POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VECERNIK
teto XIV. Štev. 242	TELEfON UREDNIŠTVA: 25-67 U ° R A V E: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, četrtek 24. oktobra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali po ooStl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RACUNr 11.409	Cena din 1	
Iskanje poti iz položaja
Po Hsflerjevem sestanku z Lavalom sestanek s Francom — Po nevtralnih informacijih je namen diplomatske ofenzive sil osi razširiti bazo za vojno proti Angliji s Francijo in Španijo — Francija odklanja mirovne pogoje in sodelovanje v vojni proti Angliji — General Waygand grozi
z uporom
WASHINGTON, 24. oktobra. CBC. Sestanku med Hitlerjem in Lavalom v Parizu je sledil včeraj sestanek Hitlerja z generalom Francom na meji Španije..
Ker so se sestanka med Hitlerjem in Francom udeležili tudi španski in nemški generali, je očitno, da je Šlo pri tem sestanku za aktivno pritegnitev Španije v vojno proti Angliji, kakor je tudi esestanek z Lavalom imel v glavnem namen Pridobiti francosko pomoč za isti cilj. — Kakšni so rezultati obeh sestankov, trenutno še ni mogoče izvedeti, pokazal pa Jih bo nedvomno že v prihodnjih dneh razvoj dogodkov.
Sestanek Hitlerja z generalom Francom
NEKJE v FRANCIJI, 24. okt. DNB. O ^Stanku med Hitlerjem in generalom Francom na španski meji javljajo nasledke podrobnosti: Hitler je v sredo s posebnim vlakom dospel na špansko mejo. Maio za tem je privozil vlak z generalom Francom. Hitler ga je pričakal in prisrčno sprejel, prav tako španskega zunanjega ministra Serrana Sufierja. Franco i® predstavil Hitlerju osebe Iz Svojega spremstva, med njimi tudi šefa vojnega kabineta, generala Mascarda. Nato se je Franco pozdravil z osebnostmi iz Hitlerjevega spremstva, v katerem so bili med
drugimi von Ribbentrop, generalfeldmar šala von Brauchitsch in Keitel ter držav ni podtajnik Gaus; Vodja Nemčije je v Francovem spremstvu obšel častno četo Špancev, ki je stala ob prog?. Franco je nato povabil Hitlerja v svoj salonski voz, kjer so se začela posvetovanja.
LONDON, 24. okt. Reuter. V Hitlerjevem spremstvu je bil tudi dr. Dittrich, šef nemškega tiska, v Francovem spremstvu pa njegov vojaški svetovalec general Moscardo. Prav tako sta bila prisotna španski veleposlanik v Berlinu ter nemški v Madridu
Izza kulis sedanjih diplomatskih akcij
Španski komentarji o sestanku vodij
MADRID, 24. okt. CNP. »Caudillo« Franco in Hitler sta imela včeraj dve-urni sestanek na francosko-španski meji Pri Hendayei v bližini Iruna ob Biskajskem zalivu. Španski listi so istočasno Prinesli vesti, da se s ..tem otvarja nova knjiga svetovne zgodovine. Popoldnev-He »Inrormaciones« pravijo, da se bodo Slavni diplomatski dogodki odigrali še Pred ameriškimi predsedniškimi volitva-J®i» ki bodo čez 13 dni. Uradni španski komunike pa pravi, da sta Hitler in
Franco v družbi svojih zunanjih mini strov konferirala dve uri in pet minut. V Nemčiji smatrajo, da je bil ta sestanek zelo važen, posebno še, ker je sledil kmalu po sestanku Hitlerja z Lavalom. Misli se, da je to nova vitalna faza osne diplomacije. Značilno je, da je bil na konferenci v Hendayei prisoten dr. Friedrich Gaus, načelnik pravnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva ter glavni nemški ekspert za mirovne pogodbe.
Navdušeni italijanski komentarji
. RIM, 24. okt. Stefani. Sestanek Hitler la s Francom in Sunerjem ima daijnose* jj*n pomen. Z njim )e znova potrj«no sta* *'Šče nove Španije, ki je pod falangistično °bnovo odločena, vrniti domovini nekdanjo moč, neodvisnost in sredozemsko svobodo, piše »Messaggero«. Med Italijo, Španijo in Nemčijo obstaja bratstvo v °rožSu, ki je bilo prekaljeno v državljanski vojni na Iberskem polotoku. Nobena Past ne more prelomiti tega bratstva, ki ‘na tudi enotne interese na Sredozemskem morju. Španija je pretrgala verigo angleških glasov, ki je skušala v niti Svoje propagande • vplesti tudi špansko nevtralnost. Španija ne tftore pozabiti, da s° vse njene težkoče prišle neposredno s Podporo Francije In Anglije. Italija izraža
svoje iskreno zadovoljstvo ob manifestaciji priključka Španije k politiki osi. Nikoli nismo sumili v iskrenost prerojenega, plemenitega sredozemskega naroda List »Popolo dl Roma« pa dostavlja, da ima politična aktivnost sil osi v vojni proti Veliki Britaniji za svoj cilj še več kakor samo zmago. Pripravljajo se osnove nove Evrope, pripravlja zgodovinska doba pravičnosti in dela. Vsi politični dogodki zadnjih dni so tesno povezani med seboj, njih cilj je bil že davno prej utrjen. Londonski poziv na narode je prišel prepozno, Hitler in Franco dokazujeta* da bodo sile osi In narodi, ki so ob njih strani, zmagali in zgradili novo Ilce Evrope.
BERN, 24. oktobra. ZPV. Kakor je bilo mogoče doslej presoditi najnovejše oso-vinske diplomatske akcije iz poročil, ki prihajajo iz Berlina, Rima, Vichyja, Madrida, Londona in od drugod, gre tako pri pogajanjih s Francijo kakor s Španijo pred vsem za to, da se najdejo pota, ki bi omogočila priti Angliji do živega in odločili vojno čimprej v korist sil osi. Pri pogajanjih 8 Francijo gre za sklenitev definitivnega miru med Nemčijo in Italijo na eni ter Francijo na drugi strani. Francija naj bi po nemško-italijanskih predlogih odstopila Nemčiji Alzacijo in Loreno, Italiji Džibuti, Tunizijo In ozemlje Nice, Španiji severni Maroko in Japonski Indokino. Preostale afriške francoske kolonije bi bile podrejene skupni italljansko-nemško-francoskl upravi. V zameno pa bi morala Francija izročiti Nemčiji in Italiji na razpolago svojo vojno mornarico za nadaljevanje vojne proti Angliji ter severnoafriške posesti, ki naj bi postale prav tako italijansko-nemška operacijska baza proti Angležem v Afriki. To dvoje je silama osi za nadaljevanje vojne proti Angliji neobhodno potrebno, in to čimprej, da se tako postavi tudi Amerika pred izvršena dejstva še preden bodo končane tam predsedniške volitve in Še preden se bodo mogle aktivno vmešati v sedanjo vojno na strani Anglije.
Kakor je bilo mogoče izvedeti, je pa vl-chyjska vlada nemške mirovne predloge odklonila in stavila protipredloge. Francija odklanja ne samo odstopitev nekaterih ozemelj, ampak tudi izročitev svojih pomorskih sil za vojne namene proti Angliji. V Vichyju izjavljajo, da bi to pomenilo nagnati še preostale francoske kolonije, da se pridružijo de Gaulleu. Proti temu sta zlasti Petain in general Wey-gand, dočim Laval zagovarja dalje predlog za sprejem nemških predlogov. Kakor se zatrjuje, se je general Weygand celo odločil, da bo v primeru Lavalove zmage sam stopil na čelo de Gaulleove akcije. Obstaja torej resna nevarnost, da se Francija znova razcepi. Glede sestanka med Hitlerjem in Francom se zatrjuje, da želita velesili osj zaradi nastalega vojnega položaja na vsak način, da se tudi Španija pridruži vojni akciji proti Angliji, ali vsaj dovoli prehod nemških čet čez Španijo in španski Maroko v Afriko. Španija naj bi prevzela nekako isto nalogo, kot nedavno Romunija na evropskem jugovzhodu, kjer pa, kakor se zdi, zaradi nasprotovanja Sovjetske zveze, ni pričakovati v bližnji bodočnosti nobenih pomembnih dogodkov. Nadaljnji razvoj bi torej utegnil privesti že v najkrajšem času do razčiščenja položajia in do važnih preokretov.
Aretacija Poljakov v Romuniji
BUKAREŠTA, 24. oktobra. DNB. V zvezi z aretacijo bivšega poljskega zunanjega ministra, polkovnika Beekain članov poljskega poslaništva, ki so bili v zvezi z angleškimi načrti za sabotažo v Romuniji, je policija preiskala neko hišo poslaništva. Našli so tam večje količine streliva in orožja, kom-
promitirajočih listin, kokaina in drugih sirupov ler devize, med temi vefi deset tisoč nemških mark. Odkriti dokumenti dokazujejo, da se je v hiši delalo v korist angleški špiondži. Odkrili so tudi dve tajni radiooddajnici. Aretirali so 30 Poljakov, med njimi nekaj članov poljskega poslaništva.
Švicarski glas o sestanku z Lavalom
CURIH, 24. oktobra. ZPV, Po sem do spelih vesteh iz Berlina smatrajo v tamkajšnjih političnih krogih pariški sestanek Hitlerja z Lavalom kot odločen ko-'■sk k novi ureditvi podobe Evrope In uso* jje afriških kolonij. Ni pa mogoče še nl-ee®ar izvedeti, kakšno vlogo sta osovin-ski sili določili Franciji pfi novem ureje* v'6nju Evrope in Afrike. Izgleda pa, da je
razvoj vojne z Anglijo ustvaril osovin skim silam perspektive, ki dopuščajo drugačno presojanje francosekga problema, kakor ob času sklepa premirja. To presojanje je sedaj Franclji mnogo bolj ugodno. Kakor se zdi, gre silama osi se. daj za organizacijo vsega evropskega koH«nenta za boj proti Angliji.
Pričetek sovjetsko-japonskih pogajanj
MOSKVA, 24. okt. Reuter. General Jo. sicagu Tatekava, novi japonski velepo slanik v Moskvi, bo prišel v Moskvo v teku današnjega dneva ter začel s poga* janji med svojo In sovjetsko vlado za sklenitev nenapadalnega pakta po zgledu
pakta' med SSSR In Nemčijo. Diplomatski krogi mislijo, da bi s sovjetskim pristan* kom na tak pakt bila kmalu končana hrabra obramba Čangkajšekove Kitajske, ker bl ji sovjeti odrekli vsako podporo.
Maršal, Petain povabljen k Hitlerju
........vlada	je	kategorično	naglasila,	da
VICHY, 24. oktobra. CBS. V vladnih j^ogih se govori, da je maršal Pčtain do-p poziv od Hitlerja na sestanek, na kameni naj se sklene stalni mir med Nem. ciio in Francijo. Hitlerjev poziv je Pčtai-J111 prinesel Laval. Pričakuje se, da bo J-avai kmalu s Petainovim odgovorom °dpotoval v Pariz.
VlCHY, 24. oktobra. Reuter. Francoska
„	,	-	se
Franclja ne bo borila proti Velik; Brita. niji niti ne bo Izročila svoje mornarice in
letalstva. Laval je po sestanku s Petainom in ministri odletel v Pariz, vendar je zaradi megle, ki je ležala v pariški okolici, čez nekaj ur prispel nazaj. Davi mislijo, da je znova 'o^šel v Pariz.
Kralj Karol aretiran
RIM, 24. okt. ZPV. Kakor poročajo Iz Madrida, je španska vlada pofzvala bivšega romunskega kralja Karola, da s svojimi spremljevalci takoj zapusti špansko ozemlje.
NEW YORK, 24. oktobra. ZPV. Iz Seville javljajo, da so španska oblastva aretirala bivšega romunskega kralja Karola, gospo Lupescu in dvornega maršala Ur-deanuja, ki jih bodo najbrž odposlali v Romunijo.
I letala so poškodovala most čez reko Me-jkong ter sedaj 200 tova-rniih avtomobilov 1 ne more nadaljevati poti proti čungkin-gu. —
Japonci iščejo sporazum z Anglijo
LONDON, 24. okt. CBS. V diplomatskih krogih se govori, da £1 Japonska rada našla bazo za mirno rešitev sporov z Veliko Britanijo. Mislijo celo, da je imel angleški veleposlanik v Tokiu sir Robert Lesslle Craigie že važne razgovore z japonsko vlado v tem smislu.
RANGOON, 24. okt. Reuter. Japonska
FRANCOSKI KOMUNISTI ZA DE GAULLEA
VICHY, 24. oktobra. Havas. Vlada je začela s preganjanjem komunistov, ki so stopili v nezasedeni Franclji spet v akcijo z namenom, da sprožijo gibanje za priključitev Francije de Oaulleovlm četam. V Marsellleu so aretirali celo vrsto komunistov.
VPOKLIC FRANCOSKEGA BRODOVJA V TOULON
VICHY, 24. oktobra. Havas. Celokupno francosko ladjevje je dobilo ukaz, da se zbere v vojni luki Toulona.
SMRT JAPONSKEGA SOCIALISTA
TOKIO, 24. oktobra. Domef, V 65. leLu je umrl prvak japonske socialistične stranke, Niskava, ki je 1901 ustanovil prvo socialistično gibanje na Japonskem,
Maribor, 24. oktobra.
»Jugoslavija ni darilo nikogar, tudi ne plod kupčij ali konjunkturnih načrtov, temveč rezultat dolge in še nedokončane borbe Slovencev, Hrvatov in Srbov za svoj obstoj«, pravi »Program« ljubljanske mladine. S tem je povedano, da Jugoslavija ni darilo Versaillesa. Gotovo imajo njegovi nasprotniki med nami prav v enem: nobenega naroda ni Versailles tako razkosal kot je slovenskega!
Izjava, da ljubljanska mladina JNS sprejema sporazum z dne 26. avgusta 1939., pa ima vprav zgodovinski pomen v politiki slovenske napredne mladine! S tem so pretrgane vezi s preteklostjo in podana je možnost za vse drugačen preobrat naše politike.
S sprejetjem »predvojnega« sporazuma ni mišljeno odobravanje vsega dela, ki je bilo po njem izvršeno — to še zdaleč ne bi smelo imeti namena. 2 njim so prevzeta načela, o katerih smo prepričani, da so odrešilna za bodoče sbžitje v naši državi in njeno prosperiranje. To so načela, ki naj, pravilno izvedena, izključujejo vsako hegemonijo ter vsako izkoriščanje. Z njimi se bo tudi onemogočilo vsako nasilno politično organiziranje naroda od zgoraj, ki je v zadnjih dvanajstih letih zakrivilo tako škodljive posledice v naši » politiki.
Samaposebi je zato razumljiva zahteva po reformi našega strankarskega življenja. Progresivni elementi so pri nas stalno poudarjali, da ni mogoče delovati z organizacijami, ki so bile v posebne namene osnovane od zgoraj, pri tem pa v narodu niso imele korenin. Take organizacije so bile le sredstvo izkoriščanja državne blagajne po različnih ljudeh, ki bi zaradi slabih moralnih' kakovosti v normalnih časih sploh ne imeli nobene vloge v javnem življenju.
Pravilna je trditev, da so novim prilikam primerne samo take politične formacije, ki lahko zastopajo interese državne skupnosti brez škode za interese njenih posameznih delov, interese njenih posameznih delov pa brez škode za interese skupnosti. To je politika, ki jo je dolgo časa edina v naši državi zastopala SDS. K temu bi lahko še pristavili, da mora ta politika imeti najprej krepko zaslombo v političnih organizacijah v posameznih pokrajinah, da jo bo mogoče izvajati v korist države in posameznih delov. Zato: najprej temeljita organizacija domaf
Brez take organizacije, ki naj sčasoma postane prava predstavnica progresivnih Slovencev, bo delo vedno težko in argumenti, češ, saj ničesar nimate in nič ne pomenite, ne bodo mogli biti več odločilni v praktični politiki.
