Gorfoa" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. (Tredništto se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica .Vetturini Št. 9, kamor je naslavljati pisrna. Nefrankirana ptama se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. stokoptai dopisov se ne vračajo. „Goriea" stane na letü 10 K, za pol leta 5 K. za četrt leta 2 50 Upravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Za onlani' se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Posame/.ue fitevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih ^oriških trafikah. Št. 92. V Gorici, v torek dne 16. novembra 1909. Leto XI. Novi dauek na vino. Finančni minister Bilinski je v svo- jem ekspozeju v državnem zboni o na- meravanih novih davkih naznanil, da namcrava vlada razun drugih davčnih predlogov predložiti tudi novo postavo za davek na vino, ter je le na kratko omenil, koliko doliodkov si obeta država od tega davka. — Ker je moral finančni minister vsled pritiska industrijskih kro- gov, mest in severnih kronovin umak- niti predlogo za višje obdacenje piva, domislil si je namesto tega obdacenje vina. Dotičnega zakonskega predloga pa še ni predložil zbornici. Ker pa ni znano, po katerih načelih se bo naložil novi davek, polastila se je vinogradniških krogov vseh kronovin bojazen pred tern davkom in se je obenem proti njcmu razvil energičen odpor. Bati se je bilo namreČ, da bo nameravani novi davek zadel produkcijo, t. j. vinogradnike sa- me, ki le itak trpijo, zlasti na našem jugu, veliko vinsko krizo. Zato se je v državnem zboru skli- cala v sredo seja vinarskega odseka, ka- tere so se udeležili skoraj vsi člani in kot zastopnik fin. minister'stva g. sekcij- ski šef dr. Bernatzik, kot zastopnik po- ljedelskega ministerstva pa g. sekcijski svetnik baron Drechsel. Poslanci so hoteli slišati, na kak način, po katerih načelih namerava Bi- linski naložiti in pobirati novi davek. Sekcijski šef dr. Bernatzik je iz- javil, da doslej še sploh nimajo v fin. ministerstvn dotičnega zakonskega na- črta pripravljenega, ne more torej še navesti podrobnih podatkov, ker še ni zbran ves potrebni materijal. Pač pa zamore pojasniti glavne principe nameravanega davka. Ne bo se namreč ustvaril novi davek, ampak pre- osnoval se bo le stari tako, da bo vsaj enakomerno zadel tudi one kroge, ki do- sedaj niso plačevali tega davka, ki pa so vendar zmožni ga plačati, t. j. za- sebni konsum. Davek na vino so plačevali do- zdaj samo krčmarji in tisti sloji, ki se bavijo s prodajo vina na drobno (Klein- verschleiss). Ni pa plačeval tega davka veletržec in zasebni konsuinent, ki kupi direktno pri producentu vina čez 57 1. Dačna niera je bila doslej 5 K 94 v državnega davka za 1 hi. Ta mera se namerava pa znižati na 4 K za 1 hi. Kljub temu znižanju pa si obeta država, da.bi ji dal ta davek nad 6 inilijonov kron več ko doslej na leto, ker bi ta davek zadel odslej več konsumcntov. Vsega skup bi novi davek, ki je državi nosil doslej okrog 6 inilijonov kron, za- naprej dajal nad 12 inilijonov. Razun tega namerava vlada obdačiti tudi kva- liteto vina in sicer na ta način, da se bo plačevalo davek od boljših vin, ki se ga prodaja v steklenicah. Ta davek na boljše vino v steklenicah bi državi nesel nad 3i;, milijona kron. Kar odpade državi na dohodkili pri pivu, ki jih je prepustila deželam, to bi v višji meri dobila pri vinti. Način pobiranja davka na vino bi pa bil odslej nnslednji. Producent bo moral naznaniti vsakokrat finančni straži, koliko vina in koiiui ga name- rava poslati. Finančna straža bo izdala nekako spremnico (Begleitschein), ki se ho pridejal dotičnemu tovornemu listu; pri izroeitvi vina v roke kupca, bodisi čunal in plačal davek. Ta sisteni se imenuje „Transportskontrollsteuer", ka- kor ga že imajo v Badenu in lilzasu, kjer se za državo in glede doklad tudi za dcželo izborno obnese. Ob vpeljavi tega sistema bi od- padli vsi dosedanji načini plačevanja davka na vino, t. j. po zakupu ali po pogodbi, po takozvani „Abfindung". Do- biček, ki ga imajo zdaj zakupniki ali pa pogodbeniki, bi spravila država, oziroma dežela, 0 teli izvajanjih gospoda zastop- nika finančnega ministrstva razvila se je prav živahna debata, katere so se udeležili skoro vsi navzoči člani vinar- skega odseka, med njimi tudi poslanci Biankini, Spinčič, Roškar in dr. Hoče- var. Fnoglasno so se vsi izrekli proti temu, da bi se na katerikoli način novi davek .odložil od konsumenta na produ- centa, ker danes itak prenaša naše vi- nogradništvo veliko krizo, bodisi zaradi pomanjkanja delavcev, bodisi zaradi ve- likih stroškov produkcije same in v južnih krajih zaradi nadprodukcije, ki pritiska ceno vina tako nizko, da se ne pokrijejo niti stroški pridelovanja. Po- slanca Roškar in dr. Hočevar sta še po- sebej poudarjala, da bo novi način po- biranja tega davka delal producentom mnogo sitnosti in poti, ko bo treba pri vsaki pošiliatvi iskati finančno stražo, in ko bo tej dana pravicä~'konTfofe po" kleteh in kolodvorih. G. sekcijski šef dr. Bernatzik, je enoglasni odpor proti nameravani