Številka 40
TRST, v torek 9. februvarja 1909
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN —
o	hi pra2*lkifc »k 5-, ik p«M<tolJlcrh ». zfvtrm}
Ster. >0 prodajajo po 9 n»6. (6 stoi.) t maogik . e.xxruA.h t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, št. Petra. f. s^tojni, Sežani, Nabrcžiai, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-.aHai, Dorobergu itd. Zastarele Ster. po S nri. (10 stoi.). 4M*<,A8I 8E RA6UNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokoeti 1 •s-.-sae. GENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 «t MU, , jurt*ice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pc mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 30 K, vsaka -eđjujaa rnU K 2. Mali oglasi po 3 sto*. beseda, n%j-pa 40 atol. Oglase sprejema InseraUri oddelek tpar« — Plačuje se iikljnčno le nprari „Edinosti-.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
V edinosti je moftl
— HAKOČNINA ZNAŠA -—mi
m m leto a« K, pol leta 12 K, S mesece 6 K; 11 u-
nCbe brez doposUne naročnine, se upr**m ne ožin. ■•nUu m aa«mik« ls«aaj« ^»IkOMt*" stan«: — lete* K i*M, »el leta 1IO —
▼d dopisi n^ ee požiijzjo na uredništvo lista. Nefraake vana pisma se ee s»r«leiei}e Ia reksplsl ss ■■ * rs 5» je
Raročnine, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lisW
UREDNIŠTVO t eltoa fiitrgie Galattl iS (N&. Hal <*■) Isdsjatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN brODINl, Lastnik konsorcg lista „Ediaastu. - Natisnila tiskarna konsorcjja lista .Edinost" v Trstu, uL Giorgio Gzlatti št. 18.
PaStoa-hranllaRail rafen H. 841652. TELEFON II 11-5T.
Brzojavne vesti.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 8. — Zbornica je nadaljevala razpravo zakona o zemljiščnem ku.
Parlamentarne volitve v Italiji.
RIM 8. „Mesiaggero" zagotovlja, da se bodo volitve vršile 28. februarja, ožje volitve pa 7. marca.
Italijanska zbornica razpnSSena.
RIM 8. „Ageazia Štefani" poroča: Kralj ie danes podpisal d?kret, s baterim se zbornica razpušča. Nove vciitve so določene na 7., ožje volitve na 14. marca. Nova zbornica se sestane dae 24. marca.
Iz potresnega ozemlja.
MESSINA 8. Sinoči ob 9. uri in pol je bilo čuti tukaj močan, r,b 10. uri lahek in diues ob 9. uri zjutraj precej močan potresni buuek.
SIRAKUZA 8. Glasom dospelih vesti iz Ncta, so sincči ob 9. uri in pel čutili tamkaj precej mečan potresni sunek. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo iz hiš in prebilo nekoliko ur na planem. Tudi v Lentinu so čutili močan potres. Prebivalstvo je zbežalo na piano, kjer je prebilo vso noč. Še le zjutraj se je zopet pomirilo,
Egipt ne dobi ustave.
KAIRO 8. (Nem. kab. družba). Veliki zbor zakonodajnega sveta je včeraj razpravljal vprašanje tičuče se egiptovske ustave. Skoraj vsi členi zbora so se izjavili za ustanovitev poslanske zbornice. Ministerski predsednik je izjavil, da vlada načelno tmenjena ustanovitev, želi p?, da ss to uvede pola-gomn. S tem je za sedaj vprašanje o ustavi potisnjeno na stran. Nacijonalistični listi niso s tem zadovoljni.
f Pesnik Mendes,
PARIZ 8. — Truplo pesnika C&tulla Mendda so našli v nekem tunelu mrtvega pri Sižint Gk-rmainu. Ni30 še znane okolnosti, ob katerih je pesnik n&šel smrt. Prva vest pravi, da je bila truplo Mendeša raztrgano na več komadov in da je bila glava zmečkana. — Pesnik je sam potoval v Sarnt Germain, kjer je stalno bi ral.
Angleška kraljeva dvojica odpotovala v Berolin.
LONDON 8. Kra'j in kraljica sta ob 10, uri in tričetrt predpoludne odpotovala v Bere lin.
Štrajk dimnikarjev.
DUNAJ 8. Danes so pričeli štrajkati
dimnikarji.
Dunaj 8. Glasom brzojavnega poročila ie vojna Isdija „Leopard" dne 8. t. m. priplula v Hocgkong. Na ladiii VGe zdravo.
Pariz 8. Umrl je Cocquelin m'aji.
Berolin 8. Listi poročajo, da je veliki voiveda Nesenski podeM držamemu tajniku Schonu baronstvo.
Berolin S. Umrl je v Bolcanu bivši državni poslanec in dvorni pridigar dr. St*cker.
Jugoslovani.
Jugoslovansko vprešar.ie ie stopalo neka; časi sem z vso močjo v ospredje. Pokazalo je notranjo življen-ko silo, ki je ni možno ucičiti aH ukrotiti pri zeleni mizi raznih konferenc, kongresov ali tsjrnh dogovorov.
PODLISTEK.
Druga žena.
Crticu, spisal Antori Biolek — (Posl. Podravski.)
Jelena se je nasmejala: „Pridohiva si vsaj zaslugo za vedo, ako r.ajdemo kako nepoznano krajino."
„Ali ie tu kak poziralrik ?tt
„Poznam ta ribnik; nevarnosti ni neben e. Ko se utrudite, hočem vam pomagati." Po teh besedah se jo sklonila, segla po veslu ter rodila Čoln, da je drčal lahno po vodti gladini.
Solnce je stalo navpično nad cbzcrjem. Rbnik je kar plaval v zlatem žaru. Kamor se je zarilo teslo, pojaul se je zlat pas nemirne vodne plasti, ki se je razširjal dalje in ti lje. Družba je krenila na stran, zakaj deklice so gledale za njo z obrežja ter mahale z robci veslarjema.
Vladko in Jeleta, povrcivša se z obrežje, niša našla endi nikogar. Biia sta doma; mati je bila vznemirjena, a vsa družba ju je sprejela veselo. Samo Jelena je z neko tajno raztrešenoetjo »topila v sobo. Imela je ludi vzrok k temu, Vladko je v svojem razgovoru segi l zmerom dalje in dalje ter jo vprašal,
Ko so se evropski diplomatje po bero-linskem kongresu leta 1878 razšli, so imeli brez dvoma v sebi zavest, da eo storili veliko delo. Nekateri so celo mhlili, da je jugoslovansko vprašanje rešeno enkrat za vselej.
Bili so očitno v veliki zmoti. Jugoslovansko vprašanje toliko časa ni rešeno in toliko časa ne bo, dokler ni združeno vsako izmed štirih plemen v svojo
celoto, ako 2e hočemo popolnoma prezirati naraven razvoj k medsebojnemu ujedinjenju po priprojtem načelu, da tvorimo le vsi skupaj združeni tak faktor, ki je vsega in naj-resneiega uvaže vanj a vreden.
Da so Jugoslovani danes razdeljeni pod devetero prestolov, je samo trenoten izraz zgodovinskega razvoja in nobenega poroštva ni, da bi slika ne bila spremenjena v naj-krajšem času. Jugoslovani živimo danes življenje, ki je nekako slič&o Nemčiji pred petdesetimi leti: razdeljena je bila v vse polno majhnih držav, ki so zavidale druga drugo in druga drugo ovirale na svojem razvoju.
Ako seštejemo v*e Jugoslovane, kakor živimo raztrešeno, dobimo približno sledeče številke:
Slovenci 1,370.000 Hrvatje 2,864.000 Bolgari 5,200.000
Srbi_6,466 000
vseh 15,900.000
Iz tega pregleda sledi, da najmočneje je pleme Srbov, ki mu poleg tega daje močno oporo še najteaneja zveza s Hrvati in tudi Slovenci. Srbi ia Hrvatje govore, kakor dovolj znano, popolnoma isti jezik, tako, da rabi danes srbohrvaščino najmanje 9,330.000 duš; torej toliko, kolikor je vseh Nemcev na Avstrijskem.
Ta številka govori več nego vsi pergament;, nego vsi diplomatski triki, nego vsa surova sila oborožene vojske. Ta masa naroda je steber, je okostje vsega jugoslovanskega vprašanja. Turki so ji neusmiljeno gospodovali celih pet sto let iu niso je ugonobili. Znorel je, kdor bi pričakoval kaj takega v naših dneh.
Najbližje stojimo tej skupini Slovenci. Naše sorodstvo s srbohrvatskim pokolenjem je tako iskreno, kakor obstoji samo med resničnimi brati. Slovenci smo se ramo ob rami vojskovali s Hrvati in Srbi proti Turkom ; Bosanci in Hercegovci so iskali na slovenskih tleh zavetja pred Turki in so ga tudi našli. V današn;i Belokrajini živi dosti potomcev teh junakov.
Tudi knjiga zgodovine nam ponovno priča o poskusih zedinjenja Slovencev in Srbo-Hr?atov v eno državnotvorno skupino. Imena raznih grofov celjskih, Tatenbacbov, Zrinjskib, Frankopanov stoje s tem gibanjem v najožji zvezi. Sioveaski in hrvatski kmetje so se ravno tako združili v šestnajstem Bto-ietju in se skupno bojevali proti graščinski prešerno&ti. Da niso bili premagani — Bog zna, kako bi se bilo razvilo jugoslovansko vprašanje! I Jezikovna razlika med nami je tako neznatna, da lahko rečemo, da tvori že danei srbc-hrv&tsko-slovenska zajednica častno število 10,700.000 duš; toliko, kob'kor je imela Avstrija pred sto leti viega prebivalstva.