S tem pa že prehajamo v praktični del »političnih načel«. Ljubljanska mladina poziva »vso, napredno mladino Slovenije, da najde pota za skupno delo v korist naroda in države«. Kot zapoved naših dni smatra »združitev vseh pozitivnih sil med Slovenci, Hrvati in Srbi v skupno politično formacijo«. Za dve veliki nalogi napredne mladine v Sloveniji pa postav-.ija: »Združitev vseh pozitivnih mladih sil v Sloveniji, ne glede na njih trenutne politične opredelitve, v delovno skupnost slovenske napredne mladine, ki naj s svojim zgledom za vedno izloči iz našega političnega življenja strasti politične nestrpnosti in zagrizenosti; na drugi strani pa združitev vseh pozitivnih sil v državi zaradi dokončne rešitve vseh temeljnih vprašanj našega državnega sožitja in okrepitve naše jugoslovanske življenjske skupnosti«.
Ljubljanska mladina je s tem, da je pristala na demokratska načela ter s pravim spoznanjem, da je treba združiti vse pozitivne sile, rekla »A«. Sedaj pričakujemo, da bo rekla še »B« ter združila res vse pozitivne sile iz svojih vrst, brez negativne navlake, nato pa izvajala konsekvence, ki odsevajo iz njenega programa in ki so neobhodno potrebne, če se fioče ustvariti med progresivno slovensko mladino podlaga za njeno koncentracijo.' Nepopravljiv greh bi bil. če bi hotela ljubljanska mladina še danes nova gesla uporabljati samo za taktične namene, ali pa celo zato, da bi skrivala za geslom zbiranja vseh pozitivnih sil elemente starih miselnosti, ki so zakrivili sodobni polom napredne stvari v Sloveniji.
Brc
Nemške ladje in barke v
Angleži pravdo, da so Neme pripravili v kanalskih pristaniščih veliko tadig en bari; za pie* voz v Ang^i© — Letalski napadi so bili včeraj in ponoči Se m n snalni
j LONDON, 24. okt. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da je nemška vojska spravila v francoska kanalska pristanišča veliko število ladij in bark, ki so pripravljene za izkrcanje tankov na angleškem ozemlju. Angleška letala bodo napadala kanalska pristanišča vse dotlej, dokler bo do v njih nemške čete.
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 24. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nemški letalski oddelki so včeraj napadli London in druge predele Anglije. Ponoči so se napadi nemških bojnih letal proti britanski prestolnici in drugim središčem britanske vojne industrije nadaljevali. Na bregovih Temze So nastali novi požari. V Conventryju in v Birminghamu,so bombe zadele več naprav, važnih za vojno industrijo. Sovražnikova letala včeraj niso letela nad Nemčijo. Dve nemški letali se nista vrnili v svoja oporišča.
NEMŠKI NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 24. okt. Reuter. Včeraj je bil napad na razne dele Londona in druga mesta v srednji ter vzhodni Angliji. Nekaj bomb je padlo v grofiji Kent. Poškodovanih je precej stavb, tudi nekaj ljudskih žrtev je bilo.
LONDON, 24. okt. Letalsko ministrstvo javlja: London in srednje pokrajine so bile glavni objekt nemških letalskih napadov danes ponoči. Napadi, ki so začeli kmalu po mraku in se nadaljevali vso noč, niso bili močni. Poškodovanih je nekaj hiš, vendar ni bilo nikjer težke škode. Tudi je malo smrtnih žrtev. Bombe so padle tudi na neko mesto v severnozahodni Angliji in južni škotski, toda nikjer ni velike škode niti žrtev. Drugod pa ni sovražnik odvrgel bomb.
NOV NAPAD NA BERLIN
LONDON, 24. okt. Reuter. Britanski bombniki so nocoj napadli Berlin ter druga mesta v Nemčiji. Nemška agencija pravi, da je oila nad Nemčijo namenjena večja angleška letalska ofenziva, vendar pa, da sta samo dve letali prišli do Berlina.
POTOPLJENA LADJA
LONDON. <24 oktobra. Reuter. Ad-miraliteta javlja izgubo ininonosca „Dunde Laka“, ki je naletel na mino in sc polopil.
PREMALO ZAKLONIŠČ
LONDON, 24. oktobra. Tass. Po pisanju „Daihr Heralda“ nima mnog'
Rooseveltova votivna kampanja
LONDON,. 24. okt. Reuter. Predsednik Roosevelt je pričel sinoči z govorom v Philadelphiji volivno kampanjo. Njegov govor so prenašale vse radiofonske od-dajnice. Roosevelt bo govoril dalje dne 29. t. m.-v New Yorku, 30. v NVashingto-nu, 2. novembra v Clevelandu, dne 4. novembra, na večer pred volitvami, bo pa po radiu iz Bele hiše.
FILADELFIJA, 24. okt. Reuter. V govoru, ki ga je imel sinoči Roosevelt ob otvoritvi volivne kampapje,, je |poč|lka očital republikancem, da hočejo uvesti v USA ,metode propagande, totalitarnih sil, hoteč tako prepričati Američane, da hoče USA potegniti v vojno. »Za mir delam vsak dan svojega življenja. Na falzifikate republikancev je treba odgovoriti z dejstvi. Namenoma govore o tem, kako da
sem telefoniral Mussoliniju in Hitlerju, ho teč izdati češkoslovaško, ali da hoče sedanja vlada udušltl ameriško demokracijo v prihodnjih štirih letih. Sami dobro vedo, da je vse to laž. Najhujša obtožba pa je očitek, da je vlada brez kongresa in naroda napravila več tajnih sporazumov s tujimi državami. Dajem vam najsvečanej-šp besedo, da ni nobenih tajnih sklepov ne obvez s katerim koli narodom ali vlado izven USA, še manj za pritegnitev USA v vojno. Ameriški narod se ne bo dal potegniti v paniko ž lažmi republikancev. Vsakemu republikancu in demokratu je jasno, da ne bom nobenega vojaka in ne ladje ter letala pošiljal v vojno izven Amerike, ako USA same ne bodo dejansko napadene.
Gradnja oporišč Zedinjenih držav
WASHINGTON, 24. okt. Reuter. Vojno ministrstvo je izjavilo, da bosta poslana na Filipinske otoke dva oddelka letalskih sil. Odklonjeno je pa bilo pojasnilo, koliko bo tja poslanih letal.
WASHINGTON, -24. okt. Reuter. Mornariški minister Knox je predstavnikom tiska dejal, da je v sporazumu z Veliko Britanijo določena skupna obrambna baza na Novem Fundlandu. Enak sporazum je sklenjen med Kanado in USA. V teku so vse priprave za pospešeno gradnjo
atlantskih oporišč, ki so bila odobrena od Velike Britanije.
WASHINGTON, 24. okt. Reuter. Letala, ki jih je ameriška vlada zajela Švedom, bodo poslana na Filipine, kjer je sedaj 24 tisoč mož ameriške vojske. Z letali bosta šli dve eskadrjlji po 160 letalcev.
WAS.HINGTON, 24. okt. Reuter.	—
Mornariški minister Knox je izjavil,	da
gradijo USA prvo letalsko oporišče	na
angleških tleh na jugu Novega Fundlan-da. —
Namen Antonescovega obiska v Rimu
RIM, 24. okt. DNB. V dobro poučenih italijanskih krogih izjavljajo v zvezi z bližajočim se obiskom romunskega vodje generala Antonesca v Rimu, da obišče Antonescu Italijo na povabilo fašistične vlade in da bo njegov obisk uradnega značaja. Brez prejudiciranja je mogoče
že vnaprej reči, da bodo ob tej priliki poleg ostalega razpravljali tudi o rezultatih dunajske razsodbe v sporu med Romunijo in Madžarsko ter o popolni odstranitvi angleškega vpliva in angleških spletk na Balkanu.
mest v Angliji dovolj zaklonišč. Zaklonišča v Manchestru so poplavljena, treba bi bilo več let, čc bi jih hoteli spravili v uporabno stanje. Takšno stanje lahko po soclhi domačih zdravnikov dovede do obolenja prebivalstva, zalo meščani upravičeno terjajo, da se zgradijo bolj zdrava, udobnejša zaklonišča.
ODMEV BITKE V RDEČEM MORJU
RIM, 24. oktobra. CBS. Okoli 3 do 4000 novozelandskih vojakov se je vtopilo, ko so italijanske ladje potopile 6 izmed 36 angleških transportnih ladij v Rdečem morju, piše Virginino Gayda v »GiornaK ddtalia«. Angleška admiraliteta javlja, da je angleški konvoj ušel brez izgube italijanskemu napadu ter je pri tej priliki bi.! potopljen italijanski rušilec »Frances-co Nullo«.
ITALIJA ZAVRNILA PROTEST
RIM, 24 oktobra. CNP. Italija bo zavrnila ameriški protest zaradi bombardiranja ameriških peLrolejskih rafinerij na otoku Bahrein v Perzijskem zalivu z motivacijo, da je bilo to bombardiranje slučajno.
Tudi Mehika proti Japonski
MEXICO CITY, 24. okt. TASS. Predsednik republike Cardenas je razveljavil sporazum, s katerim je Japonska dofoila določene koncesije na mehiškem petrolejskem področju. Z drugo odredbo je pa prepovedan tudi izvoz starega železa iz Mehike na Japonsko.
MEXICO CITY, 24. okt. UNP. Mehiška vlada je prepovedala izvoz živega srebra na Japonsko, katere vojna industrija je s tem zelo*pripadeta. S tem ukrepom je zamrznilo za 200.000 dolarjev pošiljk, ki čakajo v mehiških pristaniščih na prevoz na Japonsko. Največ pošiljk je v pacifiškem pristanišču Manzanillo.
Nevarnost siamskega napada na Indokino
TOKIO, 24. okt. DNB. Po poročilih agencije Domej in Bangkoka, je položaj na meji med Siamom in Indokino v zadnjih dneh postal še bolj napet, kakor je bil prej. Prebivalstvo se boji, da bi siamske čete mogle prekoračiti reko Mekong in vkorakati v francosko Indokino, zato v trumah beži v gore.
Turške grožnje Bolgariji
NEW YORK, 24. okt. Reuter. Iz Sofije prihajajo glasovi, da se je Turčija odločila energično upreti se vsaki zasedbi Bolgarije ter bo v primeru vkorakanja kakršnih koli čet v Bolgarijo sama zasedla južnovzhodno Bolgarijo ter postavila v Ronielljske hribe svojo prvo obrambno črto.
OBNOVITEV PROCESA CODREANU
I BUKAREŠTA, 24. oktobra. Rador. Komisija za revizijo političnih procesov je i ugotovila, da je bivše vojaško sodišče na ' krivičen način obsodilo voditelja legionarjev, Kornelija Codrcanuja na dosmrtno ječo. Ves- zakonski sistem obtožnice je
bil stavljen na napačno osnovo. Kasacij-sko sodišče v Bukarešti bo zdaj proces obnovilo.
PREKINJENA MADŽARSKO-ROMUN-SKA POGAJANJA
BUDIMPEŠTA, 24. okt. DNB. Kakor poroča madžarska poročevalska agencija MTI, so trgovinska pogajanja med Madžarsko in Romunijo, ki so se vršila v Budimpešti, od včeraj prekinjena.
FRANCOSKI GLAS O CHURCHILLU
PARIZ, 24. oktobra. DNB, »Petit Pari-sien« piše k Churchillovemu govoru, da »ne prinaša nič novega. Angleški premjer se je previdno izognil napadov na Oran, pri Aleksandriji in Dakarju. Tega govora bi sploh ne bilo treba.«
ANGLEŠKA NAROČILA V ANGLIJI
LONDON, 24. oktobra. Reuter. Kakor j aVl j a Jesse Jones, upravnik ameriškega zavoda za posojila, je Velika Britanija v prvem letu vojne naročila v USA za 780 milijonov dolarjev vojnega materiala. Prejšnje leto je naročila materiala za 497 milijonov dolarjev. Prvega septembra letošnjega leta je šlo 36 odst. vsega ameriškega eksporla v Anglijo. V teku preteklega leta (do 1. sept.) je bilo poslanih v Anglijo 743 letal v vrednosti 53 milijonov dolarjev.
HALIFAX BO ODSTOPIL?
BERN, 24. okt. Stefani. Po vesteh iz Vichyja in Stockholma krožijo znova glasovi o skorajšnjem odstopu angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa.
ANGLIJA BO ZNALA ODGOVORITI
LONDON, 24 oktobra. Reuter. Podtajnik za zunanje zadeve je v parlamentu posvaril vichyjsko vlado, da bo Anglija že znala odgovorili na vsak nadaljnji neprijazni korak, kakršen je j na pr. bil napad na Gibraltar.
Mariborska napoved: Pretežno oblačno. Temperatura se ne bo mnogo izprctncnila. Včeraj je bila najvišja temperatura 13.4, danes najnižja 7.4, opoldne 10.5.
RDR7A
Puščava - grozoten sovražnik v vojni za Egipt
Ove oboroženi siti na robu LibSjske puščave Življenje splahni kakor para — A Ido Caste
Liter vode na dan, brez te smrt v 24 urah Casteliani v boju proti ženi, tastu in zetu - Angležem
Dokler je bila Francija še v vojni, je bila Libija vklenjena med dve fronti: Tunis in Egipt. Po zlomu Francije je pa itali-
-	*—* janska tuniška armija dobila ukaz, naj krene k egiptski meji.
S	kombiniranimi akcijami v
južnovzhodni in direktno vzhodno	smer je GRAZIANI predrl	do Sidi el Baranija, kjer se
je ofenziva ustavila.
Angleži so po sodbi švicarskega	polkovnika	Grosselina postavili
Proti Grazianiju 220.000 mož, ki jih tvorijo “Oti, Hindi, Novozelandci, Avstralci in Rode-zijci. Ta vojska ima 500 letal prve bojne črte.	1000	tankov	in najmodernejše topove
raznega kalibra. In ker ima Graziani 550.000 js poz, ki jih lahko vsak čas še dopolni, je ver- i
t10’. bodo v bližnjih dneh tudi Angleži j , okrepili svoje vrste, ako jih že nico v izdatni meri, kar drže v strogi tajnosti.
Vojna za Egipt pa ima mimo vojaške stra-: tegije še enega činitelja, ki ga v Evropi ne! Poznamo — pustinjo. Niso redki kraji, kjer stalno pripeka sonce s 40 stopinj C v senci.
“o noči temperatura vrtoglavo naglo pade in vojaki se morajo zateči v šatore pred mrzlim’ puščavskim vetrom, čudno se sliši to in ven-i oar je tako. Zažigati taborni ogenj je pa zaradi letalskih izvidniških poletov prepovedano.
Italija se zaveda, da so napori v puščavi; mnogo večji kod drugod. Zato je na ukaz j Grazianija njegova vojska dobro oskrbovana.' Vojaki dobivajo juho, sveže meso, špagete. | sadje, kruh, sir in vino. Celo belo ali črno kavo dobe libijski vojaki, kar ni v veljavi nikjer drugod v italijanskem imperiju.
Na maršu je drugače. Graziani je mnenja, da je sit vojak samo za, spanje. Zato dobe vojaki na maršu le nekaj kruha, mesa iz kon-serv, ki ga namakajo v limonov sok ter liter vode na dan. Pod pritiskom sonca in vročega vetra pa liter vode kaj kmalu mine. Tja do Aleksandrije je še 240 kilometrov od Ba-ranija, treba bo torej najti zadostne vode za izsušena vojaška grla. Saj se vleče tod najbolj strašna puščava sveta. V Sahari ostane še 40% normalne vlage, v Libijski puščavi komaj 18%! življenje tu izpareva kakor para. Smrt zaradi žeje preti že po 24 urah! Ob 19. uri se že ne more več korakati dalje, ob 20. uri so oči že polne motne svetlobe, ob 22. uri se polašča človeka nezavest in pomoč, ki pride o polnoči, najde le še izsušeno, izmozgano telo.
Francoski letalec Saint Exupery, ki je padel nekoč z letalom sredi Libijske puščave, je v pretresljivih slikah opisal umiranje v tej brezupni prirodi.
Angleži so zasidrani v 30 km oddaljenem Marsa Matrubu. Njih topovi in tanki čakajo na udarec, njih bombniki so posebno neznosni, ker se je pred njimi nemogoče skriti v enoličnem puščavskem površju. V drugi polovici novembra se’bodo odprle nebesne za-tvomice, subtropsko deževje bo zalivalo tla.
Ali se bo maršal Graziani tedaj odločil za tVe-gan korak ter s svojimi dolgimi kolonomi kamionov krenil dalje proti Aleksandriji?
