Prefs - Cena t 1 r#diil*tT« . «pra»»i IdotoUana, ;,piurl.»a l*1*'0® »-«-»-*«. jeteAM •»rofialM K lir, w la* ^utT« M U*. - Cel. raA. Uub-,,o. l«-*58 u a"®*"'®* •» l®-**4 , inaarat* UkUo4n« Matopstv* . eilui U 1U1U« lo inosamatvai 0P1 8. A. UUuml Strassenkampfe in Hertogenbosch Deutsche Bodengevvlnne bei Bruye*es — Im ostpreussischen Grenzgebiet Durchbruchsversuche vereitelt — Schwere Kampie in den des Balkans nnd im Kampfraum Debrecen — U-Boote versenkten 6 Transportschiife dauern govjetische Gebirgstalern Aus dem Fiihrerhauptquartier. 26. Okt. I DNB. Oas Oberkommando der Wehr- j nacht gibt bekannt: ln Westholland verivehrtcn uu-6Pre Stiitzpunkte beiderseits und ostlich W e s t e r s e h e 1 d e dein Feind neiterbin den erstrebten Zugang zum Halen von Antwerpen. Starke kana-disrhe Angriffe gegen die Landverbin-rtung zur lnsel Siid-B e v e I a n d blieben narli geringfiigigem Binhruch in unserem Abwehrfeuer liegen. Gegen eine ortliche Ijandung im Siidteil der lnsel sind Gc-geumassnahmen im Gange. Konzentrische Angriffe von Siiden u. Osten gegen den Raum Tilburg-Her-togenbosch wurden unter Abschuss jahlreicher feindlicher Panzer zum Stehen gebracht. In Hertogenbosch sind erbitterte Strassenkampfe enthrannt. Uusere Angriffe im Kampfraum von Rruveres gevvannen gegen heftigen leindlichen Widerstand mehrere Kilometer nach WeMen Boden. Der wichtige C o I du Menil siidiich Cornimont isf nach schweren Kiimpfen wieder in un-terer Hand. Die Besatzung von S t. N a i a i r e hnh eine feindliche Beobachtungsstelle sns. London lag lvieder unter dem Feu-er unserer V 1. Die Kampftiitigkeit in Mitlelitalien liesclirankte sich gestern auf piuzetnc leindliche Angriffe Tvestlich und siid-westlich I m o I a, die zum Tcil nnter hohen Verlusten fiir den Gegner scheiterten. In den Gebirgstiilern des milile-t e n Balkan haben sich sclmere Kiimpfe entwickelt. Bulgarische Vorstiis-sc im Raum ostlich und nordostlirh Ho pije vvurden ebenso ahgewiesen wie heftige Angriffe der Bolschewisteu bei K r a j e w o uud iin vvestlichen M o • r a w a - T a I. In Siidungarn fiihrten deutsche nnd ungarisrhe Truppen erfolgreirhe Vnrstosse und wiesen Ubersetzvcrsurhe des Feindes iiber die untere T h c i s s ab. Pploiaj na evropskih bojiščih Im Kampfraum Debrecen die harten Kampfe an. Unsere Grenadiere wehrten crneute starke Angriffe der Bolschevvisten in den Ostbeskiden unter Ahschuss von 12 sovvjetischeu Panzern ah. In einer Einbruchsstello ivird noch. ge-kampft. In und bei A n g u s t o w stehen unsere Truppen in heftigen Kiimpfen. Eigene Panzervcrbiinde vereitelten durch Gegenangriffe in der Schlarht im ostpreussischen Grenzgebiet er-neute Durchbruchsversuche friseher sow-jetiseher Krafte siidostlich Gumbinncn. In den Kiimpfen der letzten vier_ Tage verloren die Bolschewisten hier 295 Pan-ler und 102 Geschiitze aller Art. Volks-sturmbataillone kamplten tapfer Seite an Seite mit unseren Divisionen zum Schutz ihrer Reimat. In anderen Ahschiiitten dieses Kamplraumes wurden in sehwe-rem Ringen starke feindliche Angriffe abgewehrt oder zum Stehen gebracht. Nach erbitterten. den ganzen Tag anhal-lenden Hiiuserkiimpfen konnten die Bol-schevvisten gegen Abend in Ebenro-d e eindringen. In K u r I a n <1 scheiterten einzelne ortliche Angriffe der Sovvjets Auf der Hnlbinsel Sworbe wurden bei der Abvvehr feindlicher Angriffe 11 'Panzer der Bolschewisod;ročju Rozana, ki jo je treba smatrati kot pričetek velenapada proti vzhodno-pruskemu jugozapadnemu boku, čeprav se pomika prvi napadalni val v zapadni smeri. Sovjetske glavne sile so /brane na področjih severno od Varšave na vse t ja do Lomže. Dejstvo, da so se Nemci že tako od začetka postavili v bran z močnimi oklepniškimi silami, kaže kakšen pomen daje nemško vodstvo tej ofenzivi ter tudi istočasno, da so Nemci svoje defenzivne ukrepe učinkovito nktivirali. V kratkem je računati, (la se bo sovjetska ofenziva razširila tudi na sosedn je odseke. Na vsak način pa je gotovo, da prva dva napadalna dneva na vzhodnem bojišču nista prinesla posebnih dogodkov. Tudi na madžarskem področju se je položaj opazno razbremenil. Bojišče poteka tam sedaj ob Donavi do Baje, od koder poteka nato v severnovzhod-ni smeri do področja pri Szolnoku ter doseže nato končno v polkrogu severno od Debreczena Grosskarol. Na področju Tokava jo bila zaključena oklepniške bitka pri Debreczenu, ki se je končala z uničenjem 30. sovjetske konjeniške divizije in 3. sovjetske oklepniške brigade. S tem je bila že drugič odbita ost sovjetskim oddelkom, ki so nameravali prodreti v smeri proti severu proti prelazu Duklo. V dosedanjih trdih bojih so izgubili Sovjeti toliko oklepnikov, da bi lahko 7 njimi i/polnili 5 oklepniških zborov. Takšnih izgub pa tudi sovjetsko vodstvo ne more in ne sme dopuščati. To dokazuje visoko kvalificirano Ikijiio ter silo nemško-mad/arskih oddelkov istočasno iiadmočno vojno vodstvo na strani obeli zaveznikov. O nadmočnem vodstvu pa jc govora predvsem pn presojanju jvolozaja na italijanskem bojišču. Kar je tu dosegel nemški feldmaršal Kesselring v teku mesecev, je vojaški uspeh prvega razreda, b svojimi številno mnogo slabšimi četami je ne le vezal veliko nadmoč An-gloainerikancev v moštvu, in gradivu, marveč je zadal sovražniku tudi izredno visoke izgube. Svojemu nasprotniku Alexandru v sedaj ze tritedenski bitki še vedno brani izhod i/. Apcninov v Padsko nižino. On ima s tem odločilni delež na pridobitvi časa, ki gu mora.nemško vodstvo na vseli bojiščih doseči in ki ga je doseglo, /.u-radi Kesselringove spretnosti ter vzgledne vzdržljivosti njegovih oddelkov, je nastopilo ravno nasprotstvo od onegu, kar so Angloamerikanci stratc-gično nameravali: niso Nemci odmaknili svojih sil iz zapada. marveč Bn: tanei in Severnoamerikanci so oni, k' neprestano krvavijo ter s tem zmanjšujejo oskrlio za invazijo. Angloamerikanci pospešujejo belgijsko,inozemski obmejni obalni pas. da bi dosegli dovoz v anverško luko. Tudi ti boji so odvisni od poteka zavlačcvaluih operacij v Italiji. četniki se bore proti boljševizmu silnih bojih. V bitki na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju so lastni oklepniški oddelki s protinapadi jugovzhodno od G u ni b i n n c n a preprečili ponovne probojne poskuse svežih sovjetskih sil. V bojih poslednjih 4 dni so izgubili boljševiki tukaj 205 oklepnikov in 102 topova vse vrst. Bataljoui ljudske vojske so se borili hrabro ramo ob rami z našimi divizijami za varstvo svoje domovine. Na drugih odsekih tega bojišča smo v težkih bojih odbili ali zaustavili močne sovražne napade. Po ogorčenih ves dan trajajočih pouličnih bojih so vdrli boljševiki proti večeru v Ebenrogen. V K u r 1 a n d i j i so se izjalovili posamezni krajevni sovjetski napadi. Na polotoku Sorvemaa smo pri obrambi sovražnih napadov uničili 11 boljševiških oklepnikov. Lastne podmornice so potopile v Finskem zalivu 6 s strelivom in drugo oskrbo polno natovorjenih prevoznih ladij ter i boljševiške stražne čolne, ki so varovali spremljavo. V norveškem vodovju so potopile zaščitne ladje vojne mornarice 2 sovražni podmornici. Angloameriški strahovalni letajci so vrgli pri oblačnem vremenu bombe na Hamburg, Essen, Miinster in II a m m ter napadli nadaljnje kraje v P o r c n j u in W e s t f a 1 i j i ter jugovzhodno Nemčijo. Sestrelili smo 12 letal, med njimi U štirimotor-nih bombnikov. Novi japonski pomorski uspehi Tokio, 26. okt. Cesarski japonski glavni slan je izdal v četrtek poročilo k pomorski bitki v vodovju vzhodno od Filipinov, v katerem pravi, da se je Japoncem v nadaljnjem poteku bojev posrečilo potopiti zopet 2 letalonosilki in 1 križar-žarko. Razen tega so poškodovali 4 nadaljnjo letalonosilke. Amsterdam. Reuter javlja, da je izjavil Churchill v spodnji zbornici, da bo podal v petek »precej kratko izjavo« o svojem obisku v Moskvi. Budimpešta, 25. okt. To poročilih srbskega in hrvaškega tiska se je obrnilo četniško vodstvo uradno na srbsko In hrvaško vlado ter sporočilo, da bo stavilo v primeru premestitve vojaških nastopov na ozemlje obeh teh dveh držav ob spoznanju boljševiške nevarnosti vso silo na razpolago za boj proti sovjetskim tolpam. Kot je znano, razpolagajo četniki i zelo dobrim orožjem, ki so ga deloma odvzeli teroristom, deloma pa dobili od Nemcev. Vojaško so četniki zelo dobro oboroženi, tako da ne bodo ti na- stopi le politično, lemveč »odi Tojaško zanimivi. * Iz gornjega poročila je jasno razvidno, da se je srbsko ljudstvo ob bližajoči so boljševiški nevarnosti popolnoma združilo ter se odločilo za oborožen nastop proti boljševiškim in Brozovim četam, ki skušajo uničiti srbski narod, vse njegovo nacionalne silo in vse njegovo kulturno pridobitve. Tako so sedaj tudi srbski četniki spoznali, da jim je edina rešitev v častni borbi 6kupno z ostalimi srbskimi in hrvatskimi protikomunističnimi silami. To spoznanje bo gotovo rodilo lepe pozitivne uspehe v borbi proli skupnemu sovražniku. Boj za Padsko nižino Berlin, 25. oktobra. Kljub večmesečnemu boju za posest Padske nižine ne moremo niti na jadranskem obalnem odseku doslej govoriti o kakem večjem operativnem uspehu Angloamerikancev. Sunek Britancev vzdolž Vije Emilije, s katerim so zasedli mesto Ceseno je povzročil odniaknitev ozkega nemškega odseka med Ceseno in jadransko obalo. Ne da bi se nasprotniku posrečilo močneje moliti ta krajevni premik, so Nemci zasedli nove postojanke na levem bregu Savija. V najtežjih terenskih okoMščinah je uspelo nemškim edinkam, da 60 odpeljale iz svojih starih postojank vse vojaško gradivo od lahkih strojnic pa do težkih topov. Reke in potoki, ki so prestopili bregove, so često zelo pomembno ogrožali premike. Ilovnata, blatna tla so neštetokrat