Tendence, ki so se pojavile že pred nekaj »to let', se morajo pokazati danes še v močnejši meri, V ta namen deluje mnogo važnih faktorjev: literatura, časopisje, železniške zveze itd.
Ako pa zasledujemo vprašanje, kako je bilo možno, da so se združile neštete nemške državice v mogočno zedinjeno Nemčijo; da so se združile razkosane italijanske pokrajine v Zedinj. Italijo, potem vidimo, da se je gotova posebno mnčna in podjetna skupina oprijela te nove ideje; postavila se jej je na čelo, dokler ni postala zmagovita.
Italijanom so pomagali Francozje ; Nemci so se postavili sami na noge. Na Italijanskem je bil državnik Cavour, na Nemškem Bismarck duša tej ideji zedinjenja.
Kaj pa Jugoslovani?
Vzgled pri dragih državah kaže na Srbe in Hrvate. Ali kakor stoji stvar — in tudi drugod ni bilo drugače — se je postavilo naravnemu razvoju marsikaj na pot. Jugoslovani živimo danes pod šesterimi dinastijami, od katerih pa dve tozadevno ne prihajata v pošfcev: sultan in italijanski kralj odpadeta samo posebi.
Ostajajo torej ša štiri vladarske hiše s svojimi ambicijami: dinastija črnogorskih knezov, Karadžorževiči v Srbiji, Koburška v Sofiji in Habsburška na Dunaju.
Ako drugače ni možno, nego da se izvede ujedinjenje Jugoslovanov pod eno dina-nastijo — druga možnost bi biia jugoslovanska zvezna država v obliki severoamerikanske republike — potem se moramo vprašati: kateri izmed teh dinastij pripade nekoč ta zgodovinska naloga.
Na to vprašanje seveda danes ne mo-, remoremo odgovoriti. Možnostij je preveliko i in iznenađenja niso izključena.
Toda neko drugo vprašanje — in morda j leži v njem ključ bodočnosti! — nam stoji mnogo biižje. Jako realno je in vznemirja vse evropske duhove že nekaj mesecev.
Hrvatje in Slovenci smo več ali manj že sedaj združeni. Vsaj, kar se tiče osebe našega vladarja. Bolgari tvorijo ravno tako precej močno Bolgarsko kraljevino (3,500.000 duš) in le v Turčiji imajo svoj drugi del (1,700.000 dnŠ). Ali drugačna je stvar s Srbi.
Srbi žive razdeljeno približno tako :
v Srbiji	2,500.000
„ Turčiji	1,000.000
„ Bosni	1,400.000
M Hrvatski in Ogrski 1,200.000
136.000 _230.000
6,466.000
Na toliko delov ni razkosan noben jugoslovanski rod.
Srbi tvorijo danes dve samostojni državi : kraljevino Srbsko in kneževino Črnogorsko. Svobodnih — kakor pravijo Srbje — je torej 2,730.000. Ali še nekaj več jih je pod Habsburžani 2,736.000.
Ako primerjamo te dve žtevilki, potem nam je jasno, da pripade nekoč eni polovici še druga. Trajnega razkosanja na dva dela ne more nihče zahtevati, ker je proti vsem naravnim pravilom!
Jugoslovansko vprašanje je stopilo na potu svojega razvoja v stadij, ko gre in pojde za vprašanje: kdo bo vladal Srbom? Kdo združi Srbe pod svojo roko?!
Nam se zdi, da se vrše sedaj na Balkanu priprave za slično dramo, kakor so se vršile pred ckroglo šest sto ltt na Avstrijskem.
Z \30 silo je stopilo tedaj v ospredje vprašanje, ali vladaj avstrijskem Slovanom
jo-li sme priti snubit. Njej se je zavrtelo v giavi in naslonila se je ob ramo matere. Za-vedša se, je odskočila in ee tresla na vsem životu vsled čudnega, neizpovedljivega strahu.
„Ali sta zabloaila, ali„.u gospa lekarni-kova ni dovršila stavka.
„O ne," je odvrnil Viadioair veselo. „Bila sva na tajnem otoku, kamor še ni stopila noga umrljirega človeka in kamor še ni priletel kak krilat ptiček."
„Oh, oh!"
„A go3pici Jeleni se je pripetila nesreča.4*
Jelena je obledela in prestrašena pogledala Viadka. On pa je nadaljeval: „Duh na otoku mi jo je odnesel. Moral sem se spustiti za njo v pravi boj."
„In zmagali ste ?" ga je vprašala gospa fiškalova z d po miselnim smehom, zroča na Jeleno in Viadka.
„Prosim, milofctliiva," jej je vrnil Dvor-nicki poklon, „gospica Jelena je tukaj, jaz
sem tukaj; zmaga mora biti naša.u
*
Znovič 89 je stresla ob teh spominih. „Oca sioji med nami," je šepetala in ta predstava se je dvigala in rastla pred njo kakor nekaka velika, črna stena, ki je prinašala nesrečo na njeno glavo, trpkost v njeno srce in bolečiae v dušo. Sedla je k
„ Dalmaciji „ Črni Gori
češki kralj Otokar alilnemški cesar Rudolf Habsburški? Uioda je cdločila slednjemu v prid.
Iz tega pa nam bo tudi razumljiva na eni strani srbska bojevitost, na drugi pa, da anektiranje Bosne in Hercegovine ni nikaka zgolj formelna stvar, kakor trdijo avstrijski diplomat je in pretkani nemlki žurnal isti na Dunaju.	XXX.
Avstrijska kriza.
Bodoče uradniško ministerstvo.
Praški „Narodni LUty" je z rezervo objavil sledečo listo bodočega definitivnega uradniškega ministerstva: Ministerski predsednik : baron Bienerth; minister za notranje stvari: baron de Hardtl; železniški minister: vitez Forster; finančni minister: Spitzmiiller, dosedanji finančni ravnatelj gorenjeav&trijski; minister za uk in bogočastje, člen gospodske zbornice grof Stiirgkh; pravosodni minister, člen gospodske zbornice prof. Lammascb; trgovinski minister, sekcij ski svetnik vit. Bojler ; ministri rojaki nemški: Schreiuer ; češki: Začek ; poljski: Abrahamowicz.
Ob enem pa prihaja z Dunaja vest, da tudi krščanski socijalci zahtevalo za-se posebnega ministra portfelja. Nam se zdi naravnost neverjetno, da bi se tej zahtevi krščanskih sccijalcev moglo ustreči. Ako imajo posamični narodi oziroma gotovi teritorji v kroninem sveta svoje poeebno zastopstvo, ki naj brani njihove specijalne, narodne, kulturne in gospodarske interese, je to nekaj, ki ima vsaj kolikor toliko opravičenja. Ali da bi se tudi posamičnim strankam dovoljevalo tako zastopstvo, ki naj bi na troške države zastopalo njih strankarske interese, to bi bila naj-noveja avstrijska specijaliteta. Vemo sicer, da so nemški krščanski socijalci nekaj časa sem favoriti avstrijski vladi, ali da bi se hotelo tako daleč iti s protežiranjem te muhast9, neiskrene in nasproti Slovanom žaljive ia provokatične stranke : v to vendar ne moremo verjeti.
Da, strupene stranke! Saj zagotovi l a „Montaga Revue", da so hoteli krščanski socijalci s silo vreči češke radikalce iz zbornice in da so se v ta namen obrnili za pomoč do — socijalisfcov ! Ti pa so bili vendar toliko pošteni, da so tako nesramno insinuacijo odklonili.
Ali v Avstriji je bilo možno že marsikaj neverjetnega in je morda tudi to, da dobe nemški krščanski socijalisti za svoje provokatorično in zastrupljajoče postopanje še kakega ministra za — strankarske stvari! Ali pa se krščanski socijalisti morda boje, da novo uradniško ministersUo ne bi bilo ša dovolj nemški ia hočejo nemško prevladje pomnožiti Š9 s svojim p?s:bnim zaitop-nikom!
Gori omenjeni dunajski lis»t zatrja tudi, da hoče baron Bienerth tudi novemu uradniškemu mhLtersUu dati značaj koalicije in da Še išče č.hiv, ki bi hoteli vstopiti v ministerstvo. Ta vest bi bila v r.asprotstvu z gornjo vestjo kakor da so členi bodočega ministerstva že določeni. „Montags Rsvue" pa je uverjena, da baron Bienerth ne vspe s svojimi načeti, vsaj kolikor se tiče Čehov. Ti da so po zaključenju zasedanja državaega zbor* šo bolj odločeni za neizprosno borbo proti ministerstvu, ki bi mu bil na čelu bar. Bi&nerth, Ta poslednji pa je odločen, da razpusti zbornico, akj je ue bi bilo možno dovesti do normalnega delovanja.
oknu, položila roke v naročje ter gledala v daljavo. Na to je tiho vstala ter šla v sobo. Ondi je ležal pokojnice inuii sin Jož:-k. Jelena je hotela iti dalje, toda dečko se ie zganil. Stopila je k posteljici ter se zamislila. „Mačeha" — ta beseda jej je stopila v misli in tsrpek nasmeh je spreletel njen obraz. Hotela se je obrniti na stran, vendar pa se je sklonila in pokrila otroka. Jožek je zavrtel glavo, zmajal z debelima rokama ter se znovič odkril. Jelena je odprla oči. Prikazen te meglene t postave, katere se je bala, se je nakrat izgubila, ko je zaslišala nedolžni smeh otroka. Pogledala je kvišku. Nad Jožekovo posteljo je visela slika njegove pokojne matere. Hotela je zatisniti oči, kakor bi se bala, da se v globini njene duše ne bi oglasila vest, toda ta slika jo je prikovala na mesto, da je obstala ter jo gledala. Kakfino protivje je bilo v n;enih sklepih! Tiho, dobro, smehijajoie se ličice s plavim, prisrčnim očesom. Mehkost in plemenitost te žari iz njega. A tu v posteljici se jej smehlja njeno dete •.. sirotek. Jelena je povesila oči iu vest se je oglasila v cjeni duši. Mrak in ujma, v ki je razburjala njeno duš j, jela je giniti. Čutila je, da vidi jasnejše. Postava na sliki je bila neprestano enako smehljajoča se in mirna. Ni slutila, revica, kaj se godi. Bolest, prevara. Kakšna nesreča jo je doletela! Morala je umreti
mlada, zapustiti to maio dete, mirala se umakniti.:. Žil!