V	Libijsko-egiptski vojni nastopa z vidno vlogo mimo Grazianija še sir Aldo Casteliani. Njegova hči je žena generalnega guvernerja Egipta, zdaj angleškega poslanika v Kahiri. ?ira Milsa Lamptona. Tudi Castellanova žena je Angležinja. Vojskujoč se z Angleži, se Castellano tedaj bori istočasno s svojo ženo, tastom in zetom. No, zaradi tega ni nič manj navdušen, pač pa nevarnejši, ker dobro pozna svoje nasprotnike. Svoj čas je gradil vse vojaške naprave v Egiptu, bil je kot inženir v službi angleškega imperija ter dobil pri tem °d angleškega kralja plemiški naslov. Angleži ga ne poznajo kot signora, nego sira Castellana...
Casteliani organizira zdrvastveno službo Grazianijeve vojske. Disenterija in malarija požanjeta več žrtev kot bombe in strojnice v puščavi. Aldo Casteliani je maršal vojne proti tem boleznim.
Graziani in Casteliani sta si složna v prepričanju, da njuna naloga ni lahka. Zato se je treba vsestransko pripraviti nanjo. Dosti vojnih sredstev, hrane, predvsem pa vode je treba poskrbeti in šele potem udariti z vso silo dalje, na Aleksandrijo in Suez. Za letala, ki mnogo trpe zaradi finega puščavskega
peska, so zgradili posebne zaščitene motorje, ki jih imajo že Angleži.
V	ofenzivi k Baraniju je sodelovalo 2000 kamionov. Zdaj jih bo treba še več. Angleži so zastrupili vse vodnjake, cele kolone avtomobilskih cistern bodo morale dovažati vodo. Tudi letala imajo posebne posode z vodo, ki jih lahko spuščajo vojakom. Armada živine, ki sledi vojski, mora tudi imeti vodo.
Od 20. septembra dalje je Grazianijeva ofenziva v zastoju. Celi polki delavcev in pionirjev gradijo od libijske meje novo cesto k
'?• V v
kdaj se je začela kriza evropske
KULTURE
Evropska kultura je stopila v krizo tisti čas, ko je družba razglasila dejanje francoske revolucije za končno stopnjo razvoja v svojem ustroju. S tem dejstvom smo mi vsi Prežeti in smo vedno le s tega gledišča oce-"jevali kulturo in njene zunanje znake. (»Slovenija«).
Kako je sestavljen angleški parlament
Kdo pa so možje, ki vodijo usodo Anglije v sedanji vojni, kako so razdeljene posame-*ne parlamentarne skupine med seboj? Evo, Po zadnjih volitvah, v katerih je izmed 31. milijonov 379.050 upravičencev glasovalo 21 milijonov 997.054 volivcev, je slika parlamenta naslednja:
konservativci................................387
•aburisti (delavska stranka) ....	154
narodni liberalci.............................34
‘iberalci.....................................20
neodvisna delavska stranka.................... 4
nacionalna delavska stranka ....	3
neodvisni..................................... 4
Racionalisti.................................. 3
komunisti  ................................... 1
skupaj . . . 615
Parlament svobodne Irske ima po volitvah februarja 1938 naslednjo sliko:
vladna stianka de Valere......................77
stranka Cosgravea  ...........................45
delavska stranka .	   9
neodvisni..................................... 7
skupaj ... 138
Vaje na plavajoči angleški trd njavi pred Aleksandrijo
Francoski kapital v Jugoslaviji
Zmaga Nemčije nad Francijo je izpremeni-la tudi vpliv na gospodarskem polju južno-vzhodne Evrope. Tako bodo mnoge akcije Francozov prešle polagoma v nemške roke. »Siidost Economist« piše, da vodi Nemčija že pogajanja za borski rudnik s pariško banko Mirabaud, da bi odstopila del svojega kapitala v tem podjetju. Francoski kapital je zasidran še v rudniku bakra v Majdanpeku, v Trboveljski premogokopni družbi, v zlatokopu pri Peku, v Jadransko-primorski bav-ksitni družbi, v Francosko-srbski industriji cementa pri Rafji, v društvu La Dalmatienne.
elektrarni pri Šibeniku, v Jugotaninu v Sevnici, v Jadranskem brodogradilištu v Splitu, v Jugoslbvanskem društvu za letalske motorje Hispano-Suize v Zemunu ter v Prvi mehanični tovarni stekla v Pančevu. Popolnoma francoska je Banque Franco-Serbe v Beogradu odn. Parizu, večji francoski kapital je pri Hrvatski obči kreditni banki in deloma v Jugoslaven-ski udruženi banki v Zagrebu. So to le večja podjetja, francoski denar pa je vložen še pri mnogih drugih, manjših, podjetjih Jugoslavije.
Španija, Italija in Sredozemlje
Pod naslovom »Pred bodočimi velikimi odločitvami« prinaša »Kleine Zeitung« značilna razmotrivanja o važnosti Sredozemlja, kjer med drugim pravi: »Italija in Španija morata največ trpeti zaradi tega. Sredozemlje ne tvori vezi med obmejnimi pokrajinami. Obe državi in njuni krogi so svetovno-politični pojmi. Za-
to se skuša Španija otresti gibraltarskega prisilnega jopiča, Italija pa angleškega varuštva ob Suezu, na jonskem morju in vzdolž itali-jansko-afriše obale. S porazom Francije je rešitev enostavna: Ven z Anglijo iz Sredozem Ija! Mi bomo doživeli, ko se bo ta kategorična zahteva izpolnila.«
Kultura
D. S. Merežkovskij
Veliki mislec Dimitrij S. Merežkovskij, sedaj živeč v emigraciji v Franciji, praznuje letos 75-letnico rojstva (1865), obenem pa 60-let-nico književnega dela. Njegova v »opera om-nia« je zelo pestra; pričel je s pesmimi, prešel na kritiko in esejistiko, nato pa stopil na pripovedniško polje: veliko važnost je polagal na zgodovinske romane, na duševne velikane in sploh velike ljudi. Zato srečaš med njegovimi junaki Leonarda da Vincija, Napoleona, Krista, Petra Velikega, Danteja in še mnogo drugih. Problem življenja, Boga in vere je vedno v ospredju. Merežkovskij je umetnik-mislec, in ta dva ustvarjajoča lika sta čvrsto povezana med seboj v nerazdružljivo celoto. Toda vendarle je bil v zgodnjih letih pesnik najprej umetnik, le v zadnjih letih mislec nekoliko prevladuje nad umetnikom. V vsem tem je moč in udarnost Merežkovskega, ki na Parnasu zavzema posebno, svojstveno mesto. Lahko rečemo, da je njegova filozofija in globina rasla skozi vse njegovo delo, od prvih negotovih korakov do sedanjega raz-cveta, rasla vzporedno z umetniškim ustvar janjem pisatelja. Merežkovskemu in njegovi umetnosti kritika še ni prišla do dna in ga ni preučila in tudi Merežkovskij še ni dal iz sebe vse in se ni »izpisal«, kakor pravimo.
Filozofija Merežkovskega ni zapletena po svoji zunanji koncepciji, ali vendar je globoka in mistična. Tako nekako pravi:	»Ves
svet in vse življenje človeštva od početka, preko jamskega človeka in vseh stadijev do danes (in še daleč v bodočnost) sestoji iz neprestane, okrutne in napete borbe dveh načel: dobrega in slabega, svetlobe in teme, Boga in Hudiča, Krista in Antikrista. Ta njegov karakterističen pogled se spolnjuje na krščanstvu in poganstvu ter njunih medsebojnih stikih in odnošajih. Merežkovskij vidi povsod dvoje gledanj, dvoje načel na svet ene same prirode, na duh človeka, ki se sam v sebi bori z dobrim in slabim. (V tem ga posnema Cieorges Bernanos, »Dnevnik vaškega župnika«, Hram, 1940). V tem duhu je napisana biografija »Leonardo da Vinci«, pa tudi »Julijan Apostata« in »Peter Veliki« ne zaostajata; te tri je povezal v trilogijo z značilnim naslovom: »Krist in Antikrist«.
Po dolgem razmišljanju iti notranjem boju je Merežkov odločno nastopil proti komunizmu, ki je zavladal v njegovi domovini. K temu koraku so ga privedla globoka filo-
zofsko-etična razmišljanja, ne pa (kakor nekateri trde) preučevanje revolucionarne mi sli po praktičnih socialnih in političnih programih. Nemoralnost in brezboštvo je Merežkovskega odbijalo od revolucije, četudi je bil sprva, naklonjen marksizmu.
Merežkovskij je napisal tudi več gledaliških del (»Pavel 1.«, »Aleksander L« in »Carjevič Aleksej«), ki so imela na odru velik uspeh, ker so bile drame zelo izvirne in globoko zamišljene.
Merežkovskij je podoben Gogolju po izrazni moči, pa tudi Dostojevskemu in Tolstemu je zelo soroden, četudi sta si slednja dva tako nasprotna v ustvarjanju in gledanju na ljudstvo. Merežkovskij kot filozof je »kultur-r.ejši« od njiju, ki sta prava Rusa. Merežkovskij pa je Rus samo po zunanjščini; oblika, tehnika in metoda je zapadnjaška. Tako je v sebi idealno spojil rusko izvirnost z evropsko kulturo.
Merežkovskij je tudi velik kritik-mislec. Razprava »Tolstoj in Dostojevski« je pokazala njegov izglajen kritični čut, ostro oko in filozofsko globino.
Le »Leonarda da Vincija« imamo v slovenskem prevodu (Umetniška propaganda, 1933), vsa ostala dela pa še čakajo prevajalce. Čudno je to; naše založbe izdajajo Gang-hoferja in Malovrhe, na blesteče vrhove svetovne (posebno, če so še ti slovanske krvi!) književnosti pa pozabljajo, morda hote, morda nehote, človek vprašuje, kam vodi taka politika? Dostojevskega »Dnevnika« še nimamo prevedenega, ne del Merežkovskega (z eno, zgoraj navedeno izjemo), ne Čehova, da ne govorimo o vezani besedi. Čudno je to.
Z. Z.
Baraniju, kjer se začne angleška pot k Aleksandriji. Na slojih finega puščavskega peska je težko graditi temelje. Veter donaša vedno znova pesek, zato ga je treba sproti spravljati s poti. Cesto je treba dvigniti na nasip od dovoženega materiala.
Italijani so prepričani, da bo njih milijonska vojska dosegla cilj. Angleži jim pa odgovarjajo: »Kvečjemu 25.000 mož bo lahko prišlo po cesti dalje, za ostale bodo poskrbela le-> tala. In čim bo potegnil južni veter, ki traja včasih nepretrgoma 8 dni, bodo italijanske čete splahnele na mestu.«
Graziani pozna Libijo in puščavo, pozna jo pa tudi Wawel. Prvi se smelejši in veruje v rimski izrek: »Audaces fortuna iuvat.« Orjaški boj dveh imperijev bo pokazal, kdo bo uspešnejši v bitki za Nilovo dolino in nje dragoceno prometno-politično okolico.
NOVE NEMŠKE BOMBE ZA ANGLIJO
Radio Moskva je javil sinoči, da uporabljajo Nemci pri bombardiranj« Anglije nov eksploziv. Bombe so polnjene s stisnjenim zrakom, ki z lahkoto poruši dve ali trinadstropne hiše. Moskovski spi-ker je naglasil, da so Nemci segli po terni načinu polnjenja bomb zaradi pomanjkanja drugega razstreliva. Iz istih razlogov polnijo zažigalne bombe s petrolejem, ker ni na razpolago dragega dražjega zažigalnega materiala.
k Britanska pomorska kontrabandna
oblastva na Bermudskih otokih so zajela večjo pošiljko slik francoskih slikarjev, ki jo je poslal iz Pariza v New York neki Martin Fabiani. Sodijo, da je nemški , agent, ki bi rad nabavil v USA devize za Nemčijo. Med večjim številom slik »dekadentne« umetnosti je bilo tudi 270 Renoirjev, 30 Cezanneov, 12 Gagumov in 4 Degasi, poleg večjega števila Monetov in Piocassov.
Da povečajo proizvodnjo masla so oblasti v Alzaciji prepovedale prodajo kajmaka privatnikom. Sirarne morajo iz njega pripravljati le maslo. Racionalizirana je tudi prodaja mleka.
Zelo slabo letino pšenice je imeta letos Španija. Kljub temu, da je bila zasejana površina precej večja kakor lani, bo morala Španija letos uvoziti velike količine žfta. Po poplavni katastrofi hud udarec pred novo zimo.
Turška vlada je odklonila dostavljanj* blaga v okupirane kraje Nemčije po sedanjem kurzu nemške marke. Zahteva oni kurz, ki je bi v okupiranih deželah pred zasedbo.
Tudi znamenje časa. Letos je bilo v Nemčiji posejane 100.000 ha površine s prej zavrženim lanom, 30.000 ha prej neplodne zemlje s konopljo.
Motorni promet Holandske se nujno preusmerja na pogon z ogljem. Dovoz bencina iz Holandske Indije je ustavljen, od drugod ni goriva. Zdaj pripravljajo v gozdovih province Gerderland velike množine oglja, ki ga ,bodo uporabljali pri avtomobilih na lesni pogon.
Sianikova solata mora imet! najmanj 20*/« slanikov, piše »Berliner Zeitung am Mittag* Za solato ni treba živilske karte.
Tedenska kvota mesa v bombardiranem Londonu je povečana. Zmanjšan je pa deiei masla od 112 gr tedensko na 56 gr. Delež masti je ostal. Namesto zmanjšane količine masla pa lahko vsak dobi margarin, ki ga je dosti v državi. Tudi masti ne manjka doma, le maslo je navezano na uvoz.
Vojna lahko traja še nekaj let, menijo v Rimu. Tako poroča rimski dopisnik »New York Timesov« ter pravi, da »so v Rimu prepričam, da bo Amerika prej ali slej posegla v vojno. Sile osi se sicer ne boje tega, vendar se lahko zgodi, če ne bo Anglija prej zruše-l)?, da se bo z intervencijo USA podaljšala sedanja vojna še za nekaj let.«
40 milijonov kg rastlinja za čaj je nabrala mladina v Nemčiji, ki porabi samo kamilčne-ga čaja za zdravilne svrhe 800.000 kg na leto.
Jz druge noriSnice...”
Pod naslovom »Iz druge norišnice« piše Pribičevičevo »Seljačko Kolo«: »Med tem ko Pavelič riše zemljevide velike Hrvatske, objavljajo bolgarski zanesenjaki na drugi strani podobne karte. Eno takšnih je objavila mladinska skupina »Otca Pajsjije«. Tu štejejo v Veliko Bolgarijo carja Simenona:
1. od Turčije Tracijo vse do vrat Carigrada s 282.240 prebivalci;
2. od Grkov Tracijo in grško Makedonijo vse tja do Olimpa, s 1,715.648 ljudmi;
3. od Romunije vso Dobrudžo, ne samo južno, s 693.190 dušami;
4. od Srbov srbsko Makedonijo, vso vzhodno predkumanovsko Srbijo, tako tudi Paračin, čuprijo, Jagodino, Negotm, Bor, Za ječar, Knjaževac, Niš, Leskovac, Pirot, Vranje, s skupaj 1,970.221 prebivalci.
Kjer se mladina tako zastruplja, zaključuje »Seljačko Kolo«, se je težko nadejati ozdravljenja. Kajti, kar se vobliči v mladih glavah v nežnih letih, se lahko kasneje le s čudežem odstrani.«
Knez Starhemberg pri de Gaulleu
Knez Starhemberg, bivši vodja avstrijskih domovinskih strelcev in podkan-celar bivše Avstrije je bil dolgo časa v službi francoske vojske. Kakor poročajo iz Londona, je zdaj knez Starhemberg vstopil v vojsko generala de Gaullea kot letalski poročnik. Prejemal bo plačo enega funta, štirih šilingov in 11 pennyjev na dan.
J.