požirala v svojih močvirjih konje in vozove. Mostovi, kater m so, v kolikor jih niso že porušili lovski bombniki, narasle vode močno zmanjšale nosilnost, so še povečali nevarnost premikov, ki so se, vršili večinoma ponoči. Kljub temu jih jc uspelo srečno zaključiti. Brilanske čete, ki so s podporo poljskih enot sledile nemškim oddelkom, so prodrle ob Viji Adriatici do severno od Cervije. Ob izlivu Savija so naletele na žilav nemški odpor. Britanci so skušali še v ponedeljek iz Cesene močneje suniti proti severozahodu ob cesti Via Emiiia. Nameravali so zavzeli kakih 10 km oddaljeni kraj Ferlinpopoli ter nato mesto Forli, koder se steka z Vijo Emilijo najjužnejša cesta, ki pelje iz Florence preko apeninskih prelazov proti severovzhodu. Poskus se jim je ponesrečil, več sovražnih napadov 6e je izjalovilo *r tako ni prišlo niti do zaželjenega združenju se- verno in severnozahodno od Cesene ležečih predmostij preko Savija. Trenutno poteka bojna črta ob Saviu vse do njegovega izliva v morje. »Preizkušnja sil na Pacifiku« Stockholm, 25. okt. Kot javljajo iz Nevv Yorka, pričakujejo Severnoamerikanci z največjo napetostjo rezultat velikih pomorskih in letalskih bitk pri Filipinih. Ko sp prispele prve tozadevne vesti, so prekinile vse radijske postaje, svoje, programe ter poročale o bitki pri Filipinih. Splošno označujejo ta spopad z japonskimi cdinica-mi kot »preizkušnjo sil na Pacifiku«. Boljševiško nasilje v Franciji Ženeva, 25. okt. V pariškem »Figa-roju« protestira njegov glavni urednik Francois Mauriac proti bol jševiškemu terorju. Številni Francozi, zlasti še na podeželju, imajo polagoma dovolj pretiravanj in fanatičnega kričanja po maščevanju, pravi pisec, ki priznava da je prišlo zasledovanja francoskega prebivalstva daleč preko okvira tako zvanega sodelovanja. Mnogo Francozov obtožujejo popolnoma prazne obtožbe. Članek izraža tudi vznemirjenje malih kmetov, ki nikakor niso sporazumni s tem, kar se v Franciji dogaja. V članku britanskega lista »New Leader« o razmerah v Franciji pravi njegov avtor, da ima vtis, kot da je revolucionarni teroristični pokret šele pričel s svojimi akcijami. Vsak dan narašča skrb prebivalstva pred popolnoma boljševiško vlado, ki bi prinesla vsej Franciji razmere, ki vladajo na jugu dežele. vee razočaranj Sedaj, ko stopa vojna v svoje odločilno obdobje, jo zu nami že toliko dogodkov iu izvršenih dejstev, da lahko presodimo, v koliko so se razne prerokbe, želje in sanje izpolnile, kakor tudi kakšno so bilo posledice izpolnjenih želja in sanj za prizadete. Taka ugotovitev je nujno potrebna, ker je sedaj že zadnji čas, da vsakdo zavzame svoje stališče z ozirom postavljena dejstva in v kolikor je potrebno, spremeni svoje'dosedanje gledanje, tako, da bo v skladu s stvarnostjo iu koristmi slovenskega naroda. Ta sprememba glcuanja bo za mnoge gotovo prav težka, kajti to zahteva, da sc it dosedanjih sanj zbude in preselijo v realni svet. Sleherni Slovence mor* ie sukrut spoznati, du to ni »ojna, ki sc jc z učni a morda zaradi mesta Gdansk ih poljskega koridorja, temveč, «1« jo 1» vojna, ki jo je organiziralo židovstvo s pomočjo svojih vnodov — masonulva, demokracije iu boljševizma — ,iu s ti-Ijem vzpostavitve nadoblasti »izvoljenega naroda« nad vsem svetom. Pribiti pa ie treba, da ta židovska igra ne bi uspela, če bi evropski narodi imeli odprte oči in s tem tudi pravilen pogled na prirod-ne zakone svojega obstoja. To spoznanje je prvi pogoj za pravilno presojanje dogodkov iu današnjega položaja. Za*, dn do tega spoznanja prihajajo mnogi šele skozi grenka razočaranja in po mnogih nepotrebnih težkih žrtvah. Zadnja ugotovitev velja posebno za nekatere slovanske narode, da so morali prestati težke preizkušnje, pretrpeti strašne udarce in razočarati se v vse navidezne dosedanje prijatelje in zaveznike, preden so spoznali smisel te vojne iu igro v njenem ozadju. Najbolj značilen primer nam v tem pogledu nudijo Poljaki, ki so se dvakrat pustili speljali na tanek led. Po hrabrosti, žal pa tudi po lahkovernosti so nam istočasno lahko zgled in opomin. Način, kako so bili od zaveznikov izigrani, je tako strašen', da ho v zgodovini predstavljen kot primer politične pokvarjenosti našo dobe, toda kupo gorja in razočaranja mora poljski narod izpili sam. Tudi srbski primer je poln tragike. Kot monarhičen, patriarhalen in veren narod so Srhi hitro sjioznali nevarnost komunizma, ko so je pojavil po zlomu Jugoslavije na srbskem ozemlju. V veličastnem poletu so z njimi obračunali in ga pognati s srbske zemlje. Toda mir in red, kakor tudi narodno edinstvo so bili v Srbiji doseženi šele takrat, ko so vsi prišli do spoznanja, da je politika Angloamerikancev na vajetih Kominter-ne, kateri je bil prodan tudi srbski narod. Preden pa je do tega spoznanja prišlo je bilo od prL-dašev Radio Londona, Kaira in VVashigntona poklano na tisoče srbskih nacionalistov, ki so svoj narod ljubili bolj, kot rdeče »zavezniške« interese; so bila po angloameriških bombnikih porušena skoraj vsa srbska meela in pobito na desetlisoče ljudi, je moralo priti do vpada Titovih band v Srbijo, sestavljenih od 6amih sovražnikov srbskega naroda in oboroženih z angleškim orožjem ter podprtih z angleškimi avijo-ni. Šele po vsem tem je prišlo razočaranje, spoznanje in tudi spreobrnenjc. Ravno zaradi lega poslednjega jo srbski primer za nas poučen. Kajti tisti Srbi. ki so se nad zavez-(Nadaljevanje na drugi strani.) VELIKO ZBOROVANJE na Kongresnem trgu v nedeljo dne 29. oktobra 1944 ob 8.30 dopoldne Govori prezident Rupnik str»» a Giraud se je vrnil v Francijo >SLOVENECc, petek, 27. oktobra 1944. Madrid. 25. okt. Madridski dopisnik lista »Deutsche Adria-Zeitung« porota v daljšem članku, da se je Giraud vrnil v Pariz, kar je naredilo globok vtis na Pn rižane. Giraudovo vrnitev v Pariz je zahteval Eisenhower, ki upa, da bo Giraud preprečil nered iu državljansko vojno v Franciji. De Gaulle je moral na ameriški pritisk pozvati svojega tekmeca Gtrauda, naj vstopi v njegovo vlado. Tozadevna pogajanja pa še uiso končana, ker zahteva Giraud ostre represalije proti komuni-sličnim makijem in smatra de Gaullove kompromisne predloge za napačne. Pariški in južnofrancoski komunisti so zelo pobili zaradi Giraudovega prihoda v Pariz. Njihovi listi pišejo o povratku reakcije. Giraud pa ima močno zaslombo v Amerikancih, ki upajo, da jim ne bo treba potogniti ameriških čet iz bojišča in jih poslati proti makijem, če bi se Giraudu posrečilo organzirat močno francosko armado. Giraud je Izjavil zastopnikom tiska, da zahteva ukinitev množič- nega pobijanja generalov in admiralov ter pritegnitev vseh ljudi dobre volje k pozitivnemu delu. Francija ni pred državljansko vojno, je nadaljevai Giuard, marveč je državljanska vojna žo v polnem teku. London in Washington si želita čimprejšnji sporazum med de Gaul-lom in Giraudom, kajti sicer bo postalo kmalu akutjio astanavljanje klik, kar bi sedanjo zmešnjavo v Franciji še povečalo. Alžirski Glraudovi krogi so zelo skeptični nad bodočim razvojem v Franciji. Po njihovem mnenju jo zedinjenje med obema rivaloma nemogoče, upajo pa, da bo moral de Gaulle na angloameriški pritisk popustiti in se umakniti, da bo tako omogočena nova vojaška vlada, ki bi edina lahko rešila Francijo. Izgledi za notranjo francosko ureditev so torej zelo majhni, zlasti še, če pomislimo, da bi stremljenje Aiigloamerikancev po močni francoski vojaški vladi naletelo na velik oipor v Moskvi. Spoznanja ob zadnjih komunističnih porazih Hujskanje proti Francu naralča Ženeva, 25. okt. Boljševiške in španske emigrantske organizacije vedno bolj ojačujejo gonjo proti Francovi Španiji. Lvonski organ boljševiškega francoskega uporniškega pokreta »Le Patriote zahteva pod naslovom »Ne pozabimo Franca l< popolnoma odkrito vojno proti Španiji. List pravi, da zavzetje Francije tako dolgo ne zadošča, dokler leži na oni 6trani Pirenejev njena mlada sestra, španska republika v verigah. Nato pravi, da se je v podporo španske revolucije osnoval v Parizu francoski narodni odbor. Pod vplivom rdečih Špancev stoječi toulouški radio je nedavno ohjavil, da vlada v Kataloniji in ostalih španskih pokrajinah popoln upor proti Francu. Tudi španski emigrantje v Londonu se živahno udele- (Nadaljevanje s 1. str.) niki razočarali, niso točili grenke solze nad izgubljenimi političnimi uadami, temveč so moško iu odločno dali roko generalu Ncdiču, pristopili k skupnemu boju proti komunizmu ter obrnili hrbet vsem političnim tetam in stricem v Londonu in Wa»hiugtonu. Zato vidimo da-ues, ko so sovjetske trupe vdrle v Srbijo, to je v »okupirano deželo«, da se srbski narod ni dvignil proti zasedbonim tru-pam, kar je bil slučaj celo v bivših zavezniških deželah (Romunija, Finska). še več. Vidimo tudi, da se srbski do-brovoljci in z njimi združeni četniki bore kljub izredno težkim okolnostini se naprej proti komunizmu. Tudi pri nas je mnogo razočaranih. Tisti, ki so stavili na angloameriško karto, vidijo danes, da so pogrešili. Preprosti narod, računajot na pomoč Anglo-američanov, je prvi spoznal veliko po-greško r svojem računu. V dno srca je bil sicer razočaran, prišel pa je le de spoznanja, da je rešitev v nas samih in v enotni protikomunistižni fronti evropskih narodov. Iz tega spoznanja je prišla tudi odločitev našega ljudstva. Po tragičnih dogodkih na Grčaricah, Turjaku, Kočevju in drugod je spontano odvrglo lažne kompase, ki so mu jih podtaknili sovražniki ter se zbralo pod zastavo, ki jo je razvil general Kupnik. Hvaležno je sprejelo ponujeno orožje in hitro so bile zbrane domobranske vrste. Borba, ki je bila vsiljena slovenskemu narodu, je bila proti vo* I j a mnogih, ki stoje še danes v ozadju, sprejeta, ter se