po- stavi, če in v kolikor bo zadela produ- cente, že danes videl in je izjavil, da še ni izgovorjena zadnja beseda. Proti enakomernemu, pravičnemu obdačenju tudi zasebnih konsumentov, ki so premožnejši sloji, in tudi proti obdačenju finejšega, dražjega vina v steklenicah, se ne bomo vpirali, pač pa se bodemo branili proti vsaki nakani, da bi se vinogradništvo v produkciji za- delo s kakimi težavami in davki, ker že tako ječi v hudih stiskah zlasti na našem jugu. Natančnejše se bo govorilo, ko do- bimo v roke dotični zakonski načrt. Če- prav rabi zdaj država prav krvavo no- vih dohodkov, ne sine pri tern zadeti itak preobloženo naše malo vinograd- ništvo. Sklenila se je končno resolucija, da vlada ne -sine predložiti nobencga načrta, po katerem bi se produkcijo in pa konsum širših slojev htijše prizadelo kot doslej! „Slow". Nižeastrijska kmetijska zveza in avstrijsko vinogradniško društvo so sklenili, da bodo skupno nastopali proti zakonskemu nacrtu, s katerim se namerava upeljati novi davek na vino. Tudi tirolski vinogradniki in štajersko agrarno društvo se je proti takemu za- konskemu nacrtii izjavilo, Kaj pa nas'e vinarske in jednake zadruge in z.veze?! Razslava goveje živine. V Komnu je pokazala, da smo na Krasu v živi- noreji še zaostali. Napredek je sicer vi- deti, toda sele v mladih živalih, osobito v junicah. Če pomislimo pa na veliko pomanjkanje pice, ki je prizadelo Kras moremo slabi živini niti diditi. marveč reči moramo, da smo na razstavi celo dosti videli. Ko se spremenijo letine za pičo, zboljsa se tudi živinoreja. Saj Kraševci so vneti živinorejci, ki imajo ljubezen do živine in ji strežejo, kolikor le morejo. Na razstavo, ki se je vršila 26. oktobra. se je prignalo 65 glav živine. Za bike so dobili: Darilo: Josip Kovačič iz Komna 41 K 25. Nagrade: France Rudež iz Kobjeglave 7 K 15, Anton Furlan iz Kobjeglave 45 K 10. Anton Buda iz Komna 22 K 10, Miro- slav Spačal iz Vojščice 37 K 10, Janez Adamič iz Rubij 7 K 10. . Za krave so dobili nagrade : Anton Buda iz Komna 22 K 20, Andrej Štre- kelj iz Komna 5 K 20, Miroslav Godnič iz Komna 18 K 20, Ignac Birsa iz Kob- ljeglave 19 K 15, Josip Kovačič iz Komna 41 K 15, Andrej Merzek iz Komna 12 K 15, Alojz Turk iz Komna 30 K 10, Vincenc Štolfa iz Volčjegrada 57 K 10, Katarina Švara iz Komna 61 K 5, Jožef Kovačič iz Komna 41 K 5, Jožef Makovec iz Ši- beljen 2 K 5, Anton Godnič iz Komna 35 K 5, Jožef Pipan iz Preserji 15 K 5. Za junice so dobili: Darila: Andrej Dugulin iz Škrbine 73 K 20, Miroslav Godnič iz Komna 18 K 20, Albert Abram iz Šibeljev 5 K 20, Josip Kovačič iz Komna 29 K 15, Josip Žigon iz Zagrajca 40 K 15, France Dugulin iz Gorjanskega 29 K 10, Rudolf Tavčar iz Ivanjega- grada 13 K 10, Anton Buda iz Komna 22 K 10, France Štok iz Pliskovice 110 K 10, Andrej Dugulin iz Škrbine 73 K 10. Ivan Pipan iz Svetega 84 K 10, Josip Žigon iz Zagrajca 37 K 10, Filip Žerjal iz Pli- skovice 28 K 10. V Sežani. Tudi na razstavi v Sežani se je videlo nekoliko napredka, toda le bolj v mladi živini. Pomanjkanje piče je vplivalo močno, da se ni letošnja razstava tako sponesla kod one prejšnjih let. Si- cer pa se je le malo živinorejcev pri- glasilo, kajti razstavilo se je vsega sku- paj samo 37 glav živine. Odlikovani so bili sledeči: 1. Za bike: Anton Muha iz Lokvi in Ivan Ko- cjan iz Žirji z diplomi. Z nagrado: An- ton Macarol iz Sežane K 20. Alojz Orel iz Ponikvi K 10, Ivan Šušmelj iz Lokvi K 5. 2. Za krave: Anton Muha iz Lokvi diplom. Nagrade: Jo ip Ban iz Lokvi K 30, Josip Mevlja iz Lokvi K 20. France Placer iz Prelož K 10. Josip Alahorčič iz Sežane K 10. 3. Za junice: Darila: Ludvik Mahorčič iz Sežane K 35, France Kocjan iz Žirji K 35, Ivan Stok iz Po- virja K 27. Diplom : Josip Pirjevec iz Sežane 60. Nagrade: Miha i>tok iz Povirja 38 K 25. Josip Pavlovič iz Lokvi 135 K 25. Josip Renčelj iz Povirja K 25, Andrej Mljač iz Prelož IS K 25. Josip Štojkovič iz Orleka 42 K 20. Anton Ži- bcrna iz Križa 27 K 20, Marko Znidarčič iz Sežane K 20, Štefan Stojkovič iz Or- leka 42 K 10. Franc Pirjevec iz Orleka 2 K 10. Josip Stoli'a iz Sehine K 10. Dopisi. Iz Rihenberga. — (P r o t e s t i n izjava.) V „Soči" od 4. nov. l()0l) je naiu dobro znani dopisnik zakrivil ve- liko lopovšeino in predrzno razžaljonje, na kaiero ne sniemo, ne moremo in ne ki smo katoiiškega mišljenja. in piistaši Slovenske ljudske stranke. imenuje ,,so- d r g a. k i n i m a n i č k r š č a n s k e g a na sebi in j e brez cast i". To je nesramno in lopovsko razžaljenje, ka- tero zahteva najhujši odpor. Nas po- štene rihenberške kmete. ki delamo in se trudimo na svoji domači in rojstni grudi. katero smo podedovali od svojlh očetov, ki si prizadevamo. da bi bili dobri gospodarji in da bi tudi svoje otroke vzgojili v dobre in skrbne gospodarje. nas, ki spuštujemo vero svojih očetov in smo neomajnega ver- skega prepričanja. imenuje ta dopisun, sodrgo, ki nima nič krščan- stega na sebi in je brez časti. Pošteni rihenberški kmetje! Kaj takega si ne pustimo reči od nobenega, naj- manj pa od „Sočinega" in „Primorče- vega" dopisnika. Mi