»V e č e r n J k«
■ .V n. —
Novice
O Murski Soboti in njenih potrebah
Sobota je slovenski javnosti malo bolj znana od Prekmurskega tedna. Zadnja leta se je tudi začela preurejati ter je v tem pogledu prekosila že marsikatero slo vensko provincialno mesto. Toda če hoče postati Sobota res primerna metropola Prekmurja, morajo merodajni poskrbeti, da bo dobila tudi ostale ustanove in naprave, katerih pomanjkanje kazi še danes njeno zunanjščino in ovira njen razvoj. Nujna potreba je novo gimnazijsko poslopje. Sedanje je popolnoma neprimerno in pretesno za 732 dijakov, ki se morajo gnesti v 8 učilnicah. Da je novo poslopje potrebno, smo že večkrat slišali tudi od merodajnih strani, samo zaenkrat še ni vidnega rezultata. Načrti in tudi krediti za novo poslopje so že odobreni, zato bi bilo toliko nujnejše, da bi začeli z delom. Soboška gimnazija ima največji okoliš in po številu dijaštva presega že več slovenskih gimnazij. Toda nima ne risalnice, ne kabinetov ali kake dvorane. Potrebno bi bilo tudi urediti kuhinjo za dijake, ki se vozijo daleč iz vasi s kolesi ter morajo čakati na popoldanski pouk.
V	Soboti smo dobili okrožno sodišče.
S	tem je bilo prihranjenih prekmurskim ljudem, ki iščejo po sodiščih svojih pravic vendarle nekaj denarja. Soboti je ustanova še posebno koristila. Sodišče pa je začasno nastanjeno v soboškem gradu in kljub raznim glasovom novega poslopja še vedno ni.
Posebno vprašanje so zaradi tega zapori. Danes so preiskovanci zaprti po neprimernih celicah, ki niso bile namenjene tem svrham. Tudi premalo jih je.
Nedavno je moralo na 30 posteljah ležati 50 ljudi. Tako so morali kljub drugačnim predpisom ležati med cigani in poklicnimi tatovi celo mladoletni in nekriminalni preisovanci, ki so bili tako izpostavljeni mrčesu in raznim boleznim.
Dasi bi kdo mogoče mislil, da je ta predlog »nespodoben«, predlagam, da končno zgradijo tudi v Soboti že enkrat javno stranišč«, saj je naravnost neverjetno, da ga v tako prometnem kraju, ki noče veljati za nehigieničnega in zaostalega ni. »Nesposobnosti« navkljub bi se le spodobilo, da ga zgradijo.
Misliti bi pa morali tudi na izvedbo drugih načrtov, o 'katerih smo nekaj ča-
sa bili že vsi uverjeni, da jih tako rekoč | že imamo: nova bolnica, carinarnica Itd., vse še čaka na izvedbo. Pa tudi v kultur- I nem pogledu naj omenim samo na eno j pomanjkljivost, ki Soboto kot važno kulturno središče Prekmurja močno kazi: nima nobene vsem dostopne ter večje i^vne knjižnice! Tu bi se morala pobrigati predvsem tudi občina ter posnemati vzgled nekaterih drugih naprednih slovenskih občin. Ptuj, ki ni nič večji kot Sobota, ima dve knjižnici, Celje celo tri.
Izvedba raznih načrtov, o katerih smo slišali posebno v zadnjem letu, je nujna iz narodnostnih in gospodarskih razlogov, zato nobenega odlašanja! -an.
Klasifikacija šol
Prosvetno ministrstvo jc določilo stopnjo večjega števila šol. Triletna ženska obrtna šola pri srednji tehniški šoli v Ljubljani ustreza zahtevam nepopolne srednje šole, njene ab-> solventinje sc kvalificirajo po § 45. čl. 1. zakona o uradnikih. Isto velja za osem razredno osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Trstu in njene absolvente v državni službi, ako so šolo absolvirali do 31. oktobra 1924.
Nove mezde v tesarski stroki
Od Delavske zbornice smo prejeli:
V	smislu sklepa druge poravnalne razprave med delojemalci in delodajalci tesarske stroke so se sestali pri Inšpekciji dela zastopniki Združenja tesarskih mojstrov za dravsko banovino z zastopniki delavskih strokovnih organizacij (Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokovne zveze in Zveze združenih delavcev) ter so določili sledečo novo tarifo za tesarsko stroko:
Vsa tesarska podjetja se razdele v tri razrede in sicer spadajo: v I. razred podjetja v Ljubljani, Mariboru in Celju ter v kamniškem, kranjskem, laškem, ljubljanskem, radovljiškem in škofjeloškem srezu; v II. razred kraji Dravograd, Gornji grad, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj, Slovenjgradec ter
srezi mariborski desni in levi breg, brežiški, kočevski, krški, litijski, logaški in novomeški. Vsi ostali srezi pa spadajo v III. razred.
Nove mezde, ki stopijo v veljavo naknadno s 11. oktobrom 1940 so sledeče: za tesarje do 12 mesecev prakse v III. razredu din 5.—, v II. razredu din 5.25 in v I. razredu din 6.25. Za tesarje po 12 mesecih prakse pa v III. razredu din 5.50, v II. din 5.75 in v prvem polovica din 7.25, ostala polovica din 7.75.
Predstavniki delodajalcev so izrazili svojo pripravljenost za ureditev službenega, razmerja v tesarski stroki s posebno kolektivno pogodbo ter se bodo naj-brže že v kratkem začeli tozadevni razgovori.
Povojne perspektive kovinske industrije
Zadnji »Industrijski kurir« razglablja o perspektivah kovinske industrije pri nas. Tako pravi, da je naša kovinska industrija, izvzemši nekaj primerov, omejena le na domači trg. In celo ta notranji trg je večinoma lokalnega značaja. V kovinski industriji 'prevladujejo livarne, popravljal-nice strojev, orodij itd. za svoje gospodar sko področje. Tej strojni industriji ne more konkurirati nikaka oddaljena industrija, ne domača in ne tuja.
Jugoslavija pa ima strojno industrijo, ki lahko konkurira tudi na svetovnem trgu in kateri bo ta trg tudi odprt, kakor hitro se bodo razmere spet normalizirale. Jeseniška K1D je na pr. izvažala žeblje, žico in podobne izdelke v Orient, pa celo na Japonsko. Westenova industrija za emajlirano posodo je svoje proizvode stalno izvažala v inozemstvo. Tudi doma-
čij in ladjedelnicam se ni treba bati, kajti večinoma proizvajajo za državo, ki bo vedno načrtno zaposlila predvsem domačo industrijo. Danes kljub temu še ni tako in obratujejo naše tvornice in ladjedelnice z majhno in neizkoriščeno kapaciteto. Domača industrija poljedelskih strojev bo imela vsekakor težave z inozemsko konkurenco. Ima jih celo že sedaj zaradi zmanjšane carinske zaščite. Samo večja podjetja se bodo mogla s skrajno racionalizacijo upreti tuji konkurenci. Specializirati bodo morale svojo produkcijo tudi tovarne tehtnic, zvonolivarne, tovarne galanterijskih pločevinastih izdelkov in sicer tako, da bodo mogle prodajati z uspehom po vsej srednji Evropi. Tako specializirana bo naša industrija na slabšem glede kapitala in izkušenj, na boljšem pa zaradi cenejše (toda kvalitet
čim tovarnam vagonov, železnih konstrukjno slabejše) delovne sile ter bližine trga
(toda -bo zato dalje od kovinskih surovin in polizdelkov).
DELEGACIJA ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV PRI MINISTRU PRAVDE
Pri ministru pravde se je oglasila de-putacija osrednjega tajništva odvetniških pripravnikov iz vse države v zvezi z novo uredbo o njihovih nagradah za pripravljalno službo pri sodiščih. Kljub temu, da je bila tozadevna uredba izdana že pred meseci ter je ministrstvo odredilo naj se dajo na razpolago tozadevni krediti, se nagrade še ne izplačujejo. Zastopstvo odvetniških pripravnikov je opozorilo ministra na sedanjo draginjo ter ga zaprosilo, da čim prej izda uredbo, ki bo uredila odnose med odvetniki in pripravniki. Dr. Markovič je delegaciji obljubil svojo podporo ter poudaril, da se je ministrstvo že obrnilo na odvetniške zbornice za pristanek na zahteve, ki so bile izročene ministrstvu. ♦
ZMANJŠANA TONAŽA NAŠE TRGOVSKE MORNARICE
Po podatkih jugoslovanskih paroplov-nih družb se je znižala tonaža naše trgovske mornarice skupno za 45.000 registrskih ton, kolikor je znašala tonaža
6	izgubljenih parnikov za dolgo plovbo. Tonaža pa je zmanjšana tudi zaradi prodaje ladij. »Jugoslovanski Lloyd« je spomladi prodal svoja največja parnika »Kraljico Marijo« (10.382 brutto reg. ton) in »Princeso Olgo« (8480).
Uredba o pokojninskem zavarovanju delavcev v javnih podjetjih
Minister za socialno politiko je predpisal naredbo o izvajanju zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti pri pokojninskih zavodih in ustanovah državnih in javnih podjetij ter pri pokojninskih zavodih zasebnih železnic. Uredba zaupa izvajanje obveznega zavarovanja: 1. Pokojninskemu skladu stalnih mo-nopolskih delavcev, 2. pokojninskemu skladu državne tovarne za sladkor na Čukarici, 3. pokojninskemu skladu kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev v zavodih in ustanovah za topniško-tehni-čno stroko, 4. banovinskim pokojninskim fondom občinskih uslužbencev, 5. pokojninskemu skladu Srbskega brodarskega
društva v Beogradu. Odlok socialnega ministra lahko določi izvajanje zavarovanja tudi pokojninskim skladom mestnih občin za delavce in nameščence njihovih podjetij, kakor tudi pokojninskim skladom verskih občin priznanih veroizpovedi, če občina to zahteva in izpolni vse pogoje te naredbe.
NOVA AVTOMOBILSKA TOVARNA
V	Industriji motorjev d. d. v Rakovici so otvorili danes dopoldne oddelek za izdelovanje avtomobilov. Do pred kratkim so izdelovali samo letalske motorje, sedaj bodo pričeli najpreje s tovornimi avtomobili.
RUBV M. AVRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
17
V	sobi je nastala mučiva tišina. Kristinin Obraz je prebledel ko platno. Njene vlažne, velike oči so bile skoraj tnagične.
— Biti vam žena —, je šepetaje ponavljala njegove besede.
 Biti vam žena —, je še enkrat ponovila. —Jimmy! — Težko je vzdihnila. — Ko pa me ne ljubite —, je tiho rekla.
Jimmy je izgubil glavo Ljubim te —,
jc nežno rekel. — Zelo rad te imam, Kristina. Bodi moja žena. Reci da. Oba bova tako srečna. Mar se nimava rada že izzta otroških let?
Odkar sta bila z Jimmyjem kot otroka v Upton Housu, ji nihče ni priznal svoje ljubezni, nihče jo poslej ni več prosil za poljubček, kot takrat Jimmy, ki jo je kot kratkohlačnik lovil po vrtu. In Kristina ga ima še vedno rada. V srcu je imela ta hip občutek vrtoglave sreče. To je bil trenutek, po katerem je hrepenela od onega večera, ko ga je v predmestnem gledališču opazovala iz parterja, kjer sta z materjo sedeli.
Jimmy jo je objel in zakopal svoj razgreti obraz v njene mehke lase.
— Reci da —, ji je šepetal, ne da bi čakal, kaj mu poreče. Samozavestno sc je sklonil k njej in jo poljubil na ustnice.
Kristina je pričela jokati.
Stisnil jo je k sebi. Kaj takega si Kristina še v sanjah ni mogla misliti. Zdaj pa sloni njena glava na njegovih prsih. Da, prav zares, Jimmy Challoner jo objema in poljubuje.
— Ne joči je tiho prosil. — Ne joči, saj nisem mislil hudo. Si mar huda name?
Polagoma se je jel zavedati, kaj je storil. Mrzel curek mu je preletel čez hrbet.
Poljubljal je to dekle, vprašal jo je, ali hoče biti njegova žena, toda ljubil je ni. Znabiti je izza otroških let ostalo v njegovem srcu še nekaj nagnjenja. Toda to je bilo vse. Vest mu je pričela glodati v srcu.
— Ne joči —, jo je znova prosil in tolažil. — Ali želiš, da odidem? Ne joči, dragica moja!
Kristina si je obrisala oči.
— To je samo radi tega ... radi tega, ker sem tako srečna je hlipajoč rekla.
— Jlmmy, zelo rada te imam.
Njene besede so bile preproste, brez ponarejenosti. Jimmy si je boleče grizel ustnice.
—	Ne, saj te nisem vreden —, je za-
šepetal. A^enil je resno. Ta hip se je zavedel, kako strahopetno je ravnal, kako grdo je izrabil njena lepa in najbolj skrita čustva. Kristina ga je pogledala z očmi, polnimi solz. Le na ustnicah ji je igral nežen smehljaj.
— Jimmy, in kaj bo rekla mama? —
je zašepetala. In kaj gospod Sangster?
Jimmy se je naglas zasmejal. Da, kakšen otrok je še Kristina. Kaj vendar komu mar, kaj bo delal gospod Sangster.
Sicer pa Kristina sama ni vedela, zakaj je omenila Sangsterja. Pred seboj je videla njegov ljubeznjivi obraz, ko jo je Jimmy poljubljal. Bil je Jimmyjev prijatelj, poslej bo tudi njen.
In nastal je nevšečen molk. Jimmy je ni več poskušal poljubiti. Niti dotakniti se je ni več upal.
Mislil je na oni večer, ko je Cynthijo prosil, naj mu bo žena. Bilo je v taksiju, ko sta se vračala iz gledališča, še se je spominjal vonja lilij, s katerim je imela Cynthija navonjan kožuh, še je čutil dotik njenih las na obrazu. Da, takrat je bil ves iz sebe, očaran, da še nikoli tako. In danes? Spokorno se je ozrl na Kristino. Ubogo dekle. Kako resno in odkritosrčno je vzelo njegovo ponudbo. Njen" oči sijejo ko zvezde. Ko je zagledala zamišljenega Jimmyja, se nru je plašno približala ter ga milo pogledala.
— Jimmy, poljubi me —, se je naslonila nanj;
Jimmy jo je zelo nežno poljubil na lice. Ona pa je položila roke na njegova ramena.
-r- Jimmy, ali me zares ljubiš? — ga je boječe vprašala.
Jimmyju je bilo težko. Ni ji upal pogledati v oči.
—	Seveda te ljubim —, ji je rekel skoraj nerazumljivo.
*
Bilo je že pozno zvečer, ko se je Jim-my vrnil v svoje stanovanje. Gospa Wy-attova je namreč vstrajala na tem, da mora ostati pri večerji. Nobenega dvoma ni bilo, da je bila z razvojem dogodkov prav zadovoljna, četudi je neštetokrat pripomnila, da se ji zdi, da je šlo vse s tako neznansko naglico. Najmanj pet mesecev bi morala biti zaročena.
Poljubila je Jimmyja, nato še Kristino in rekla, da je srečna.
Jimmyja pa je ves čas skeleče preganjala vest. Vesel je bil, ko je bilo konec večerje. Globoko se je oddahnil, ko se je poslovil in zapustil hotel.
Bil je torej ženin. Bil je zaročen s Kristino. In zdelo se mu je, da si je na svobodne roke nadel okove. Biti Kristinin ženin, to je vse kaj drugega, kot biti zaročen s Cynthijo. Ti dve dekleti sta bili vsaka iz svojega sveta. Jiimmy je ljubil svobodo življenja. Všeč mu je bilo okolje, v katerem je živela Cynthija. Toda vedel je tudi, da Kristini tak način življenja ne bo prijal.
Ko je prišel domov, je bil dodobra izčrpan. Neštetokrat si je ponovil, da si je za vse življenje zvezal .roke. Iz te zaroke sc ne bo mogel več izvleči.
(Dalje.)
Ljublia^a
Nov® poteze ^
Le pogledamo zunanje lice Ljubljane, se je preko letošnjega poletja in jeseni v marsičem spremenilo. Zvezda s kraljevim spomenikom na primer — čisto nova podoba. A je tudi dosti drugih točk, ki kažejo, kako se Ljubljana vedno bolj Prenavlja in modernizira. Načrti, že Pred desetimi leti zasnovani, se postopoma izvajajo, med temi je najvažnejša gradnja nove tržnice.