Mlado gospi je kar potreslo. Zdelo so jej je, da jo vidi na postelji v poslednjem boju, kako stiska in objema svojegi ofroka, kako jej teko solze p j bledem licu, kako umira s težko skrbjo, z velikim nemirom. Kaj bo ž njim, ki je tako maihen ? Kdo gft preskrbi, kdo mu da to, česar mu le mati zamore dati: svojo ljubezen ? I Kdo ga sprovede po polzki poti življenja in ga bo branil v nesreči ?...
Neizrekljiva bolest je stisnila Jelenino srca ; v grlu kakor bi jo nekaj stisnilo ; v očeh je začutila sol?e. „GlreSila si"*, je klicalo na njo vse, „grešila". To ni pot, ki prinaša mir, to je krivda, blodnja, greh. In znovič je hotela dvigniti roko, toda ne radi tega, da bi pregnala to belo, megleno pojavo, marveč da bi jo cdobrila, prosila odpuščanja. Na to se je sklonila nad otrokom. Njene ustnice sj že šepetale besedo: „mačeha". Vedela je, da je nekako zrastla skupaj s tem otrokom, da se je združila ž njim z dušo in telesom ; v njenem srcu se je redil občutek, da bi ga slično dragemu zakladu vzela v naročje in se potem spustila zanj v boj z vsem svetom. — Pobožala gaje, poljubila, nnto pa stekla ven.
■Jc	:j|
(Zvršetek pride),
Biran IT
»EDINOST« štev. 40
V Trstu, dne 9. februvarja 1909
DOIODKI NA BALKANU. « DROBNE POLITIČNE VESTI.
-r.! Amnestija v Italiji. Italijanski Turčija in Bolgarija. 5 je đne 4 Jt m podpisal dekret, s ka-
BEROLIN 8. „Norddeut. AUg. Zeitu3g teriin ge pr0gla3uje pomiloščenje većemu delu
pise v nekem tedenskem pregledu: Kar se poHtičnih'obsojencev in sicer onih, ki se na-
ncsnprif.i malram nrp^lnon ...	•	i• .__•• • •;____j.__j'
Avstro Ogrske in Nemčije. A«o nista te dfe tiskovnih pregreškov. Razun tega amnestija velevlasti zavzele naeproii predlogu svojega razteza na druge manje prestopke, kakor je stn i§ča, je to pripisati njuni želji, da imate maje tatcino itd. obe neposredno prizadeti državi in izlasti
Turčija divolj časa, da se o predlogu Rusije	l/petl
izjavite. Ako Turčija in Bolgarija pristanete, j	L/,,CVMC V^OU.
nimate Avstrc-Ograka in Nemčija nlkakega j Gg. odborniki polit, društva »Edi-povcda. da se uprete ruskemu predlogu, vnostc se uljudno vabijo, da se udeleže kolikor ostanejo ob rešitvina podlagi rus- današnje red[ie 0dborove seje ob T1/, uri ke^a predloga zavarovani interesi onjentskib i v J	• j r\ • • j csi
eleznić	, zvečer v pisarni dr. Grregonna in dr. Sla-
Protiprediog Turčije.	i vika.	Predsedništvo.
PETROGRAD S. „Petrogajska brc. ag." \ Promoviran je bil v petek, 5. t. m., na je izvedela iz zanesljivega vira, da ie včeraj j vseučilišču na Dunaju doktorjem prava g. turški poslanik izročil ministru za unanje j A n d r e j č i č Anton, praktikant pri tuk. etvari odgovor svoje vlade na ruski predlog i sodišču. G. Andrejčič je nad domačin in je g'.eće financijelnoga poiredDvanja Rusije. — prvi dokončal šolo sv. Cirila in Metoda pri Porta ne zahteva več ureditve turško-bolgarske |sv. Jakobs. Ravno tako je on sedaj pm člen meje, ne prigovarja načelno ruskemu pred- tukajšnjega aksd. društva „Balkan", ki je logu in predlaga od svoje strani finančno dosegel doktorski naslov. prp;odbo na podlagi popolne likvidacije vojne; Čestitamo iskreno 1 odškodnine, ki jo ima plačati Rusiji. O tem j Umrl je za srčno kapjo v 45 letu sta-predlogu Turčije se sedaj posvetuje ruska rosti v nedeljo tukajšnji "odvetnik dr. Salo-viada.	;mon Mondolfo.
Rusija odbila turški protipredlog. S Pokojnik je bil pri vseh svojih kolegih brez DUNAJ 8. rN. Fr. Presse" poroča iz izlike narodnosti radi svoje skromnosti in Carigrada: Iz zanesljivega vira zagotovljajo,j dobrega srca jako prilubljen. da je ruski poslanik Sinovjev cdbil turški ' Razvoj avstrijskega Šolstva. Lsta 1818.
!je bilo v Avstriii 12. 700 ljudskih javnih in [privatnih iol, 18.980 učnih oseb, in sicer — 116.750 učiteljev in 2230 učiteljic ; v Solo je uradnikov	i hodilo 1,425.000 otrok. Po zadnji statistiki
Sarajevski „Hrvatski DaUmk« je poročal, ij« I*	de«?®
Kk iti 16.659 meSanib, 472 zkrilnih, »74 eks-
protipredlcg.
BOSNA. Bosanska vlada in dolgovi njenih
ni ki dobro razpoloženje, ker je bosanska viada sklenila popkčati dolgove svojega urad-
positur in 66 ekskurendnih šol za 40%» t. j. za 5575 šol. Na javnih in privatuih ljudskih
niitn iz popularnih mas. Vlada je namreč , , je ^ enirasrednic, 5236 dvorasred-doznala, da se je večina uradništva zadolžila; .	, •	■	... . „ .
m pala' v kremplje brezvestnih oderuhov, ki I ^etLz^dmc 398 JsJazre^^S «:
""sAHAraVo"KSTrtada je odo-1''TTS	Nadrfje-
^^»vr	r a Z i. .valnih tečajev, kakor obrtnih šol pod m nad
brila ustanovitev podpornega fonda za trgo- M ^	'B0 udeIefuie dečko/ in dek!ic
vm,° IQ tnnVft i!' aT d°VOllla:okrog 161.057. Razrednih sob je v Avstriji podporo 2000 K izdeželnih sredstev.	?Qa	^^ go,ah 50>J939 delavniJh
TURČIJA.	626, risarskih dvoran 555, telovadnic 1650,
CARIGRAD 8. Včerajšnjega protestnega javnih telovadnih prostorov 9878, fizikalnih shoda proti nameravanemu reaktijocarnemu sob 457 in kemičnih laboratorjev 58. Ročna tiskovnemu zakonskem načrtu se je vdeležilo dela se poučujejo na 14.676 šolah. Število 6000 oseb. Potem je bila demonstracija pred j šolo dolžnih otrok znaša 3,823 817 in sicer parlamentom. Deputacijo vdeiežencev shoda je ! deklic 1,933.570, dečkov 1,910.244. Število v&prejel predsednik zbornice, ki je zagotovljal, :obiskujcč'h na javnih in privatnih ljudskih da zbornica odbije zakonski načrt, ki bi bil šolah je 3,329.783, in sicer 1,674 879 deč-naperjen proti tiskovni svobodi.	kov, 1.654.904 deklic. Učiteljske knižnice so
CARIGRAD 8. Ker ni*o mogli dobavi- na 14.313 šolah, ki imajo 1,251.538 zvezkov, tel j i v Rufci i poslati za dogovorjeno ceno 'šolarske knjižnica so na 15.722 šolah, imajo 2500 ko ni, so carcčbo vsprejeli ogrski doba- 2,514.664 zrezkov. Poškega učnega osobja je vitelji. Naročba se je pomnožila za 600 konj, 53.070, ženskih 36.510, skupno 89.580. V Skupno se je naroČilo 3100 konj.	| Avstriji je nad 60 let starih 995 moških
Nasveti Turčije Srbiji in Črnogori. moči, učiteljic pa 122, Več kot 40 službenih CARIGRAD 8. — List „Šuraj Ummet" |let ima moSkttl in 38 ženskih oseb. pravi v nekem članku o Srbiji in Črnogori, ! Mrači se . . . .! V nedeljo predpoludne da bi morali ti dve deželi oitati mirni. Obe je imelo tukajšnje politično društvo gospodo-sta postali nekoliko h'adneji, ker se jima valne italijanske stranke svoj občni zbor. Da neče Turčija pridružiti ia pričeti vojne z'prinaša včerajšnji „Piccolo" poročilo o tem Avstro-Ogrsko. V taki vojni bi trpela največo , zborovanju, to je nekaj samo ob sebi umev-škodo Turčija. — Za Srbe in Črnogorce je i nega. Ali da »Picoolo" po suhih štirih vrstah mnogo bolje, ako so v dobrih odnošajih kar prehaja k suhemu navajanju govorov, in b Turčijo, nego pa z Rusijo in Avstro-Ograko. da so izostale vse tiste fanfareuade in bom-List spominja pomoči, ki jo je Turčija pro-. bastične fraze s katerimi je „Piccolo" na-žila Srbiji na berolinskem kongresu, potem oj^adno ne le poljubno multipliciral število priliki proglašenja Srbije kraljevstvom, po j udeležencev, ampak tudi neslano pretiraval Slivnici itd., ter pravi potem, da bi Srbija pomen vse teatralične uprizoritve, da je vse osta-a popolnoma pod gospodstvom Avstro-1izostalo vse to, — je nekaj posebnega in nas Ogrske, ako bi jej Turčija zaprla železnico opravičuje k mnenju, da se mrači tudi v tej do Saluna, Konečno povdaija list potreb d, mogočni stranki.....
da ostane novi bazarski sandžak v turškem! Kar se je govorilo in poročalo na tem posestvu in izlasti soteski Vardica in Makra shodu, nas pušča povsem indiferentne. Tudi Gora, da ima Turčija varno pozicijo nasproti 1 retorika v tej stranki je izgubila na prejšnji Avstro-Ogrski.	izletnosti in marljivosti. Odkar je pokojni Ve-
SBRIJA.	nezian legel k večnemu počitku, se mrači v
Srbska spomenica.	tem pogledu.