vodi na iivljenje in smrt. Naš narod jc s tem pokazal svojo zrelost ter je položil izpit pred katerega ga je postavila bedauja zgodovinska doba. Toda ta ugotovitev velja samo za preprosti narod! Kako pa je z našo bivšo politično smetano? Večina političnih veljakov bivših strank žal še okleva. Zgubili so sicer vero v pomoč »zapadnih demokracij« njihovim osebnim in političnim ciljem, zato se vneto trudijo, da čiin prej vzpostavijo zveze z vodstvom OF in s6 mu na kak način prikupijo. Toda tu se bodo opekli, kajti najbrže na poznajo starega pregovora: »Kdor s hudičem buče sadi, se mu na glavi razbijajo«. Ker pa posledice take politike ne bodo nosili oni sami, temveč tudi manjši ali večji del naroda, je nu.ino potrebno, da se tem slepcem, ne-popravljivcem in pplitičnim pokvarjencem onemogoči nadalnje zastrupljanje našega naroda in tako prepreči škoda, ki bi jo s svojimi postopki povzročili. Glavno vodilo pri vsem na£era delu mora biti ljubezen do naroda. Vendar ravno zaradi te ljubezni moramo biti strogi proti škodljivcem narodnih interesov in baš zaTadi te ljubezni do naroda je potrebno v kali zatreti vsako delovanje, ki bi narodu lahko prineslo novo trpljenje in nova razočaranja. Boj proti komunizmu je zmagovit le, če se združijo vse narodna sile. To smo lahko ugotovili povsod, kjer se ie proti prodirajoči komunistični nevarnosti združil ves narod pod eno zastavo. Le razcepljeni in duhovno oslabeli narodi padajo v boljševiško suženjstvo. Naj nas trenutni uspehi Sovjetov ne motijo, kot to ne moti srbskih protikomunlatičnih borcev, ki nadaljujejo borbo s komunisti tudi še danes do iztrebljenja. V tem pogledu so nam svetal vzgled in veseli smo lahko, da tudi naši vrli domobranci prav nič ne zaostajajo za njimi. Vse, ki snujejo še vedno kake Ilegale, opozarjamo na prednje primere. Ne čakajte, da potrkajo boljševiki na vaša vrata in se šele takrat skesate svojih grehov ter pripognete grešno glavo pred pravi! nim stališčem ostalega naroda, ^kn ste za narod, njegovo življenje tn njegovo resnično svobodo, stopite v vrste domobrancev. kajti oni se za vse to bore. Ne storite to prepozno, zaradi vas samih, ti stih, ki za vami še tavajo, kakor ludi za radi vsega slovenskega naroda. Ni še izpita čala *ol«a prejšnjih razočaranj. zato naj se nikdo z usodo svojega naroda ne igra. ^^ ^ žujejo pri podpihovanjn upora. Tako obstoja y LettSonu žn glavni stan španskih boljševTkcrv, VI je po stockholmskem »Af-tonbladetu« sporočil, da se je v vsej Španiji pričela razvijati organizirana gverilska vojna, ki naj strmoglavi Francovo vlado. Uporniški pokret je pod gverilskim poveljstvom, ki je podrojeno zopet vrhovnemu poveljstvu najvišjega narodnega odbora. Najtiolj značilno je, da tudi Britanci že podpirajo to rovarjenje. Tako pravi »Economist« k trenutnemu položaju v Španiji, da je Franoova vlada le prazno pročelje. Falangistom se ni nikdar posrečilo, da bi narod dejansko sprijaznili z vlado. Po poročilih iz Madrida raste tudi v tamkajšnjih političnih krogih zaskrbljenost spričo žarišča nemirov v južni Franciji in glede nadaljnjega razvoja dogodkov. Izjavljajo, da je imela Španija sedaj dovolj priložnosti, da je spoznala razlike med urejenimi in nesigurnimi obmejnimi odnosi, ki vladajo po odhodu Nemcev. Dvomijo, da bi bil de Gaulle sposoben napraviti red, zlasti še, ker so ma-kiji bolje oboroženi, kot pa redne lete. Bern, 26. okt. »Neue Berner Zeitung« piše o boljševiških spletkah proti Francovi Španiji, da so postali španski komunisti, potem ko so zavezniki zasedli Franijo, smrtni sovražniki Caudilla zopet pomemben faktor. Po zanesljivih poročilih se nahaja danes v Franciji in francoski severni Afriki preko 100.000 oboroženih španskih komunistov, ki so večinoma izšli iz Makijev. Nadalje so prišli v Francijo tudi ljudje, ki so po letu 15)43. ustanovili v Mehiki špansko l>rotivlado. Ob španski meji se zadržuje-o tudi bivši vodje ljudske fronte, kar vse kaže na to, da se v Španiji nekaj pripravlja. Reke beguncev iz baltskih držav Stockholm. »Svenska Dagbladet« javlja, da je prispelo dosedaj 8500 beguncev iz Baltika na švedski vzhodni otok Gotland. Baltski begunci so nameščeni v raznih taboriščih ter jih bodo postopoma prepeljali na švedsko kopnino. Švedsko pomožno akcijo v korist baltskih beguncev na Gotlandu je »proučeval« tudi zastopnik UNRBE Anglež dr. Goodman. Odslej bodo streljali na makije Stockholm, 26. oktobra. Francoski teroristični oddelki, ki eo jih angloameri-ški poveljniki vedno tako razvajali, so sedaj že na neugoden način zrasli svojim prijateljem čez glavo. Te roparske tolpe so se tako navadile ropanja, da sedaj že napadajo voj. opremo britanskih in severnoameriških čet. To pa je tudi Anglo-amerikancem že preveč. Kakor javlja agencija Reuter je izdalo zavezniško vojaško poveljstvo ukaz, da bodo streljali na one, ki bi si drznili osvojiti angloameriško vojno gradivo. Tolpe so si predvsem prisvajale petrolej in živila. Zadnja velika domobranska zmaga v osrčju Dolenjske nam je odkrila, kako težak je položaj tolovajev po naših gozdovih. Komunisti so s prihodom treh štajerskih komunističnih tolovajskih brigad goiovo pričakovali izrednega izboljšanja svojega položaja. Imeli so namen »likvidirati« čim več domobranskih postojank, ki stražijo slovenske vasi pred komunističnimi ropi in požigi. Zgodilo pa se. je nusprotno: domobranci so doživeli doslej največji uspeh. Nič niso pomagale številne komunistične skupine; v velikem preplahu so morale božati, prav tako kakor so imele do sedaj navado. • Komunisti so upali na uspeh predvsem zaradi štajerskih mobilizirancev, ki prav nič ali pa silno malo vedo o domobrancih. Upali so na njih junaštvo. Ti štajerski komunistični pristaši so v resnici v začetku mislili, da bo boj z domobranci potekel gladko; a že po prvih spopadih se je teh mobilizirancev prijel preplah, da si od takrat niso več upuli nuditi resnega odpora. Sedaj, ko so domobranci preizkusili hrabrost komunističnih skupin, ki so se do nedavnega klatile po štajerskih gozdovih, moremo iz mnogih komunističnih letakov in podtalnih lističev primerjati laž z resničnim stanjem teh tolovajev. »Slovenski poročevalec« je bil zadnje čase, odkar morajo dolenjski komunisti vedno bežati pred domobranskimi bojnimi skupinami, poln hvale, kako hrabro se bore oni komunisti, ki se potikajo po Štajerski. Seveda teh laži pri nas noben komunistični pristaš ni mogel kontrolirati. Mnogi so tem poročilom slepo verjeli. Danes jim dejstva komunističnih porazov nudijo nov primer, kako komunistična agitacija še vedno vodi nekatere zaslepijence za nos. Mnopo štajerskih komunističnih mobilizirancev so domobranci v zadnjih bojih zajeli, nekateri so se tudi sami javili. Žalosten je pogled na te bivše pripadnike komunističnih tolp: razcefrane hlače, zdrgnjeni in raztrgani suknjiči, zanemarjeni čevlji skoraj brez podplatov označujejo skoraj vsakega teh nesrečnikov. Njih oči milo gledajo in prosijo cigaret. V komunističnih tolpah tobaka ne poznajo, privoščijo si ga le višji komandanti in komisarji. Ob vsem težavnem položaju komunističnih tolp na Dolenjskem pa je tolovajsko vodstvo gotovo imelo še nekatere druge vzroke, da je poklicalo tolovaje iz Štajerske na pomoč proti domobrancem. — Eden najglavnejših vzrokov za to početje je prav gotovo v tem, ker je komunistično vodstvo pričakovalo večjih izprememb na našem ozemlju in hotelo izkoristiti mo- rebitno trenutno zmedenost, da bi napravilo iste poknlje in požige kakor septembra lanskega leta. Toda zadnja, cel teden trajajoča bitka slovenskih domobrancev s komunističnimi tolpami je poka/ala, da se kaj takega nikdar več ne bo zgodilo na naših tleh. Kakor liilro so se komunistične tolpe približale mirnim vasem, se je dvignila v boj vsa Dolenjska. Nič ni pomagalo veliko število tolovajev, komunisti so izgubili okrog 1000 tolovajev, ostale tolpe pn so se razpršene in razredčene morale umakniti daleč v zarasle gozdove. Tako se bo gotovo zgodilo vsakokrat, kadar bo našim vasem grozila rdeča nevarnost. Daleč so že tisti časi, ko so komunistične tolpe lahko neovirano napadale vsako protikomunistično postojanko zase in nekatere od njih tudi razrušile. Domobranci so v zadnjih bojih pokazali vse svoje vrline. Osebna hrabrost je vsakega slovenskega vojaka gnala, da je kljub nevarnosti prodiral in preganjal uničevalce slovenskih domačij. Domobrance je odlikovala v boju tudi dobro izbrana taktika in str-njenost posameznih enot. Slovenski sinovi so ponovno pokazali, da jim svoje domove lahko mirno izročimo v varstvo. Nikdar več se ne bo dogodilo, da bi komunistične drhali lahko v miru ropale in požigale slovenske domove, ki jočejo priznati nadvlado srpa in kladiva. Naredniku Pircu Francu v slovo Hladno jesensko jutro je bilo 15. x ko je France Pire* ia vedno zatisnii trudne oči, zadet od bratomorne tolovaj, ske krogle. Kratko je bilo njegovo življenje, saj je dočakal komaj 25 let A sad njegovega življenja je tako bogat, in tako lep. Na oltar 6vojetnu iz trpljenja vstajajočemu narodu je položil največ, kar je mogel, svoje mlado življenje. Sedaj je pa legel k počitku, kakor narava v jeseni, da v prihodnosti rodi še bogatejši sad. Njegovim soborcem pa je težko oh misli, da so izgubili enega najboljših. Vesten v izvrševanju službe jih je vodil iz borbe v borbo. Z nasmejanim obrazom, pogumen in neustrašen je hodil vedno na čelu svojega voda. Vsi so ga imeli radi in želeli so iti z njim, kamor jih je klicala dolžnost. Prav živo se bodo spominjali Kočevja, kjer se je tudi on odlikoval. Šele pred dobrim mesecem je stopil v zakon, upajoč, da bo v njem našel košček sreče. A Bog je hotel drugače. Nje-govo mlado ženo naj v brezmejni žalosti krepi tolažba, da je