Na desnem bregu Ljubljanice, na fronti iromostje in Zmajski most, tam raste iz tal zdaj mogočno zidovje iz rezanega kamenja z lepo razpetimi oboki, ki dela vtis kake patricijske palače ob kanalu v Benetkah. Poslopje je na obrežni strani sko raj dograjeno; če bo vreme ugodno, bo mogoče betonirati tudi strope že pred zimo. Celoten odraz tržnice z obrežja je že zdaj impozanten in ima res velikomestno potezo.
Novi most preko Gruberjevega preko-Pa kot ravne zveze Streliška ulica — Hradeckega vas je tudi v polnem delu. Na obeh bregovih so že zbetonirali temelje za oporo mostnega loka. Izkopavanje zemlje za te temelje, ki so globoko zabetonirani za staro škarpo, je zahtevalo precej časa. V strugo zabijajo
Celje
Samomor
Riicklovo gostilno na Ložnici pri Celju je imela v najem 40 letna gostilničarka Matilda Pocajtova. Ko so včeraj zjutraj hoteli v gostilno neki moški, je bila gostilna še zaprta. Ker se na klicanje ni nihče oglasil, so gostilno odprli in našli v spalnici gostilničarko v postelji mrtvo. Pri postelji pa je bil škaf z ogljem, ki je
č Krompir je včeraj prodajala mestna Občina na trgu po 1‘75 din za kg. Krompir se bo po isti ceni prodajal tudi v soboto. Neki trgovec je včeraj zopet postavil vagon zelja, ki ga je prodajal po 1'10 din kg, pred magistrat pa je neki prodajalec Pripeljal velik voz zelja, ki ga je prodajal po 1' din kg.
c V Ormožu je umrl po daljši bolezni g. Fran Henke, hotelu’ in posestnik v Laškem, v 53 letu starosti Pogreb bo jutri ob 16'30 v Laškem, Pokojnemu bodi o-hranjen' časten spomin, preostalim naše Iskreno sožalje.
c Smrt slepca Karla. V sobi za reveže v neki celjski gostilni so našli zvečer mrtvega nbožca, ki je znan pod imenom sLpec Karl. Pokojni, čigar pravo ime ni S'jan o, se je preživljal z igranjem harmonike in petjem. Zadela ga je najbrž kap, .J pa je umrl vsled pomanjkanja. Komika je odredila prevoz trupla v mrtvašnici bolniškega pokopališča.
c Vlom na Okrešlju. V planinsko kočo pa Okrešlju so vlomili neznani storilci *h odnesli, jestvine v vrednosti okrog 1000 din. Vlomilcev še niso prijeli.
c Urejevanje vojaških grobov. Za praz-pik Vseh svetih so pričeli urejevati vojaške grobove na mestnem pokopališču. V Ldju je okrog 3000 vojaških grobov izza svetovne vojne. Na Vseh svetih mestna °hčina okrasi in razsvetli grobove.
»tul
P Avtomobilsko kolo so ukradli. Ker je
fiuma vsak dan dragocenejša, so se vrgli tatovi na kolesa in celo že na avtomobilska kolesa. Tatvine koles so na dnevnem ?'edu. Ko se je zdravnik dr. Špindler lz Juršincev mudil po opravkih, je pustil avlo na dvorišču stare vojašnice v Maistrovi ulici. Medtem so mu neznani storilci ** kradli z avta avtomobilsko kolo.
P Novi mest čez Pesnico. V Zamušanih Pri Sv. Marjeti niže Ptuja grade v polnem r-ku nov betonirani most čez Pesnico, “tar leseni most 'je že doslužil in je ogrozi promet s težkimi vozili. Ker teče tod državna in mednarodna cesta, je bilo nuj-b° potrebno, da so končno pričeli z Ihadnjo novega mostu. Obenem bodo odpraviti na lem mestu oster in nepregle-I ovinek ter zgradili del nove ceste, ki 5°„ tekla nekoliko niže Pesnice. Tako bo državna cesta tu izravnana v precejšnji daljavi.
. P Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri kriminalni film „Tajnost zakopanega «a«Iada“.
, ° Izvoz slovenskih vin v tujino v sep-dhnbru znaša 71/277 litrov, od januarja H? septembra pa je bilo izvoženih 1 mi 'Jon 98.556 litrov. Naša glavna odjemalka Nemčija, dalje Protektorat, Nizozemska
\r° ,y Črnomlju jo umrla praprababica
riarija Vajsova, vdova po posestniku. Kolti.8.! 18 letna se je poročila pred kakimi ti* leti. Sedaj živijo še štirje njeni otroci. Niena pravnukinja Breda Pečnikova, sopro-6a brežiškega zdravnika dr. Pečnika, ima /p dva otroka, tako da je bila pokojna drej že praprababica.
' licu Ljubljane
zdaj pilote s pomočjo električnega dvigala. če bo vreme suho, da se ne bo napolnil kanal z vodo, bo delo hitro napredovalo.
Dolenjski cesti se tudi obeta prenovitev, ki je že zelo potrebna, in sicer z razširjenjem prehoda, kjer se križa z železnico. Zazdaj zidajo novo, lepšo, priprav-nejšo čuvajnico. Stala bo na nasprotni strani ceste od stare čuvajnice in bo imela tudi okrogel stolpič, s katerega bo čuvaju mogoč pregled daleč na obe strani ceste in tudi na obe strani železniške proge. To bo že precej pripomoglo k zmanjšanju nevarnosti, ki jim je izpostavljen cestni promet na tem križišču. Potrebno bi pa bilo, da se hkratu tudi preuredi način signalizacije in zapiranja proge. Saj so karamboli vozil s spuščenimi zapornicami na tem kraju tako pogosti, da železniška uprfva često komaj sproti nadomešča polomljene zapornice z novimi.
Na drugem koncu Ljubljane pa podirajo poslopja velesejma, da bo čim prej vzniknil novi velesejem po velikopoteznem načrtu. Tako se Ljubljana prenavlja in razvija, koraka s tokom časa in njegovimi potrebami in zahtevami.
z ogljem
tlelo in razširjalo strupene pline, ki so gostilničarko zastrupili. Na lice mesta došla komisija je-mogla konstatirati le smrt. Truplo so prepeljali na bolnišnično pokopališče. Iz pisma, ki ga je pokojna zapustila in naslovila na svojo 181etno hčerko, je razvidno, da so vzrok dejanja družinske razmere.
c Tovorni vagon se je iztiril na celjski postaji za poslopjem Javnega skladišča. Pri iztirjenju se je podrl zaporni zid.
c Novi rudnik boksita. Pred kratkim so v St. liju pri Velenju pričeli kopati boksit. V rudniku je zaposlenih že' 35J delavcev. Boksit izvažajo v Nemčijo.
c Dve veliki stanovanjski hiši bo postavila tvrdka Weslen na griču nad okoliškim pokopališčem. Z gradbenimi deli so že pričeli.
c Cerkveni koncert, ki ga priredi v nedeljo, 27. t. m., ob 10-45 v korist revnim celjskim šolarjem v Marijini cerkvi celi-'1 ska vojaška godba, bo obsegal več lepih sklad: „Largo“ — F. Haendel; „Ave Veram" — W. A. Mozart; „Panis Angelicus"
—	Cesar Frank; „Arioso“ — F. Haendel in „Zdrava Marija" — dr. Schwab — poje solo sopran gdč. Kirbiševa. Ker je koncert dobrodelen, sc prosi občinstvo, da se ga udeleži v Čim večjem številu.
c Stavka krojačev še vedno traja. Dose-daj še ni prišlo do pogajanj. Krojaški mojstri so si ustanovili strokovni odbor. Če so isto storili pomočniki, gotayo ne bo težko najti, stik med' obema odboroma in pričeti pogajanja.
c Hlod mu je padel na nogo. 18 letnemu pastirju Alojzu Slemenšku od Sv. Matevža pri Braslovčah j'e padel pri delu hlod na levo nogo in mu zmečkali-prste. Oddali so ga v celjsko bolnišnico.
o Zveza kulturnih društev poziva vso včlanjene organizacije, da takoj po prejemu vabila začnejo z delom v smislu navodil, Id so jih prejele od vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda. Zveza poudarja dolžnost z vsemi sredstvi podpreti idealna stremljenja naše vodilne narodno obrambne organizacije.
o Voz steljo se jo zvrnil na posestnika
Ivana Srebreta v gozdu nad Belšakom pri Prevaljah. Ko je peljal domov, se je voz na neki strmini nevarno nagnil. Krnet je hotel preprečiti ,da bi se voz prevrnil po strmim,ter se je krepko uprl vanj. Voz pa je bil pretežak ter ga je pokopal pod seboj. Čez nekaj ur so prišli mimo ljudje, ki so ga potegnili mrtvega izpod stelje.
o Vodstvo Družbo sv. Cirila in Metoda
v	Ljubljani naproša vse podružnice, na rodna društva in posameznike, ki so prejeti oklic in navodila v zadevi narodne zbirke dne 10. novembra 1940, da mu čim-prejc potrdijo prejem in naročijo potrebne tiskovine in bloke. Ce kateri kraj ni prejel navodil, pa bi hotel sodelovati, naj javi svoj naslov vodstveni pisarni v Ljubljano, Beethovnova 2.
o Konj je brcnil pri oranju 42 letnega posestnika Jerneja Kendo iz Zalega loga pri Železnikih. Zadel ga je v prsi pod srce. Kmet je na posledicah udarca v nekaj minutah izdihnil.
o Zgorela je venecijanska žaga posestnika Leopolda Gregoriča v Zg. Bistrici pri Slov. Bistrici. Bržkone je nastal požar zaradi tega, ker je kdo izmed delavcev, ki so pri popravljanju žage kadili, vrgel cigaretni ogorek v žaganje, škoda znaša 30.000 din ter je 1$ do polovice krita z zavarovalnino.
Bva požara pri Ormožu
Neznani storilec je podtaknil ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Šter-mana Antona iz Pavlovcev pri Ormožu. Zgoreli so mu poljedelski stroji ter krma, tako da je oškodovan za okroglo 50.000 din. Takoj naslednjo noč je zajel ogenj gospodarsko poslopje posestnika Petka Ivana na Hardeku. Tudi tu so zgoreli poljski stroji ter krma. Škoda je ocenjena na približno 35.000 din. Oba posestnika sta le nizko zavarovana. Ljudje sklepajo, da je oba požara povzročila ista zlobna roka.
SVINJA RAZTRGALA 6-LETNO DEKLETCE
Šestletna Verona Sito je na posestvu svoje matere v Budrovci hotela rešiti pra-se, ki je obtičalo v ograji svinjaka. Ko se je dekletce približalo prasetu, je razjarjena krmača napadla nič hudega slutečega otroka, ga podrla na tla ter ga pričela pri živem telesu gristi in trgati. Otrokovo vpitje so slišali sosedi, ki pa so pritekli na pomoč šele, ko je svinja dekle toliko poškodovala, da je v nekaj urah umrlo.
o Nesreča žagarja v Vuzenici. 37Ietni žagar Jakob Proje iz Vuzenice je pred dnevi tesal plohe. Pri delu pa inu je padel ploh na levo nogo in mu jo močno poškodoval.
o Hlod mu je padel na roko. V gozdu v Razborju pri Slovenjgradcu je sekal drva 21-letni dninar Rizmal Franc iz Razborja. Pri sekanju mu	je padel	hlod	na	prst	desne
roke in mu ga	zdrobil.
o Trgatev v Slov. goricah je pričela*v ponedeljek, dne 21. t. m. Sedaj so pričeli s trgatvijo tudi vsi večji vinogradniki tako, da je ista v polnem razmahu. Oni, kateri so brali minuti teden, so dosegli jedva do 16 stopinj sladkorja, med tem ko je zadnje sončno toplo vreme dvignilo na 17 in 18 stopinj, v nekaterih izredno ugodnih legah pa celo do 20	in 21 stopinj.	To	pa	so posebne žlahtne	vrste, ki	jih	goje le	veliki
vinogradniki .V splošnem bo letošnji pridelek precej pičel, zaradi tega cene stalno naraščajo in kupujejo veletrgovci vinski mošt od preše že od 6 do 11 din, seveda za sortirana vina.
n žito namesto denarja dajejo kmetje po sremskih vaseh ne samo žanjcem, mlatilni-čarjem, mlinarjem in podobnim, temveč tudi kovačem in brivcem. Kmetje se pri brivcih in kovačih »abonirajo« kar za vse leto ter jih jeseni izplačajo z žitom.
Pretekli teden se je na prošnjo elektrarne Fala vršil komisijski ogled za (elektrifikacijo Ptujskega in Dravskega •polja ter Slovenskih goric. Po načrtih, ■ki jih je izdelala elektrarna Fala, in ki bodo izvedljivi šele postopoma tekom (prihodnjega leta, bi naj dobila električni %>k sledeča naselja in vasi; električna napeljava bo šla iz Rač proti Podovi, Ši-kolam v Cirkovce, Sv. Lovrenc na Drav. polju, na Ptujsko goro do Majšperka. Dalje iz Hajdine v Slovenjo vas do Št. Janža na Dravskem polju. — Druga trasa bi naj vezala Ptuj z vasmi občine Sv. Marko niže Ptuja, Sv. Marjeta do Velike Nedelje, dočim bi naj daljnovod iz Ptuja do Sv. Lenarta v Slov. goricah povezal tudi kraje tega omrežja.
Na zahtevo prebivalstva ptujskega okraja se je kraljevska banska uprava odločila poveriti elektrifikacijo Ptujskega in Dravskega polja Zadružni elektrar-
Podrobnosti o
O letalski katastrofi pri Borovu poročajo naknadno, da je bilo v letalu 13 oseb, izmed katerih so bili samo člani posadke naši državljjani. V Borovu sta izstopila ravnatelj »Bate« Toma Maksimovič ter »Batin« popularni nogometaš Giga Radonjič. Maksimovič je samo zaradi tega ušel strašni usodi, ker je v pogovoru z ženo zamudil odhod letala. — Vstopila pa sta v Borovu pokorna inž. Marijana Winklerjeva s svojim zaročen-cer dr. Mihajlom Pražičem. Letalo je nor malno startalo, v razdalji 1.5 km od aero droma pa se je, bržkone zaradi kvara v motorju, hipoma obrnilo proti zemlji ter padlo na levo krilo. Pri padcu se je aparat razpolovil. Posaclka in potniki v prednjem delu letala so mrtvi, dočim so odnesli potniki v zadnji polovici letala samo laže ali teže poškodbe poleg pre-stanega strahu. Kmalu po padcu na zemljo se je prednji del letala vnel. Dr. Pra-
Zdravje
je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben
človek n) zdrav.
n Sladkor za slajenje mošta. V Split je dospelo 500 vagonov trošarine prostega sladkorja za slajenje letošnjega mošta. Vinogradniške organizacje so storile vse potrebno, da ga bodo dobile še več. Od 500 vagonov, ki so določeni za vso državo, zahtevajo dalmatinski vinogradniki zase tretjino. Letošnjo letino v Dalmaciji cenijo na 900.000 hi mošta, pridelek v ostalih delih države pa znaša okoli 1.5 milijona hektolitrov.
n V Zagreb se je vrnila posadka našega parnika »Vida«, ki je na črnem morju naletela na mino. Alornarje je rešil neki ruski parnik ter jih odpeljal v Odeso, kjer so jim v kratkem času omogočili vrnitev. Rusi so z našimi mornarji prav lepo ravnali.
n Štiriperesno latinsko deteljico so odkrili med dijaštvom varaždinske gimnazije. Trije dijaki iz drugega in eden izmed najboljših iz tretjega razreda so pri be-belem dnevu obiskovati razne trgovce in obrtnike ter pri tem kradli. Izključeni so bili iz vseh srednjih šol banovine Hrvat-ske.
n V znamenju varčevanja so pričeti v banovini Hrvatski varčevati zlasti z lesom iu pisarniškimi potrebščinami, po odredbi bana dr. šufaašiča. Stari papir bodo zbirati ter oddajati Bdečemu križu, izkupiček zanj pa porabili za prehrano siromašnih šolskih otrok.
n 135 hektolitrov žganja je izpit v 25 letih svojega življenja sedaj 47-letnl Ahmed Tuce iz Mostara, kjer je žganje glavna alkoholna pijača. Dokler je imel dovolj sredstev, je iz-pil tudi po tri litre žganja in več na dan. Danes kaže vse znake notoričnega pijanca ter tava zapuščen po mestu, dočim je bil nekoč premožen mostarski trgovec.
n Iz golega praznoverja se je obesila kmetica Milka Mišič iz vasi Dubravci pri Poža-revcu. Pri poljskem delu je izgubila stekleničko, o kateri je bila prepričana, da ji prinaša srečo. Ker je ni našla, je bila prepričana, da je sreče za vselej konec ter se je odločila za prostovoljno smrt.
n Pogonske love na medvede, ki povzročajo veliko škodo na poljih, prireja s kmeti znana muslimanska športnica Ifakat Sulija-gičeva, inženirjeva soproga v Skender Va-kufu. Tudi te dni je ubila enega kosmatinca.