DUNAJ 8. „N. Fr. Presse" piše: Srbska Ta dekadenca se je najočitneje kazala v spomenica ni še odposlana. Zdi se, da v govoru odvetnika Mraka (Sam se mož se-Belemgradu niso še odločili, bi ii odposlali PlS® .z* Mracha). To m bil govor, to kabinetom to spomenico, katere vsebino je P J^a niti ječ erupcija politične strasti, to tudi petrograjska vlada grajala.	Je bil izbruh hidrofobije.
BELIGRAD 8. Kakor se govori, je mi-: . .KAr 8 k^°Jn ]e1dr' Mrak bd "snico po nisterski svet sklenil, da izroči vele?lastim 8lavl» ™ >»««1 ©kolo sebe Strup, ker sede spomenico o zahtevah Srbije še le potem ko na predsedništvu viših sodišč v Primorju ie Avstro-Ogrska in Bolgarska definitivno možJe 8 — potrebno kvalifikacijo tudi v je-fcporazumeta s Turčijo.	.zikovnem pogltdu.
Skupščina	Gromel je proti vladi, proti Slovanom,
r.™t^r>*r\ o T? .' r,. • • . Tr8t Daj zmrvi t& barbare! BELIGRAD 8. V skupščini je staro-: Samo na nekaj je pozabil dr. Mrak v 1 ndik&lec Stojanovič sta^l vprašanje, ako BVOji 8veti italijanski jezi; na to namreč, da odgovarja resnici trditev, ki jo je bivši fran- je po 8V0:em pokoljenju tudi on sam Slovan coiki minister Fiourens stavil v pariškem torej barbarf
iistu „Intrasigant", da je minister za unanje j Nh m9ato retor;ke, stopa hidrofabiia, na bevari Pichon stavil Rubjji glede novega po- mesto argumentov, ali vsaj lepih fraz. Mrači fiO]iia pogoj, da opusti srbske zahteve in da 8e v 8traLki in tudi ri J_ |fraku ,
v Belem1raPda6^^et'razVbeu"e^ m t	zastav.ja.nlca i„ hu.anitaren
navzrč minister za unanje sc/ari Mil o van o vic, "Vod'.	>V?T l™™ ***	m°"
mu vprašanje odpošljejo pismeno.	rala bl bltl 5Jovekoljnben m dobrodelen za-
r	l^^z^S,—	vod: pomagati ljudem v stiski ob činu naj-
HRVATSKA.	manjih trikih.
..	Ali — ni. Tako je izreklo upravno so-
Odvzeta gledališka koncesija.	fdiSče na Dnnaju vs^ed pritožbe me.tne oh-
Beligrajska „Sibska Zastava- poroča, da	čine tržaške proti finančnemu mini&terstvu
je hrvatska vladi ravnatelju gledališčne družbe	ker je to posledoje odreklo trajno oproščenje
Tobiju Ličiću odvzela gledahščno koncesijo za	od davka za novo hišo zastavljalnice. Mestna
gledališčne predstave v Hrvatski in Slavoniji	občina je zahtevala trajno oproščenje, sklice-
ter mu ukazala, nai čim prej zapusti hrvatsko	vaje se, da je poslopje določeno v „dobro-
ozemlje. Iiičić je imel gltdališčno koncesijo	delne namene". Finančno ministrstvo pa ni
od leta 1870.	hotelo pripoznati tržaške zastavljalnice kakor
„dobrodelen zavod". Radi tega po mestni čim se je notranja upirala svedru. Na to so občini predloženo pritožbo pa je tudi upravno pustili blagajno in ulomiii predalčku pi-sodišče zavrnilo z nastopnim utemeljevanjem: (-a'n h miz, a niso dobili nič kaj posek-
K&kor dobrodelen zavod se more pri- nega. —
poznati le take zavode, ki so po svojem bit- Slab gost. Sinoči sta v gostilni „A1I»
stveaem namenu določeni v lajšanje človeške Fratellanza" sedela dva individua iu čvrsto
bede. Ne da se tajiti, da tudi zastavljalnica pila. Kar naenkrat, ko je bil natakar mr.lce
more biti ob gotovih okornostih dobrodelen oddaljen, sta jo popihnila. Ali redar ju je
zavod, kakor je to sodišče že opetovano iz- dohitel in spcavil pud ključ.
reklo v svojih razsodbah. Ali to velja le, ako i Tatvina. — Fran F., 20-leteu kočijai iz
ni namena po dobičku in ako st= prebitek Podgrada, je bil včeraj aretiran na izhodm iz
porablja v dobrodelne namene. V s i t i po- proste luke, ker so niši pri njem šest iatue-
g o j i pri tržaški zastavljalnici tovih etujev, vkradeuih Llofdu.
SV*0 iZfn°o/lDj/V" Kajti višina obresti jej Petorica proti enemu. Aretiran je bil do očena 10 /0 od sto. Ker torej ta zastav-, vCpraj Antoa Zaber iz Tcit9 8tanujoč Jv
ljalmca nikakor ne da]a po nizkih obrestih Bncaccio št. 11, ker je predsinočnjem A!oi*. posojil proti zastavam m ker doseženi čisti, Borij T družbi štirih vojakov ete { do krrit uobiček ni obvezno določea v dobrodelne i „ .	. . .	,
svrhe, za to se tudi temu zavodu ne more5, t P,reteP z	,Aato° B^ndolin, 40-
pripoznati značaja d o b r o d e i - j !ete.n kamnosek stanujoč v ulici Foadena št n e g a z a v o d »	i VC2r&J VSied P^3110^1 razgrajal v nekt
To sentenco je izreklo te dni upravno »»f?01 .ulici ^arnato Krčmar ga je zh-sodišče, Na to razsodbo se hočemo tudi spo- Podil5. 19el Da ^ v dpue°x g^tilno in tam minjati vsikdar, kadar se bodo signori akti- ;«2?ra3al naprej. Ta je krčmar poklical re-cevali na zastavljalnico kakor dokaz o svojem daJ?a' Protl. kateremu je pijanec planil A človekoljubnem delovanju.	Fedap J® kmalu nžngal potegmvši sablje
■X 1:1 * j 1 1 LI	*i \t l j 'lD spravil pod ključ.
Italijani delaio reklamo za Ciril Metodov ; -- . __. _______^ „
ples, ki se bo vršil 13. t. m. To je najno-1 A1 ■K?Jefar lTnf ^T'«P*??1: ™ ' vejši pojav poboljšijivosti naših nasprotnikov !■Alek?'	- Jut,n -„Saoiastika dev. Tess-
in po plesu se bo treba javno zahvaliti za to^TT	* ■ T po?fudne
dobrotljivost. Prosimo Italijane, naj delajo še 4	"
reklamo za darove, ki jih sprejema g.a dr. Gregorinova.
Ti presneti odvetniki! — Prejeli smo: Glasilo one stranke, pri kateri imajo od njenega začetka pa do danes glavno besedo — odvetniki, es je te dni spravilo nad naših 120 društev, ki jim očita, da sestoie vsa ali skoraj vsa — iz enih in istih členov! — ,,L' Iudipendente", list od malokoga poznan in — kakor kažejo znamenja — od nikogar avaževan — si je v dolgem članku upal
trditi, da so naša društva le fiktivna in pa,, ., ^ _ .. , . , . T
da vsem tem našim društvom zapoveduje ?lka Do"	kJer na8toP! s!a7m LoS,D'aB
bariton Ka6chman.
Vremenska napoved za Primorsko : lepo; večinoma jisno. Burja. Mrzlo. V začetku leps, potem motao.
TržaSka gledališča:
GLEDALIŠČNA DVORANA APOLLO. Ulica Domenico Rossett: št. 4. M irijonetistična družba. — Danes, torek predstava ob 6. mri in pol pop.
VERDI, Danes ie še Berliozova opera RFaustava obsodba". V četrtek interesantnu premijera opere „Battiata" duhovnika-glasbs-
Društvene vesti.
Za Ciril Metodov ples. Členi okr^ševal-nega odseka so naprošeni, da se vdeleže današnje seje, ki bo v kavarni „Balkan" ob i. uri pop ludne. Ker je že skrajni čas, prosi se za polnoštevilno udeležbo. — Predsednik,
četorica odvetnikov ! Ti odvetniki pa da ne delajo nikakih čudežev z upravljanjem 120 društev, ker da so ta društva le na papirju !!
Mi bi lahko povedali zlobnežem okolo imenovanega lisfa, da bi se baš ob ti priliki hoteli rogati ponovi, kajti ravno pri Italijanih je navada, da morajo odvetniki načelovati vsem bolj važnim društvom in korpora-cijam !
