,0 33,5 33,6 34,2 31,6 28,0 34,2 29,8 30,8 30,3 34,4 II. dekada Tz2 min 18,2 18,2 13,3 14,2 15,6 16,0 14,6 14,9 17,2 Tz5 min 19,0 18,8 14,2 14,6 16,1 16,4 15,6 15,8 16,7 Tz2 25,0 26,3 22,2 21,5 23,0 23,3 23,7 23,3 24,0 Tz5 24,8 26,1 21,5 21,3 23,1 23,3 22,2 22,4 24,1 Tz2 max Tz5 max 37,3 37,1 36,0 30,0 34,5 32,5 37,3 35,4 34,0 34,8 35,5 32,2 28,1 33,3 30,7 29,6 30,2 34,4 III. dekada Tz2 min 17,7 17,4 14,5 15,8 16,0 16,4 16,6 15,7 16,2 Tz5 min 17,4 17,9 14,6 15,8 16,3 16,5 17,1 16,4 16,3 Tz2 22,8 22,6 20,7 20,8 21,4 21,6 22,1 21,7 22,9 Tz5 23,2 22,9 20,0 20,6 21,5 21,8 21,5 21,7 22,9 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, julij 2014 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, July 2014 47 Tz2 max Tz5 max 32,8 30,5 29,8 27,0 27,0 27,4 31,3 30,3 29,8 30,8 29,5 26,6 24,8 26,8 26,2 26,8 25,7 29,9 mesec (M) Tz2 min 18,8 18,7 15,4 17,6 18,6 18,9 18,2 18,6 18,4 Tz5 min 19,4 19,2 15,9 18,0 19,1 19,1 18,8 18,7 18,4 Tz2 23,8 24,3 21,2 21,0 22,2 22,3 22,9 22,4 23,3 Tz5 23,9 24,4 20,5 20,8 22,3 22,3 21,8 21,8 23,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4, Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, julij 2014 Table 4, Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, July 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. II. 212 207 179 177 157 180 184 190 207 202 208 196 193 206 203 203 205 197 227 226 196 190 176 201 202 204 219 221 225 218 210 220 219 216 221 213 Tef > 0 °C III. M 235 225 200 199 179 205 208 210 219 222 230 231 219 229 226 225 232 224 674 657 575 567 512 586 594 604 646 646 663 645 622 655 648 644 658 634 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. −31 −7 27 14 24 22 49 31 29 46 40 43 28 52 40 37 62 43 162 157 129 127 107 130 134 140 157 152 158 146 143 156 153 153 155 147 177 176 146 140 126 151 152 154 169 171 175 168 160 170 169 166 171 163 180 170 145 144 124 150 153 155 164 167 175 176 164 174 171 170 177 169 519 502 420 412 356 431 439 449 491 490 508 490 467 500 493 489 503 479 −31 −7 27 14 24 22 49 31 29 46 40 43 28 52 40 37 62 43 112 107 79 77 57 80 84 90 107 102 108 96 93 106 103 103 105 97 127 126 96 90 76 101 102 104 119 121 125 118 110 120 119 116 121 113 Tef > 10 °C III. M 125 115 90 89 69 95 98 100 109 112 120 121 109 119 116 115 122 114 364 347 265 257 202 276 284 294 336 336 353 335 312 345 338 334 348 324 Vm Tef od 1.1.2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C −31 −7 26 14 22 22 49 31 29 46 40 43 28 52 40 37 62 43 3136 2982 2353 2256 1706 2292 2259 2366 2739 2674 2761 2650 2539 2679 2612 2589 2636 2562 2078 1930 1379 1302 955 1361 1346 1423 1758 1695 1775 1672 1574 1708 1650 1624 1674 1601 1099 1014 640 604 429 676 680 726 950 904 967 890 829 935 899 874 916 858 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 48 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Bolj kot temperature tal pa so na rast vplivala pogosto čezmerno mokra, zbita in neprezračena tla. Zaradi pogostih padavin je bilo posebno pozornost potrebno posvetiti varstvu rastlin. Obremenjenost okolja je bila večja zaradi pogostejših škropljenj pri varstvu rastlin, saj je dež izpiral škropilno oblogo z listov. To je bilo potrebno obnoviti, ko je ob enkratnem padavinskem dogodku padlo več kot 30 mm dežja oziroma v primeru zelo intenzivnih padavin. Izjemno neugodne so bile vremenske razmere tudi za hitro širjenje fitoftore na krompirju, ter plesni na paradižniku in gnilobe na solatnicah. Iz vseh koncev Slovenije so poročali o propadu paradižnikov na prostem, kjer je nezaščitene rastline plesen uničila dobesedno v dnevu ali dveh. Fitoftora je bila usodna tudi za številna krompirišča. Marsikje so se pridelovalci že v drugi polovici julija morali odločiti za odstranitev obolele cime in predčasen izkop gomoljev. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm I, II, III, M declines of monthly values from the average decade, month SUMMARY In July average monthly air temperature ranged between 21 and 22 °C respectively 0.4 to 1.5 °C above the long term average. The exceptions were the Littoral and Goriška region where average air temperatures remained below the long term average by 0.5 to 1 °C. Up to the mid of July water balance resulted mostly negative state while in the last decade of July the situation converted to the positive state. The highest surpluses were recorded in the western part of Slovenia due to the plentiful precipitation. Precipitation interrupted the harvesting of winter cereals and badly influenced the grain quality. 