»gapolja in siov.gor.
ni v Ptuju, ki naj izvede vsa dela sporazumno z elektrarno Fala. Krajevno omre žje za Spuhlje, Zabovci, Markovci in Novo vas se že gradi in bode predvidoma, ako ne bo kakšnih posebnih ovir, že o Božiču zasvetila v teh krajih električna luč.
Sporedno s tem se vršijo že predpriprave za elektrifikacijo vasi Bukovci, Stojnci in Muretinci na eni strani, dočim je tudi odbor za elektrifikacijo okoliša Ptujska gora, Sveti Lovrenc na Dr. polju, Majšperk in Cirkovce na svoji zadnji seji sklenil, da skupno z zadružno elektrarno
v	Ptuju prične z intenzivnim delom, tako da pridejo tudi ti kraji do prepotrebne električne luči. Rešitev tega problema bo gotovo v veliko korist in dobro vsemu prebivalstvu, ki si posebno v današnjih časih, ko je v svetu velika borba za petrolej, želi v zmeraj večji meri električno luč.
letalski nesreči
žic je sicer še pred tem rešil iz razvalin letala svojo zaročenko, ki pa je kmalu po prevozu v osiješko bolnišnico podlegla poškodbam. Okolnost, da se je letalo razpolovilo, je tako rešila več človeških življenj.
Letalska katastrofa je zahtevala vsega
7	človeških žrtev. Med mrtvimi je tudi Slovenec 35 letni Otmar Krepel iz Velenja, ki je spada! med naše najboljše pilote.
Potniki, ki so jih prepeljali v vukovarsko bolnišnico, so vsi izven življenjske nevarnosti. Med njimi je tudi prokurist tvrdke Glanzmann & Gasner iz Tržiča Edvard GltihvveiB, ki sicer stalno prebiva v Zagrebu. Na kraju nesreče vodi preiskavo komisija, sestavljena iz zastopnikov Aeroputa in našega vojaškega letalstva, O rezultatih preiskave za enkrat še niso znane nikake podrobnosti, kakor poročajo zagrebške »Novosti«.
žrla želodčna kislina.
Počitek po napornem maršu. Takole 40 kilometrih v popolni vo}nl opremi kaj takega zares prileže
Stran 6.
»V e č e r n i k«
Zammivosti
izpoved po enajstih letih mo
General Nobile: »Zakaj nisem raje ostal na ledu in poginil!
General Umberto Nobile, nekdanji poveljnik italijanske polarne ekspedicije z zrakoplovom »Italia«, živi sedaj kot letalski učitelj v ameriški zvezni državici Illinois. Po veliki tragediji pred 11 leti so kmalu umolknile vse govorice in vesti o nesrečni »Italiji«. Nobile se je umaknil v zatišje kot strt in utrujen mož ter živel samotno v malem domu na bregu Tibere.
Šele čez leta se je svet spomnil nanj. V Ameriki je dobil stalno službo kot letalski strokovnjak. Enajst let je mož molčal. In šele pred nedavnim je po dolgem molku prvič spregovoril ter orisal napake, ki jih je stori! pri svojem poletu na severni tečaj.
Iz ponosnega in junaškega moža, ki ga je nekoč občudoval ves svet, je postal v kratkem času sivolasi starec. V svojem novem poklicu je sicer nekoliko oživel, vendar pa neprestano ponavlja:
»Zakaj le nisem raje ostal na ledu in poginil! Lažja bi bila smrt, kot teh enajst let, ki sem jih sedaj preživel. Enajst let trde in brezobzirne kritike, proti kateri je človek brez moči kot nebogljen otrok. Poleg tega pa še lastna vest, ki človeka gloda podnevi in ponoči, mu para srce in kolje živce. Amundsen je izgubil življenje, ko mi je prihitel na pomoč. Da je ostal živ, bi bil moj zagovornik pred vsem svetom. Tako pa...«
V	zvezi s to izpovedjo, s katero je sedaj general Nobile prekinil svoj enajstletni molk je treba omeniti nekatere takratne podrobnosti. Leta 1926. je Nobile kot Amundsenov pilot preletel z zrakoplovom »Norge« severni tečaj. Torej iz Rima čez severni tečaj na Aljasko in od tod v Ameriko. Krasen uspeh.
»To bi mi moralo zadostovati!« nadaljuje skrušeni general v svoji izpovedi. »Bil sem slaven, oboževan. V domovini so me nosili na rokah. Toda hotel sem še več. In tako sem organiziral ekspedicijo z zrakoplovom »Italia«. Za izhodišče sem izbral zaliv Kings-baye na Spitzbergih, od koder je bil start proti severnemu tečaju čez Grdnlandijo. Vreme ni bilo ugodno. Motorji pa so izvrstno delovali. Zrakoplov je zajadral nad severni tečaj. Vreme pa se je med tem naglo poslabševalo. Prvotni načrt, po katerem sem nameraval ostati še z dvema možema na severnem tečaju ter izvršiti nekaj raziskovanj, je bilo treba odložiti. Iz zrakoplova smo le vrgli križ na severni tečaj. To je bilo vse.
,Tu pa sem storil v svoji ekspediciji drugo napako, če namreč sodim, da je bila sploh vsa ekspedicija pogrešna. Presojal sem v tem kritičnem položaju vremenske prilike ter zaključil, da ob takem vremenu, ko Je jel divjati snežni metež ter je pritiskal mraz, ne pridemo srečno do izhodišča v zaliv Kings-bay. Radi tega sem predlagal, da odletimo proti ustju reke Mackenzie na severnoameriški kopnini, oddaljeni odtod 1.200 milj. V tej smeri se je namreč obetal ugoden veter, švedski meteorolog dr. Finn Malmgren pa je vztrajal pri zalivu Kingsbay. In jaz sem se dal proti svojemu prepričanju pregovoriti. Posledica tega je bila neizbežna katastrofa.
Megla, led, snežni viharji, da, v takem vremenu smo se vračali s severnega tečaja. Na zgornji strani zrakoplova se je tvorila debela ledena plast. In 60 milj pred Spitzbergi je nato nastala katastrofa. Zrakoplov radi ledene teže ni mogel doseči potrebne višine, padal je, dokler slednjič ni zadel ob ledene mase in se razbil. Z nekaterimi člani posadke
Krava pojedla7.000 mark
Neprijetno je bil te dni presenečen nek nemški kmet iz vasi Jutlingg. Za prodano živino je dobil nekaj nad 7.000 mark (okoli 100.000 dinarjev). Ker se je bal, da bi mu kdo denarja ne izmaknil, ga je skril v kup slame. Toda koliko je bilo drugo jutro njegovo presenečenje, ko je ugotovil, da je krava s slamo vred pojedla tudi skrit denar. Naglo je poklical mesarja, ki je kravo zaklal. V želodcu pa sta bila le dva tisočaka še oeta, ostale je že raz-
sem obležal na ledu. Zadnji del zrakoplova se je s sedmimi možmi še enkrat pognal v zrak ter za vselej izginil.
Pri padcu sem si zlomil nogo in ključnico. In tudi ostali člani so bili ranjeni. Iz razvalin in trsk smo izkopali nekatere aparate in celo malo oddajno postajo. Postavili smo si rdeče šotore in čakali pomoči. Malmgren, Mariano in Zappi pa so odšli iskat pomoči. Oba Italijana je rešil ruski ledolomilec »Kra-sin«, dočim je za Malgrenom izginila vsaka sled. Nekega dne se je pojavil nad ledeno ploščo, na kateri smo preživeli peklenske dneve, švedski letalec Lundborg. Z njim sem
odletel iz vražjega objema ledu in snega.
Da, danes šele vem, da bi moral ostati na ledu. To je bila moja tretja napaka, četudi sem odletel le radi tega, da organiziram rešitev ponesrečenih tovarišev, vem danes povsem jasno, da bi moral ostati. Nisem ravnal pravilno. In svet me je radi tega po pravici obsodil.«
Tako pripoveduje osiveli general. Radi teh treh napak je padel mož, ki je bil že tako blizu vrhunca svetovne slave. Pretresljiva je ta izpoved, kajti v sebi skriva veličastno tragedijo v večnem ledu in snegu, tragedijo, ki priča o pogumni borbi človeka s prirodo.
Da bi v temi ne zgrešili cilja
Takole montirajo člani posebnih oddelkov pod angleški bombnik svetleče rakete. Z njimi opremljeni bombnik vzleti potem na nočni polet. V temi spusti bombnik najprej svetleče rakete, ki nad četrt ure jarko osvetljujejo cilj. Šele nato prične metati razstrelilne in vž>-gaine bombe.
Na smrtni postelji se mu je povrnil spomin
Te dni j'e umrl v Parizu nek star in onemogel ulični pometač, o katerem je pred leti govoril ves Pariz. Leta 1911 so našli pred mestnimi vrati onesveščenega nekega starčka v raztrgani in povaljani obleki. Verjetno je padel kot žrtev težje prometne nezgode. Ko se ie neznani starček osvestil, so ugotovili, da je izgubil spomin. O sebi ni vedel povedati nobenega podatka, niti kje stanuje. Neprestano pa je zatrjeval, da je visokega rodu ter izhaja iz bogate rodbine. Ker so ostale vse poizvedbe brezuspešne, so nesrečnega starčka, čim si je opomogel, zaposlili kot uličnega pometača. Skozi dolga leta
S fotografskim aparatom proti pijancem
V	Nemčiji je pred nedavnim izšla posebna uredba glede pobijanja alkoholizma. Poleg drugih mer, s katerimi bodo zasledovali pijance, uvajajo zanimivo sredstvo. Vsakega pijanca bodo fotografirali, izdelali klišej, nato pa sliko objavili v časopisju. Ko se bo tak nakresan možakar streznil, bo naslednjega dne že mogel videti svojo čedno podobo v časopisu. Kdo ve, ali bo ta metoda kaj ganila ljudi, ki se alkoholu ne »morejo« odreči?
ČASOPIS INTERNIRANCEV
Francozi, ki so bili v sedanji vojni internirani v Vegenu v Švici, izdajajo svoj tednik pod naslovom »Prison sans bar-reaux« (Temnica brez rešetk), v katerem pišejo sami interniranci o življenju v internaciji. List pišejo na pisalni stroj ter ga nato razmnožujejo.
je zvesto opravljal svoje delo, ne da bi se mu v tem času kaj prida povrnil izgubljeni spomin. Starček je sicer skušal zvedeti v svojem spominu, kdo da je in od kod, vendar je ostalo vse pri starem. Nenehoma je zatrjeval, da je član visokega rodu. V upanju, da je njegova trditev pravilna, si je sčasoma pridobit širok krog prijateljev, ki so računati, da se bodo s tem prijateljstvom še okoristili, ko se bo starček zavedel svojega pokolenja. Ko pa je položila onemoglost starčka te dni na smrtno posteljo, se je razpotegnil čez njegov obraz čudovit smehljaj. »Končno,« je zašepetal, »se spominjam, kdo sem in od kod.« — »Govori, govoril« so navalili na umirajočega starčka njegovi prijatelji. »Konjederec iz Orleansa...« je še zagr-grat starec in omahnit s trudno glavo na siromašno blazino.
In zrušil se je zračni orjak...
Ostanki angleškega bombnika, ki }e bil nad Nemčijo sestreljen v zračni bitki z nemškimi lovci.
EEskimskb dvoboji
Pojem miroljubnosti polagoma spet iz* ginja iz slovarja človeštva. Vsepovsod se uveljavlja načelo: zob za zob, kri za kri. Znabiti so Eskimi, četudi še dolgo ne bodo kulturno dosegli Evropcev, ono redko pleme, ki še ni zavrglo miroljubnosti. Do danes še nimajo policije, ker je ne potrebujejo. A tudi poboji, pokolji in prepiri so jim neznani, če pa se že zgodi, da pri* de med dvema vročekrvnežema do nesoglasja, ga poravnata na silno miroljuben in edinstven način. Kdor koli se čuti užaljenega ali prizadetega, spesni na račun svojega nasprotnika primerno satirično pesem, ki jo nato prečita v večjem krogu ljudi. Nasprotnik odgovori na isti način ter pesem prebere pred istimi ljudmi. Ti potem presodijo, katera pesem je boljša. Oni pa, ki je spesnil najboljšo pesem, postane zmagovalec. Poraženec pa mora razsodbo priznati, kajti Eskimi ne poznajo ne priziva, ne apelacije.
Dolgočasna najemnica
V	večstanovanjsko hišo se je vselila nova stranka, rodbina Vljudnikova. Čez teden dni je že ustavila hišnica gospo Vljudnikovo na hodniku ter jo vprašata:
— Kako vam je kaj všeč na vašem hodniku gospa Krahujčeva?
— Prav ljubezniva gospa je, — je dejala gospa Vljudnikova.
— In kako vam je všeč tale sosednja stranka, ta gospa Slabikova?
—• Zelo prikupna žena.
— In kaj pravite o gospe Veverčevi na drugem koncu hodnika?
—• Sodim, da je prav mirna stranka.
Hišnica je zamahnila z roko in rekla:
—	Toda, gospa Vljudnikova, poslušajte,
vi	ste od sile dolgočasna! Z vami ni mogoče govoriti!
Fifi sc uči skakanja — Glej, Fifi! Toda zdajle ti zadnjič pokažem, kako moraš skočiti.
Taki so ljudje v Bag
’ Bagdad je zelo lepo mesto. Ljudje tam so zelo komodni; je to najbolj leno mesto na zemlji. Če v Bagdadu kdo gre po ulici, mu naenkrat oči zlezejo skup, pa se bo sredi ulice vlegel na tla. Kamele in osli to že vedo in se previdno izogibajo, da bi spečih , ne zbudili.
Pozimi, ko je mraz, se bagdadske lenobe vležejo kar v topli pepel, ki ga iz kopališč stresajo na cesto. Kaj bi ga odvažali, ko je lahko na cesti. Nekega dne je kopališki sluga s pepelom vrgel na cesto tudi žareče oglje. Tedaj sta prišla mimo dva in se hotela pogreti. Kmalu se je enemu vnela obleka. »Gorim, gorim! Na pomoči« je kričal. Nato njegov tovariš: »Imenitno! Le vpij tudi za menek
,Tu je bil na primer bogat trgovec po imenu Medžid. Nekega večera je sedel s svojo ženo pred hišo na preprogi. Bilo je tako lepo, tako toplo, okna in vrata sta imela na stežaj odprta. Pa je Medžid gledal gor v zvezde in dejal: »Vsak večer prihajajo zvezde. Ali jim
ni preneumno takole večer za večerom sijati laKoie pO|na nebl)?<;
8®i Njegova Žena Fatima je rekla: »Prav imaš.
'Tudi meni bi bilo to zoprno«. Nato se je na
nekaj spomnila: »Medžid, pojdi in napoji kravo. Meni se ne ljubi.« Medžid pa je odvrnil: »Zakaj naj bi kravo napojil 'jaz in ne ti?« Nato Fatima: »Zakaj pa ravno jaz?« — Tedaj se je Medžid razburil: »Ne uvidim, zakaj naj bi jaz napojil tvojo kravo!« žena je sikala: »Ti si kravo kupil in ne jaz!«
»Dobro«, je dejal Medžid. »Jaz sem kravo kupil in sem jo podaril tebi. Potemtakem je krava tvoja! In ti ji moraš tudi dati piti!« — »Dobro«, sc je namuznila Fatima. »Krava je moja, jaz sem pa tvoja, zato moraš ti za naju obe skrbeti.«
Medžid se je pogladil po bradi. »Preveč govoriš, Fatima. Raje nehaj, sicer se boš preveč utrudila.« — »Dobro«, je dejala Fatima. »Bom molčala, če boš tndi ti molčal.« — »Velja«, se zvito smehlja Medžid, »zdaj začniva oba molčati. Kdor bo pa prvi spregovoril, ta mora napojiti kravo.«
In sta molčala. Fatima se je pa tega kmalu naveličala, pa je odšla v tržnico, da izve, če je kaj novega. Tako je Medžid ostal sam. S podkrižanimi nogami je ždel na preprogi, si gladil brado in molčal. Držal bo besedo, zato je mož.