imela moža-junaka. Vsi njegovi tovariši soborci čutijo skupaj z njo veliko izgubo. Pismo iz Befe Krajine Težko je danes življenje v Beli Krajini. Ljudje so čisto odrezani od ostalega sveta. Medtem ko Belokranjci ne morejo zvedeti sami nobenega poročila iz sveta, se komunistična agitacija na vso moč trudi, da tako rekoč kar obsiplje ljudi s svojimi poročili. Toda ta poročila so vedno tako lepa in sončna, da jim ljudje ne verjamejo. Zdrava kmečka pamet dobro ve: če je res vse tako rožnato, zakaj pa ni konca vojne! Komunisti sicer kar naprej tolažijo zaskrbljeno ljudstvo, da bo kmalu konec vojne, vendar ljudje postajajo vedno bolj zaskrbljeni zaradi vedno večjega pomanjkanja živeža. Že v prejšnjih časih je Bela Krajina malo pridelala. Veliko vasi je bilo celo primoranih kupovati precejšen del živeža. Kar traja vojna, pa je stanje vedno slabše. Ko so bili v Beli Krajini še sa-vojci, so kar nenadoma odpovedali živež vasem zunaj badoljev. bunkerjev. Ljudje so bili prisiljeni blago na skrivnem kupovati. Sedaj je pa stanje še veliko slabše. Sladkorja ni, soli ni, ljudje si morajo boren pridelek svojo zemlje celo pritrgovati od ust. ker komunistični davek terla izredno veliko Belokranjcem je letos zemlja veliko Komunistično zverinstvo na Gorenjskem Stockholm. Radio Shenectadjr je v neki vesti pravkar priznal, da so izgubili Američani v bitki v jugozapadnem Pacifiku lahko ameriško, križarko »Prince-ton<. Milan. Ameriška radijska postaja v Neaplju javlja, da v vodilnih komunističnih krogih zasedene Italije vedno bolj narašča protiangleško razpoloženje. Komunistični italijanski brezbožni odbor je v neki izjavi obdolžil Angleže, da 60 oni krivi vse bede in lakote, ki vlada v zasedeni Italiji. Londonska in washington-ska vlada sta baje prepovedali desetim sovjetskim prevoznim parnikom, ki so hoteli pripeljati žito in živila v Italijo, prevoz preko Dardanel. Vodilni ameriški in angleški krogi so se bali, tako pravi poročilo, da bi si Kremelj pridobil simpatije med italijanskim narodom. Obiskovalcem kina t. Če se predstavo zaradi letalskega alarma prekine, se vstopnina ne vraža. Če se film ni predvajal polno uro, računano od pričetka predvajanja, je lastnik obvezan obiskovalcu, po predložitvi vstopnice, najkasneje v 3 (treh) dneh, dovoliti brezplačen vstop h kaki drugi predstavi. Do določenih predstav lastnik vstopnice nima pravice. 2. Če predstava zaradi letalskega alarma v celoti odpade, tedaj lahko lastnik vstopnice tekom 3 (treh) dni zamenja vstopnice za drugo predstavo. V tem primeru se lahko vrne tudi vstopnina. 3. Če traja letalski alarm samo 20 (dvajset) minut, tedaj je lastnik podjetja oibvezan, neprlkazanl del programa po odmoru 10 (desetih) minut predvajati. Spet se je zgodil na Gorenjskem podoben zločin kot so ga zagrešili komunistični rablji pred časom nad Ido Kristanovo v Zalogu pri Komendi. To pot je bila njihova žrtev Jožefa Stare, zena domobranca iz Kranja, mati dveh otrok, katerih mlajši ima komaj nekaj mesecev. V noči od 10. na 11. oktober so jo komunisti odvedli iz njenega doma v vasi Mlaka proti Storžiču in domobranci v Kranju so od nekega gošar-skega ubežnika, ki se jim je pridružil, zvedeli, da je bila ustreljena nekje za Sv. Lovrencem. Njen rabelj da je bil sovaščan iz Mlake, znan zločinski tip Burkeljca, z razbojniškim imenom Borko. Dne 24. t m. je odšja udarna četa domobrancev iz Kranja in res našla na kraju, ki ga je povedal go-šarski ubežnik, s smrečjem pokrito grobljo. 20 cm v globino so zadeli domobranci pod rahlo prstjo na truplo. K odkopu so poklicali okoliško prebivalstvo iz vasi Bašelj. Truplo je ležalo v t m 30 cm dolgi in 45 cm široki in kakega pol metra globoki jami. Iz Gorice Pazite nn zatemnitev! Po ukazu pristojnih oblasti straže lahko streljajo v okna, ki po večernem znaku zatemnitve ne bodo zadostno zatemnjena. Zato pazite, da boste imeli stanovanja pravilno zatemnjena. Prepričajte se, da oknice in zavese ne prepuščajo svetlobe. Slovenska gimnazija v Gorici. Te dni se vrši vpisovanje. Sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred bodo dne 29. oktobra. Dopolnilno vpisovanje pa 30. oktobra bo dovoljeno, če se bodo navedli upravičeni razlogi. Ob vpisu se plača 60 lir vpisnine, Šolnine so vsi dijaki oproščeni. Število vpisanih slovenskih dečkov in deklet je zčlo razveseljivo. Dolžnost vseh zavednih slo-venskih staršev je, da vpišejo sinove in hčere v slovensko srednjo šolo. Razočarani komunisti. »Goriški list« poroča: Italijanski komunist Gallazzo je pripadal tolpam, ki so se »borile« okoli Firenc. Augleški generah Alezan-der jih je razorožil in razgnal. Gallazzu se je po hudih težavah posrečilo, da se je prebil skozi fronto in pribežal v severno Italijo. Iz svojega novega skrivališča je preko komunističnega radia »Mi-lano libera« poslal v svet spomenico, v kateri so strahovito jezi zaradi razpusta svojih rdečih čet. Iz spomenice lahko razberemo: 1. anglo-amerikanske jiete raz-orožujejo komunistične divizij^| jih internirajo; 2. Alexandrovl častrilR komunistom absolutno nič ne zaupajo. Mesečnlea se jo ponesrečila. V goriško bolnišnico so pripeljali 18 letno Karmelo Srebrne iz Opatjega sela na Krasu. Re-vica jo podvržena mesečnosti. Neke noči je sledila gonu svoje nesrečne bolezni in padla z okna svoje sobice 4 metre globoko. Poškodovala se je nevarno po glavi in telesu in je njeno »tanje nevarno. Rdeči rabelj je žrtvi iztaknil oči; ves obraz ji je zalila kri. Da bi se vezi na roki bolj zajedle v meso, je zverinski zločinec žrtvi zataknil pod vrv palico in jo zavrtel. Truplo so domobranci naložili na voz in ga peljali skozi Bašelj. Zgor.., Sred. in Spod. Bele, Kokrice in Pre-doslje. Po vseh teh vaseh je prebivalstvo ob pogledu na žrtev komunističnega zverinstva vzkipelo v ogorčenju in brez strahu glasno obsojalo komunistično divjaštvo. Kakor bi nikoli ne bilo na Dolenjskem vaških straž, če bi komunisti vsaj najstrašnejšega sredstva svojega brezobzirnega boja za oblast ne uporabljali, namreč zverinskih umorov, tako tudi z zločinstvi na Gorenjskem samim sebi kopljejo grob. Vse pajkove mreže laži, v katere so zapreali naše pošteno ljudstvo, se ob takih podlih dejanjih raztrgajo; ljudje spoznajo, da je bilo vse gošar-sko govoričenje o svobodi in bratstvu le vaba in krinka. Komunizem se razgali v svojem zločinskem bistvu. Učinki njegovih brezbožnih naukov so vsakemu razumljivi in strahotno pretresljiv dokaz, da v brezboštvu ni ne svobode, ne bratstva, ampak na eni strani nekakšen raj, ki ga uživa komisarska tolpa, za vse druge pa, če so poslušni, sužnost, sicer krogla. Tedaj se rodi v ljudeh neomajen sklep: neizprosen boj komunizmu za rešitev slovenskega na> rodal dala. Komunisti pa eo že veliko pred žetvijo opominjali ljudstvo na oddajo žita. Belokranjci so zato mnogo pridelkov skrili, da bodo imeli kaj jesti čez zimo. Seveda pa v mnogih krajih tudi najboljše skrivanje nič ne zaleže, ker komunisti po svojih ljudeh vse iztaknejo. Dolina ob Kolpi je letošnje leto pridelala mnogo sadja, toda na žalost so ga tolovaji večinoma pobrali zase. Po vaseh se nalokdaj sliši narodna pesem. Komunisti 60 vse fante in može odgnali v brigade. Delo na polju in pri pospravljanju drv je izredno otežkočeno, saj so doma ostale le ženske in starejši moški. Zelo primanjkuje tudi vprežne živine. Komunisti so v teku treh let svojega terorističnega delovanja 6koraj popolnoma oropali deželo. Največ so pobrali živine. Samo iz vasi Drašič in bližnje okolice so odpeljali nad 60 parov volov. Komunisti budno pazijo, da Belokranjcem uničijo prav vsako zvezo z ostalimi Slovenci. Tako ljudje prav ničesar niso zvedeli, kako lepo napreduje domobranska ediniea. Komunisti so ljudem lagali, da Je domobrancev izredno malo, da so večinoma le vodniki, ki kažejo nemški vojski po', po dolenjskih krajih. Kljub temu je resnica prodrla tudi v Belo Krajino. Ljudje si danes žele prav tako mirnega življenja, kakor ga imajo Dolenjci pod varstvom domobranskih čet."'" V Beli Krajini prav za*prav ni veliko komunističnih tolp. V večini so tu glavni komunisti, ki imajo okrog sebe močne straže. Prava nesreča pa je za Belo Krajino, kadar pride v njene vasi kakšna te-pena brigada na počitek. Pred kratkim je bila v Beli Krajini na počitku neko brigada, ki je pred enim mesecem doživela tako hud poraz na Bloški planoti. Ko so ti tolovaji prišli v Belo Krajino, so se kar oddahnili. Bila pa je ta brigada prava šiba za kmečke ljudi. Revne vasi so morale s svojimi pridelki hraniti te roparje, ki 60 zbežali z Dolenjske. Preden je ta brigada odšla iz Bele Krajine, je imel brigadni komisar nagovor na vso brigado. Hrabril je tolovaje, naj bodo hrabri, da gredo sedaj na zadnje delo — da namreč uničijo vse domobranske postojanke na Dolenjskem. (Poročila v prejšnjega tedna pa govore, kako hude je bila ta brigada tepena.) V Belo Krajino je pred enim mesečen? prišel lečit rane tudi nek korpus. Klati se je okrog Starega trga cl holp. Liuu je niso mogli prav nič zvedeti, kako j< z Dakijem in Perom Popivodo. V Metliki deluje neki izselitveni od bor. Mnogo Belokranjoev jo že morali dom zapustiti in se izseliti. Komunisti s< jim takjoj nato vse domačije izropali. Takšno je danes življenje v Beli Kra jini. Že nekdaj je bilo težko, kakor i' težka ilovnata belokranjska gruda. Da nes pa je življenje težko prav zaradi ko munistične tiranije, ki načrtno uničili1 vse, kar je katoliškega in slovenskega. »Okrožna tehnika Jeiovca« je uničena To nedeljo je udarna četa kranjskih domobrancev žo ob pol petih odkorakala na pohod. Le malo kave so posrebali pred odhodom, zato je bil njihov korak toliko boli lahak. V zgodnjih dopoldanskih urah so ze stopili v hosto, da bi napravili pri tolovajih