Pri naših društvih odločujejo odbori in ne odvetniki, ki imajo bđaedo le v par teh 120 „namišljenih" društev.
Da pa so odvetniki res^ mnogo pripomogli k sedanji našijsteklenico
narodno-gospodarski in na- Dilje krafne gef^. ± za . r o d n o - p olitični organizaciji,!^ x 2a likerj6j x zd 8ladčice'
ples, ki se b«
Darovi. Darovi za Ciril-Metodov
vršil dne 13. t. m.
Gospa Gilda Tripcovich-Pozza. 1 steklenico Cherrj-Brandv, 1 steklenico maršale, 1 kum'na, 1 steklenico marasehina.
1 za črno 1 za sadje
1 svileno ruto,
priznavamo radi tudi mi. Vedo pa naj ti, §e8timi krQŽdki 1 budflic0 naši „dobri" sosedje da mi nimamo nikakih; 1 kr^300 8erv;saa plol5o. Potemkinovih vasi, ki bi jih prikazovali le { Gospa Marija Scherl 1 steklenico viskega
vina, 1 ste ki. bizeljca.
Gospcd Fiiip Ivanišavić 7
tedaj, ko bi bilo treba svetu dokazati, da amo tu v Trstu tudi mi važen faktor. Da naša društva res obstoje in se razvijajo, vedo prav dobro tudi irredentisti. Pišejo pa tako, ker vedo, da je med laškim svetom še „?ucconovM, ki bodo verjeli tej pisavi in toliko njim zadostuje !
Svet pa ni več tako „zanikan" in tudi Italijani (vsaj nekateri) začenjajo misliti z lastnimi možgani!	F.
Neverjstno zanimanje! Ne le iz slovenskih krogov, temveč celo neka „neodrešena duši" iz bližine „Iadipendenti ja" ae zelo za-
stekl. jako
finega namiznega vica.
Gospića Erelina 1 okusno vezano knjigo hrvatskih pesmi.
Nadaljne darove sprejema go?pa Roža dr. Gregorinova, Narodni dom, ul. Giorgio Gaiatti 18, II. nadstr., na desno.
Za veliki Ciril Metodijev ples daroval je g03p. L Mihelić K 10 potom ugledne Jadralske Banke v Tr^tu doposlali so : Peter Ziaka Volo3ko K 6. Hugo Vit Jung Tr^t K 4. u,i*.uB „lau.panaeim j* ^ »t- Autonija vd. Kihalić K 2. Ante Dukić, Go-nima in je celo pismeno vprašala, kedaj **\Tic& K 2. Dr. Alojzij GuHin K 2. Edvard izide .Škrat". Pooblaičem smo naaiamti, da Horak K 20. Josip Hruša, Lipica K 10.
Ž® T.'5etrt€k ln 8a b0 Tdobltl !«vseh Josip Jamšek Opčine K 10. Miha Bizjak K tobaksniah, kjer se razprodaja „Ediao.t . U Mfttko Kriatofić/ Koper K 4. Aidiš k Josip
Izgubljen je bil na „Umetniščki noči" j k 4. Franc H fer K 4. Franc Culk notar rainolo soboto zelen mošajiček s precejšnjim Cerkno K 2, Srčna — h?ala darovateljem !
Vladko Ternovec t. č. blagajnik Trst ul. Fontana 4. 2a veliki trgovski ples dne 1. so blagovolili preplačaii vstopnino sledeči gg.:
Ivan K 20, Mahne K 20, Majdič P. Celje K 10. Maidič V. Kranj K 10. Majdić F. Vis K 10. Hrabanek K 10. Hinka Francka sinovi Zagreb K 10. Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani K 10. dr. Gregorin K 4. dr. J. Mandić K 3, Gre-gorič K 5 Toodor Korn K 3, Senoifška pivovarna K 4. — Vsem plemenitem darovalcem izreka odbor trg. izobr. druššva tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Za moško podružnico sv. Cir. in Met. je nabrala g. ZDrica Pegan z g. C rilom Ma-zer-jem na „Umetniški noči' K 15*—. Denar hrani uprava.
zneskom. Kdor ga je našel naj se oglasi v našem uredništvu.
Reklame ne potrebuje. Sokolova mas-karada, ki se bo vršila v vseh pro«t9rih „Narodnega doma" na pustno nedeljo 21. t. m., ker je že od nekdaj na glasu kot ena najbolj vspelih predpustnih prireditev v našem mestu. Za torej kličem ža sedaj vsem ljubiteljem plesa in neprisiljene zabave.
„Na svidenje na pustno nedeljo v tržaškem »Nar. domu!"
Tržaška maša kronika.
Čin besneža. Ivan Beck, 36-leten težak, je bil predvčerajšnjem aretiran v zagati Corte št. 4 v stanovanju Angele Matijašičeve. Beck je šiloma vdrl v njeno stanovanje, ulomivši vrata. Na to ja razsajal in divjal ter celo
zapretil gospodinji, ki je celo v biagoslo7lje- --	.	.
nem stanu, da jo zadavi. Ista je prestrašena | IvnjlZCVnOSt 1(1 Um6tf10St poklicala redarje na pomoč. B<žck je Matija-, Venec nžrodnih p0Sfnii Besta7il Karlo ševičevi ža večkrat zažagal, ker 3e mislil da;Mahnift naduiiteij v Podgradu v Istri. l2ta sprejema pod streho njegovo ločeno, Cena 7Q stot __ Tako je ca9lov kraaa0
. u j .	^	i harmonizovanemu, prvemu venčku rirodnih
Junak bodala. Fran Čebul, star 29 let, ! pesmi, ki ga je povil in izdal istrski, v Daje bil včeraj zvečer najprej v gostilni „Al: tanii, rojeni, muzikalično vrlo nadarjeni skla-Pozzo d'oro" v ul. Crosada;^ iz »topil je in datelj g. Kari Mahnič. — Učitelji, ki 90 v srečal težaka Karla Sturina. Čim gaje videl, dobi 1878 -1882 študirali na učiteljišču ▼ je Čebul potegnil bodalo in ga zavihtel proti Kopru, se vedu dobro spominjati, da je b l Sturinu. Josip Stanta je priskočil temu na i zgoraj omenjeni g. K. M thnič pokojnemu pomoč, ali slabo jo je izkupil. Dobil je z Bklndatelju Volariču pravi mentor, voditelj in hodalem po glavi. Pritekli so redarji, ki so kažipot v mnzikalnem o žiru. Volarič je bil Cabuja aret?rali iu spravili ranjenca v bol-! naglejši, nereozae-'ši. želeči čim 4prej stopiti nišmeo.	'pred javnost; Mahnič pa nasprotno-premi^lje-
Zopetni poskus junakov tihega sv-.dra. nejši, poČHsne;ši in motrilcc muzikahj kritičnim V noči od sobote na nedeljo so vdrli tatovi očesom. Lahko rečemo: ako bi ne bilo iz dvorišča skozi okno v skladišča papirja Mahoiča, bi ne bilo tudi Volaričs. tvrdke S. D. Modiano v ulici Acq iedotto št.! Nikdo naj se torej ne čudi, da stopa 32. Prevrtali so zunanjo železno plošča, do- Mahaič še-lc sedaj mej sret. N ogove cerkfeoe
V Trstu, dne 9. februvarja 1909
»EDINOST« štev. 40
Stran III
in Darodae skladbe žive že nad 25 lat med istrskim 1 uditfom iu se vsprejeaoajo povsod z veiiko caslado.
Zgoraj onenjeni veaćek obaeza sledeče h ir-nonizficije : 1. Ne vdajmo se! 2. Povej, ki j sva se srečala ; 3. Vsi so prihajali; 4. K ior če pa vtdet; o. Kaj bi te vprašal dtkle ti? 6. H.j Slovenci! —Harmonizacija je originalna, frapantna, da se ie v resnici čn liti, k iko je možno iz nič kaj storiti! — Prijatelji lepega petia in kritične glasbe, gg. učitelji, p»vo odje društva itd., sezita po tem krasnem vencu in ne bo Van žal! — Dobiva se pri g. skladatelju nadučitelju Karlu MatiDiču v Podgradu, Istra.
Dekani, dne 2. februari ja 1909.
Ivan Kure t, nadučiteij.
Gospodarstvo.
Jadranska banka v Trstu. V seji upravnega sveta z dne 7. t. m. predložena je bila ei-.ta bilanca za leto 1908, katera izkazuje čisti dobiček od K 200.340 90 (proti K 160,186'12 v leta 1907). Občni zbor določen je za 14. marca t. i. Upravni svet bode predlagal občnemu zboru izplačan e 6°/0ne dividende t. j. K 24— po delnic: (preti 5°/0ni diridenii v letu 1907). Cisti dob č^k za leto 1908 odgovarja 10°f0nem\i obrekovanju delniške glavnice.
Ustanovni občni zbor pokoj, zavoda češko-3lov. denarstva v Pragi se je vršil v nedeljo 31. prosiaca t. 1. v veliki dvorani „Merkurja" ob impozantni uicležbi delodajalcem in urad-n kov. Predsednik „Ojrednje banke čeških hranilnic g. Judr. Gustav Poschl je otvori! zboro vanje tar pozdravil vsa navzoč s z iskrenim nago7or:m, nikar je pod^l oskrbujoči uradnik g. Vac av Dostal poročilo o ustanovitvi. Iz tega prezanimivega poročila je razvidno, kakor ie misel v ustanovitvi samostaluega češkoslovanskega pokojninikeg* zavoda vznikla in se razvila v posamičnih faz.h. Skupnemu naporu združenih čjškos!oranskih uradnikov denarnih zavodov in Osrednje banke čeških hranilnic, katere požrtvovalnosti mora biti „Pokojninski zaTod" za svoj pojtanek hvaiežen. se je posrečilo ustvariti institucijo, ki je gotovo di-lekosežnega pomena v narodnem gospodarstvu ;
im"', čeprav danea §ele v spočetka, 6211 zavarovancev z zaiarovaiem kapitalom v višini 8,200.000 K.