49 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JULIJU 2014 Discharges of Slovenian rivers in July 2014 Igor Strojan Z ačetek poletja je bil na rekah hidrološko moker. Pogoste padavine so zviševale pretoke rek tako, da je bila srednja mesečna vodnatost 21 odstotkov višja od dolgoletnega povprečja in so bili najmanjši pretoki 12 odstotkov višji kot navadno. Najbolj vodnat je bi zahodni in južni del države, kjer so bili srednji mesečni pretoki rek na rekah Reka, Soča, Vipava in Idrijca preko 60 odstotkov večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 1). Srednji mesečni pretok Kolpe v Radencih je bil 41 odstotkov večji kot navadno. Največji mesečni pretoki so bili večinoma večji od najmanjši in manjši od srednjih največjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju. Nadpovprečni sta bili le visokovodni konici na Vipavi v Dolenjem in Kolpi v Radencih (slika 3 in preglednica 1). GORNJA RADGONA 0,68 VIDEM RADOVLJICA 1,15 1,11 BORL+FORMIN 1,02 SUHA 1,32 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,91 1,20 VELIKO ŠIRJE 0,87 SOLKAN 1,69 DOLENJE nip MOSTE PODROTEJA RAKOVEC 1,00 PODBOČJE 1,03 1,61 ČATEŽ 0,76 1,69 CERKVENIKOV MLIN 1,90 RADENCI 1,41 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek julija 2014 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the July 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the July mean discharges of the long-term period SUMMARY The summer begins with hydrological wet July. In the whole the discharges were about 21 percent higher if compared to the long term period. The wettest rivers were Soča, Vipava and Idrijca at west and Reka and Kolpa at the south part of the country. 50 Urad za hidrologijo in stanje okolja 600 120 500 100 400 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) Agencija Republike Slovenije za okolje 300 200 100 60 40 20 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 350 70 300 60 250 50 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 80 200 150 100 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 40 30 20 10 50 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 SUHA ČATEŽ 300 23 25 PODBOČJE 160 140 250 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 120 200 150 100 100 80 60 40 50 20 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v juliju 2014 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in July 2014 51 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJAPRETOKOV 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qvk julij 2014 D O LE N JE PO CE D RK RO V TE EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK BO R L+ FO R M IN G O R N JA RA D G O N A 0,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E 1,0 Qvk julij 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 Qsr julij 2014 D O LE N JE PO CE D RO RK TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qsr julij 1971 - 2000 3,0 2,0 Qnp julij 2014 D O LE N JE PO CE D RO RK TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qnp julij 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki julija 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in July 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki julija 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in July 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Julij 2014 m3/s dan nQnp sQnp vQnp Julij 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 93,0 210 4,3 17,0 20 28 21 21 21,0 54,0 97,0 93,3 9,5 20,0 12,2 17,0 25,0 3,5 2,4 1,4 Qs 22 20 21 26 26 21 26 21 27 7 26 5 79,3 121 1,0 4,7 0 8,3 20 37 62,5 2,5 8,3 3,5 7,2 14,4 1,0 1,3 0,46 nQs 128 215 3,6 15,0 1,6 22,8 44,2 61,6 118 6,0 16,7 8,0 14,6 35,9 2,0 1,9 0,9 sQs 227 445 7,6 28,0 3,2 41,2 94,0 76,9 245 17,3 41,6 12,6 32,4 71,9 3,0 3,0 1,8 vQs 108 231 1,5 10,7 0,9 18,5 31,2 46,4 77,4 3,5 12,6 7,7 12,7 26,6 2,0 1,6 0,6 nQvk 204 362 9,7 38,9 5,9 43,4 74,4 119 209 12,3 33,1 21,5 32,2 69,6 5,9 4,1 2,1 sQvk 460 548 38,3 79,9 20,9 80,5 133 215 442 32,3 83,1 62,4 73,7 150 9,5 9,3 5,5 vQvk 181 336 5,7 17,2 1,7 42,0 77,5 111 161 11 25,0 11,2 25,1 69,6 3,8 2,0 1,0 476 841 55,8 234 44,5 138 243 439 638 72,1 94,6 134 117 325 30,6 34,8 14,9 1205 1534 228 853 264 313 758 1091 2003 250 255 490 289 1075 59,3 159 58,5 139 369 11,2 33,9 48,4 67,7 142 160 16,1 34,1 30,3 32,1 118 10,0 6,7 3,9 Qvk 233 518 35,0 90,0 23 18 11 11 81,0 133 250 331 35,00 64,0 145 66,0 268 42,0 27,0 11,0 11 11 11 1 11 11 11 11 9 31 9 27 53 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V JULIJU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2014 Peter Frantar T emperatura vode julija 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem na večini rek nižja, izjema so le alpske reke, kjer je bila temperatura v okviru povprečja. Največje pozitivno odstopanje je imela tako Mura v Gornji Radgoni, ki je bila višja za 1,4 °C, največje negativno odstopanje pa je imela (Notranjska) Reka, −3,2 °C. Jezeri sta imeli povprečno mesečno temperaturo zelo različno v primerjavi z obdobnim povprečjem. Obe sta bili hladnejši, vendar je bilo Bohinjsko jezero v primerjavi s povprečjem hladnejše za kar 3,2 °C, Blejsko jezero pa zgolj za 0,3 °C. Temperatura vode vseh rek v državi je prvem tednu meseca kar opazno porasla, sledila pa je tudi opazna ohladitev na nivo temperatur v začetku meseca. Drugi porast temperatur je bil okrog 12. do 20. julija, ko je temperatura dosegla na večini postaj najvišje julijske vrednosti. Po 21. juliju je večinoma temperatura stagnirala in v zadnjih dneh meseca ponovno opazno upadla. Temperatura vode Blejskega jezera je bila prvih 15 dni enaka, potem se je jezero ogrelo do najvišjih vrednosti 21. julija, za tem pa je temperatura upadla za stopinjo in ostala na tem nivoju do konca meseca. Bohinjsko jezero se je od začetka meseca do 19. julija segrelo za okrog 5 °C, potem pa se je temperatura ustalila do konca meseca na okrog 16,5 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode julija 2014 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average July 2014 and longterm 