nenapovedan obisk. Po srečnem naključju je eden izmed fantov zadel na žico, ki je bila napeljana po zemlji. Najprej so mislili, da je telefonski vod, a ko je enega izmed fantov malo streslo, so ugotovili, da je električna napeljava. Sedaj iskanje komunističnega položaja ni bilo več težko. Med smrečjem se je pokazala lično zgrajena pa obenem dobro utrjena in maskirana tolovajska koča. Naši fantje so napredovali v obliki podkve in meglen dan jih je varoval pred očmi tolovajskega stražarja vrh smreke. Kljub vsemu temu so gošarji že tako izurjeni v begu, da so jo zadnji hip od-kurlli iz domobranskih klešč, kajti na odpor sploh ne mislijo več. Ne da bi padel kak tolovajski strel, so domobranci vkorakali v njihovo »rezidenco«. Na posteljah so zaplenili lepo število strganih odej, v pisarni pa tri pisalne stroje, dva razmnoževalna stroja, stroj za rezanje papirja in nekaj pisemskega papirja. Ves ta tolovajski zaklad z barako vred je použil ogenj. Stroje, barvo, odeje, .precej perila kranjskih tovarišic, eno puško in eno pištolo pa so naši fantje prinesli popoldne na svojo postojanko. Čeprav je ve« dan priii dež in je bila noja dolga, so se fantje veseli vrnili, saj pot ni bili zastonj. »Okrožne tehnike Jeiovca« n več, prihodnjič bodo prišle pa še drugi »tehnike« na vrsto. Pod poročilo, ki so ga gorenjski domo branci izdali o tem uspenu, so pritisnil tudi odtise vseh pečatov, kar jih je bil< zaplenjenih v »okrožni tehniki Jelovca< Letak je vzbudil zato med ljudmi toliki večjo pozornost in pri zavednih in pa metnih ljudeh tudi navdušenje, saj ji usahnil močan studenec komunistični! laži. _ Iz Trntn Titov zaveznik Badoglio. V proeeei proti guvernerju Banke Italia Azzoliniju ki je bil v Rimu obsojen na 30 let. ječe je prišlo na dan, tako poroča »republikan ski radio«, da si je Badoglio prilastil ve like zneske državnega denarja in jih zn menjal v švicarske franke. V žalostni 45 dnevih, ko je trajal Badogliev režin je njegov šef spravil v svoj žep 14 mik jonov lir v gotovini in 1 milijon švicaJ akih frankov. Italijanska devizna central je dne 30. julija, 1. avgusta in 4. septeit bra nakupila švicarske franke na Ba0 sveta večerja«, ki jo je za to priliko kompomiral in zlatomaš-niku posvetil kolega na teoloSki fakulteti univ. prof. prelat dr. Fr. Lukman. Sadove vztrajnega in. ponižnega jubilantovega dela uživamo vsi Slovenci, zato se bomo v kolikor mogoče velikem številu udeležili njegove zlate maše in prosili Boga, nam še dolgo ohrani. Posebno toplo vabimo dijaško mladino, ki ji je bil jubilant zvest učitelj in varen vodnik skozi idejne zmede v preteklih desetletjih. NOVI GROBOVI •f Josipina .Tavornik. Dotrpela je pre-videna s tolažili sv. vere gospodična Josipina Javornik. Blago rajnico bodo pospremili na zadnji poti v soboto, ob 0 dopoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu, kjer jo bodo položili v začasen grob. + Viktorija Krese. V Ljubljani je za vedno zatisnila oči gospodična Viktorija Krese, poštna uradnica. Pokopali jo bodo v soboto, ob pol treh iz kapele sv. Jakoba na Žalah. t Anda Ovsec. V najlepših letih je odšla za svojim dragim očetom gospodična Anda Ovsec. Draga rajnica počiva v kapelici sv. Petra na Žalah, od koder jo bodo pokopali v petek ob dveh popoldne k Sv. Križu. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše snžalje. ZGODOVINSKI PABERKI 27. vinotoka: 12G9. leta je umrl koroški vojvoda in gospod Kranjske Ulrih Sonheimski. Rod Sonheimov je dobil po izumrtju rodbine Eppenstein vojvodski stol na Koroškem. Od istrskih mejnih grofov a so okoli 1. 1140. dobili z ženitveno zvezo tudi številna posestva na Kranjskem. Središči njihove strnjene zemlje sta bili Ljubljana in Kostanjevica, ki postaneta v začetku 13. stoletja mestni naselbini. V boju za nastanek večjega dinastičnega teritorija imajo Sponheimi zadnjo in najvažnejšo besedo. Po 6mrti avstrijskega in štajerskega vojvode Friderika II. Baben-beržana 1. 1246., se je Ulrik Sponheim-ski poročil z njegovo vdovo Nezo Ande-ško in dobil za 6vojo rodbino andeško posest na Kranjskem Ko je zasedel po smrti očeta Bernarda koroški vojvodski prestol in si pridobil še pravice oglejskih patrijarhov nad Kranjsko je združil obe deželi v svoji roki. Ker je umrl brez naslednikov, je zasedel njegovo posest Otokar II. Češki, ki je združil s svojimi deželami na ta način tudi vse naše; 1828. leta se je v Idriji rodil glasbenik Leopold Bclar, Šolal se je doma in v Ljubljani. Služboval je kot učitelj na več krajih in nazadnje v Ljubljani. Leta 1877 je postal okrajni šolski nadzornik. Umrl je 17. junija 1809. Že v zgodnji mladosti je kazal izredno nadarjenost za glasbo. Od svojega sedmega leta se je učil pri Antonu Krašnarju, nato ie napravil glasbeno šolo pri Gašparjtt Mašku, ki jo tudi objavljal njegove prve skladbe v svojf iCeciliji«. V Ljubljani doseže višek ustvarjanja. Zložil je dolgo vrsto skladb, priočil pa jih ni mnogo. Najpopularnejša je slovenska maša: Oče večni v visokosti. Cerkvene glasbe prevladuje, kar je razumljivo, ker je moral pisati za pevce na korit sv. Jakoba, kjer je vodil cerkveno glasbo. Veliko njego-' vih skladb se je izgubilo — 1. 1853. je peljal prvi vlak preko prelaza Semmering na trasi Južne zelez-nice. Že Kari VI. je 1. 1719. dal graditi preko Scmmeringa cesto, ki je spajala Dunaj s Trstom, ki je prav takrat postal svobodna luka. Ko se je začela zmagoslavna pot »železnega konja« po Evropi, je bila proga na isti smeri ena izmed prvih, ki. jih je zgradila Avstrija. Prodaja mesa Potroinikt bodo prejeli v soboto, dne 88. t m. 10 dkg govejega me«a proti odvzemu odrezkov »it. 8 ln 8 okt« oktoberske živilske nakaznice, lidsne od Mestnega preskrboval-nega urada v Ljubljani. Mesarji morajo biti v petok, dno 37. t m. točno ob 15 na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa. Prodaja jajc Na dodatne živilske nakaznico z modro črto ln z zeleno črko »L« dobijo delavci pri nsjtoijlh delih na odrezek »NTD 18« po 2 Jajci, na dodatno živilsko nakaipioo i modro črto in z zeleno črko »L« pa na odrezek »TD 8« dolavel pri tožklh delih po 1 jajce od 38. do 81. t. m. v naslednjih mlekarnah: Vodnik (TržaSka 2«), Janežlč (Poljanska 8), ftinkoveo (Miklošičeva 7), Drolo (Staniče-va 6). Vidmar (Olglarjeva 12), Gruden (Co-lovSka 101). Mlekarno naj pridejo po Jajca v potek 87. t. m. v Maistrovo 10. Nakazilo vina Oostinskl obrati ln točilnico vina v občinah Ljubljana, Bresovica, Dobrava, Do-brunje, Jožica, Log, Polje in Rudnik, ki za meseo oktober niso nabavili vina ln so povsem brez alkoholnih pijač, prejmejo v soboto, dne 28. oktobra, nakupnloe za vermut, in sicer za obrate x začotno črko J do R. Vermutovo vino bo prodajol veletrgo-veo z vinom Zupan Julij, Frankopanska 5. Kdor pride po nakupniee, mor« predložiti register za točenje alkoholnih pijač do-tičnega obrata. BolniSka živilska nakazila Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravlčoni dobivull poseb ne dodatke racioniranih živil, bo bolniikl odsek mestnega proskrbovalnega urada delil bolniška nakazila za meseo novembor vsako dopoldne od 8—11.45 samo v pritličju TurjaSko palače v Križankah, Gosposka 15. po naslednjem razporedu: Od 2.-7. novembra bolnikom, M Imajo pravico tndi na meso, tako da pridejo na vrslo v četrtek, 2., bolniki od A—E, v petek, S. F—J, v soboto, 4,, K in. L, v pone. deljek, 6., M—P, v torek, 7„ R—S, v sredo 8., T-Z. Od 8,—17. dragim bolnikom, tako da pri dejo na vrsto v četrtek, 9., A—C, v petek, 10., D—O, v soboto, 11., U—J, v ponedeljek 13., K ln L, v torok, 14., M—O, v sredo. 15., P ln R, v četrtek, 16., S-T, y petok. 17, novembra, 0—2, Od 18—27. bo bolniSkl odsek delil nakazila za sladkor zs dojenčke tn bolnike, toda le na podlagi prej predloženih zdrav nlSklh spričeval, tako da pridejo na vrsto v soboto, 18., upravičenci od A—0, v ponode ljek, 20.. D-H, v torok. 21., I—K, v sredo, 22., L—O, v četrtek, 23., O ln P, v petek, 24. R ln S, v soboto, 25., S—D, v ponedeljek, J7„ V—2. Zdravstveni zavodi, VI so opravičeni dobivati posebno dodatko za strežniško osebje. naj' poSljejo po nakazila od 1.—10. novembra dopoldne. Bolniki, ki dobivajo bolniške dodatke, naj prinoso s seboj živilsko nakaznico za meseo november. Bolniških nakazil br*ffi predložitve živilskih nakaznic urad ne bo Izdajal. Zdravniška spričevala ra pridobitev bolniškega nakazila jo trebo mestnemu flzl-katu predložiti od 1.—20. v meseca Upravičenci, ki po predloienem zdravniškem spričevalu dobe prvič bolniško nakazilo, naj se z nJim eglaso pri Prevodu ▼ sobi 12 v II. nadstr »pJo na Novem trgu 4 zaradi potrditve trgovca. flolnlSkl odsek opozarja, da bo bolni, »ka nakazila delil strogo po tem razporedn. Zamudnikom, lrl bi prisil Izven tegn raz poreda, urad ne bo Izdajal bolniških nakazil. Ce upravičenci no bi prisil na vrsto zaradi nepričakovanega prekinjenega ura dovanja, naj pridejo v urad naslednji dan od 8—12. Znova opozarjamo vse one npravičene«, ki Imajo na bolnltkom nakazilu označeno diagnozo s Številko 8 In 9, naj prinoso v urad živilsko nakaznico r.a november z no-odrezanimi odrczkl z« 100 gr maSčob, n vsi oni upravičenci, ki Imajo diagnozo označeno z Številko 13, pa živilsko nnksznlro * odrezkom za sladkor ln z odrezki za 1000 do 3000 gr kruha. t k o 11 j s k I ordlnarlat — Dobrodelna pisarna — sporoča: Iipls-čsvanje rednih inessčnih podpor zs meseo november se bo vrftllo sledeče dneve ln v sledečem redui ia dijaki In zavode 81. okto. braj «s vse ostale 8, novembra A—O, 8. novembra H—K. 4. novembra L—R, I. novembra S—t. Prosimo, da se držite točno tega reda 4n prinesete s sehoj podporne knjižice. Od 2.