Poročilo ustanoviteljev s3 je enoglasno odobrilo. V sledeči debati o kandidatni listini za upravni svet so govorili gg:
lož. VoIeskj/jSchleit, dr, Pettik, ravnatelj Cihak, g. Hmais, dr. Haveika ; predao je bil volilni skrutiaij končan, sta govororila še gg, vrhDvni ravnatelj Patek in predsednik Vet raba, nakar se je pri občnem ploskanju prisotnih zt-li.alil g. dr. Grege vrhovnemu ravnatelju Patku za požrtvovalno delo, s ka-tenm je privedel zavod d> ta višine.
V	upravni svet so bili delegirani za „Ojrednjo banko če£k'h hranilnic" gg.:
Judr. Gustav Poschl, predsednik Osrednje banke čeških h-3nilnic, advokat, judr. j. č. Slavik, podpredsednik CKr. b. č. hr. ces. svetnik, judr. J. Havelka, advokat, podpred-feedaik Hrudimike hranilnice, pos, viteškega križa reda Frančiška Jožefa I., judr. Hihard Krof.a, ravnatelj hranilnice kra!, mesta Plzna.
Kakor namestniki v upravnem svetu so bili delegirani gg.: Judr. 1. ZAs, advokat, ces. svet. predaedn;k hranilnice mesta Tabora, pes. vit. križa reda Frančiška Jožefa I., Janež Liebich, predsednik mestna hranilnice v Pardubicah, v pregledni odbor ra?natelj Oir. b. č, hr. g. Janez Jiroušek.
Občii zbor je vodil za skupino delodajalcev kakor člene upravnega sveta gg.: Janeza Arha, ravnatelja kmečkega zavarovalnega zavoda v Pragi, Stanka Čihdka, ravnatelja češke banke, Jan. Vit-ubc, predsednika lzvczaega društva za Češko, Moravo in Šre-zi,o v Prtgi, Fran. Žvtrino, ces. svet. ravnatelj Zveze pivovaren v Prsgi, kakor namestnike inž. V. Fischerja, tovarnarja ▼ Let-k&h Libšicah, judr. G. Gregcrina, pod-prednika upravnega sveta Jadranske banke, dež. poslanca, adv. v Trstu.
Is skupiie delodajalcev so bili izvoljeni gg. : E. Ilamza, prokurist ia matematik Prve češ. akcijske družbe za zavarovanje življenja v Pragi, E. Kačirek, ra.&atelj Moravskega ciskont. zavoda v B;nu, Janez Bulihar, pod-rivnatelj Prve češke diskontne družbe v Pragi, R. Š:mon, uradnik „Politike", tiskarskega zaveda v Pragi, kakor nam^stniki-Fran. L ukup, tajnik Trgovske in ureduiške boln. blagajne v Pifcgi (kot delegat Čaškoslovanske be»ede trg.) A. Tomanek. ces. s>etnik. ped-ravnatelj Hiudimske hranilnice.
Za preglednike računov sta bila izvcljena Anton Blaže k, ces. svet., ravnatelj Osrednjega dništva čeških gospodarskih družb v češkem kraljestvu v Pragi in Fr. Krupka, knjigovod;a M sine hranilnice v Novem Š-raftcu, preglednik Zveze čeških hranilnic, (delegat društva češkoslovaškega uradaištva denarnih za-v.dov).
Po o^nauitvi izida, volitve je zaključil j predsednik med burnim ploskanjem s prisrčnimi be. edami ta občni zbor, ki je bi! gotovo rad. nenavadne udeležbe in spontanih izjavah lepa msnife3ta za ti zavod.
V	u lanove i seji upravnega sveta bo pa bili izvoljeni: g. dr. G. Poschl za predsed- ' Ee inika, g. prokuriit E. Hanza za podpred- 1
sednika in g. Vaclav Dostal za ravnatelja! ^ Pokoj uiaskega zavoda češkoslovanskega de- 1 narstva.
Vesti iz Goriške.
Iz Sežane. Tukajšnje „Prostovoljno gasilno društvo" ie sklicalo 24. januarja t. !. svoj letni občni zbor. Na zborovanje je došlo | toliko členov, da se je zamogel vršiti občni zbor v smislu pravil. Vkljuo zadostne? udeležbi zborovalcev se pa vendir ni moglo zborovanje redno zaključiti, ker ni bilo soglasja na volitvi načelnika in odbora. NepristranSk opazovalec je pač mogel takoj spoznati, da je gasilno društvo sedaj v onemu stadiju, ki ga imenujemo životarjenje in hiranje; to je tista društvena belezen, kateri sledi društvena smrt — razpad društva, ako se bolezen ne zdravi o pravem ča=u.
Nočemo posegati v minolost in dokazovati ž njo potrebo obstanka nsšemu društvu. Povemo le toliko, da so 1. 1894. peklicali v življenje to društvo taki možje, katerim je bil na srcu v pr»i vrsti blagor bližnjega in poleg tega pa tudi čast in peno s Sežane. — Kakor je splošna navada, tako je bilo tudi v tem slučaju pri nas. V začetku je b.lo zanimanje za društvo živo, navdušenie ve.iko, a potem je je! ta plamen polagoma pojemati in i danes smo tam, kier lahko rečemo : »tako ni mogoče več dalje!"
Oj pa povprašamo po pravih vzrokih nastale krize, trdimo smelo, d& ni sedanji odbor nič na tem kriv. Saj ta si je svesfc, da je vršil vedno z vso vnemo in požrtvovalnostjo v«e posle, ki jih je prevzel s tem, da so je dal izfoliti. A žalostno pa je, da se ne brigajo za društvo prav nič tiki faktorji, ki so v prvi vr^ti poklicani v to, in se jih celo venča s pokroviteljstvom nad društvom. Poleg teh je tudi nekaj privatnih oseb takega značaja, da kadar jim v gostilni poleg dobrega terana nedostaje važnejšega gradiva, pa začnejo zabavljati in hujskati proti gasilnemu društvu in njega vodstvu. To se razume, da zabavljanje je mnogo prijetnišo nego delo! K sreči in celo na jezo nekaterih Sežančatiov v živa gasilno društvo v širši javnosti še vedno tak ugled, kakor ga zasluži po sroji vestnosti in po plemenitem svojem cilju. Najbolje pa peče nasprotnike to, da dobiva društvo zopet gmotno podporo od deželnega odbora v Gorici.
Predlanjskem se je bil namreč obrnil društveni odbor po navadni poti, t. j. po svojih pokroviteljih do deželnega odbora v Gorico za podpero, pa ni dobil ničesar. Kedo je vrgel to poleno ped noge odboru društva, vemo dobro, pa za sedaj še nočemo spravljati na dan tega perila, ker bi prišle tu v pošte v osebe, s katerimi so nočemo baviti v ]a*no3ti.
No lansko leto je pa ubral edber gasil-ne ga društva kra]so pot za dosego podpore.; Odbor je prcsil podpero direktno pri dežel.' odboru i u jo tudi dob 1, dasi se je izrazil neki širokouatni sežanski iunkcijonar, da ona deputacija, ki gre v Gorico k deželnemu odboru po podporo, ne bo zna a niti vrat najti j v deže-no hišo. No deputacija je pa dosegla šo precej lepo podporo znotraj vrat deželne hiše. —
Dragi Sežanci! Dne 14. februarija t. 1.' ob treh popoldne se bo vršil izvanredni občni zbor sežanskega „prostovoljnega gasilnega društva" v dvorani gostilne Poley, Na vas, dragi Sežanci, je ležečp, kakšna bo bodoča uio.la tega društva. Komir 30 mar prospeh društva ia čast Sežine, ti uaj se cglr.si te g i dne in naj pomora po svoji moči dobri stvari. Č j pa pride do katastre fe, odklanja se .lanji odbor že naprej vsako odgovornost od sebe in znal bo jasno g voiiti o usodnih vzrokih. Izvclite društvu nov odbor, ki bo imel morda več sreče ia boljše vspehe v slojem delovanju kakor dosedanji. Sedanji tdbor se je le boril z vsakovrstnimi težavami in nasprot-stvi in poleg tega plačeval društvene dolgove, tako da je društvu sedaj večiaoma rešeno večih denarnih stiak.
Vabimo pa na zbor tudi poštene nasprotnike društva. Tu naj pridejo in naj povedo vsem v brk, kaj jim v čroštvu ne vgaja in kaj naj se izboljša. — Poštena io stvarna kritika nam zamore koristiti, zakotno zabavljanje pa je nečastno za zabavljača in škcdljivo za društvo. Tor&j na svidenje na občnem zboru! Za »Prostovoljno gasilno društvo.	Odbor.
Na adreso goriškega dež. odbora. — Iz
Sežane': Nočem opisovati, v kski bedi se nahaja naš kmet, prizadet po dveletni suši. V par besedah povedano: razum malo krom-| pirja, mu primanjkuje vsega. Ali za ljudi se že preskrb?, djkler more štacunar rfcb ti kreco ( ^ in svinčnik. Kaj pa potem.... ? Kaj pa z ži-; £ vino, ker sena se ni pridelalo skoro nič. Nad j polovico so je prodali ž 3 pred zimo po srt-: motno nizkih cenah, za ostalo bilo je treba I preskrbeti seno.