Prišli pa so v hišo tatovi. Eden njih pravd: »Ti si bogat, Medžid. Zato te . bomo okradli.« Medžid se samo smehlja, gladi brado in ne reče ničesar. Ko tatovi vidijo, da je gospodar tako prijazen in se nič ne protlvi, poberejo vse. Celo suknjo mu slečejo in copate, ki jih je Fatima lastnoročno vezala z zlatom. Nazadnje izmaknejo tatovi izpod Medžida še preprogo, ga drug za drugim potegnejo za brado in se izgubijo v noč.
Ko se je kmalu za tem vrnila Fatima, — o groza 1 Medžed sedi slečen na golem pesku, hiša pa je vsa izropana. Pa je pričela tarnati Fatima: Alah, Alah! Kaj se je dogodilo, ko me ni bilo doma. Tudi za trenutek ne smeš pustiti dedca samega...« Tedaj je Medžed skočil na noge, zaploskal z rokami in od veselja zaplesal: »Ti si stavo izgubila! Ti si prva spregovorila! Zdaj pa moraš napojiti kravo...«
Fatima je tekla v hlev, a se takoj vrnila i'1 se možu zasmejala v obraz: »Ti bedak! Tatovi so odpeljali tudi kravo. Zdaj pa vidiš! Ne moreš me prisiliti, da napojim kravo.«
Taki so ljudje v Bagdadu.
(Prevedel Kn.)
Mar
r ©s*
Težni® slovenskih zasebnih nameščencev
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov nam je poslalo v objavo ta-le dopis:
Zivljenski položaj odvetniških in notarskih nameščencev je v današnjih izrednih razmerah gotovo še bolj obupen, kakor položaj trgovskih, bančnih in industrijskih nameščencev, katerih službeni prejemki so bolje urejeni.
Vendar so pa privatni nameščenci s fiksno plačo na splošnem zaradi dnevno naraščajoče draginje v vedno bolj obupnem položaju.
Delavska in nameščenska zbornica v Ljub-'Jani sporoča, da so meseca oktobra 1940 na-JNesčenske strokovne organizacije poslale delodajalskim organizacijam spomenico, ki pra-
vi	med drugim:
»Zaradi izjemnih gospodarskih razmer se fljftiajajo zasebni nameščenci v vedno bolj obupnem položaju. Cene življenjskim potrebščinam se dnevno zvišujejo, indeksi Narodne banke, revije »Indeks-Benko« v Zagrebu in delavske zbornice v' Ljubljani nesporno dokazujejo, da so se vzdrževalni stroški za rodbino zvišali tekom zadnjega leta kar za 40 do 50%. Toda komaj ugotovi indeks te ali |^ne ustanove odstotek podražitve, so medtem -e zopet poskočile cene, tako, da je vsak indeks, ki je priobčen javnosti, primeren le še presojo včerajšnjega stanja, dočim je za današnji dan položaj že zopet slabši in dra-8>nja že zopet večja.
V	teh izjemnih in težkih časih je neobhod-no potrebno, da se delodajalci in delojemalci ?Porazumejo in določijo plače, ki naj jih prejemajo nameščenci, da bodo kos obvezam, ki ji*1 terja od njih skrb za dnevno življenje.
moremo se več zadovoljiti, da bi bilo od Proste presoje in individualnega dogovora odvisno, kako sc odmerjajo plače. Prilike, v katerih živimo, zahtevajo, da se splošno ure-de nameščenske plače, če hočemo očuvati na-(Jieščenski stan socialnega propada in če ho-eemo ohraniti njegovo delavoljnost in sposob-n°st, da v redu in v zadovoljstvo svojih delodajalcev izvršuje odgovorne posle, ki so mu Poverjeni. Mislimo, da ni delodajalca, ki ne bi resno upošteval tega dejstva.
Nameščenske organizacije so zato odločile, da predlože delodajalskim organizacijam Pfedlog, kako se naj za enkrat urede name-seenski prejemki. Enotno ureditev prejemkov nameščencev v dravski banovini bo imela tudi to ugodno posledico, da bodo vsa podjetja enako obremenjena z novimi izdatki za name-ščensko osebje in da bo s tem izravnana konkurenčna sposobnost.
Nameščenske organizacije predlagajo, da se vsem nameščencem brez razlike in z veljav nostjo od 1. oktobra tega leta zvišajo dosedanje plače tako, da se prizna pri plačali 2.500 din 40?/o povišek, do 3.500 din 30°/o Povišek, do 4.500 din 20%, povišek in pri pla čah nad 4.500 din 10»/o povišek.
Da se nameščenci sedaj tik pred zimo pre skrbe z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami — in to še preden so se zopet še bolj Podražile —, naj bi delodajalci s 15. okto-
brom t. 1. izplačali vsem nameščencem brez razlike enomesečno plačo.
Nameščenci v Zagrebu so se z delodajalci sporazumeli, da se na novo urede prejemki nameščencev in je bilo potom arbitraže zastopnikov banske uprave določeno, kakšni so novi prejemki nameščencev. Iz poročil, ki jih prejemamo, sledi, da se bodo novi povišani prejemki zagrebških nameščencev uveljavili za vso hrvatsko banovino in za vse kategorije nameščencev.
G. ban dravske banovine je v posebnem do pisu na g. bana hrvatske banovine priobčil, da se bo radevolje pridružil vsaki akciji, da se enotno reši vprašanje dohodkov zasebnih nameščencev. Ker je sedaj na Hrvafskem že deloma rešeno vprašanje poviška nameščen-skih plač, je nujno potrebno, da se to vprašanje povoljno reši tudi v dravski banovini.
Prepričani smo tudi, da bo g. ban dravske banovine novo ureditev nameščenskih plač z vso odločnostjo podpiral. To tembolj, ker je iz statistike socialnega zavarovanja znano, o:i so bili doslej povprečno v dravski banovini
nameščenci slabše plačani kakor v hrvatski banovini, četudi so življenjske prilike v dravski banovini zaradi večjega porasta draginje še težje.
Odbor Odvetniške zbornice v Ljubljani je vsled vloge Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru in vsled dopisa banske uprave dravske banovine, s katerim je bila Advokatski zbornici priobčena vloga Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani, uslužbencev ter soglasno sprejel sklep, da smatra kot kršitev ugleda odvetniškega stanu a) brezplačno zaposlitev volonterjev-volon-terk v dobi, daljši od enega meseca; b) plačevanje odvetniških nameščencev-nameščenk s prenizkimi plačami.
Kot osnovo za merilo primernosti plače odvetniških nameščencev smatra odbor, da mora doseči plača odvetniškega uslužbenca-usluž benke s potekom prvega meseca minimalno mezdo; s potekom prvega leta službovanja najmanj din 600.—, s potekom drugega leta najmanj din 800,— in so potekom petega leta službovanja najmanj din 1000.— na mesec.
MALE OGLASE
za sobotno številko Večernika" pddajte
ze danes!
Tudi zaščita stanovanjskih podnajem' nikov Je potrebna
Proti draginji in abnormalnemu dviganju cen še borimo z’ raznimi sredstvi in načini. Ponekod je ta borba zelo tankovestna, dočim se na drugih straneh vrše nemoteno zlorabe naprej. Stanovanjski najemniki so dvignili upravičeno hrup in dosegli z uredbo zaščito svojega položaja. Hišnim posestnikom je pod strogimi kaznimi onemogočeno kakršno koli dviganje stanovanjskih najemnin. Tako so zaščiteni stanovanjski najemniki, dočim pa ostajajo stanovanjski podnajemniki na milost in nemilost prepuščeni izkorišče-valnim stremljenjem poedinih najemnikov.
Najemniki stanovanj oddajajo poedine sobe svojih stanovanj podnajemnikom, večinoma dijakom in samskim nameščen-
cem. Radi večjega števila rezervnih oficirjev, ki so službeno zaposleni v Mariboru, so večinoma vse sobe za podnajemnike oddane ter vlada pogosto veliko pov praševanje po opremljenih sobah. V zvezi s tem se je stanarina za takšne sobe občutno dvignila, v nekaterih primerih celo 40—70»/o.
Kadar koli se zve za kakšno prazno sobo, romajo tjakaj cele procesije iskalcev sob, ki ponujajo visoke najemnine in tako se ta stopnjuje. Zato bi bilo pravilno, da bi oblasti zavzele tudi tu pravilno stališče ter energično onemogočile novo navijanje cen za opremljene sobe. Zavedati se namreč moramo, da samski nameščenci v današnji dobi mnogo teže izhajajo ter je treba tudi njihov položaj zaščititi.
Razdelitev bombažne preje
Te dni je bila v Beogradu širša seja posvetovalnega, odbora, za tekstilno industrijo, na kateri so razpravljali o razdelitvi bombažne preje za četrlo četrtletje v tem letu. Poudarjali so, da je treba na vsak način odpravili težkoče, ki so naslale pri uvozu preje
iz Italije in Turčije. Nadalje so raz-molrivali o standardizaciji in tipizaciji bombažnih izdelkov ter o ustanovitvi skupne ustanove predelovalcev in uvoznikov bombaža, bombažne-preje iu fiocce.
Industrijski razvoj Radvanja
Razni mali industrijski obrati se naselijo raje v okolici, kakor pa v mestu. K temu silijo male industrijce predvsem Šmotni problemi, in sicer višina doklad. Vidimo, da je v Studencih v zadnjih letih nastalo mnogo malih tekstilnih tovarn, šedaj pa se tudi v Radvanju postopoma Pojavljajo posamezni mati industrijski obrati.
' Radvanje ima že staro razvito opekarno industrijo. Do pred par leti sta obratovali tu dve opekarni in sicer v Sp. Radvanju Nasimbenijeva, ki je sedaj modernizirana in ima večjo kapaciteto in v Zg. Radvanju Rajzerjeva, katero pa so pred Petimi leti likvidirali in podrli.
m Poročili so se v Mariboru: Gosak Jo-fef, ključavničar drž. žel., in Auberšek Katarina; dr. Grzetič Alojzij, zdravnik, in «upena Zora, dipl. lilozotka; Andrašič Jo-gostilničar, in Kašel Terezija, zasebnica; Ilorval Franc, priv. uradnik, in Jvanuša Danica, absolv. gospodinjske šole; Mihorko Franc, delavec, in Pregel Julijana; Potočnik Jožef, zidar, in Kokol Antonija, tkalka; Potočnik Stanislav, lovar. delavec, in Lorbek Roza, postrcžnica; Mlač Albin, Jetniški paznik, in Vertačnik Albina, ši-yilja; Somrck Karel, mizarski pomočnik, •n Drozg Elizabeta, kuharica; Puhar Stani-slav, tovarniški delavec, in Čuček Marija, J>ostrežnica; Golinar Ivan, kotlar drž. žel., !u Koren Albertina, tkalka.
.m Premeščeni so: Ivan Vidmar, upravno Pisarniška uradnica IX. skupine pri pred-Kl°jni.šlvu mestne policije v Mariboru k Upravi policije v Ljubljani; Jakob Klemenčič, upravno pisarniški uradnik VIII. skup. Pri upravi policije v Ljubljani k prcdsloj-ftiSlni mestne policije v Mariboru; Josip »ciberl, podnadzornik policijskih agentov
•	razreda VIII. »kup. pri upravi policije X Ljubljani k predstojništvu mestu" llcije v Mariboru; Alojzij Rener ,pol Jtražnik pripravnik zvaničnik III. skupine Pri upravi policije v Ljubljani k predstoj ništvu mestne policije v Mariboru.
, ni Pri podružnici Narodne banke v Ma-Hhoru je dobil pravico sopodpisovanja višji Uradnik le podružnice g. Albin Hudnik.
V Burski vasi pa je pred 4 leti bila zgrajena mala tovarna svile lastnik; »Mariborska tovarna svile d. d.« Ta obrat se je zelo dobro obnesel in je tovarna že trikrat zaporedoma obrat povečala. Sedaj n. pr. delajo v treh skupinah noč in dan in baje tu ni pomanjkanja surovin ter tudi ves izdelek gre sproti v promet. V tej tovarni je zaposlenih mnogo domačih delav cev in delavk.
V Novi vasi je g. inž. Zadnik zgradil železo livarno, ki je dobro obratovala, a je v zadnjem času obrat ustavila, ker je prišla v finančne težave.
Kakor čujemo namerava neki podjetnik zgraditi novo livarno v Radvanju. V ta namen se že pogaja za nakup nekega zemljišča in bo v kratkem pričela z gradnjo.
Delavstvo z zadovoljstvom odobrava ustanavljanje takih malih ind. obratov. Odobrava pa tudi občina, ker imia tako vir dohodkov.
po.
m Dve mesti zdravnikov-uradnikov za
splošno prakso v Mariboru je razpisal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj je do 6. novembra.
m I'L policijske službe. Napredovala sla pri predstojništvu mesbie policije v Mariboru stražnika Matija Megla in Ivan Florjančič.
Srebrni svinčniki in nalivna peresa haTvl S:
M. Jfgerjev sin. Gosposka ulica 15
m Novo telefonsko govorilnico so le* dni
postavili pred glavnini kolodvorom.
m Vino v potok. Tukajšnje državno tožilstvo je bilo obveščeno, da točijo trije gostilničarji iz Sp. Voličine, s Sladkega vrha in iz Selcev v Slov. gor. pokvarjeno vino. Zato so oblasti odredile uničenje lega vina. Organi so izlili v potok kar štiri sode lelos tako drage pijače.
m Ker so ponoči risali po zidovih in plotovih razne slike in znake, je tukajšnji veliki senat obsodil 27 letnega slikarskega pomočnika Josipa Ranta na eno leto, 25 letnega mehanika Petra Lebana na 10 (mesecev strogega zapora. Za svoj „delokrog“ so si zbrali v noči na 1. september Maribor, Pobrežje in Studence.
m Zaradi nedeljske vožnje % avtomobilom je bil neki mariborski avtomobilist kaznovan z denarno globo 5000 din.
m Predavanje za privatne in trgovske nameščence bo priredil Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru v pelek, ‘25. oktobra, ob 20. v dvorani hotela „Pri Zamorcu'. Dr. A. Reisman bo predaval o novi naredbi, ki določa minimalne plače za privatne in trgovske nameščence.
m Izlet v Prekmurje. Turistični odsek Turing kluba v Mariboru priredi 27. I. m. izlet z železnico iz Maribora v Prekmurje. V programu je obisk in ogled Murske Sobote, opoldne pa nadaljujejo izletniki vožnjo do Gornjih Petrovec, od koder podvzamejo kratek peš izlet do stare cerkve v Gor. Pelrovcih, kjer se nudi krasen razgled po vsem vzhodnem Goričkem. — Odhod iz Maribora z jutranjim vlakom ob 5'27 in se vrnejo zvečer ob 21.49. Cena vožnje din 51"—. Prijave sprejema klub najkasneje do sobote opoldne v pisarni „Putnika“, Maribor, Trg svobode —Grad.
m Lepega gavrana je poslal v izdelavo tukajšnjemu preparatorju Francu VValnerju ljutomerski izvoznik jajc in perutnine M. Šumak. Ta žival ima svojo domovino visoko na severu ter se pojavi pri nas le prav redko. Morda je to znamenje, da nas čaka stroga zima.
m Kaj vse kradejo. Služkinja pri nekem mariborskem industrijalcu si je v pralnici skuhala 2 in pol kg pljuč. Ko je za hip odšla iz pralnice, je v njo smuknil neznanec ler ji odnesel kosilo.
m Tatvina denarja. Ženi linančnega nad-preglednika Rozi Simončičevi je nekdo z Glavnega trga 24 ukradel 500 din gotoviue.
m Živinski sejein v Mariboru. Pripeljanih je bilo 9 konj, 37 bikov, 120 volov, 463 krav in 7 telet. Skupaj 630 komadov. Gene . so bile naslednje: Debeli voli 8’50—9'50, pol debeli 7—8'25, plemenski 7'50—9‘25; biki za klanje 6'50—8; klavne krave 6‘50—7'o0, plemenske 7—8, za klobasarje 5—6, molzne 6'50—7'50, breje 6—7'50; mlada živina 7 do 8‘50; teleta 9—11. Mesne cene: volovsko I. vrste 16—18, II. 13—15; meso bikov, krav, telic 12—18, telečje I. vrste 12—18, II. 12 do 16; svinjsko 21—22 din. *
*	Mojster SVENGALI in Vaša usoda Analize v vseh življenjskih vprašanjih na resni podlagi Vam daje Svengali v hotelu „Zamore“ dnevno.