1981–2010 temperature in °C postaja / location JULIJ 2014 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - G. Radgona 18,2 16,8 1,4 V.Krka - Hodoš 18,7 Drava - Ptuj 17,2 Bohinjka - Sv. Janez 16,0 Sava Radovljica 13,0 12,8 0,2 Sava - Šentjakob 15,1 15,2 −0,1 Sava - Jesenice na Dol. 19,1 Kolpa - Metlika 18,5 Ljubljanica - Moste 14,8 16,8 −2,0 Savinja - Laško 18,2 18,0 0,2 Krka - Podbočje 17,6 20,0 −2,4 Soča - Solkan 13,0 15,2 −2,2 Vipava - Dolenje 11,3 Nadiža - Potoki 15,9 Reka - Cerkvenikov mlin 16,3 19,5 −3,2 Bohinjsko jezero 15,2 18,4 −3,2 Blejsko jezero 21,9 22,2 −0,3 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 24 24 22 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 22 18 16 14 20 18 16 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij julij Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj 24 24 22 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Radovljica 20 18 16 18 16 14 12 12 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Savinja Laško julij Ljubljanica Moste Krka Podbočje Soča Solkan 24 24 22 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Jesenice na Dol. 20 14 10 Sava Šentjakob 20 18 16 Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 20 18 16 14 14 12 12 10 10 1. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij julij Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Nadiža Potoki Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v juliju 2014 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in July 2014 55 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juliju v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in July in °C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in July as compared to the long term average 1981–2010 were mostly lower, except on high Alpine rivers. The average monthly temperature of the Bled lake was 0.3 °C lower as in the longterm average and the temperature of the lake Bohinj was 3.2 °C lower as in the long term average. 56 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JULIJU 2014 Sea dynamics and temperature in July 2014 Igor Strojan J ulija je bila povprečna višina morja za 18 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je bilo bolj pogosto vzvalovano kot navadno, kar v osmih različnih primerih so najvišji valovi presegali višino enega metra. Visoko valovanje je večinoma povzročal južni veter. Temperatura morja je bila julija okoli eno stopinjo višja kot v večletnem primerjalnem obdobju. 40 360 30 300 20 0 180 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juliju 2014 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in July 2014 400 300 Temperatura (°C) 25,0 200 20,0 100 15,0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juliju 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in July 2014 57 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 30,0 1 Vs(st.) dP(mb), Vv(m/s) 240 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Višina morja je bila julija 18 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Višine morja so bile povišane večji del meseca. Residualne višine so bile nižje od 40 cm. Morje julija ni poplavljalo, najnižje gladine pa so bile nadpovprečno visoke (slika 3 in slika 4). 360 30 20,0 320 280 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 20 0,0 -10,0 10 -20,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10,0 240 0 0 -40 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30,0 1 31 3 5 7 9 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v juliju 2014. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in July 2014 Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/ Tide gauge: Koper SMV NVVV NNNV A cm Min cm 233 296 155 141 205 256 107 149 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juliju 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in July 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juliju 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of July 2014 and the reference period Julij 2014 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 NVVV Julij 1981–2010 Sr cm Max cm 215 279 135 144 228 314 147 167 NNNV A 58 srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v septembru 2014. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf Figure 5. Prognostic sea levels in September 2014. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja 400 4 350 3,5 300 3 250 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 0,5 Smer valov 9. 7. 10 .7 . 11 .7 . 12 .7 . 13 .7 . 14 .7 . 15 .7 . 16 .7 . 17 .7 . 18 .7 . 19 .7 . 20 .7 . 21 .7 . 22 .7 . 23 .7 . 24 .7 . 25 .7 . 26 .7 . 27 .7 . 28 .7 . 29 .7 . 30 .7 . 31 .7 . 1. 8. 8. 7. 7. 7. 6. 7. 5. 7. 4. 7. 3. 7. 0 2. 7. 0 1. 7. Višina valov (m), Perioda valov (s) Smer valov (stopinje) Julija je bilo morje bolj vzvalovano kot navadno v tem letnem času. Kar v osmih različnih primerih so bili izmerjeni najvišji valovi preko 1 metra (slika 6). Ob tem polurno povprečno valovanje ni dosegalo višine 1 metra. V večini primerov je visoko valovanje povzročal južni veter. Najvišji izmerjeni val v juliju je bil visok okoli 1,5 metra, izmerjen je bil 12. julija in je imel severno smer. Srednja polurna višina valov Perioda valov Najvišja višina valov Slika 6. Valovanje morja v juliju 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in July 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Slika 7. Roža valovanja morja v juliju 2014. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in July 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Srednje dnevne temperature so se julija gibale med 23,8 in 26,5 °C. V povprečju je bilo morje dobro stopinjo toplejše kot v večletnem primerjalnem obdobju (slika 8 in preglednica 2). Najbolj hladni predeli morja na obravnavanem območju prikazanem na sliki 9 so bili v jugovzhodnem delu hrvaške Istre, kjer je bila povprečna mesečna temperatura morja okoli 24 °C, najbolj topli okoli 26 °C pa v italijanskem delu morja južno od Beneške lagune. Ob ustjih rek so bile temperature morja nižje. 27 Temperatura (°C) 26 25 24 23 22 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v juliju 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in July 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juliju 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen Table 2. Temperatures in July 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Julij 2014 Tmin Tsr Tmax °C 22,6 25,1 27,3 Min °C 19,3 22,7 24,8 61 Julij 1981–2010 Sr °C 21,3 23,8 26,1 Max °C 23,0 24,6 28,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v juliju 2014 Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in July 2014 SUMMARY In July the mean monthly sea level was 18 cm higher if compared to the long-term period. The monthly mean sea temperature at tide gauge Koper was 25.1 °C and the average waves were 0.21 meters high. There were eight different cases with waves higher than one meter. This is more that is usual for this part of the year. The highest wave was about 1.5 m high. 62 ZALOGE PODZEMNIH VODA JULIJA 2014 Groundwater reserves in July 2014 Urška Pavlič J ulija je bilo stanje zalog podzemnih vod v medzrnskih vodonosnikih različno. Vodonosniki spodnje Savinjske doline so bili nadpovprečno vodnati, gladine višje od običajnih so bile izmerjene tudi mestoma v vodonosnikih Murske in Dravske kotline. Na Krško-Brežiškem polju ter na večini merilnih mest vodonosnikov Ljubljanske kotline so bile vrednosti zalog v območju normalnih količin, dolgoletno povprečje pa ni bilo doseženo na večini merilnih mest vodonosnikov Čateškega in Sorškega polja ter Vipavske doline. Pretoki izvirov Alpskega in visokega Dinarskega krasa so bili julija generalno v upadanju, vendar še vedno nadpovprečno vodnati. Izviri nizkega Dinarskega krasa so bili julija nadpovprečno vodnati za ta mesec, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pa so se pretoki teh izvirov dvignili nad povprečno raven le za čas obilnejših padavin. Slika 1. Posodobitev merilnega mesta izvira Krupe (levo) in vzpostavitev novega merilnega mesta na izviru Studene (desno) v juliju 2014 (Foto: M. Hočevar) Figure 1. Restoration of Krupa spring measuring station (left) and Studena spring measuring station (right) in July 2014 (Photo: M. Hočevar) Obnavljanje vodonosnikov z infiltracijo padavin je bilo julija na območju aluvialnih vodonosnikov večinoma nadpovprečno. Izjema sta bili Krško-Brežiška in Celjska kotlina, kjer je padlo za malenkost manj padavin kot je običajno za julij. Največ padavin je bilo izmerjenih na območju Vipavsko-Soške doline, kjer je padlo za pet šestin dežja več kot znaša dolgoletno povprečje. Tudi napajanje kraških vodonosnikov je bilo julija nadpovprečno. Največ padavin je prejelo zaledje izvirov Alpskega krasa, v zaledju izvira Kamniške Bistrice je padlo za približno dve tretjini padavin več, kot je normalno za julij. Padavinski presežek v zaledju izvirov Podroteje in Krupe je znašal nekaj manj kot eno polovico običajnih julijskih padavin. Porazdelitev padavin je bila razmeroma enakomerna, suhih dni je bilo 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja julija malo. Največje količine napajanja so bile značilne za konec prve in za tretjo dekado meseca, ko je dnevna vsota padavin mestoma presegla tudi 50 l/m2. V primerjavi z mesecem junijem so se julija mestoma gladine podzemne vode zvišale, mestoma pa znižale. Dvig podzemne vode smo spremljali na Prekmurskem polju, v vodonosnikih spodnje Savinjske doline, na Ptujskem polju, v dolini Kamniške Bistrice ter na Mirensko-Vrtojbenskem polju. Največje zvišanje gladine je bilo julija s 111 centimetri zabeleženo v Preserjah v dolini Kamniške Bistrice oziroma s 24 % razpona nihanja v Bregu v spodnji Savinjski dolini. Znižanje gladine podzemne vode je julija prevladovalo v vodonosnikih Apaškega, Murskega, Dravskega, Krškega, Brežiškega in Čateškega polja ter na Kranjskem, Sorškem in Vodiškem polju. Največji upad podzemne vode je bil zabeležen v Britofu na Kranjskem polju, kjer se je podzemna voda znižala za 155 centimetrov oziroma za 22 % razpona nihanja na lokaciji. Največje relativno znižanje gladine je bilo s 30 % razpona nihanja zabeleženo na merilnem mestu v Vipavskem Križu v Vipavski dolini. Kraški izviri so bili julija nadpovprečno vodnati. Izdatnost izvirov Alpskega krasa je bila julija kljub nadpovprečnem obnavljanju iz padavin generalno v upadanju zaradi vse tanjše snežne odeje v visokogorju. Izdatnost teh izvirov se je znatno povečala ob intenzivnejših padavinah v zaledju izvirov. Izviri Dinarskega krasa