Slaba družba
(osaška le bila vdova. Sin Anton učil se je tljueaničarstTa pri svojem strijoi.
fDober siu je bil sin vdove Nosaške. Kako se je pa tudi zanj bala! Noč in dan je skibela, da bi se mu kaj ne pripetilo. Vzgojila ga je tako krščansko, da je bil Anton res dika svojih sovrstnikov. Zdaj pa, odkar je šel Anton k strijeu, skrbela je zanj s podvojeno skrbjo. Zdaj ga je priporočala v molitvi Bogu, zdaj ga je priporočala strijcu, zdaj njegovej ženi, zdaj zopet mu Se napovedala toliko lepib naukov, zdaj zopet je Sivala njegoro obleko, zdaj zopet rau napravila dovo. Ites vsa je gorela in žrvela za svojega jedinca! Le zlato materino srce je tako dobro, tako stanovitno.
postal v treh letih poruoč-nik. In zopet oova mate-rina skrb!
Anton je
hotel na tnje,   pogle-dat svet  in ¦ poskusit srečo. Odpo-toval je.
Od takrat nibilodneva,
da ne bi   .; kledala  No-i'
katsrem je
kip Matere
bo^e. Od-
slej je pre-
oehalavsaka
druga po-
moč — le
molitev še
je bila, za
katero je
ADton   pro-
sil, odhnjajo
od doma.
Bil je zdrav,
izučen klju-
¦ aničar, ne-
kaj denarjer
je imel pri-
cerkvi  pred       hranjenih in oltarjem, na                                                                                        cvetica   ne-
dolžnosti je še cvetela na njegovih licih.
S?et je budoben — dejala je dostikrat Nosaška Antonu — torej bodi pre-Tiden!
Svet je hudoben — te besede so zvenele Antonu vtsdno po ušesib. Toda časoma pa so vendcr — le odzvenele.
Dobil je delo v velikem mestu. Ker je bil priden delavec iu bistre glavice, zna se, da ga je mojster Ijubil. In mati se je reselila Antonovih pisera, toda konec vsakega odgovora je pa vender le bil: Ne mudi se predolgo na tujem in vrni ee!
Antou je imel vedno veejo plaeo io večje zaupanje pri raojstm. Kar dobi na ponudbo lepo službo strojevodje v bližiijej tovarpi. Nerad je šel od svojega mojstra. Vender ker je upal se še kaj naučiti, posebno v takej velikej tovarni pri strojih, ter se mu je obetala tako lepa bodočnost, poslovi se iu ustopi v to-varno za strojevodjo.   Kakega pol leta je mora! se?eda brezplaino slnžiti, dokler
••<   ioll >••    -
se ui nove službe do cula privadil iu priučil. Ker pa si je lienarjifv pribranil, ni bil zaradi tega v nobeuej zadregi Vender n<jkaj drugfgaje tu pogrešal, Svojih dolžnostij do Boga ni mogel tako izpolnovati kakor poprej. Od začetka mu je bilo to silno hudo in vže je mislil povmiti se k prejšnjemu gospodarju. hil pa je v taistej službi tudi neki mladeDič, na kattjrega se je takoj iz zafetka prevce navozal, vzlasti ker je          i
potreboval Se marsikatorega sveta in pouka v strojevodstvu. S tero sta sklenila kmalu tudi ožje prijateljstvo. In vendor je bil ta ujegov sotovariš njegova uesreca.
Anton je zaiel tudi sv. mašo opnščati ob nedeljah in s tem je bilo z nje-govo vernostjo pri kraji. Od matere je pai dobival pisma — a ta pisma niso več uašla vjprejemnega srca. Anton je zahajal s svojim sodrugnm v slabo dnižbo. ki ga je iipridila.
Nfke nedelje večer je popival do drugega jutra. Štl jp pa tudi tisti pone-deljek opravljat svojo sluibo. Ker pa je bil zappau ia vinjen, ponesreffl se jč pri stroji — roko si je poškodoval.
llesee duij je moral ostati v boluici. Toda zapustivši bolnico m mogel več opravljati svoje službe. Roka mu jn ostala pohabijeua. —
In zopet je bil doina pri svojej materi. Ustopil je v službo k svojemu strijcu. Pelal je par, a m tako lahko kakor poprej. Kadar je bilo deževno \Teme. hudo inu je roka nagajala. Tudi zaslužka ni bilo takpga. In zopet so nm živo stopali pred oči materini nauki in ravnal se je odslcj sUnovituo po njih — toda prejš-njega Antona ni bilo več in materinega velega obraza tudi ne. —
Zato, otroci! v mladosti se ravnajte po naukih svoje matere — pozuoje utegue biti prepozno.                                                                                      B