—C. novembra Je pisarna z« begunce zaprta, Dru&tvu slepih so darovali: v počastitev spomina blngopokojne ge. Kristine Rehar. Frlseh vsi najemniki bilo na Marijinem trgu 3 skupno 900 lir: »Združene opekarne d. d.« v Ljubljani namesto venca na grob blagopok. g. Ivana Ogoreleji 500 Ur, družina Matjnnn Colariča pa 300 lir v počastitev spomina istega. Vsem darovalcem izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Za stare 4n onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevt ullel 8 so Združene opekarne na Miklošičevi 15 podarilo 500 lir namesto venca na krsto g. Ivana Ogorolca. Mestno županstvo izreka podjetju najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podplra-nlh. Počastite rajne z dobrimi delil Smola le več vrat. Najnavadnejia In najbolj znana Js »tudontov.ka. Vragovo pa malokdo pozna tn marsikdo jo tele takrat spozna, ko Je že prepozno. Kdor Jo hoč« videti, naj jo pride pogledat ▼ frančiškansko dvorano, kjer »o bo obe nedelji, 29. oktobra ln 5, novembra, uprizorila Mlakarjeva »Vragova smola«, fantastična petdejanka, ki te bo popeljala v tiste čase, ko so te delale čarovnio« t oblakih točo ln vitezi na turnirjih lomili sulico. Začetek obnkrat ob K. vstopnica se dobe v prodprodajt v trgovini Sriligoj nn dan predstave pa od >.30—13 1n od 14 dalje pri dnevni blagajni. Formlcol pn stile za daslnfckdjo 181? in arla dobite v lekarnah. Pisalna stroje dobro ohranjene bolj*« znamke kupi takoj po najvišji dnevni eent tvrdk. Evorest. Prešernova nllea 4« Stare aktovke, Sol.ke torbice, dežnike ali dežno plaSče hvaležno sprejme zavod, ki oskrbuje revne otroke brez stariev. Kdor more kaj dnrovntl, naj prinese v SkofiJ.ko dobrodelno pisarno. POIZVEDOVANJA OlroSka rokavlfka je bila najdena v Marmontovi ulici. Lastnica naj »e zglasi v. Gostilnlčarskl ullel 15. Naredba o dopolnitvi naredbe o prijavi in zapori goveje živine. Na podlagi pooblastila Vrhovnega komisarja št. VI-11I C 300 z dno 1. avgusta 1944, člena I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dno 20. septembra 1913 št 4, Službeni Ust št. 273/86 iz 1943 ter v zvezi z naredbo o prijavi in zapori goveje živine z dne 1. junija 1913, St. 61, Službeni list št. 147/44 Iz 194S odrej am : Člen 1. V členih 4 in 5 naredbe o prijavi ni zapori goveje živine z dne 1. junija 1913, št. 61, Službeni list žt. 147/44 iz 1913 določeni 30% delež goveje živine ee po stanju cclotne žive teže z dno 30. julija 1941 zviša na 35% in znova stavi pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Prezident: div. gen. Rupnik s. r. Ena najlepši knjig na knjižnem trgu bo tudi letos »pet »SlovCnčev koledar« Za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba*, »Sln-venčeve knjižnice« in »Sveta« je eena v predplačilu do 1. decembra 30 lir; za nonaročaiko teh listov po 40 lir. Prodajna cena po prvem decembra bo ra vse 50 lir. »Slorenfov koledar« v vsako 3lov. hiSo! KULTURNI OBZORNIK Razprave Sloven. akademije znanosti in umetnosti Droga knjiga. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala drugo knjigo Razprav filozofsko filološkega historičnega razrada. Knjiga je obširna (438 strani ter 41 prilog na lepšem papirju) ter priča, da slo-slovenska znanost tudi v teh časil>. intenzivno dela in živi ter publicira svoje ugotovitve. Posebno zaradi tega dokaza smo veseli te tehtne in pomembne knjige, ki izpričuje pred svetovnim forumom življenjsko silo slovenskega znanstva ter življenjsko silo naše mlade akademije, ki gre letos prvikrat v evet pod ponosnim naslovom Slovenska akademija. Trinajst znanstvenikov je napisalo za te Razprave 16 razprav, ki so istočasno izšle tudi kot posebne knjižne izdaje s svojo posebno paginacijo. Danes ne moremo podrobneje opisovati rezultate teh razprav, samo navedemo naj posamezne razprave. K posameznim delom se bomo še povrnili in skušali talto popularizirati izsledke marljivega, natančnega in vestnega znanstvenega raziskavanja slovenskih znanstvenikov, katerih študije so dobile jyiznanje našega najvišjega znanstvenega zavoda. Janez Janžekovič začenja vrsto znanstvenikov z razpravo iz filozofijo, ki zavzema v hierarhiji tega razreda prvo mesto, pod naslovom »fzvestnost o bivanju zunanjega sveta« Drugo razpravo iz filozofije je napisala gospa Alma Sodnik-Zupančeva in sicer iz zgodovine filozofije pri Slovencih in sicer >o problemu skotist&ae distinetio formalis es na tura«. Na tretjem mestu je razprava iz slovenskega jezikoslovja in sicer delo pokojnega prelata ravnatelja A. Breznika o Zloženkah v slovenščini. Rajko Nahtigal je napisal dve razpravi iz staroslovenske slovnice, namreč Staroccrkreno slovanski imperativ s formatom a (e) ter Staro-cerkvenoslovanski part. praes. act grp" dei: gr?dy i. pod. Fran Ramovš določa Fonetično vrednost psi. 6. Milan Grošelj pa je prispeval razpravo iz klasične filo-logije pod naslovom Philologa, v kajeri objasnjuje problem Horacijevega »duševnega ravnovesja«. Razprava prelata Fr. Grivca 0 idejah in izrazih Žitij Konstantina in Hetodija je samo odlomek iz širša že napisane knjige, ki jo bo Akademija izdala verjetno ob drugi priliki. Tu pojasnjuje Grivec besede iz Zitfl kakor so: Učitelj, Slovo učenja, Lenost, slabost, podvig, Dobri čin in Luč k luči. Prelat F. K,s. Lukman, prevajatelj Cipri-anovih zbranih del, je napisal nekaj Pripomb h kronologiji Ciprianovih traktatov. Ivan Grafenauer je iz svojega bogatega poznanja najstarejšega našega ljudskega pismenstva napisal razpravo O srednjeveški slovenski Marijini litanijski pesmi, ki jo smatra za eno najstarejših slovenskih svetih pesmi sploh. Razprava je samo povzetek širšega dela, ki čaka celotne objave. Prav tako je tudi Melikov prispevek Mostlščarsko jezero in dediščina po njem napisano samo v obliki studijskega poročila, dočim celotna obravnava zavzema širši obseg. Podal je tako samo rezultate svojih barjanskih raziskav. Rektor Milko Kos je rešil vprašanje Pisma papeža Hadriana II. knezom Ra-etislavn, Svetopolkn in Koclju ter pristal na Grivčevo tezo o pristnosti pisma, ki so ga nekoč pri nas ze lajili. Kos je prišel do te ugotovitve kot zgodovinar, primerjajoč slog papeževih pisem. Močno so zastopane razprave iz umetnostne zgodovine. Prof. Vojeslav Sini® je napisal prispevek k načelnemu vprašanju o Umetnostni zgodovini in problemu umetnikove osebnosti, ki ga je hotel rešiti ob primeri Poussinove umetnosti. Fr. Stole pa je napisal kar tri razprave iz domače umetnostne zgodovinske znanosti. Prva se peča 6 Predromanskimi ornaincnti iz Slivnice, druga govori o Bizantinskih in po bizantinskih posnetih Marijinih podobah med Slovcnci. zadnja pa določa smisel znane Crnogroljške podobe trpečega Kristusa v članku: Ikonografski kom- Sleks sliko »Sveto Nedelje« v Crnogrobu. metnostno zgodovinske članke ponazarjajo priloge slik. Vsem tem razpravam je dodan poče-tek v svetovnem jeziku bodisi v nemščini ali pa v latinščini. Kakor rečeno: o posameznih razpravah bomo še poročali. Danes samo nazaiajamo to važno izdajo Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter njeno pomembnost na našem današnjem knjižnem trgu, pa tudi njeno notranjo problematiko. Za vrednost pa jamči že izdajateljica sama, ki označuje te razprave za našo reprezentativno sodobno znanost. Dr. Meršol: Varuj se griže! Izdal in založil Higijenski zavod v Ljubljani, 1. 1944. Strani 48. Natisnila Tiskarna Merkur d. d. Med sedanjo vojno je izšlo v slovenskem jeziku le malo del zdravstvene vsebine, zato nas tem bolj veseli vsaka nova publikacija na tem noliu. Znano je, da je bila griža nekdaj v Sloveniji tako pogosta in do je zahtevala toliko smrtnih žrtev, da so nekateri kraji prirejali zaobljubne procesije, da bi se je rešili. Tudi v zadnjih letih je griža pri nas stalen gost z večjo ali manjšo umrljivostjo, zaradi česar je dobrodošlo vsako prizadevanje za omejitev in preprečevanje te neprijetne in nevarne bolezni. Znani avtor, vodja Infekcijskega oddelka v Splošni bolnišnici v Ljubljani, v brošuri na poljuden način podaja glavne pojme o griži: kaj jo povzroča, kako se širi, kuko nastopa in poteka pri bolniku, na kakšen način se zdravi in neguje. V gluvnih obrisih so podane tudi smcruicc za razkuževanje in obrambo pred grižo. Besedilo dopolnjuje 12 slik. Podrobna ocena knjižice spada v zdravstveno revijo, vendarle se nam zdi važno omeniti vsaj dvoje dejstev, ki sta v njej poudarjeni: t. grižo lahko pri sebi vsakdo prepreči, fe se ravna po navodilih, navedenih v knjižici; 2. napredek v zdravljenju griže v zadnjih letih z novimi zdravilnimi sredstvi in z novo tehniko z.druvljcnjn je izredno velik, tako da smrt zaradi griže postaja že redkost. Seveda je potrebno takoj po nastopu bolezni poiskati strokovno pomoč pri zdravniku ali v bolnišnici. Zaradi aktualne vsebine knjižico toplo priporočamo vsem. Dobi se v Higijenskem zavodu v Ljubljani. v Dr. J. K. Dve mladinski knjižici Lojze Zupane je izdal pri Učiteljski tiskarni zopet novo zbirko svojega belo-i kranjskega pripovednega zaklada podna- slovom Svirel povodnega moža in druge belokranjske pripovedke (str. 94). Že s svojimi prejšnjimi knjigami je pokazal Zupane, da zna lepo zapisovati narodno blago ter ga tudi literarno oblikovati. Izbira sicer bolj drastične pripovedke, ki so večinoma variirane na motive vragov in njih spletkarenj, pa seveda gredo vso v korist človeku, ki vraga prevara. V zbirk! je dvajset manjših pripovedk, ki so podane zelo nazorno ter so krepko lokalizirane v belokranjsko okolje tako v prostoru kakor jeziku. V njej so nekatere zanimive inačice zelo znanim svetovnim pravljičnim motivom, n. pr. Ru-vač, 1'ihač in Sodač itd. Knjižica je primerna za ljudskošolsko mladino ter jo priporočamo. Zbirko je opremil akad. slikar Ciril Abrain, Moja slikanica, zv. 1. Založba Tiskovne zadruge v Ljubljani je zamislila zbirko otroških knjižic pod naslovom »Moja slikanica«, v katerih bodo priobčeni izbori mladinskih spisov slovenskih pisateljev. Te slikanice bodo opremljeno s preprostimi ilustracijami, ki pa bodo take, da jih bodo otroci lahko poslikali z barvicami ali barvniki. Kot prvo tako slikanico je založba podala Šopek Stritarjevih mladinskih pesmi. Uvodni celostranski portret pesnikov je napravil slikar grafik E. Justin. Pri notranjih ilustracijah pa ni naznačen avtor. Kratek uvod (ena strani) naj seznani mladino s pesnikom. Skoda, da ne omenja, da je Stritar ravno pred T>0 leti izdal svojo prvo mladinsko knjigo Pod lipo (1895). Na I o sledi izbor 20 pesmi, ki veljajo za najboljše Stritarjeve mladinske pesmi in (w» že zdavnaj popularno po naših šolah. Kakor smo informirani, bo druga slikanica obsegala mladinske pesmi Frana Levstika. Vsekakor lepa zamisel. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Električna cestna železnica bo zaradi praznikov mrtvib ojačila promet k Sv. Križu tako, da bo v nedeljo in torek 29. in 81. oktobra tudi proga 4 popoldne z Viča vozila proti Sv. Križu. Na praznik Vseli svetih bo ta proga ves dan vozila na pokopališče, na dan vernih duš pa zopet samo popoldne ob času, kadar bo in kolikor bo na razpolago električni lok za promet eeslne železnice. Seveda bo pa te dni vozila tudi proga 2 iz Mosl skozi mesto na pokopališče, kolikor bo pač mogoče. Majhen požar Ljubljanska kronika ni v leni letu zaznamovala v mestu kakih večjih požarov. Tu in tam je bil kak majhen požar na kakem podstrešju. Gasilci so bili vedno lakoj na mestu. V torek okoli 19 je nastal majhen požar v hiši Cecilije Be-salove Pod Gradom št. 4. Vnelo se je ob dimniku, ki ga je dimnikar izžigal, tra-liiovje. Poklicni gasilci so razdrli tleče tramovje in požar hitro udušili. Škoda, ki je krita z zavarovalnino, jo znatna, ker je sedaj stavbno gradivo primerno drago. Poljski pridelki v okolici pospravljeni Na Ljubljanskem polju in na Barju so letošnji poljski pridelki bili vsi srečno spravljeni pod streho. Obvarovani so bili pred hujšimi vremenskimi katastrofami. Zadnji čas so ljudje hiteli pospravljat z njiv lepe zeljnate glave. Zelje je zlasti in izredno lepo uspelo na Barju. Barjanska zemlja, kakor kažejo dolgoletne izkušnje, je zelo prikladna za zeljnate gla-\ e. Posebno dobro uspeva erlurteko zelje. Koruza je prav tako že povsod pobrana z njiv in se sedaj suši pod kozolci. Poznojesenska ajda je požeta. Letina za njo ni bila povsem ugodna. Na njivah sedaj še sameva repa. ki je dobro obrodila, in krmilna pesa. Marljive čebelice so si že napravile zavetja za zimo. Razno cvetje na trgu Za tradicionalni praznik Vseh svetnikov. ko se spominjamo naših pokojnikov, je bil poprej Vodnikov trg navadno spremenjen v velik rožni vrt, kjer so vrtnarji in drugi prijatelji cvetja prodajali razno cvetje in poznojesenske rože. Letos, četrto jesen vojne vihre v naših krajih, je trg bolj srednje založen z rožami in cve- tjem za ta praznik. Na trg prihajajo bolj poredkoma lepe in umetno gojene kri-zanteme, ludi cveti teh rož so bolj redki. Ukradena kolesa V času od 7. do 16. oktobra, torej v dobrih desetih dneh je bilo po poročilu policijske uprave ukradenih 12 raznih koles v skupni cenilni vrednosti ^2.000 lir. Kolesa so bila ukradena na raznih krajih mesla. Tatovi izbirajo zlasti kolesa boljših znamk, tako »Triumphc in »Puch<. Na Sv. Petra cesti je bilo ukradeno Ivanu Kravcarju 10.0(X) lir vredno moško kolo sTriumplK s tovarniško številko 787.582. — Na Miklošičevi cesti jo bilo Ivanu Klopčaver.ju odpeljano 8000 lir vredno moško kolo »Triumph« s tov. številko 742.645. — Na cesti 800 let Ljubljane je bilo zdravniku dr. Petru Kruhu ukradeno 8000 lir vredno moško kolo Diamant s tovarniško štev. 852.444. CRKOVNICA a — a — a — a — a — g — h — i — i — k — m—m — m — 1— 1 — n — n — o — o— r — r — r — s — s— š— t — t — t — u — v. Bo bo bo bo . t • , bo . • < ■ • • bo lz teh 30 črk sestavi poleg danih dveh 6 besed, ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: mesto ob Dravi; mesto v Porurju; vrh v Julijskih Alpah; Flaubertov roman (o stari Karta-gini); revščina. Rešitev črkovnice iz zadnje številke: Begunje; Iberija; Šibenik; Bam-berg; oktober; Rangabe. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Na vzhodnem bojiščn je padel 24-letni naddesetnik Josip Hudelist iz Celovca iu poročnik Jurij Pirker iz Sv. Krvi. Smrtna kosa. V Celovcu je umrla gospa Marija Polakova in bila 25. t. m. ondi pokopana. Gorenjski kinematografi. V kinu na Jesenicah predvajajo te dni film »Ešnapurski tiger«, v Kranju »Kraljevi valček«, v Radovljici »Žid Siiss«. Zaradi ran z bojišča je umrl v Brezah lovec Rajmuud Krainer, sin drvarja iz Brež. Kmetijska šola za invalide na Koroškem. Kakor poroča »Karntner Zeitung« z dne 21. oktobra t. L, je na Koroškem poljedelska šolo, ki usposablja invalide za kmečka dela. llčpnci invalidi izhajajo iz kmečkih družin ali pn so bili prej zaposleni kot poljedelski delavci. Večinoma imajo za seboj ljudsko šolo. Dva tečajnika bosta šla na višjo kmetijsko šolo, da liosta po končani šoli zaposlena kot strokovna učitelja. Trije bodo postali oskrbniki na posestvih, osem pa se jih vrne k staršem na kmete. Vsi hočejo ostati poljedelci in se kasneje osamosvojiti Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Petek. 27. oktobra: Zaprto. Sobota, 28. oktobra, ob 17: »Kar hočete«. Red Sobota. Nedelja, 2J oktobra, ob H: »Triglavska roža«. Mladinska predstava. Izven. Cene od 10 lir navzdol. — Ob 17: »MaMček »c ženi«. Izven. Ceno od 10 Ijr navzdol. v: . Shakespeare »Kar hočete«. Osobe: Or- •riik — Drenovec, Sebnstijan — Nakrst, An- J ton'o — VI. Skrbinšok, Pomorski kapitan J P. Kjvič, Valentin in Curio — Bitenc in M i!; lave, Vilea Tobija Itig — Peček, Vitez Andrej Bledica — Jan, Matvolio — Grcgorin, Fabijan in Noreo — Gorinšek in Sever, Ka-pucin — Lipah, Vodja biričev — Verdonik, Olivijin sluga — Raztresen, Olivija — šaričeva. Viola — Razbergerjeva, Marija — Svetelova. — Režiser: prof. O. Sest. Scena: arh. inž, Franz E. Kostumi: D. Kačerjeva. Scenska glasba: H. Svetel. Krsltra predstava Skalanove drame lz sodobnega življenja »September« bo v torek, 31. t. tn. Dejanje prikazuje jesensko ljubezen starajoče so dame iz boljše meščanske družbo. Operno gledališče Petek, 27. oktobra: Zapito. Sobota, 28. oktobra, ob 17: »Traviata«. Znižano cene od 40 lir navzdol. Izven. Nedelja, 2». oktobra, oh 17: »Cllvla«. Opereta. Premiera. Red Premierski. Verdijeva »Traviata« z Vldalljivo ln fndnom bo uprizorjena julri v soboto, ob 17 izven abonmaja po znižanih cenah od 411 lir navzdol, na kar p. n. občinstvo posebej opozarjamo. Dostal »Cllvta«, opereta. Libreto C. Am-herg. Osebe: Clivia — Bukovčeva, Juan Da-migo — Koren, Potterton — Milčinski, Jola — Barbičeva. Lelio — M, Sancin, Caudillo — Korošec. Diaz — Hiimer, Valdvio — Bošt-jančič, filmski režiser — Frelih, filmski G U N N A R GUNNARSS0N: igraleo — Brajnik. filmska igralka — San-cinova, Lnya — Japljeva, 1 gauclio — Kobal, Amaconka — Golieva, Pepo Sule — Zupan. Kraj: v južnoameriški republiki Bo. liguny in okolici. I. dejanje: krčma na meji: II. dejanje hotel Colon v Boliguayu. III. dejanjo: konferenčna soba v vojnem ministrstvu. Cas: sedanjost. Solo plešeta Japljeva ln Pogačar. Dirigent S. Hubad, režiser E. Frelih, koreogrnf Inž. P. Go-lovin, scena Inž. E., Franz, kostumi J. Vilfanova. Frančiškanski oder Nedelja, 2J. oktobra, ob 16: »Vragova smola«. Nedelja, 5, novembra, ob 16: Vragova smola. •OiMiJiilflu ifcnclna Jsdnmka pFlmorjf RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 27. oktober: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutrnnji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.43 Radijski godalni orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanea — 14 Poročila v nemščini — 14.13 Glasbeno kratkočasjo — 16 Koncert v tovarni usnja ' »Indus« — 17 Poročila v. nemščini in slovenščini — 17,15 Dobra volja nn tekočem traku — 18.13 Kmečki trio — 18.45 Iz našega leposlovja, Janez Gregorin: iz knjige »Blagoslov gora« čila Miro Gregorin — 19 Komorni zbor — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos branja članka ministra dr. Goebbelsa iz tednika »Das Reich« — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Pesem čarovnice, melodrama, zložil Maks Schillings, besedilo \Vildenbruch, igra Filharmonični orkester Berlin pod vodstvom skladatelja, govori Ludwig \Viillner — 20.45 Glasbena med-igra — 21 Pri plamenu sveče — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 2:i Malo krnmljnn.ia, malo plesanja, plesni orkestor vodi D. Prevoršek. na lastni zemlji. Ob koncu šolskega leta te šole, ki se je nedavno zaključila, je govorilo več zastopnikov oblasti, med njimi ravnatelj šole dr. Pich-ler, okrožni kmečki vodja Sumper in okrožni vodja Ogris. S Spodnje Štajerskega V Mariboru so umrle tele osebe: Franc Daško, roj. 1878, Roza Dvoršak, roj. 1889, Marija Filipič, roj; 1882, Ana Godec, roj. 1924, Marija Gomzi, roj. 1880, Marija Gorenc, roj. 1881, Anton Grašovec, roj. 1904, Vera Gračič, roj. 1884, Ana liribernik, roj. 1866, Edit Jniiic, roj. 1921, Ivan Januš, roj. 1909, J Ii Ida Jelnika, roj. 1900, Josip Juršnik, roj. 1944, Josip Kojc, roj. 1888, Ivana Košar, roj. 1902, Ferdinand Kralj, roj. 1899, Josip Krišan, roj. 1862, Franc Lorbok, roj. 1890, Karolina Nikolič, roj. 1911, Ignacij Pliberšek, roj. 1911, Marija Potočnik, roj. 1875, Adolf Požar, roj. 1890, Edit Žebot, roj. 1924, Jo-sipina Zavec, roj. 1905. Rudolf Slatin-šek, roj. 1892, Frančiška Tamše, roj. 1886, Ivan Toplak, roj. 1890, Terezija Vavpotjč, roj. 1899, in Mihael Vertič, roj. 1889. Ali ste se že naročili na »Slovencev koledar«? SP0RT NEDELJSKI SPORED NOGOMETNIH TEKEM junlorjl: oh 9.00: Vi« : Mladika, ob 10.00: Hermes : Korotan, ob 11.00: Ljubljana : Iztok. senlorjl: ob 13.45: Ljubljana t Zabjak, ob 13.15: Hermes : Iztok, Vse tekme so določene za l^rišie Her-mesa, in sicer ob vsnketn vremenn. SD Iztok. — V petek strogo obvezen sestanek I. moštva ob lt v gostilni Lovšin v Gradišču. — Načelnik. Vs;m nogometnim klubom. V petek, dne 27. t. m. ob 15 naj pošljejo vsi ljubljanski nogometni klubi svoje najboljše juniorje rojene leta 1926 in mlajše na igrišče Her-mesa. Sestavljena bo reprezentativna enaj-storica, ki bo imela nekaj skupnih treningov za neknj čezmejnih gostovanj. Od kluba določeni igralci naj prinesejo « seboj vso spodnjo opremo in črne hlačke. Na igrišču naj se javijo zveznemu kapetanu. Delavci sposobni za izdelavo drv — se sprejmejo pri Ravnateljstvu državnih gozdov, Puccinijeva 9 (palača Pokrajinske hranilnice). — Prav dober zaslužek v akordu. — Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi L t. d. BBBBBBB&lElBBiaBBBB&BBBBBBBBB Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman 44 Zakaj pa je irforal Kriti vprav ti: sto nedeljo na obali utoniti, tega- ni mogla nobena poja-niti, vendar se za to niso zmenile. Zgled1 se jim je zdel pa po\sem umesten in točen. Klepetanje se je nadaljevalo. »No, tale Bjor-g si je pa lepo postlal« v župnišču! I a-ksle tica bodi. pa prideš ua zeleno vejico! A jaz — hvala lepa!