nismo sodrga, ampak smo pošteni slovenski kmetje. Ni res, da nimamo globokega spoštovanja do vere in cerkve.mi: si prizadeva- m o verske in cerkvene predpise vselej in povsod izpolnjevati. in javno i z- javljamo. da ne bomo v nobenih razmerah svojega verskega mišljenja in prepričanja zapustili in zatajili. Nismt) brez časti! Ampak naša cast je d e 1 o in poštenost. Tistega. ki nas tako kruto žali, kakor nas ni do sedaj še nikdo, imenujemo nesramnega in lopovskega obrekovalca, tatu naše časti in našega poštenja. Vse rihenberške kmete svoje domačine in tovariše, pozivljamo, naj se ozrejo na našo stran in na stran „Sočinega1' do- pisnika in naj sami presodijo. kje je sodrga, k j e ni nič krščanskega in k j e so brez časti! — Vse tiste pa. ki „So- činemu" in „Primorčevemu" dopisniku držijo roko in ga podpirajo, pomilujemo in jih imamo za soodgovorne in sokrive vseh njegovih lopovščin in izjavljamo, da ne bomo n ik o 1 i dopustili. da bi ta človek nad nami komandiral, in tudi ne tisti, katere bi imel ta človek na vrvici iu pod svojo peto. Pošteni, krsčanski ri- henberški kmetje, združimo se vsi do enega v trdno vez proti nesramnemu obrekovalcu in tatu nase časti in na- žega poštenja in proti vsem onim. ki hočejo z njegovo pomočjo zlezti na po- vrsje. V naši občini hočemo mi sami nad seboj ukazovati. Rihenberski kmetje. pristasi S. L. S. Iz Kostanjevice. — Da je v naši županiji — Temnica-Kostanjevica-Lipa — S. L S. sijajno zmagala. to je znano. Cast volilcem! Hvala jim, Ker veliko se je doseglo! Da — veliko. vkljub agita- ciji nasprotne stranke. Zlasti neke šta- cunarice s „klobukom" ! . . . Tn je pa tako strastno in že grdo agitacijo po Kostanjevici uganjala ter sirila svoje napčne misli. da je bilo uže vsem pre- več. l:na žena! Kar ne gre, ne gre; kar je preveč, je preveč. Svetuje se oni gospej s „klobu- kom", naj se ne vtika več v take in cnake zadeve. Če misli gospa s „klobu- konr'.'da so ljudje tako nazaj, se močno moti! Ljudstvo odpira oči in vidi, kar je prav in kar je napak. Na Krasu se jasni in dobro jasni. Pa tudi besede „farji" naj ne rabi več, če hoie biti res kaj omikana in pobožua! Sam „klobuk" ne ukaže nič. „Klobuk" malo velja, in ga lahko tudi druga žena ima. l:n o b č i nar. smo tudi avberske volilce podkupili, da so si izvolili našega moža za Župana! Sodeč po „Sočini" pisavi, nas je stal vsak kraSki volilec pri zadnjih dež. volitvali dcsutak. V sobotni Stevilki je namreč „Soča" skuhala to-le raco. Pravi namreč, da nas ]e stalo v neki občini na Krasu par glasov par sto k r o n. „Soča" sama sebi ni verovala, ko je to raco priobčila. Kaj bi rekla, ko bi jo pozvali, naj imcnujc tisto ob- čino in volilce, ki so to svoto prejeli ? „Soča" sicer venomer pišc o vclikanskih svotah, katcre imajo „klerikalci" na razpolago za volitve. Škoda, da ni to rcsnica. Polovico bi „Soči" odstopili. Tudi od onili 50.000 K, katere bi imelc priti s Kranjskega in nani pomagati do zmage pri volitvali ni od nikodcr. 25.000 K damo „Soči", ako nam jili pripravi. Alö, „Soča". Nudi se ti dobcr „gšeft"! Velik del uašega ljudstva je še strašno neveden tako piše liberalno glasilo „Soča". Ta velik del našega ljud- stva pa je neveden še-le od volitev. Lansko leto je bila — po „Soči" — cela (ioriška najizobraženejša dežela Slove- nije, ki stoji na veliko višji kulturni stopini kakor Slovenci ostale Slovenije. Lctosnje volitvc pa so iztrgale vso kul- turo in izobrazbo velikemu delu goriskih Slovencev in nakrat so postali goriški Slovenci nevedni. Tako se mora sklepaii iz „Sočine" pisave. Kako so nevedni goriški Slovenci, naj dokazuje ta-le slučaj. Üb lanskih volitvali je neki po- sestnik v goriäki okolici agitiral 5 dni od hiše do biše za liberalce. Pil je vsaki dan. in sicer do 3 litre vina na dan je popil. Od velikegatekanja inpitjajeobo lei. Ležati v posteljije moral 4 dni. Sicer premožen posestnik je vendar občutil na mošnjičku ta Spas. Ob 200 K je bil. Tako je inoz zatrjeval. „Zravem pa sem agi- tiral za poslance, ki so iz deželne zbor- rnice pobegnili in tako provzročili nove volitvc". Te so bile posestnikove besede. — Letos pa je inož bil drugačnega mi- šljenja. Agitiral ni nič, pil ni niČ. zgubil je le pol ure, ko je šel volit. Seveda je volil naše kandidate. -— Ako so taki posestniki v „Sočinih" oceh nevedni, potem rečemo, da nima jasnih pojmov o nevednem in izobra- ženem človeku. Seveda, vsakdo je ne- veden. kdor ne trobi v „Sočin" rog. Nesreča. - V petek je v Kanalu vlak vrgol nekaj metrov od tira proč 29-letnega Franca Mikuš, ki je delal na železniškem tirii in ni opazil, da pri- haja vlak. Vsega pobitega so ga drugi ljudje pobrali ter prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo stanje je slabo, a ne smrtnonevarno. Podpore obrtnim zadrugam. — V petek so imeli prisedniki urada za po- speševanje obrti na Dunaju zborovanje, na katerem so se razdelile razne pod- pore v denarju in v strojih raznim za- drugarn. Tudi mirenska čevljarska za- druga je dobila podporo in sicer v strojih v vrednosti 3000 kron proti od- plačilu v