V tem kritičee n času n&m je priskočil naš s'a^ni deželni odbor na pomoč ter c&m s ~ 1 po znižanih cenah nabavil »en^.	' — ~
V DOBROZNANI PRODAJAL-NICI MOŠKIH OBLEK S^
ALLA CITTA Dl TRSESTE
TRST — ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) — TRST
novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črna. Obleke za otroka in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. - Površniki in jope z ovratn'kom a at ranam ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za i/de-lovanje oblek po meri. — Fuštanjaste, srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, plete, ino in druge potrebščine za delavoe po cenah brez konkurence. —GOVORI SE SLOVENSKO. *3PB
I novi dečke astral
lovan
PEKARNA in SLADĆiCARNA
VINKO SKERK, Trst, ul. Atqu2dolio 15, podružnica ul. Miramare 9
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čaa tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijalitete za čaj. Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.	Spoštovanjem V. SKERK.
patentiran divan-postelja EVIACHNICH
Okra«ri radi svoje krasne elegance vsaki proator in se spremeni v hipu 8 samim premakljajem v jako komadno posteljo z lastnmi žimnicami in blazinicami.
Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke.
Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in elepSev^lno delo.
6. MACHNICH, Trst, ul. S. Gicvanni 10.
PRODAJAL« ŠVICARSKIH DR
JOSIP OPPENHEIM
urar in lzd«lovat»IJ časomerj«v
£rst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur.
Stenske ure s modernim zvonilo m.
PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih omah.
V prodajalnici jestvin
Domenico Moretti
11 a Trst, ul. Oiuseppe Gatteri it. 20
vogal ulice Farneto
prodaja ■« po aajzmernejaih oonab sladkor, kava, riz, zmeal, moke, naravno maslo surovo ln knkano, vino, pivo in likerji v buteljkah itd. Specijaliteta praških in S. Đanjslsklh gnjati. Poštno pošlljatve po smernih cenak.
i
Poprarljapje se izmi po tog, cenah in z garancijo |
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilittfne in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij y Trstu v ulici San J/icolo štev. 9
tned Jadransko banko)
Sjiejeua od 12. do 1, in ođ 5. is pol do 6. ia iol sepol.
g Restavracija Milano
g	Trst, ulica Stadion štev. 10
i; Danes zvečer M Mili in
Prične ob 7 uri. — Vstop prosi.
Za obilen obisk se priporoča u dani C. Lil 11 oh
Ge JCelisajati
TRST — Corso štev. 23
Ni potrebo naročati na Duali URE
nikelnate od K 4 naprej srebrne „ „ 9 „ zlate	„ „ 26
PRSTANI
14 karatni od K B1/« naprej 14 „ idilam. „ 10 „ BUDILKE
garantirale od K 3.50 naprej
Vrhu toga bogato Izbera zlatih Ia srebrnih verižic, uhanov, Broohes Itd.
= ALBERT BROSCH
Trst, ul. Sv. Antona 9. Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882.
Velita lalosa tmm in m za mu ia
Tzvr5uje poprave hitro in za nizke cene Bprejeuaa v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za §kodj provzročeno po moljih in po požaru.
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trstu, vi* Ceollla 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri Ee iivrSujejo vsa v to stroko tpadaječa dela točno In po zmernih cenah,
SVOJI K SVOJIM ! =====
Samogovori
se imenuje najnovejša prav^ izšla knjiga
Otona 3uPan~tc
Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 3 K, vezaaa za 4 K
, A
rvyy

fcv ............. H—IT"'!
g	solidno in elegantno
■□B tf^Hft ft ^^	^^ po 2mernih cenah "M
rPIII&l¥P Kafa^le Italia
TOilT _ Ulo	■»
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu in protinu
i-Tekočina GODINA r^i«" - ^ ku™	m- ,«
od lekarnarjev : s?. Jakob« iu Josipa jodiiu, lekani3 3sea i-ameto h
Steklenica stane K 1*0. Iz Trata se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti podi. povzela ali proti anticipatni požiljat-ri zneska 7 K^fraako požk, in
Stran IV
»EDINOST« štev. 40
V Trstu, 9. februvarja 1009
Ali k&kšuo je to atno ? Pi<-d drcmi meseci ao pcslali k nam \ o ŽLlezoici en voz Brna ter je razdelili najpotrebnejši. Prvi d»u živin« še jedi*?, pot^m pa niti povohala n'; tako so prizadtti pn senu morali iskati druge; naj pa imajo denar ali ne. Kbkšr.o škodo im h j o P'i tem posebno radi teza. ker posla-cega jim sena ne smejo prod-'i ! ! !
Pričakovalo sa je druzega bena v naći, ca bode to ksj boljše. In res dne 3. t. m. je do:pe! še en žtleznični voz sena ; bii je tudi tkrajni ča«, ker po večini so brez njega. Istega dce so prišli z vozovi na p rta:o željno pričakujoči, kednj se prične deliti.
Ko pa so odgrnili voz ter si ogledali seno, so se prijeli za glavo. Nob<d*n strokovnjak, bi ne mogel konstatirati, kaj da je: ali teno ali slama. Neka zmes iz prahu, smeti ter vsakovrstne šare, vmes (za s:lc?) nekaj konjskega sena, to je bilo vse. K^j so h.teli ubogi kmete? Obrnili so vozove in hajd dimov s praznimi vozovi.
Bil sem priča temu prizoru in moram reii, da je pala marsikatera trpka na adreio našega, slavnega d želn^ga odbora. Ker r*so vedeli, kam s tiito šaro, so jo kasneje p:-bra'i nekbteri za konje, le par izjem je bilo, da ao -o »zeli za g »vedo, kar jo bilo videli aekaj bo'jeg«. Ali tudi ti so se britko varal', kajti, ko so dema odvezali, dobili so po vo ftini v srtdi vse gnjilo, tako, da je bodo morali, ako ie bodo hoteli rabiti za steljo prej posušiti.
Ako bi p* kedo mislil, da pretiravam, se lahko prepriča na iicu meaia. Z mirno vestjo lahko rečem, da so Sežanci leto3 ptečaii steljo črez 5rst krcn za k?iotal.
Sedaj pa še eno vprašanje. Kje dobiti sedaj drugo po tako tlsokih cc-nab, ker ako bi se ne zanašali na dotično steljo, bi si bil vsak pravečasnj preakrbel ceneje seno?
Kedo povrne tako občutno škodo, ker marsikateri si je denar izposodil, da je to steljo kupil?! Ia *^je d.b.ti drugega denarja? Ur>ogi Kraše\ec ! Ša Sena ti ne priveščijo !
Velik požar v Pevmi. — Človek zgorel. Iz Gorice poročajo, da je v tedeljo po noči rastal v Pavmi v gospodarskem poslopju k«.ga Lenerdiča velik pežar. Na senjaku e spal neki človek, ki ee ni mogd rešiti. Na pel pooglenelega so ga ob 3. uri po noči prenesli v bolnišnico, kjer je po groznih beleč nah umrl. Doslej niso zamegli še konstatirati njegove identitet1.
Vesti iz Istre.
Koncertna veselica, ki io je predminolo m deljo priredilo godbeno-pevsko društvo „Lirau v Dekanih, je izpadla prav dobro v vsakem eziiu. Ooč:nstva bilo je še preveč, kajti vladala je grozna gnječa. K tej v resnici obilni u ieležbi so največ pripomogla bratska sosedna društva: „Zvezda" iz Kopra, „Samo" iz Brtokov, „litrski Grmič" iz Spodnje Ske-fije in „Volarič" iz Č.žarjev. .Zvezda" je ■darjala na tambure in pevala izborno; „Samo"1 in „Grmič", burno in prisrčno pozdravljena, pa sta izvajala svoje pevske točke tako lepo in precizno, da sta morala pouavljati in do-d ti novih zborov.
Tudi deklamovalka, učenka Marica Gre-gorič, je nastopila in govorila tako ljubko, da je marsikomu zarobilo oko. Društvo „Ilirija" iz Pobegov pa je poslalo deputacijo. Srčna fcvaia Vam bratje, na veselo evidtn;e pri enaki Taši prireditvi ! Živeli! — (Ta no'ica je slučajno zakasnila.)
Vesti iz Štajerske.
Novo sokolsko društvo nameravajo ustanoviti v Trbovljah in se v ta namen že pobirajo p dpore in darovi. Želeti je, da bi movo društvo skoro začelo svoje delovanje in da postane mečan jez proti pritieku germanskemu.
Sin zabodel svojega očeta. — Pred 14 dnevi je sin posestnika Andreja Borštnerja v Trbovljah zabedei z nožem v vrat in v hrbet ter ga težko ranil. Malo nade je, da bi ra-njencc okreval.
Ta ne rečni sin je b:l še le pred 6 tedni na prošnjo očeto~o izpuščen iz norišnice. — 8edaj pa se mu je boiezen ponoviia, da je v blaznofcti izvršil krvavi čiu.
Razne vesti.
Grozen samomor poročnika. Iz Pieiriila poročajo : Dae 1. t^bruvarja je porečnik Stan-kievič polil opravo v svoji sobi z n .fto, raz-strešil oLrcg nbbite piEkni ia tamokresne pLtrone in nato v*e skuhaj zažgal. Med eksplozijo 30 skočil » p amen in se sežgal.