so bili zaradi obilnih padavin nadpovprečno vodnati za julij. Obnavljanje teh vodonosnikov je bilo najbolj intenzivno ob koncu prve dekade julije ter v zadnjem tednu meseca, kar je razvidno iz izrazitega povečanja pretokov izvirov v tem času. Kljub za julij visokim vrednostim pa pretoki nizkega Dinarskega krasa niso dosegli povprečne vodnatosti dolgoletnega obdobja, saj je za poletni čas značilna velika poraba vode zaradi izhlapevanja in porabe vode za rast vegetacije. Količinsko stanje podzemne vode je bilo v medzrnskih vodonosnikih julija primerljivo kot v istem mesecu pred enim letom. Tudi julija 2013 je bilo v teh vodonosnikih zabeleženo različno vodno stanje. Letos smo bolj ugodne razmere kot pred enim letom spremljali v vodonosnikih spodnje Savinjske doline in Vipavske doline, kjer so julija pred enim letom prevladovale zelo nizke gladine podzemne vode. Slika 2. Črpališče izvira Podroteje, kjer je bila julija 2014 izvedena obnova merilnega mesta (Foto: M. Hočevar) Figure 2. Podroteja spring, used for drinking water supply, where restoration of measuring station was performed in July 2014 (Photo: M. Hočevar) Julija so se v nekaterih medzrnskih vodonosnikih zaradi zvišanja gladin podzemne zaloge povečale, mestoma pa smo zaradi upada podzemne vode spremljali zmanjšanje količinskega stanja v teh vodonsonikih. V kraških vodonosnikih je zaradi nadpovprečnega napajanja z infiltracijo padavin julija prevladovalo obnavljanje vodnih zalog . 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Skopice - Krško polje 20072008200920102011201220132014 Preserje - d. Kamniške Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % Tezno - Dravsko polje % 0 -20 -100 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v juliju glede na maksimalni julijski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in July in relation to maximal July amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 65 0 100 176 300 140 139 400 138 500 Jul-14 Apr-14 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 Jan-12 Oct-11 Jul-11 Apr-11 137 Vipavska dolina - Šempeter 600 Nivo podzemne vode (m n. m.) 141 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 200 Jan-11 500 600 Padavine (mm) 142 243 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Jul-14 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 Apr-11 175 Jan-11 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 700 Jul-14 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 Jan-12 Oct-11 Jul-11 46 Apr-11 600 Jan-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater reserves in alluvial aquifers were diverse in July. In some parts, groundwater levels did not reach longterm average and in other parts, high groundwater levels were observed. Karstic springs were water abundant in comparison with characteristic discharges for July. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. th (N percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juliju 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in July 2014 67 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JULIJU 2014 Air pollution in July 2014 Anton Planinšek O nesnaženost zraka je bila v juliju pri vseh onesnaževalih razen pri ozonu močno pod predpisanimi vrednostmi. Pri ozonu pa je bila na vseh merilnih mestih presežena ciljna vrednost, vendar je bilo teh preseganj bistveno manj kot v preteklih letih v juliju. Opozorilna vrednost ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Padavine so bile julija pogoste, temperature pa so bile razmeroma nizke za ta letni čas. Prav tako ni bilo več dni trajajočih anticiklonov. Dnevne koncentracije delcev PM10 so bile pričakovano nizke glede na letni čas. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka, razen na merilnem mestu Veliki vrh, kjer je urna mejna vrednost skoraj dosegla mejno vrednost. Pod mejnimi vrednostmi bile tudi koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksidom. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je julija bila najnižja v primerjavi s preteklimi meseci v letošnjem letu. Urna koncentracija ni nikjer presegla mejne vrednosti 350 µg/m3. Najvišja urna koncentracija 310 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Veliki vrh kjer je bila izmerjena tudi najvišja dnevna vrednost (16 µg/m3). Najvišja urna vrednost na Velikem vrhu je bila veliko višja kor drugje izmerjene najvišje urne vrednosti, kar je posledica direktnega vpliva plinov iz TE Šoštanj na merilno mesto ob severnem vetru. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno, so bile precej višje na merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 90 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je bila izmerjena tudi najvišja povprečna mesečna vrednost in najvišja urna koncentracija NOx. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile v juliju nižje kot običajno za ta letni čas. To je posledica pogostih padavin, ne previsokih temperatur in dobre prevetrenosti. Ciljna vrednost je bila presežena na vseh merilnih mestih. Največkrat je bila presežena na visoko ležečih merilnih mestih Krvavec in Kovk. Opozorilna vrednost ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja urna koncentracija 167 µg/m3 je bila izmerjena na Kovku. Delci PM 10 in PM 2,5 V juliju, po pričakovanjih, ni bila mejna dnevna vrednost prekoračena na nobenem merilnem mestu. Najvišja dnevna koncentracija PM10 73 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v juliju pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila nižja od mejne vrednosti na vseh merilnih mestih. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v juliju 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in July 2014 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška Gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor AMP Gaji % pod 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 4 1 3 4 3 1 6 2 4 4 2 5 1 2 3 5 8 9 5 9 4 5 10 12 7 15 12 8 13 41 72 86 26 301 9 9 12 18 35 52 36 36 13 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 UB 100 UB 96 SB 98 UT 99 SB 100 99 UT 96 RB RB 100 SB 100 RB 99 RB 99 RB 100 RB 100 UB 100 RB 97 RB 100 RB 100 RB 95 RB 99 95 RB RB 95 SI 100 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 4 5 6 8 2 8 7 11 10 6 16 6 4 5 12 14 14 9 13 6 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v juliju 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in July 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 100 100 100 99 100 100 98 99 99 98 100 94 96 98 100 99 100 95 19 23 22 7 16 14 15 14 33 6 14 4 3 8 10 5 14 7 65 78 74 32 59 45 48 58 90 31 89 50 49 41 45 21 41 29 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 40 40 8 23 23 29 17 51 5 28 6 4 9 12 9 18 13 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v juliju 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in July 2014 MERILNA MREŽA DMKZ LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month %pod Cp 99 0,2 100 0,2 100 0,3 88 0,1 70 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,3 0 0,4 0 0,8 0 0,2 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v juliju 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in July 2014 MERILNA MREŽA postaja LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor MO Maribor Pohorje podr UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB UB RB RB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 99 99 100 100 99 99 99 97 100 100 100 99 98 99 100 100 99 96 52 58 61 66 41 44 53 88 84 105 56 64 86 88 63 96 80 94 152 159 138 171 140 146 151 162 163 152 148 141 151 141 142 176 149 146 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 146 151 130 162 137 137 142 155 146 139 141 134 147 134 136 167 146 141 2 4 3 7 1 1 2 11 3 12 4 3 4 6 4 12 4 3 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v juliju 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in July 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ BF Kranj Novo Mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 84 UT 100 UB 100 RB 100 UB 71 SB 100 UT 100 SB 100 UB 100 RB 97 RI 94 UB 94 UB 100 UB 100 UB 100 UT 98 RB 85 RB 100 RB 97 RB 99 SB 100 RB 97 RB 100 RB 100 SI 100 UB 100 RI 100 RI 96 Cp 14 18 15 15 12 15 17 14 14 11 16 16 12 14 13 30 18 12 20 13 10 17 10 9 20 15 9 11 71 Dan / 24 hours Cmax 23 27 24 25 19 24 26 21 23 19 24 27 23 24 26 47 32 22 33 23 20 28 20 19 58 27 15 18 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 14 12 25 14 12 17 20 8 12 0 1 9 7 16 13 20 0 0 6 4 0 2 0 0 23 2 4 6 >CV ∑od 1. jan. 6 9 9 28 10 1 14 38 30 57 24 7 37 30 17 58 34 21 AOT40 13228 11489 15476 21964 11652 8910 15135 29852 22289 29531 16006 14736 22703 20644 18113 31897 20363 19467 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2.5 v µg/m v juliju 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in July 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba LJ BF Vrbanski plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 100 94 100 Cmax 24 ur 20 16 21 19 Cp 12 8 12 12 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v juliju 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in July 2014 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava trava Medvode Podr . UB UT UT RB SB %pod. 100 100 99 100 100 Benzen 0,3 0,5 2,2 0,3 0,4 Toluen 2,7 1,7 8,6 0,0 7,1 Etil-benzen 0.3 0,4 0,4 0,4 M,p-ksilen 1,2 1,4 4,2 0,0 0,3 Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v juniju 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in June 2014 72 o-ksilen 0,3 0,4 0,4 0,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v juniju 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in June 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v juniju 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in June 2014 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v juniju 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in June 2014 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v juniju 2014 Figure 5. Mean PM10 concentrations in June 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedances 3 Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v juniju 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in June 2014 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 120 (CV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedances of limit value. SUMMARY Air pollution in July was low due to frequent precipitation, moderate temperature and absence of more days lasting anticyclones above our region. The daily limit value of PM10 was not exceeded anywhere. Ozone concentrations