desetih letih. ¦ KoČa na Poreznu. — Porezen s svojo kočo postaja vedno priljubljenejši med slovenskimi in tujimi planinci. To pa vsled svoje ugodne lege, nenaporne poti, krasnega obsežnega razgleda ter vsled svoje zidane in s cementom za- delane koče, ki stoji prav na vrhu Po- rezna in mogočno kljubuje vsem vre- menskim silam. Kočo jako hvalijo pri- znani turisti in letos je podružnica „Slov. plan, društva" v Cerknem odpravila še oni nedostatek, ki ga je bilo največ ob- čutiti pri koči. Voda se Je namreč mo- rala sedaj donašati od studencev izvi- rajočih skoro pol ure pod kočo. Letoš- nje počitnice pa se je postavil pri koči vodnjak, kojega sesalka je postavljena v kuhinji tik ob štedilniku, tako da je le malo his v dolini tako srečno pre- skrbljenih z vodo. Stroške za ta vod- njak, ki znašajo okoli K 500'— je cork- ljanska podružnica, četudi težko, vendar rada žrtvovala, samo da nudi obisko- valcem koče kolikor možno udobnosti. Ker je Porezen posebno za jesen- ske in pc-uladanske ture zelo pripraven in priijubljcn (samo tri ure hoda od Cerkna ali od postaje Podbrdo ter pol ure več od postaje HudajuŽna), se je od večih strani izrazila želja nasproti od- boru, naj bode ikoča tudi v tern času oskrbovana. — Odbor podružnice v Cerknem je tudi tej želji rad ustregel in daje tcm potom na znanje, da bode kočaobnedeljah oskrbovana do B o ž i Č a in sicer vsakikrat do ene ure popoludne; izvzemši seveda slučaj za ture neprimernega vremena ali veli- kega snega. Toliko na znanje onim, ki nameravajo krasne jesenske dni vpora- biti za turo na Porezen, ki nudi posebno sedaj pri primerno malem trudu prav bogati užitek. Nova lekarna v Gorici. — Včeraj se je otvorila na Fran Josipovem teka- lišču štev. 39 nova lekarna, katere last-, nik je gospod Peter Liberi. Podružnlca za zavarovanje go- veje žlvine. — V Štanjclu so ustano- vili dne 15. t. rn. deželno podružnico za zavarovanje goveje živine. Dopolnilna državnozborska vo- litev v Trstu. Pri državnozborski do- polnilni volitvi v Trstu za 111. okraj, ki se je vršila v nedeljo, je bil izvoljen kandidat italijanske liberalne stranke, dr. Jurij Pitacco, ki je dobil 2798 glasov. Kandidat socialnih demokratov Nicolao je dobil 1667 glasov, slovenski kandidat dr. Slavik je dobil 644 glasov, kandi- dat takozvanih italijanskih narodnih so- cialcev Pagnini je dobil 333 glasovj Vseh glasov je bilo oddanih 5908. ve- Ijavnih glasov pa je bilo po izreku vo- lilnih komisij 5540. Nov Skandal. — Ministerstvo za notranje zadeve je dovolilo društvu Südniark. da sme v svojih krajih (t. j. koder ima svoje podružnice) po Koro- skem pobirati se izvanredne doneske in sicer od dne 10. do 17. t. in. Torej vedno lepši se obnaša naša vlada zoper nas Slovence. Nezgoda. — Josip Fegic iz Šturij je izgubil pred časom eno oko. Ko je» šel te dni sekat drva v gozd. je zadel po nesreči ob vejo nekega drevesa in pri tern si je iztaknil še drugo oko, tako da je revež sedaj popolnoma slep. Italljansko izzivanje na Štajer- skem. V Kozjem na Štajerskem ima neka italijanska družina svojo graj- ščino. V nedeljo so razobesili na tej grajščini italijansko trikoloro. To izzi- vanje pa je tamošnje slovensko prebi- valstvo tako razkačilo, da so se našli možje, ki so popoludne trikoloro od- stranili. Dr. Posilovic kardinal? — Ši- rijo se vesti o dogovorih za imenovanje enega avstro-ogrskih nadškofov za kar- dinala. V dunajskih katoliških krogih se čuje, da ima topot pasti kocka za zagrebškega nadškofa dr. Posiloviča. DrobHnice. Oddaljenost meseca od zemlje. Po najnovejših raziskovanjih je oddaljen mesec od zemlje 384.000 km, Izvoz slblrskega ma si a v Evropo je vsako leto večji. Kakor „Mosk. Vje- domosti" iz Čelabinska poročajo, izpe- ljalo se je v zadnjih desetih dnevih po samarozlatoustinski železnici 215 va- gonov s 138.888 pudi mala (1 pud = kg 16"38). Od januvarja dozdaj se je po isti železnici izpeljalo 2084 vagonov s 1,256.668 pudi masla. Razun tega se je v zadnjih desetih dnevth izpeljalo po permski železnici 165 vagonov s 107.0S6 pudi. Od 1. januarja do zdaj se je po zadnji železnici izvozilo 630 vozov s 401.328 pudi masla. Nevihta na Dunaju. -- V petek je razsajala na Dunaju huda nevihta z močnim vetrom. Veter je več ljudi pre- vrnil, ki so se pri padcu hudo ranili. Več hiš je poškodovanih. Ognjegasci so morali na več krajih pomagati. LJudsko šolstvo na Češkem stane na «leto 52,726.209 K, učiteljstvo dobi place 46,443-344 K. Od Solskih stroškov odpade na glavo K 7i2. Na Češkern de- luje 23.500 učireljev, na 278 prebivalcev odpade 1 učitelj. Nad 80.000 kron zalgral v loterlji. — Pred kratkim so pokopali na Dunaju v XIV. okraju moža, iz čegar zapuščinc se je dokazalo, da je pol stoletja ne- prestano igral v mal» loteriji. Pri pre- gledovanju zapuščine so našli v njegovi blagajni nič manj kot 161.000 loterijskih listkov, ki so bili urejeni po letih. Stav- ljene vsote, ki so bile z veliko natanč- nostjo zaznarnovane na zadnji strani listkov, so znašale od 20 vinarjev do deset kron. Mož je znesel v loterijo od leta 1859 do leta 1909 nič