—BCTag———P
Narodno gledališče
Četrtek, 24. okt., ob 20.: „Cyrano de Bergerac“. Red C.
Petek, 25. okt.: zaprto.
Sobota, 26. okt., ob 20.: „Nenavaden človek". Red A.
Ncdelijo, 27. okt., ob 15.: „Vdova Ro-šlinka“. Znižane cene. Ob 20.: „Nenavade» človek“.
Prva popoldanska gledališka predstava
v tej sezoni bo to nedeljo, 23. t. m., ob 15. Vprizori sc Golarjeva zabavna veseloigra „ Vdova Rošlinka“ z go. Zakrajškovo v naslovni vlogi. Veljajo znižane cene.
Kino
* Grajski kino. Samo do vključno petka izborni češki film „Vražji študentje". Izrabite zadnjo priliko hi si oglejte veleza-baven film. Pride: »Izvršil sem povelje*'.
* Union kino. Od danes prvovrstni dvojni spored: 1. črna mačka, napeta vsebina tajinstven. pustolovščine. 2. Izgubljeno mesto, naj večja filmska senzacija, moderna tehnika, televizija.
* Esplanade kino. Na mnogostransko željo se predvaja do vključno petka prekrasni ,razkošni velefilm „Maria Antonlctta* z Normo Shearer v nemškem jeziku.
Uspeh naših sokolskih strelcev v Beogradu
V nedeljo, 21. t. m. je priredil Savez SKJ prve strelske tekme naraščaja in članov, ki so se jih udeležili iz Slovenije tudi člani in naraščaj mariborske, celjske in kranjske župe,
V	Beograd so odpotovali v petek zvečer pod vodstvom V o š n e r j a. Na nedeljskih tekmah so si priborili odlična mesta..
Pri vojaški puški na 100 m je dosegla celjska ekipa peto mesto, Celjan Jože Piki pa pri posameznikih prvo mesto s 97 točkami. Pri naraščajnikih je dosegel v isti disciplini Celjan Avgust Keblič tretje mesto. V tej disciplini so sc najbolj izkazali Beograjčani, ki so streljali prvi in imeli tudi drugačno municijo.
V vojaški puški na 200 metrov je zmagala druga mariborska ekipa, drugo mesto pa je zasedla prva mariborska. Med posamezniki je zasedel tretje mesto Beg Adolf (mar. žup.), četrto pa Kračun Zvonko (mar. ž.).
V	vojaški puški na 400 m je zasedla celjska župa 2. mesto. Pri posameznikih je na 3. mestu Celjan Feliks Smola, na 6. pa Celjan Gusti Grobelnik.
Z zračnimi puškami so smele ekipe streljati s svojimi. 1. mesto ima 2. mariborska ekipa, 3. mesto 2. ekipa iz Kranja, 4.
3.	mariborska ekipa in 5. mesto zopet Mariborčani, 6. pa ekipa Kranjske župe.
Med posamezniki imajo 1. mesto Mariborčani prof. Pero Cestnik, Milivoj M i h o r-ko in Vado Turič s 50 točkami (100»/o),
2.	mesto pa Beg Adolf in Kračun Zvonko iz marib. župe, ter Miloš Lutar iz Kranja (49 točk).
Pri malokalibrski puški so se mariborske ekipe plasirale na L, 2. in 3. mesto, celjska župa pa na 5. in 6. mesto.
Pri posameznikih je zasedel Dušan L u š i n (Mbr.) 3. mesto, Jožef M a 1 e k (Mrb.) 4., Cvetko Ž i v k o v i č (Mrb.) 5., prof Pero
Cestnik 6., Milovan Mihorko (Mtb.> 7. in Jože P i k 1 iz Celja 8. mesto.
Naraščajniki z malokalibrsko, puško na 50 metrov: 1. mesto ekipa marib. župe in 3. mesto ekipa marib. župe. Pri posameznikih je zmagal Božo Gorup (mar. župa), na 2. mestu je Mariborčan Ferdo Sešek, na 3. pa Mariborčan Efnii Medveš č e k.
Mariborski naraščajniki sto zmagali tudi pri zračni' puški.
Tako so se Mariborčani odlično postavili in dokazali, da .Slovenci prednjačimo v strelskem športu. Od osmih prvih mogočih mest so si jih priborili pet, nadalje 4 druga mesta, dve tretji, 1 četrto in 2 peti. Po doseženih rezultatih je po; skupnem štetju mariborska župa prvak SSKJ. Med posamezniki pa sta se najbolje odrezala Mariborčana Beg Adolf ig Kračun Zvonko, ki bosta po vsej verjetnosti zasedla mesti med prvo petorico strelcev. Vseh tekmovalcev je bilo okrog 200.
t:
KANC!
7eform"^
Stran 8.
»V e č e r n 1 k*
Soort
Ping-pong turnir za prvenstvo Maribora
V prireditvi Slovenske table-teniške zveze bo v soboto in nedeljo v telovadnici meščanske šole v Krekovi ulici prvenstveni turnir najboljših slovenskih table-teniških igralcev V skupini moštev bodo nastopili Hermes, Mladika, Celje, Mura, Korotan, Planina in Brat-s*v0- ,TU s? ^9. odločilo, kateri klub ima v Sloveniji najboljše moštvo. Glavna borba bo med prvimi štirimi. Ostra konkurenca bo v singlu, kjer bodo tekmovali drž. prvak Marinko, prvak Slovenije Krečič, reprezentanta Ne-!J.’?C J- 'P .Djinovski, brata Belak, brata Vre-;ič. Strojnik, Lakner in dr. Vprašanje prvaka ;e pri tej udeležbi popolnoma odprto. Med damami se bodo borile za prvenstvo akad prvakinja Pustoslemškova T., ga. Kononenko. 3. Bačičtva, L. Barletova, M. Virantova, morda bodo nastopile tudi nekatere Mariborčanke, kar bi trebalo le pozdraviti. Med juniorji
pa so favoriti konkurence brata Vrečič, Krašovec, Tršinar, Knific. Tekmovanje bodo močno poživili krasni pokali in plakete. Propagandni turnir, ki je namenjen v visoki meri poživitvi namiznega tenisa v Mariboru, je zbudil mnogo zanimanja. Občinstvo naj ne zamudi j prilike, da bo lahko videlo slovenske repre- j zentante v tej lepi panogi športa.
TEKMOVALO BO TUDI VEC MARIBORČANOV
Za Mariborčane bo v nekem pogledu najzanimivejša skupina novincev, saj bodo tu igrali po informaciji iz zanesljivega vira tudi mnogi prijatvelji namiznega tenisa v Mariboru in oko lici. Ker sta 1SSK Maribor in SK Železničar že ustanovila posebna odseka za namizni tenis, je pričakovati, da je sistematično gojenje tega športa v Mariboru zopet zagotovljeno.
Zaključni atletski meeting
V primeru dovolj ugodnega vremena bo priredil SK železničar v nedeljo, 27. oktobra. :ia svojem stadionu zaključno atletsko tekmovanje s pričetkom ob 10. Pravico starta imajo vsi atleti klubov, ki so včlanjeni v SLAZ. Prijave je treba poslati do 26. oktobra ob 12. na naslov prireditelja, kjer se dobe tudi na-daljna pojasnila in tekmovalni spored.
DEVETO KOLO TEKEM V LIGI
V 9. kolu ligaških tekom v slovenski ligi bodo tekmovali železničar—Mars (3 :2) v Mariboru, Kranj—Maribor (1 :1) v Kranju, Ljubljana—Amalcr (2:3) v Ljubljani m Olimp—Bratstvo (1:4) v Celju. V oklepajih so rczullali jesenskih prvenstvenih tekem.
PRELOŽENE PRVENSTVENE TEKME
Zaradi medmestne tekme Ljubljana—Maribor, ki bo 27. oktobra v Ljubljani, ter repre-
zentančne tekme Hrvatska—Slovenija, ki bo 3. novembra v Zagrebu, so nekatere junior-ske tekme preložene na kasnejše termine. Srečanje železničar—Maribor, ki bi se bilo moralo odigrati že preteklo nedeljo, je določeno na 10. november, nedeljska tekma Rapid— Slavija bo 17. novembra, event. bo pa preložena tudi še tekma Maribor—Rapid, ki so jo že prvič odgodili do 3. novembra, ako bi morala prizadeta kluba prispevati več igralcev v slovensko reprezentanco.
POSEST
Poceni prodani lepo dvostanovanjsko novo,
DAVKA PROSTO HIŠO v neposrednji okolici Maribora. Hiša je solidno zidana z opeko, klet, voda, vrt, ob Klavni cesti in avtobusni postaji. A. Prodan, Celje, Krekova cesta 10/111	19240-11
OBRT > TRGOVINA
• KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa p-ečarska in keramična j dela izvršuje solidno in po-j ceni Anton Rajšp, Maribor I Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
VINSKE SODE
26, 32, 57, 91, 110 litrov, prodam. Maribor, Taborska 7. 19224-13
HIŠA
naprodaj v Dobravi, sestoje-ča iz sobe, kuhinje in vrta za 18.000 din. Vprašati Bohinc Filip, Dobrava 22, Tezno	19237-11
MARIBORSKI PRVI RAZRED
V zapadni skupini prvega razreda je nedeljska tekma Slovenjgradec—Rapid preložena na spomlad, v vzhodni skupini pa sc ho odigrala že prva tekma za pomladansko prvenstvo med Plujem in Dravo. Tablica vzhodne skupine je po končanem jesenskem delu prvenstva 'sledeča:
Mura	3	3	0 0 26 : 2 6
Lendava	3	2	0	1	8:11	4
Drava	3	1	0	2	6:12	2
1’Iuj	3	0	6	3	2 :17	0
MALI OGLASI
C£NC MALIM OOLASOM: V malih oglasih slan«	vsaka beseda 51	nur najmanjša prlstcjbina za	le
ozlua le din 10.—. Dralbe. preklici, dopisovanja	In ženltovanlskl	ozlasl din 1— po	besedi. Naj-
ineaek ta te orlaie te din 12,— Det ............................
.  i oblavo znal« din t—. Znesek ta _____________________________    „	    „„
1» »Poslati v pisma skupal a naročilom ali pa oo	poštni položnici	na čekovni raCun	št. 11.409	—
Za vse platnene odzovore elede malih oclasov se	mora priložiti znamka za 3 din.
manlll znesek za te pzlaae ie dih 12.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znala din 3—, Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma za
TRGOVINA
v centru mesta se ugodno proda na prometni točki brez konkurence. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 19235-11
Prodani
STAVBENO PARCELO
v mestnem okraju brez posredovalca. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 19230-11
ZELO LEP GOZD
v bližini velike ceste in železniške postaje se ugodno proda Ponudbe pod »Najboljša naložitev denarja« na ogl. odd. »Večernika«
19200-11
POZOR KUPCI!
Dne 30. t. m- ob 10 uri se proda na javni dražbi pri tuk. sodišču, soba št. 27. eno družinska hiša (vila), katera se nahaja na enem najlepših prostorov nad Tomšičevem drevoredom. Izklicna cena din 155.437. Tozadevna pojasnila daje »Triglav«, reali-tetna pisarna, Maribor, Aleksandrova 12. Tel. 25-34.
19217-11
GLASBILA
Prodam dobro ohranjen RADIO APARAT
»Nora« 1938 za din 2000 v gotovini. Trgovina , Šafer, Špesovo selo, Pobrežje _______ 19226-20
VOZILA
Kupim globok
OTROŠKI VOZIČEK
Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Dobro ohranjen«.	19233-22
PRIDELKI
DROBEN KROMPIR
se proda. Vprašati pri Miri Penič, Vetrinjska ulica 9. 19236-23
Kdo pozna
BIVALIŠČE
svoječasnega vrtnarja Uun Antona, na gradu »Hausanr pacber«, naj blagovoli piša« na ogl. odd.
VAŽNO ZA VSAKOGAR!
Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vase peči in štedilnike pri Pry. vrstnem pečarskem podjetni' Stalno velika zaloga nab novejših modelov peči. =te' dilnikov in stenskih oblog-Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tvrševa ulica 12-  18218^28
Prodam 7 kompl- letnikov SLUŽBENIH NOVIN Naslov v ogl. odd. »Večer* nika«	19225-2»
Dnevno
Živi Karpi
in postrvi pri tvrdki
Ferdo Greiner
Maribor, Gosposka ul. 2
SCHMEIDER
WZAGREB. NIKOUCEVAIO
Prodaja v M ariboru
V. IH
in sinova
Jurčičeva 8
Prikroievanie
s lem krivulj ni ko m je prineslo VaSim kolegom in kolegicam uspeh* Tudi Vi prejmete točna navodila od izumitelja tega
JF. SCHAUBR
Majstrova 13-11-6 Maribor
siuZbo dobi
STAREJŠO KUHARICO
išče boljša gostilna v manjšem mestu Nastop takoj Ponudbe na ogl. odd. ■ »Večernika« pod »Dobra kuharica«. 19241-2
SLUŽBO IŠČE
Starejša, poštena in „ ZANESLJIVA KUHARICA
ičf> službe k boljši družini. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Ku-harlca«.____________ 19232-3
~ MLAD FANT
s šoferskim izpitom, gre za pomočnika k tovornemu avtomobilu. Naslov v ogl, odd. »Večernika«.	19231-3
TANOVANJL ODDA
Odda se 1 novembra DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico v novi hiši manjši mirni stranki. Vprašati Ljubljanska ul. 24.
„  19244-5______________
Sončno in suho dvosobno PODPRITLIČNO
STANOVANJE
se odda za din 360 Aljaževa ulica 4.____________19239-5
DVOSOBNO STANOVANJE
se s 1- XI, odda. GaJeva 7. 19200-5
STANOVANJE IŠČE
Iščem
1- ALI 2-SOBNO STANOVANJE
ža takoj v bližini Koroške c. Naslov pustiti v ogl. odd. 19242-6
SOBO ODDA
Odda se
PRAZNA SOBA
s souporabo kopalnice. Naslov V ogl, odd. »Večerhika«. 19243-8
SOBO IŠČE
OPREMLJENO SOBO
iščem v novi zgradbi v centru mesta. Naslov pustiti v ogl- odd. »Večernika«.
19186-9
LOKAL
SOBA, KUHINJA
in delovni prostor za čevljarja ali krojača, ev. tudi vrt v bližini Tržaške ceste sc s 1. novembrom odda v novi hiši. Naslov v ogl. odd-»Večernika«.	19221-10
Brez posebnih obvesIR posameznikom.
V globoki tugi sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je po mukepolni bolezni v 53. letu starosti danes ob 17. preselil v večnost moj ljubljeni soprog, odnosno svak in stric, gospod
Fran Henke
hotelir in posestnik
Dragi pokojnik bo prepeljan iz Ormoža na svoj dom v Laškem, kjer bo pogreb v petek, dne 25. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, na domačo pokopališče.
Laško, dne 23. oktobra 1940.
žalujoča soproga In ostalo sorodstvo.
Dovoljujeva si Vam vljudno naznaniti, da sva prevzela
^ krojaški atelje
na Alek sandrovi cesti 12
v katerem sva bila dolgoletno zaposlena kot prikrojevalca ozir. prva delavca. Potrudila se bova, svoje dosedanje in tudi nove stranke v vsakem oziru zadovoljiti. Priporočava se za obilen obisk A. Žagar In M. Podbevšek
sok M fisotkc
v TISKOVNI ZADRUGI
Cankarjeva 1 - Telefon 25-45.
izd Ja In urejaj« ADOLF RIBNIKAR « Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se M rračajo. •** Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25.-67. In oprave štev. 25-67* — Poštni čekovni račun štev, 11. 409.