« In vse so se v ta namen zahvalile. »Tolažba vdove se tudi ne more nič pritoževati, saj je že kar velik gospod. Ali še veste, kako jo je spomladi ves razcapali in sestradan primahadral semkaj?« —- »No, v tisti hiši se pač vse tolažijo,« je rekla ena in se pomenljivo ozrla na druge-»Če se le kdaj ne zmoti, s katero dn je oženjen?« — »No. pri meni se ne hi...« In vse so bile te misli. »Solvi in Blid — le kako ta dva otroka zmeraj skupaj tičita — kuhana in pečena. Saj nič ne rečem, ampak...« In vse so se strinjale v tem. da »nočejo nič reči. ampak...« Umazane misli so jim štrlele i/, goltancu iu so bile hujše ko nnrad pokvarjenih ribjih odpadkov in gnijofe haloge na obali, ki je v tihih dneh in ob morskem vetru okuževal zrak v Holmefjordu. Pri pastorjevili so živeli po tihem ko doslej. Ljudje z Vadija so še zmeraj bivali ondi — in tudi čez zimo jim je kazalo še ostati. Zakaj dela za stanovanje v novi hiši so morali za zdaj odložiti, da so mogli prodajalno in skladišča spraviti pod streho pred začetkom zime. Obe družini sta se izvrstno razumeli — večletno prijateljstvo je prestalo preskušnjo. — Nekega dne je llelga smehljaje se razodela svojemu možu svojo skrivnost- Odtlej so bila njegova samotna romanja po prostorni študijski sobi zmeraj daljša in daljša. Trudil ee je, da bi ostal miren, a Hel-"a se jc le včasih ponoči zbudila in videla. kako se je brez spanja premetaval po postelji. Potem se je pri zel a \ njemu in v temi je tako lzlahka dobila lepo besedico za najnežnejša čustva »voje duše. Pomirila ga je in skupno sta začela moliti. Tako rada je z n jim molila! Vendar si m bil niko ; na jasnem, aH ni molila samo zaradi njega Če ni verovala lc zato, ker je MALI OGLASI [ Službe | dobe j MLADO DEKLE sprejmem v pomoč pri gospodinjstvu. — Petrič, Florjanska 26. Soba I Uteto | PRAZNO SOBO s kuhinjo iščeta no. voporočenca. Ponudbe na upravo »Slov.« pod' šifro: »Takoj« -9542. (• 1 Kupimo t PISALNE STROJE dobro ohranjene, boljše znamke kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Pre- šernova nI. 44. (k | Poizvedbe | NALIVNO PERO je bilo najdeno za-čektmi oktobra v Rožni dolini. Cesta XVII. Naslov v upravi »Slov.« pod št 9549. Zadnja letošnja Svetova knjiga je: Tajne narave! Berite jo! ,iL KINO »MATICA« Temperamentna Marika Rokk In Wolf Albacb Rettv v zabavnem filmu »PLES 8 CESARJEM« Predstave ob 11 U II. ,EL KINO »UNION« "" Ljubezenski roman kmetstrga dekleta. — Sijajna filmska nmetnina • slovito Paulo We«sely »NJENO ŽIVLJENJE« P r e d » t a v e ob U In H.li ,EL KINO »SLOGA« 051 0sodepolna ljubezen v prekrasnem filmu »SPROSCENE ROKK« B. Horney, O. Tseheehovva, C. Raddatz. Predstave danes oh IS ln 11 — jutri, v soboto, ob 15, 17 in 19. 10 prevoznih vozičkov, 5 desnih kretnic, 5 levih kretnic, 10 obračalnic, vse 60 cm kolotečine kupi ali vzame v najem Organizacija TODT v Ljubljani Umrla nam je po težki bolezni naša ljubljena hčerka in sestra, gospodična Viktorija Krese poštna uradnica Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 28. t. m. ob Vi 3 popoldne z Zal, kapele svetega Jakoba k sv. Križu. Ljubljana, dne 26. oktobra 1944. Žalujoči: Marija in Franc, starši; , Kristina in Ana, sestri ter ostalo sorodstvo. verovati hotela in ker se je udeleževala njegove vere? Čutil jc, da ga je ljubila z vsem, ko iz enega kosa izklesanim bitjem in si jc časih sam dejal, da nima v svoji najbolj notranji notranjosti nobene samostojne vere. 'Io ga je večkrat mučilo. Saj je vprav zdaj potreboval človeka, ki bi njegovo vero delil z brezpogojno gorečnostjo, z gorečnostjo, ki ne bi veljala le njemu. Sleherno nedeljo je govoril iz vseg«i svojega trpinčenega srca. In skoraj sleherno nedeljo se je jionovilo, kar se je prej le malokdaj pripetilo: ljudje so se jokali pri njegovih govorih, vedel je, da je. njih jok srečen in žalosten hkrati. Ta moč, ki so jo vsebovale njegove besede, ga je bodrila in poživljala in nm pomagala, da je v vsakdanjem življenju ostajal miren v tem strašnem času pričakovanja. Sam si je dejal, da je Bog priliva! moči njegovim govorom, ker ga hoče s svojo milostjo krepiti, dokler ne bo prestana velika preskušnja njegovega življenja. šestnajsto poglavje. Poletje je minevalo. Tiho in prijazno, brez viharja in dežja je prišla jesen. Septembrski dnevi so gladko polzeli dalje. Sonce je žurelo in modrina neba je bila z vsakim dnem le za spo- Uprava »Slovenea« sprejme v sluibo raznašatke za okraj Moste - Kodeljevo, Rožna dolina, Bežigrad Javiti se je v npravi »Slovenca« od 8 do 10 dopoldne. znanje hladnejša. Toda v grobni tišini teme dolgih noči je bilo nekaj posebno neprijetnega. Skoraj si pogrešal tuljenje burje, ki bi poživljalo temno ti-lioto. In težke, ko mora svinčene sanje so se kakor strahovi, plazile 6kozi dušo ljudi. Navzlic lepemu vremenu si občutil jesen. Travniki, ki so bili doslej tako zeleni, in pobočja, so počasi, dan za dnem bolj bledela, dokler ni vse zelenilo ugasnilo v mrtvem, sivorumenem usihanju. Tudi modrosiva resa na hribih Je menjala barvo; gorska pobočja so v jasnem septembrskem soncu vsa kar vinskordeče plamtela od nje. Tudi morje j,e navzlic lepemu vremenu občutilo bližajočo se zimo. Bilo je nemirno in muhasto, pa čeprav ni bilo vetrovno. Majhen veter, ki si ga poleti riazival sapica, je utegnil vzbur-kati silovite valove. Z morjem se ni dalo nič več šaliti. Pokazalo je zobe in ie rjoveče zarcnčalo ob najmanjši priliki. Vendar so ljudje iz Holmafjorda ua vso moč hodili na jesenski ribji lov. Sleherno jutro so že v somraku od-pluli vsi čolni na oddaljena lovišča. Toda običajno mornariško molitev, ki jo je vodja izgovoril, čim je čoln od-pliil. niso nič več, kot poleti, kar tja-vendnn zdrdrali in jo v jutranji sve-žosti komaj poslušali. Zdaj so molitev ZAHVALA. Vsem, ki ste čustvovali z nami ob smrti našega ljubljenega očeta, deda, pra-deda, gospoda Jakoba Pezdfrja železniškega upokojenca in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Žalujoče družine: Pezdir, Abulner, Barlif. Na svoj devetnajsti rojstni dan, dne 25. oktobra, nas je zapustila naša sestra, sestrična io nečakinja, gospodična Anda Ovsec in se preselila ▼ kraje tišine in večne Ljubezni, odkoder nas bo z značajnostjo in nežnostjo spremljata na naši življenjski poti. Njeno ielo počiva v kapelici sv. Petra na Žalah. Pogreb drage pokojnice bo v petek, 27. oktobra ob 2 popoldne z Zal na pokopališče k Sv. Križn. Janez, Jože, Peter, bratje; Jelka, sestra; Rodbini: Ovsec, Malcžič; bratranci in sestrične, strici in tete. Dotrpela je, previdenas tolažili sv. vere naša nadvse ljubljena sestra, teta in svakinja, —«* gospodična Blago pokojnico položimo v začasni grob v soboto, dne 28. oktobra ob 9. nri dopoldne t Zal, kapele Sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 2aina, Grosuplje, dne 26. oktobra 1944. Globoko žalujoči: Joško in Staš Javornik, brata; Ana Vehovec, Mara Košak, Poldi Košak, sestre; Tončka Javornik, svakinja; Franc Košak, svak; vsi vnuki in vnukinje. počasi izgovarjali, v sleherni besedi je bil težak in notranji preudarek^ in v vsem čolnu so jo ustnice neslišno ponavljale. Ko se je morje že v zalivu začelo upirati in krotovičiti in je borno vozilo na svojem valovanju gugalo in zaganjalo sem in tja, ko da bi se mu zdelo pod častjo, da bi tako ne-godno orehovo lupino trpelo na svojih mogočnih valovih, tedaj si moštvo ni moglo kaj, da ne bi občutilo na svojih prsih nekakšen pritisk obupa. A čim je zadonel večglasni »Amen« v nastajajoči dan, je sleherni mož pograbil veslo in je začel z zagrizeno odločnostjo veslati. Hrabri pomorščaki so iz dolgoletnih skušenj vedeli, da jim ne bo treba dolgo veslati, pa bodo že spet imeli korajžo. Se bolje pa je bilo, da so koj za zalivom razpeli jadra in jih je jutranja sapica odnašala ven na lovišča. Potem so zapeli kako vedro mornarsko pesem, medtem ko so valovi pljuskajoče udarjali ob čoln i" pošumevali krog njega. Nekega sončnega, tihega dopoldneva proti koncu septembra sta «edela trgovski pomočnik in vajenec Pesi na prodajalniški mizi. Sleherni je imel pri sebi na pol odprt predal suhih sliv. ki sta jih pridno žvečila in v najlepši slogi metala koščice nazaj v predal- rai »LjudUko tiskan,.« - Za Ljudsko tiskarno: Jože Ki^ri* - Uerau* eber. Udajatelj: joSko KrolelJ - Schri.tielie, urednik: Janko Hafner