manj kot 80.500 kron. Čudno jc, da možakar ni zapustil nobenih zaznamkov, koliko je tudi v loteriji zadel. V svoji oporoki zahteva od svojega brata, ki ima neko posestvo na Zgornjem Avstrijskem in kateremu zapuščaprimeroma malo vsoto denarja, da se zaveže, da ne bo nikdar igral v loteriji. Zanlmivi podatki o Lurdu. Lani. o jubilejnem letu prikazovanja lurške Ma- tere božje, je bilo došlo v Lurd 1 mili- jon in 300 tisoč romarjev. Med njimi so bili 4 kardinali, 38 -.ladškofov in 95 prelatov. Svetih maš se je v Marijinem svetišču opravilo 94.500; sv. obhajilo se je podelilo 1,066.400 krat. — Uradno se je izpričalo popolno ali vsaj delno ozdravljenje v 146 slučajih. Vsi ti po- datki spričujejo, da preganjanje sv. Cerkve na Francoskem Lurdu ne more nič škoditi. Sneg na Ogrskem Po vsej Ar- vaski županiji je zapal debel sneg. Hribi so vsi pokriti snegom. Orozna nesreča. V nedeljo zjutraj sta trčila drug ob drugega parnika „Onda" in „Laseyne". Parnik „Laseyne" se je pogreznil. Moštvo parnika „Onda" je rešilo 61 ljudi ter jih prepeljalo v Sin- gapore. Oseminosemdeset potnikov. ve- činoma domačinov, in sedem morskih častnikov je pa našlo smrt v morskih valovih. Največji tiskarski stroj na svetu. —¦ Neki pariški inženir je sestavil tis- karski stroj, ki je največji. To je rota- cijski stroj« ki tiska na obeli koncih. Dolg je 14 metrov, širok 3 metre in vi- sok 5 metrov. Na vsaki strani selahko tiska istočasno po en časopis, ki ima 32 strani. Težak je 100.000 kilogramov, ima 16 cilindrov, 300 valjev, ki prena- šajo barvo, in rabi 120 konjskih sil. lz- delan je bil za neki veliki časopis, ki izhaja v Buenos-Airesu, in so ga pre- peljali na posebnem parniku iz Franco- ske v Ameriko. Velika nesreča v rudniku, 400 rudarjev ponesrecilo. V premogovniku St. Paul Coal Company v Ameriki se je pripetila eksplozija, vsled Cesar je baje našlo smrt 400 rudarjev. Pet ur po ek- splo7iji so izvlekli iz rovov 12 mrličev. Vhod v rove je zaprt, da se uduši pla- mene. Večina rudarjev so Avstrijci in Italijani. Zastrupilo se Je 20Q dijakov. — h, New-Yorka poročajo: V treh dijaških konviktih se je te dni istočasno za- strupilo 200 dijakov, ker so vžili po- kvarjene konserve. Vse te konserve so bile kupljene pri isti tvrdki. Treba bo dolgo časa, preden dijaki zopet okrevajo. Petrograd ima 2 mllijona prebi- valcev. — Ob zadnjem popisu prebi- valstva leta 1906 je bilo v Petrogradu (brez vojaštva) 1,462.000 prebivalcev, a 262.672 prebivalcev v predmestjih. V zadnjih tre1 letih je to število znatno naraslo, tako, da šteje sedaj Petrograd okolu 2 mil. prebivalcev. Serum proti raku. — Iz Kolina javljajo, da je izumil učenjak dr. Otto Schmidt serum proti raku. Poskusi na miših in podganah so se izvrstno ob- nesli. Gospodarske vesli. Olajšavanje na železnlcah za pre- važanje krme. — Z ozirom na pomanj- kanje krme, ki je nastalo po nekod na Primorskem vsled suše in drugih ne- sreč, je Železniška uprava dovolila do- tičnim občinam in zadrugam znatne olajšave za prevažanje krme in sicer na vseh glavnih železniških progah, ka- kor tudi na lokalnih železnicah Gorica- Ajdovščina,Tržič-Červinjan in Trst-Poreč. Molža pred krmljenjem. Za molžo ni vsejedno, kedaj se vrši. Najslabše je, če molzerno med krmljenjem, ker se krava moti in ne da tako rada mleka, kakor sicer. Pa tudi za mleko samo ni dobro, ako se med molžo poklada. ker se na ta način mleko rado naprašl. Najbolje je, če molzemo pred krmlje- njem. Krava se na to hitro privadi in se da najraje pomlesti. Jutranja in opol- danska molža naj se vrši zmeraj pred pokladanjem, večerna pa potem, ko smo s pokladanjem gotovi. Bolezni sadnega drevja. — Letos se je pokazala na drevju precej močna bolezen, ki jo imenujemo „fusikladij", tudi škrlup ali listna sušica. Ta bole- zen nastopi na listju, ki se suši in od- pade, pa tudi na satfju, ki dobi po sebi okrogli, črnosivi škrlup. Od te bo- lezni je napadeno jabolčno in hruševo drevje. Bolno je pa tudi češpljevo drevje, pri katerem je listje v prizade- tih krajih kar porjavelo. Proti tem bo- leznim priporočamo v prihodnje škrop- ljenje z modro galico. Treba je pa tudi, da se drevju gnoji, kajti gnojeno drevje se lažje upira takim boleznim kakor drevje, ki je oslabljeno zaradi pomanj- kanja potrebnega živeža. Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaijuje slavni „Delavski zavarovalnici proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu", ker mi je pri- znala vsled obrtne nezgode mojega umrlega soproga, Ivana T o m š i č, me- sečnorento v znesku 22 K. Zato morem imenovano zavarovalnico le priporočati vsakomur. Zdravščina. une 13. nov. 1909. Tomšič vd. Marlja roj. Gregorič. I! liupujtB napodni holeh Jolshega Doma". —B^ Priporočaino našim rodbinam Ko lins k o ei kor ij o i:iiiii!iiiiii:::ii!:iiiiiiii!ii:iiii!iHi:ntii Svojlk svo| i m! HT ßrez konkurence! ~Vt Naznanjam sl. občintvu, da sem ctvoril v Solkanu v lastni hiši veliko zalogo raznovrstnega pohištva. Priporočam novoročencem kompletne spalne sobe. C6B6 ztterne in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj naročiti. Posebno se priporofejn gg. rodoljubom z dežele, prečastiti dohovšČini, sl. učiteljstvu itd. Za obilen obisk se priporoča FERDINAND DELAK, v SOLKANÜ št. 299. Mr 6ene zmerne! 