Spovednik cesarja Maksimilijana — umrl. Iz Budimpešte porečajo, da je v Fakalhazi pri Teuus aru um 1 76. letu svoje dobe bivši spovednik meksikanskega cesarja Maksimilijana, Avguštin Weber. Pokojnik je bil dosiej župnik v Fakalhazi. V šestdesetih letih je bil vojaški k&pelan v Zadru in Padovi, leta 18fc4 je prišel k cesarju Maksimilijanu, šel je ž fljim v Meksiko in je ostal tamkaj do njegove smrti-
Dvoboj. V Frankobrodu ob Meni sta se radnji dan januaiija v mestnem logu dvobo-jevala stotnik Oartzen in poročnik Stuckrat in sicer s pištolami. — Takoj po prvem strelu se je poročnik zgrudil mi ter na tla. —
Smrt svetopisemskega Faraona. Nedavno temu našli so v grobnici kralja Amenhotepsa M. mumijo egiptovskega kralja Meneptitahe, onega Faraona, ki igra v drugi Mojzesovi
kiij.gi znamenito uLgo. »jciieralni ruv^atelj starin Maspe^o jo i::: čil to mumijo v pr, u-čavanje englešLemu učenjaku Suiithu.
Gimnazijski suplent ustrelil dva podčastnika V O trogonu ie gimnazijski suplent A!ek*" Bak r.v m nelega če'.rtka ustrelil z Br< wjingoveiu levolverjem dv*i podčastnika, ki rta ga napadia. Edea njiju je bil tskoj mrtev, aru*i ca Fe bori s &m:tjo. Bakor;y-ja, ki je re&ervri častnik so zsprii.
SSUL! OGLASI
r	računajo po 3 siot. besedo; mastno
~ tiskane besede se računajo enkrat ve?. NajmanjJa pristojbina stane 40 stotink. - — Plača se tskoj. — — —
Odda se čevljarsko trgovino
združeno z delavnloo ln zalogo čevljev v GOBICI v najlepši prometni ulici. — >*asIov pove Upravnišivo „Edinosti"*.	207
Posestvo v Rojanu JLjTi&S?;
hiša. okolu 2100 sežnjev zemlje, studenec, kamnolom : skupno ali tudi na kose (za stavbišča, ker je kamen na mestu) prodaja JoBip A h ti k, vodja po-so jilni?keg& urada v Kopru.	243
7^l/!lnnill9 kmetovalca proti zakupnini ali bdKUpIliKd naspol za posestvo v Bojanu, •»prejme takoj Josip A h t i k, vodja poBojilniškega urada v Kopru.	244
Opremo trgovine
za mirodilnico, lekarno, zalogo jestvin, drobnarij : 54 velikih, il malih predalov, police b steklenimi vratieami, debele mize (banke), prodaja Josip A h t i k, vodja posjjilniškega urada v Kopru.
245
JXXpm vajenca za fotografsko btroko proti ta-toUvill kojšnjemu plačilu, nad 14 let starega ia veščega deželnih jezikov. Elektrofotograf A. .Terkič, Poste 10.	250
Qlll7hn	v	pisarni kakor korespon-
OIU£Lf(J obu dentinja, knjigovodkinja ali kaj slične ga, gospodična, vešča popolnoma hrvaškega in lahkega jezika. Naslov pove Ins. odi. Edin. 248
Vnni{nj se proda 1200 klaftrov zemljišča s UIMIIII hišo za K 5.000. — Pojasnila daje Emilio V e d o v a, Caft-i Stella Polare, Piazza Nuova
od 1. do 3.	254
Išče
g g takoj oseba praktična v trgovini za
opravljanje lažjih trgovskih poslov in »ker za nekoliko dni. Zahteva se točna, čista in hitra pisava. Ponudbe pismeno pod „Takoj" na Inseratni oddelek Edinosti. Najbol'e predati osebno ponudbe.
251
Pneninn	nemške korespondence in knji-
UUOjJIlsU go vodstva [strojepisja po možncatij iščem za delo na lastnem domu Ponudbe na Inser. odd. Edinosti pod „Knjigovodstvo".	249
riffffo cp mala meblirana sobica, poštenemu UUUd 9v mladeniču, Boccaccio 2, vrata 12.
253
Lepa
meblirana soba odda se s 1. marcem pri hrvataki družini. Via Boccaccio 14, IV. n.
p J zavarovalni zavod išče spoeobne poto-UUiliiv vi Talce in posredovalce za zavarovanja. Po sposobnosti dobijo stalno mesečno plačo ter se stalno namestijo. Ponudbe na Inseratni oddelek oddelek Edinosti pod št 1*7.	167
7oSr.no vir.avasega in i-tr-kega vina od 24 do £cliuya 28 kron od 56 lit. naprej. Anten Kette, Opčine štev. 169.	140

VELIKA ZALOGA
PRAZNIH BUTELJK
Trst, via delle Ombrelle 5
TELEFON št. 18-49
eUIDO e UGO COEN
100 000 ftuteljk od šampanjca
_____ za refošk. ______
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bordeaux, rensko vino, konjak itd. Yefika zaloga buteljk od pol litra in 1 lj% litra. Damjane iz stekla opletene.
prevzamejo se dopošiljaive na deželo.
Kupuje razbito stalilo vsake vrste.

fix\m petruzzi pok. fini
kovač mehanik za stroje iu motorje
Tovarna sledilnih peći (SPARHERO)
TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971.
r////> s sss ssi
V novi prodajalnici —
F. COSTANTIN!
TRST, ulica S. Liazzaro 15 ob strani cerkve sv. Antona novega
— Ee prodaja —
izvrstno olje po 88 stotink.

\\\\ \ \\\\\\\ \ \\\\W\V\
Pekarna Josip Stritof
Trst, ulica S. Giusto 3
Zaloga aa debelo ulloa S. Glaato St. 1 Fllijalka Piazza Veoohia št. 6 [Rosario)
svež kruh trikrat na dan
Aagležki ia narodai prepećencl (biikotini) (Postrežba na dom). - Jeatvine in kolonijalno blago. — Izbera napoljake in lK>lonjakc zmesi ter moke iz rr7lh ogrskih mlinov. - Olje, jeaih, milo itd.-----
Pošljejo se poštne pošiijatve od 5 kg naprej. g
v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zaloga
napolIsKe in bolonjske zmesi
8 pridejano tvornico domače zmesi :::
vsak dan Sveže.
Podpisana se priporoča slav. občinstvu, gotova ds zadovolji vsaki potrebi, udana
MELANY MIN ZI
8
Um o?sa ii Ha
Prodaja fudi koruzno perje za postolje
BI. ud.
nliea Lulu U Falestrina 2 (osei ul- Coroneo).

mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi nikelovanja.
izdelovalniea fflasovigev ::
mvo^ i rs t
ul. Felioe Venesian 13. in ul. ISadonna del Kare (pritličje)
{jimfmi iši Fiasiii - OitosiiMii zad in n-asti
Prodaja — Menjava — Pcsojujo Ug'.a!anja in popravljanja. — CEN K Z.MKIiSI' .
F. Pertot
urar I. vrste
Trst, nI. Mk Posle 9
Zapomnite si dobro. %
slikal elektrofotograf JERKiO, via delle Posle 10 I. nad., do 9. ure *većer, ako ee mu prej javi. Telefon 21-43.
Kdor žeii
šiev. 1».
kupili prav dober glaso.ir in po nizki ceni, dobi ga na Kepentabru
213

Porvnnrl inteligenten, bivši c. kr. orožnižki po-UUS|lOU staje vodja, 27 let star, ki ima 30CO K ; denarja, pozneje kot dedič še par tisoč, ee želi seznaniti z gospodično z nekaj premoženja ali a kako udovo do 36 let (Ako otroci ni izključeno) — ki ima gostilno, ali prodajalno. — Ponudbe, če je mogoče , s Bliko, na Inseratni oddelek EdinoBti pod „27-leini" i štev. 122]	122 j
Agenti
nice na Prošeku.
j proti mesečni plači se sprejmejo pri I Glavnem zaatopu Vzajemne zavaroval-
120
Odprlo se je ^m
novo veliko skladišča
POHIŠTVA
in tapetarij
PAOLO GASTVVIRTH
v ulici Stadion Št. 6 z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga In moderne risbe ter popolnih oprav za' stanovanja. — Zadnje novosti te stroke.
amr zamore si nm oaMati, De da di bil Dimom kupiti.
Movo pogrebno podjetje
Pisarna in prodajalna Uia Uincenzo %el\\n\ št 13.
Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Macaimo D' Azeglio št. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tn i v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima
bogato zalogo vseh potrebščin za rariiče, kakor: kovina^te in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in dragi.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
ari ni
Ponte della Fabra 2 ul. Po^te Nuove
(vogal Torrentej	Alla cittil di Lo-idr*
Ve!it izbor izgotovljenili oblek za moške in dečke ko?tumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi iu rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. De'arake obleke. Tirolski loden. Nepremočlii-i plašči (pridni cngltški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah-
Umetni zobje .v.
Plombiranje zebov.
Izdiranje zobov brez m vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. Čermak in g. cusdier
T RS T
ulica della CaBerma štev. 13. II. nadst.

,	znlofid volnenih posrinjal
Ij^p^—^^	rešitih pogrinjal lastnega izdelka
pokrival, perila, trliža, flanelastih robcev in bombaževine.
Specijaliteta
volne in žime za žimnice.
Vse to se dobi pri
Ar//,
Josipu WoUenigh,
TRST, ulica Malcanton štev. 12. o o o o o
Trgovina z manifakturnim blagom
Ant Saiizin pok« Frana
TRST
olioa Barriera vecchia štev. 11
Velika izhera: Srajc za moike belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje. spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CENE.
MIrodilnica:
Arturo Castelreggio
== nasledniki G. M1ZZAN
Trat, Campo S. Giacomo 2. - Tel. 12-23
Zaloga mi - ter? in šip.
Petrolej in špirit. Mrežice za Auerjevo luč. (znamka zvezda) po 30 stotink.
Bogomil Fino |
M nrar v Sežani
ima svojo
novo proda-jalnltour
v TRSTU ul.Vinc. Bellini 13
nasproti cerkve svet. Antona novega
Vsakovrstne verižic po pravih tov. cena