exceeded target value at all monitoring sites, but did not reach warning threshold. SO2, NO2, NOx, CO, ozone and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 76 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JULIJU 2014 Earthquakes in Slovenia in July 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2014 zapisali 137 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 26 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juliju 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, julij 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, July 2014 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, julij 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, July 2014 h UTC m Zem. širina °N 2014 7 1 21 47 46,54 15,47 0 1,4 2014 7 5 15 1 46,43 13,34 12 1,4 2014 7 5 15 29 46,43 13,35 14 1,3 2014 7 5 15 47 46,43 13,34 13 1,2 2014 7 6 5 26 46,07 14,74 9 1,1 2014 7 6 21 52 46,26 13,34 11 1,1 2014 7 6 23 16 45,68 14,25 15 1,4 2014 7 7 4 6 46,23 13,85 7 1,1 Kneške Ravne 2014 7 9 2 28 46,14 14,09 14 1,1 Leskovica 2014 7 11 9 37 45,57 14,26 9 1,0 Ilirska Bistrica 2014 7 11 12 4 46,09 14,38 11 1,3 Topol pri Medvodah 2014 7 15 19 39 45,35 14,48 14 1,4 Buzdohanj, Hrvaška 2014 7 17 13 26 46,66 15,21 0 1,3 2014 7 20 5 33 46,53 14,80 11 1,2 2014 7 20 14 6 46,49 13,65 8 čutili 1,1 2014 7 20 14 44 46,50 13,67 10 čutili 1,9 2014 7 21 20 20 45,65 14,27 18 Aibl, Avstrija Rischberg (slov.: Rišperk pod Peco), Avstrija Fusine in Valromana (slov.: Bela peč), Italija Fusine in Valromana (slov.: Bela peč), Italija Bač 2014 7 22 4 45 45,93 14,48 12 1,8 Strahomer 2014 7 27 9 33 45,56 14,29 12 1,7 Vrbovo 2014 7 27 9 56 45,57 14,29 10 1,3 Ilirska Bistrica 2014 7 27 13 5 45,57 14,29 11 1,0 Jasen 2014 7 27 15 33 46,04 15,53 9 1,1 Veliki Kamen 2014 7 27 16 41 46,34 13,72 9 1,5 Soča 2014 7 28 22 6 45,75 14,86 2 2014 7 31 1 56 46,96 15,44 2 2014 7 31 3 1 46,96 15,43 0 1,5 Kalsdorf bei Graz, Avstrija 2014 7 31 5 19 46,15 15,05 7 čutili 0,5 Trbovlje 2014 7 31 14 32 45,75 14,86 2 čutili 1,0 Seč Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta km EMS-98 Magnituda ML 1,1 III čutili Področje Črešnjevec ob Dravi Chiusaforte (slov.: Kluže), Italija Chiusaforte (slov.: Kluže), Italija Chiusaforte (slov.: Kluže), Italija Zgornja Jevnica Taipana (slov.: Tipana), Italija Palčje 0,6 Seč 1,8 Kalsdorf bei Graz, Avstrija Julija 2014 so prebivalci Slovenije čutili 6 potresov. Dvajsetega julija se je dvakrat zatreslo v Italiji blizu Bele peči (italijansko: Fusine in Valromana). Potresa ob 14.06 po UTC in 14.44 po UTC sta imela magnitudo 1,1 oziroma 1,9. Čutili so ju prebivalci Rateč, Kranjske Gore, Podkorena in okolice. Nekateri so samo slišali grmenju podoben zvok. Potres, ki se je zgodil 22. julija ob 4.45 po UTC v bližini Strahomerja, so čutili posamezniki v Igu. Potres je imel magnitudo 1,8 in največjo intenziteto III EMS-98. V bližini Seča se je 28. julija ob 22.06 po UTC zgodil potres z magnitudo 0,6. Čutili so ga v Smuki. Zadnji julijski dan, 31. julija, se je zjutraj (5.20 po UTC) zatreslo na območju Trbovelj in popoldne (14.32 po UTC) še enkrat pri Seču. Prvega, z magnitudo 0,5, so čutili v Prapretnem pri Hrastniku, drugega, z magnitudo 1,0, pa v Smuki. 78 SVETOVNI POTRESI V JULIJU 2014 World earthquakes in July 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, July 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati širina Magnituda Globina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 4. 7. 15:00 6,23 S 152,81 E 6,5 20 7. 7. 11:23 14,74 S 92,41 W 6,9 60 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 11. 7. 19:21 37,01 N 142,46 E 6,5 14 pod morskim dnom, zahodno od Honšuja, Japonska 21. 7. 14:54 19,83 S 178,46 W 6,9 616 Fidži 5 Puerto Madero, Mehika V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, July 2014 79 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2014 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN JULY 2014 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2014 poročamo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli in Ljubljani. V juniju smo zabeležili cvetni prah 22 različnih vrst rastlin. Največ cvetnega prahu je bilo v Ljubljani, in sicer 2.452 zrn, od tega je bilo 53 % koprivovk, 15 % trav, 12 % trpotca in 7 % pravega kostanja, poldrugi odstotek pelina in en odstotek metlikovk. V Izoli smo zabeležili 1.272 zrn, pol manj kot v Ljubljani, od tega 45 % koprivovk, 16 % trav, 14 % trpotca, 6 % bora, 4 % pravega kostanja in 2 % metlikovk. Pelina je bilo manj kot odstotek. Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku julija 2014 v Ljubljani in Izoli. 250 Izola Ljubljana Število zrn/m3 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, julij 2014 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2014 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli in Ljubljani, julij 2014 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola and Ljubljana in %, July 2014 Izola Ljubljana 1 p r a vi kostanj 4,1 7,3 m e t l i k o vk e š č i r o vk e 2,0 1,1 trpotec t r a ve pelin k o p r i vo vk e bor 13,9 11,6 16,2 14,7 0,9 1,5 45,1 53,4 5,9 1,0 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 PRAVI KOSTANJ 35 Izola Ljubljana Število zrn/m3 30 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, julij 2014 Figure 2. Average daily concentration of Sweet Chestnut (Castanea sativa) pollen, July 2014 35 Izola Ljubljana 30 TRAVE Število zrn/m3 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, julij 2014 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, July 2014 25 Izola TRPOTEC Ljubljana Število zrn/m3 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, julij 2014 Figure 4. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2014 81 29 31 23 25 27 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 Izola Ljubljana KOPRIVOVKE Število zrn/m3 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, julij 2014 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2014 15 Izola Ljubljana BOR Število zrn/m3 12 9 6 3 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, julij 2014 Figure 6. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, July 2014 Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila letošnji julij opazno nižja kot lani, skoraj bi lahko govorili o prepolovljeni koncentraciji cvetnega prahu v zraku. Največje razlike med letoma 2013 in 2014 smo zabeležili pri obremenitvi zraka s cvetnim prahom pravega kostanja in koprivovk, v Ljubljani smo lani namerili šestkrat več cvetnega prahu kostanja in štirikrat več koprivovk. V Izoli so bile razlike med letoma nekoliko manjše, kostanja je bilo štirikrat več, koprivovk pa skoraj trikrat več. Nekatere vrste rastlin pa so letos v zrak sprostile več cvetnega prahu kot lani, tako je bilo v primeru pelina, metlikovk in trpotca, ki jim je moča omogočila bujnejšo rast in cvetenje. K dobri namočenosti tal je prispeval pogost dež, saj so julij na Obali zaznamovale rekordno obilne padavine, padlo je skoraj štirikrat toliko dežja kot običajno. Povprečna mesečna temperatura zraka je na Obali zaostajala za običajno, sončnega vremena pa je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo. Čeprav je v Ljubljani količina padavin le nepomembno presegla običajne julijske padavine, je pogosto deževalo. Povprečna mesečna temperatura je bila nekoliko nad povprečjem, tako kot na Obali pa je primanjkovalo sončnega vremena. Čeprav so obilne padavine preprečevale sproščanje cvetnega prahu v zrak in ga spirale iz ozračja, so letos bujno rasle in uspevale rastline, ki jim tega poletna suša ne omogoča. Prvi julij je bil hladen, vendar dokaj sončen, več oblakov je bilo naslednji dan, ko so bile tudi padavine. V dneh od 3. do 7. julija je bilo sončno, le na Obali 5. dne nekoliko bolj oblačno. V 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljani se je temperatura iz dneva v dan dvigala, na Obali pa se je otoplitev poznala le zadnja dva dni obdobja. V zraku je bil cvetni prah pravega kostanja, trav, trpotca, koprivovk in bora. Od 8. do 10. julija je prevladovalo oblačno vreme s pogostim dežjem in občutno ohladitvijo, kar se je odražalo tudi z znižanjem obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Sezona pojavljanja cvetnega prahu pravega kostanja se je po ohladitvi iztekla. 11. dne je bilo na Obali sončno, v Ljubljani pa so se oblaki umikali počasneje, kljub temu je obremenjenost zraka s cvetnim prahom po zaslugi koprivovk predvsem v Ljubljani močno poskočila. Naslednji dan je bil na Obali sončen, v Ljubljani pa precej oblečen, tako na Obali kot v Ljubljani je oblačno vreme z občasnimi padavinami prevladovalo tudi 13. in 14. julija, v zraku skoraj ni bilo cvetnega prahu. Od 15. do 20. dne je bilo sončno in predvsem v Ljubljani nadpovprečno toplo, obremenjenost zraka s cvetnim prahom se je povečala, na obeh merilnih mestih je bila v tem obdobju zabeležena najvišja dnevna obremenitev tega meseca. V zraku je bilo nekoliko več cvetnega prahu trav, kot je za to obdobje običajno, ker jih sončna pripeka ni požgala; koprive so cvetele, cvetelo je več vrst trpotca. Veter je prinašal cvetni prah bora. 21. in 22. julija je bilo povsod oblačno z občasnimi padavinami, tudi ohladilo se je. Vremenu primerno se je znižala tudi obremenjenost zraka s cvetnim prahom. 23. julija je bilo suho in deloma sončno, obremenjenost zraka se je le nekoliko zvišala, vendar je v nadaljevanju meseca ponovno upadla, saj je prevladovalo sveže in precej oblačno vreme z občasnimi padavinami. Presenetljivo se je zadnji dan julija, ko se je temperatura spet dvignila na poletno raven, obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Ljubljani po zaslugi koprivovk spet močno povečala, število zrn cvetnega prahu koprivovk je bilo v Ljubljani ta dan celo najvišje v celotnem mesecu. Avtorji v strokovni literaturi navajajo, da je količina cvetnega prahu kopriv v zraku pozitivno povezana z dvigom temperature, zmanjša pa se v vetrovnem oziroma deževnem vremenu. Na Obali povečanja ni bilo, saj so bile prejšnjega dne izjemno obilne padavine; opazno so presegle celo običajno mesečno količino padavin. SUMMARY In this article the pollen measurement has been reported for measuring sites in the central part of the country (Ljubljana) and on the Coast (Izola). In July the following airborne pollen types were detected: Sweet Chestnut, Pine, Grass family, Plantain, Amaranth/Goosefoot family, Mugwort and Nettle family. 83 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2013 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.