3 O o o o Politični pregled. K notranjemu politlčnemu položaju. 0 seji, katero je imela v petek ..Slovanska Jednota* je izvedela graška „Tagespost" to-le: „Slovanska Jednota" se je celi dan posvetovala o izjavi glede na tolikrat naglašano nepristranost Bie- nerthove vlade. „Slovanska Jednota" je razpravljala o položaju, ki je nastal po avdijenci ministra Dulembe pri cesarju. Vladarjevo izjavo, da bi ne dopustil, da bi se delala protislovanska politika, je vzela „Slovanska Jednota" hvaležno na znanje, obenem pa obžaluje, ker vlada krono netočno in enostransko in- formira. Razpravljalo se je o vseh proti- slovanskih korakih sedanje vlade, opo- zarja se na javne in tajne poštne ukaze, na nepravičena imenovanja sodnikov na češkem, na enostransko Nemcem y pri- log nameščenje vodilnih mest na podr- žavljenih železnicah, na sistematično germanizacijo z uradniškimi imenovanji na Spodnje Štajerskem in Koroškem, na germanizacijo pri državnih železnicah na Češkem, na Moravskem in v Šleziji. kakor tudi v jugoslovanskih deželah, na popuščanje z ozirom na nemški teror t na Dunaju glede na predložitev v sank cijo takozvanih jezikovnih obrambenih postav, na koncesijo bosenski agrarni banki, na sistem uradniških imenovanj, ki ga je uvedel skupno z nemškim Ijud- skim svetom nemški krajanski minister, na jezikovne in okrožne razdelitvene zakonske načrte. ki so nevarni skup- nosti Češke. sploh vse. kar so češki tninistri ponovno naglašali v minister- skem svetu in ker se niso na to ozi- rali. so bili prisiljeni, da so odstopili. Obžaluje se tudi, ker se izrablja avkto- riteta krone v utrditev omajanega vlad- nega stališča za tendencijozno vplivanje ifa sklepanje političnih strank, kar se obžaluje ne zgolj z ustavnega stališča, marveč osobito še zato, ker se kronina avktoriteta. ki bi se rnorala v državno korist visoko ceniti. po takih vladar- jevih izjavah, kijihje vlada provzročila, nevarno oškoduje pri slovanskem pre- bivalstvu, ki je itak že skrajno razbur- jeno po navedenih vladnih činih. Nadaljevanje pogajanj. Danes prično zopet pogajanja in sicer najprej med ministerskim pred- sednikom baronom Bienerthom in vo- ditelji nemških naprednjakov ter krš- čanskimi socialci. — .,Slovanska enota" je v nedeljo. kakor se v parlamentarnih krogili govori, obvestila posl. Glombin- skega, da v slučaju preosnove kabineta zahteva šest ministerskih listnic: tri za Čehe, in sicer po eno za MladoČehe, češke agrarce in češke klerikalce, dve za Poljake in eno z a J u g o s 1 o- v a n e. Bienerth pade. V nemških krogih prevladuje mnenje, da je padec Bienerthov gotov. Za naslednika se imenuje sedanjega naučnega ministra Stiirghka. Drugi pa pravijo, da postane grof Stürghk mini- ster za notranje zadeve. Naš prestolonaslednik v Berollnu. Naš prestolonaslednik, nadvoj. Fran Ferdinand d' Este, se je mudil s svojo soprogo kneginjo liohenburg v Bero- linu in je bil gost nemškega cesarja. To je že petikrat v enem letu, da se srečata naš prestolonaslednik in nemški cesar. Nemški listi pravijo, da je to naj- boljši dokaz intimnih odnošajev med zaveznicama Avstrijo in Nemčijo. Andrassy In Košut na Dunaju. V nedeljo sta prkspela na Dunaj ogrska ministra Andrassy in Košut. An- drassy je bil sprejet včeraj predpoludne v avdijenco. Košut je bil popoldan pri avdijenci. Ministra Košut in Andrassy sta se vrnila iz cesarskega dvorcav skrajno deprimiranem razpoloženju. Košut se je napram žurnalistom izrazil, da se je pri avdijenci prepričal, da vladar zano- beno ceno neče izpolniti madžarskih zahtev. Grof Andrassy je pripomnil, da je situvacija za Madžare sedaj skrajno obupna. Govori se, da bode prihodnji teden madžarski državni zbor razpuščen. Predsednikom ogrskega državnega zbort je bil v petek izvoljen Gal z 201 glasom. Grof Albert Apponyi poslanik. V dunajskili plemskih krogih se govori, da se namerava sedanji ogrski minister za uk in bogočastje grof Albert Appony potegniti za mesto poslanika pri Sv. Stolid, v slučaju da odstopi se- danji c. in kr. poslanik grof Seczeny. Zarota proti evropskim vladarjem. Državna policija v Buenos Airesu je zasledila veliko mednarodno zaroto, ki je sklenila, da pomori vse evropske vladarje. Zarotniki so Že vse pripravili in imeli sozarotnike po vseh evropskih glavnih mestih. Turčija pošilja čete na grško mejo. Turčija je odposlala štiri bataljone in • dve gorski bateriji na grsko mejo, da zabranijo prestop grških čet na tur- ško ozemije. Italijanski general za irredento. V četrtek je imel v Bresciji v itaüji konjeniški polk „Aquila" veliko slav- nost, pri kateri se je blagoslovila nova zastava. Pri tej slovesnosti je drzäl general Asinari sledeči govor: „Z najživejim zadovoljstvom — vi- dimo sedaj trobojnico, kako jo visoko drži eden najizbranejših evropskih vla- darjev in jaz si predstavljam našega kralja na Gran Sasso d' Italia (najvišja gora v ltaliji), kjer vihti trobojnico, obračaje svoj pogled proti vzhodu, kjer toliko bratskih mest gleda s hrepene- njem na leva S. Marka, pričakujoč svoje osvoboditve". Potem je rekel general, obrnjen k oficirjem: „lz te vojašnice odpirajo se vašim pogledom griči, napojeni s krvjo tolikih junakov in nedaleč leže neosvobojene dežele, ki čakajo vašega dela. Akvilan- ske žene so vam napravile zastavo, da jo boste znali obrniti k solncu zmage: tradicije eskadronov, ki tvorijo polk „Aquila", so slaven zalog. ki ga morate vedno imeti v spominu: njih imena naj vas v miru in boju spominjajo sijajnih vzgledov, katerim morate vedno častno slediti". Zaradi tega je bil general Asinari kratkomalo upokojen. Darovi. Za „Šolski Dom" je došlo našemu upravništvu: Neime- novana 3 K (ravno toliko za „Sirotišče" in za „Alojzijevišče"); s petjem goriškega nežnega slavca pri svatbi Slavice Vo- dopivec - PrivrŠek v Mirnu patentirani naprednjaki 27 K. Srčna hvala! Domače in razne uesli. Gospodom naročnikom. — Vse one gg. naročnike, kateri niso. še poravnali zaostalo naročnino, uljudno prosimo, da nam prejkoprej isto pošljejo po dopo- slani poštni položnici. Povišanja v šolski službl. -— Mi- nister za uk in bogočastje je povišal v IX. činovni razred: učitelja na ljudski državni šoli v Trstu Teodarja Čampa in Josipa Hanreich-Thode ter učiteljain voditelja pripravnice za učiteljišča v Sežani Alojzija Bajec. Iz pravosodne službe. Svetnik de želnega nadsodišča v Trstu dr. Alfred Cristofo 1 etti je imenovan dvornim svetnikom najvišega in kasacijsega so- dišča. — Premeščeni so sodniki: dr. Peter Riosa iz Vodnjana v Poreč, dr. Matej Oršič iz Pazina na Krk in Fran I Postet iz Poreča v Vodnjan, sodni- koma sta imenovana avskultanta dr. Naza Mi De Mori za Pazin in dr. Alojz Gradnik za Vodnjan, prideljen za službovanje v Pulo. Predavanje o dragiojl. — Iznova opo/arjamo na predavanje, ki &a bo jutri zvečer ob 8h imel dr. Der m a s t i a v dvorani „Central" o vz r o k i h d va- gi nje. Jutri zvečer k predavanju! Kindergarten — „Deutsche Volks- schule". — Čedno poslopje s tem na- 'pisom je najnovejša stavba ob cesti, ki vodi za goriškim kolodvorom proti Sol- kanu, je pa tudi viden znak prodirajo- čega in napredujočega nemštva v üorici. V to solo pa se bodo lovili tudi otroci slov. in čeških železničarjev in se bodo odtujevali svojemu rodu. Nujno potrebno je, da se nemske nakane preprečijo. Že odkar stoji goriška postaja, se naši li- beralci v mestu hvalijo in sirokoustijo, da ustanovc na Blančah prepotrebni otroški vrtec, oni imajo za seboj Društvo sv. C. in M-, imajo v rokah obe njeni podružnici v Gorici in prav pridno iz- rabljajo izkoriščevaje globoko narodno Čuvstvovanje gor. Slovencev, to okolnost tudi v strankarske natnene. a otroskega vrtca na Blančah se ni nikjer. ldealno misleča srednješolska mladina jim je izročila še znaten znesek v to svrho, „Gorica" j ill je že ponovno pozvala, naj raje tekmujejo s „Solskim domom" v delu za slov. šolstvo v Gorici, namesto da „Šolski Dom" napadajo in ščujejo proti njemu, a liberaici se ne ganejo. ne store ničesar. pač pa se v gostilnah, kjer se „naprednjaki'' zbirajo pri čaši vina. poleg zabavljanja na „klerikalce" že pet let govori in razpravlja o potrebi otroskega zavetišča v bližini državnega kolodvora. Sezidal se je v novejsem času „Mali dom", sezidal se je „Gre- gorčičev dom", a ni se o tem toliko go- vorilo, kakor o ustanovitvi tega enega otroskega vrtca, ki ga Še nikjer ni. Na- rodno čuteči gospodje pri podružnici „Družbe sv. Cirila in Metoda" naj vpra- žajo svoje voditelje. ali mislijo izvrsiti, kar so nameravali, in ako ne, naj ti javno pfiznajo svojo nezmožnost za tako delo, da se vzame ta zadeva od kake druge strani v pretres. Dopolnilna volitev v splošni kuriji, ki je nastala potrebna vsled nesrečne smrti našega poslanca Alojzija .leriča, uže dela preglavico zmesanim gospodorn v uredništvu „Soče". Bolje kot mi vedo, da bode jako težko prodreti v sedanjir revolucijonarnih razmerah, ki obstojajo v agrarni in liberalni stranki z njihovim kandidatom. Zato pa se „Soča" zaganja v volilni red, ter hujska ljudstvo, da mora cela dežela na volišče zaradi enega poslanca in meče kamenje na dr. Gre- gorčiča, da je tak volilni red skrpucal. Gospoda, naglica ni nikoli prida. Sedaj se vam je spet enkrat pošteno zareklo. Le poglejmo v polpretekli čas. Lansko leto se niste prav nič jezili, ko je skupno cela dežela volila iz splošne kurije 3 poslance in niso bili ti razde- Ijeni po okrajih. Ako bi bilo po vašem, — seveda kakor sedaj pišete, ker vam to kaže — bi lansko leto izšli z volišča kot zmagovalci mi in ne vl. Mi bi do- bili dva poslanca, vi pa enega in sicer onega na Krasu. Na Tolrninskem in v goriški okolici bi bila naša kandidata izvoljena z veliko večino. Kras pa nam je odnesel oba poslanca, ker je volil po veliki večini tako, kakor so hoteli kraški trtjoni in Gabršček ter njegova „Soča". Kar je lansko leto „Soči" dobro došlo, to letos p r e- klinjain zaničuje. Seveda, ako bi volili Kraševci tako, kakor bi hoteli znani trtjoni in „Soča", o potem bi se „Soča" ne spodtikala nad tem. Ker pa je na Krasu zavela huda burja, ki je odnesia mnogo liberalne nesnage, in vsled tega „liberalni" Kras ne more več odvagati „klerikal- ne"večinenaTolminskem in v gor i ški okolici, vsled tega to bruhanje iz umazanega liberalnega žrela. Da, da liberalna gospoda e d i n o t e ni u v o 1 i 1 n « m u r e d u s e i m a t e z a h v a 1 i t i, da ste nas lansko leto s Krasom prehvapili. Sedaj pa bi radi, da bi se poslanci iz splošne kurije tako razdelili, da bi volil vsak okraj enega poslanca. Si mari domnevate, da bi stem kaj pridobili ? Težko ! Kar jc bilo lani vam prav, in nam na škodo (mi nismo zinili besede lansko leto o tem), jc letos nam prav Sreča je opotoča! " 0 volil'.icm redu, „katerega je dr. GregorČič s Pajerjeni skrpucal", naj bode liberalna gospoda tiho, ker za ta volilni red so glasovall tudi liberalni deželni poslanci. Takrat, ko je bil čas, da bi govorili. so molčalMn priki- niali, sedaj, ko ni več časa za to, pa kriče. Slepilci! „Soči" ne bode nobena volilna re- forna za deželni zbor goriski po godu. Vsaj znamenja tako kažejo. Sedaj ji ni po godu, ker ne voli v splošni kuriji vsak okraj po enega poslanca. Lansko leto pa ni o tem niti zinila, ker ji je bilo v srečo, da nl volil vsak okraj enega poslanca. Hdino volilna reforma, ki bi vskratila volilno pravico širo- k i in ljudski m m a s a m, d e 1 a v- c o m, i n in a I i m p o s e s t n i k o m bi ji bila po godu in da bi volili sarni t r go vc i in o b r t n i k i t er A j d o vc i in Kobaridci. S tako volilno refor- mo bi bila „Soča" zadovoljna, kajti vse drujje volilne reforme bi ju pahnile nazaj. No, to ni nič novega. Saj so bili liberaici prvi. ki so dvigali pesti proti sploSni in enaki volilni pravici, ki je dala tudi neniaiiičem pravico voliti za- stopnike v parlament. §e sedaj se spo- minjamo. kako so liberalni magnati vpili. da je slovenski kniet neumen, polčlovek, da za njega ni splošna vo- lilna pravica itd. Kakor rečeno: Libe- raici bi bili najbolj zadovoljni, ko bi volili zastopnike v državne in v deželne /.bore le bojjatasi. Ti kmet in delavec pojdi k plugu in v tovarno. Politika je za nas bogatasc. Saj ti nimas časa se pečati z volitvami. Plug drži. za družino skrbi, pa nam malho polni. Tako bi ho- teli liberalni bogatasi. Tempi passati! „Obmejni sklad ne pusti liberalce pri miru. „Soča-' namiguje, da se denar, nabran za obmejne Slovence, porablja za agitacijo ob volitvah. Ako pa bi jo vprašali, naj to d o k a ž e, bi gotovo ne mogla tega storiti in tudi ako bi ji po- nudili za tak dokaz 1000 kronic. No, seveda, vsako „malenkost" dokazavati, to je uže prcneurnno, kaj ne, „Soča" ? Liberalcem zabrenkamo pa neko drugo pesem. Pravijo, da obstoji v üorici nek „Narodni sklad", katerega zala- gajo vsako leto z več tisočaki slovenski clenarni zavodi. 0 tem skladu ni nikoli nobenega računa. Čemu, ko se da tak denar tako lepo porabiti vnečedne liberalne namene. Liberalne korifeje z Gabrščekom na čelu uže vedo, kako in v kako svrho služi denar „Narodnega sklada", liberalni backi pa tako ne smejo nič vprašati po računih! — Ali ni tako, „Soča" ? Na dan zračuni „Narodnega sklada"! Seveda se bo „Soča" znesla vsled tega poziva nad nami ter nam poreče, da klerikalno hudobijo ne briga nič, v kake namene se porabi dobiček njih denarnih zavodov in kdo ima pravico do njih. Kajpada, pravico vedeti ima le Gabršček in še par drugih. Ali liberaici naj vedo, da denar, ki je naložen v li- beralnih denarnih zavodih je ljudski denar, zato sme ljudstvo za ri- te vati, da se mil pove, kako se razpolaga z dobičkom ten de- narnih zavodov in kako se po- rabijo tisočaki, darovani „N a- r o d n e m u skladu"! Kras šumi in šumi „Soči" po ušesih. Vedno vidi pred seboj, kako se kraške liberalne trdnjave majajo in ru- šijo. Sedaj smo dobili v hud em libe- ralnem gnj ezdu, v Avberju, župana, našega pristaša. Neverjetno! Morebiti ,__,-------5^=1------5=*------5=p------- Rojaki! Spoininjajte so ob vstiki priliki „ Solskega Doma ". Za^rSbŠka. tOVama, tVrdke H^^rik JrariCka SillOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izkljuöno le iz najboljŠih S'lTOVin. . V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miinckom, iz zagrebžke tovarne. _^_^ Tovarniäka znamlt 8». ZagaV. Y1162,5:9 I. V. Dr. Iv. ERŽEN ima svoj zobozdravr)iški in zobodel- niški atelje Corso Verdi 37 I. nadstr. in ordinira öd 9. zjutraj do 5. pop. Loterijske Stevilke 13. novembra. Dunaj ...... 21 68 59 39 75 Gradec ... . 30 66 24 70 17 Cudovito ni- ske cene » 3 — 4. Prodaja tudi na mesečne obroke. — Xovi slo- venski ceniki franko. Pozor krčmarji! Kadar kupujete vino ali rakijo ali ob času zore- nja grozdja, se Yam priporočam. Stanujem v Fo- reču že mnogo let in poznam popolnoma tukajšne razmere glede dobrih in manj dobrili vin in se zatorej priporočam vsem krčmarjem, naj se za- nesljivo cbračajo name pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseh razmerah. Martin Sreboth, trgovec Poreč, Istra. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica