Leto LXYI Poštnina plafana v golov!n!. V Ljubljani, v torek", dne 4. oktobra 1938 Stev. 228 Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljub Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 ■ * Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Nova Evropa (Razmišljanje o anglcško-ncmški nenapadalui izjavi) Monakovskemu sporazumu med štirimi za-padnimi velesilami, ki je bil podpisan v petek 30. septembra zjutraj ob pol eni, in s katerim je bilo od velikih držav odobreno razkosanje češkoslovaške države, je v razdobju pol dneva sledila objava ločenega sporazuma med Nemčijo in Anglijo, kjer Hitler in Chamberlain, vsak v imenu svoje države, pismeno izjavljata, da je »vprašanje medsebojnih odnosov med Nemčijo in Anglijo prvenstvenega pomena za obe državi in za Evropo, »da sta monakovski sporazum, kakor tudi pomorska pogodba med Anglijo in Nemčijo le simbol iskrene želje obeli narodov, da se ne bi nikoli med seboj vojskovali, da bosta odslej obe vladi uporabljali stalna medsebojna posvetovanja za rešitev Vseli vprašanj, ki ju interesirata, in da bosta nadaljevali napore, da izginejo vsi viri mogočih sporov, in tako doprinesli vsaka svoje za ohranitev miru v Evropi.« Ni treba biti posebno poučen o ozadjih zadnje velike stiske, ki je pretresala Evropo, tako lahko je prepoznati osnovno misel te izjave, ki ne more povedati drugega, pa naj jo obračamo na to stran ali na ono, kakor to, da je bil monakovski sporazum, ki je bil za češkoslovaško državo smrtna obsodba, za Anglijo in Nemčijo le dobrodošlo sredstvo, ki je služilo za dosego višjih ciljev. »Kakor Fe.ni.ks se je dvignila iznad razvalin versajskih meja v Srednji Evropi objava nenapadalnega pakta med Anglijo in Nemčijo,« tako je zapisal angleški časnikar v »Manchester Guardianu« in mu bo pri najbolj hladni presoji mednarodnega položaja le težko oporekati. Medsebojne vzročne povezanosti med rešitvijo češkoslovaške krize in objavo angleško-nemškega nenapadalnega pakta ni mogoče več zanikati. V tej novi luči se nam burni tedni, ki so za nami, prikazujejo kar naenkrat drugače in zdi se nam, da ima prav nemški časnikar, ki je, črpajoč na uradnih mestih, v dunajski »Ncue Freie Presse« zapisal tele besede: »Anglija si želi miru v Evropi, da bi mogla obvladati Svoje svetovno politične naloge in težave. Francija bo lahko s hrbtom obrnjena proti Evropi, z obrazom pa doli v svoj kolonialni imperij, Živela življenje, ki odgovarja njeni zunanjepolitični in. gospodarski življenjski črti. Življenjsko polje Nemčije pa je Evropa, kakor je življenjsko polje Italije Sredozemsko morje. Če se v Monakovem že zasnovani sestanek med Italijo, Anglijo in Francijo uresniči, bi to v luči angleško-nemške izjave pomenilo, da je napočil čas, ko so si velesile med seboj razmejile svoje določene delokroge in da je vsaka izmed njih štirih našla polje svojemu udejstvo-vanju.« Tudi pismo, ki ga je včeraj Chamberlain poslal francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru — vrlemu sodelavcu na monakovski konferenci — in v katerem angleški ministrski predsednik odkrito izpoveduje željo, »naj bi tudi Francija že z ozirom na tesno sodelovanje med njo in Anglijo delila z angleško vlado prijateljska čustva do Nemčije, kot so bila izražena v monakovski listini, ki nosi podpis Hitlerja in Chamberlaina, je še en dokaz več za to, da v Monakovem niso samo reševali miru, ampak ustvarjali nov politični obraz Evrope. O narodnosocialistični Nemčiji vemo, da je osnovna težnja njene zunanje politike, da si pribori prijateljstvo, če ne zavezništva z Anglijo. To nujnost je podčrtal kancler Hitler sam v svoji knjigi »Mcin Kampf«. Prijateljstvo Anglije pa je izključeno, dokler slednja nima mirne zavesti, da ji od strani Nemčije ne grozi nobena nevarnost in dokler se Anglija ni odpovedala interesom v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer bi se križali z nemškimi. Naloga nemške zunanje politike je obstojala v tem, da kopiči dokaze, da Nemčija Angliji in njenim svetovnopolitičnim interesom ni nevarna in da Angliji tudi pomaga, da se izlušči iz vseh obveznosti, stvarnih in moralnih, ki jih na osnovi mirovnih pogodb iz leta 1919 morda še ima kjerkoli v Srednji in Vzhodni Evropi. To velja za Nemčijo Toda tudi o Angliji nam je znano, da je v zunanjepolitičnem pogledu v letošnjem letu doživela usodni preobrat, o katerem smo že enkrat na tem mestu pisali. Če je bilo do sedaj stoletja staro izročilo angleške zunanje politike, da je v Evropi vedno stala ob strani tiste velesile, ki je bila slabejša in da je vedno nasprotovala oni velesili, ki je stremela za nad-oblastjo nad Evropo, danes tega ne smemo več trditi, ampak opažamo, da se je angleška zunanja politika spoprijaznila z mislijo, da se v Evropi poveže z močnejšim, da v njegovi družbi pobira sadove ali si vsaj varuje svojo lastno posest. Nemalo je k omenjenemu preobratu pripomogla tudi misel, s katero se sedanja Anglija pogosto ukvarja, da bi namreč bilo v prilog angleškim koristim, če bi se kdaj spoprijeli Nemčija in sovjetska Rusija ter v daljši hudi borbi druga drugo oslabili in tako angleškemu vplivu pripomogli do uvcljavlje-nja svoje moči sredi izčrpanih velesil. Nemško - angleška izjava, o kateri smemo reči, da je istovetna z nenn.padalnim paktom dvostranskega značaja, je torej velik dogodek Večji skoraj, kakor monakovski sporazum. Slednji je samo raztelesil malo državo in zrahljal srednjeevropsko ozemlje, medtem ko je prvi zabil temelje za novo Evropo, naslednico vcrsaillcske, ki jc mrtva obležala na mo- Zahvala Anglije: CSR dobi posojilo 2 in pot milijarde Chamberlain: „Z Nemčijo nas ne veže nobena pogodba" London, 3. oktobra. AA. (Reutcr) Na današnji seji spodnje zbornice je bivši minister vojne in mornarice Duff-Cooper dejal, da angleška politika v teku zadnjih tednov nj.bilu jasna drugim narodom. Dan zu dnem smo bili bližje vojni z Nemčijo. Nikdar nismo rekli vse do zadnjega trenutka, da smo bili pripravljeni za boj. Duff Cooper smatra, da je angleška vlada govorila v jeziku, ki ga druga strun ni razumela. Predsednik vlade ni jasno razložil angleškega stališča v Berchtesgadenu in v Go-desbergu. Ko je angleška vlada poslala svojo poslanico, v kateri je razložila svoje stališče, je ta poslanica vsebovala najmanj tri pridržke elemente. Nemčija je ublažila svoje stališče šele potem, ko je zvedela za mobilizacijo angleške mornarice. Chamberlain je iz Godesber-ga prinesel ultimat s pogoji, ki se drugače postavljajo samo premaganemu nasprotniku. Velika Britanija je tokrat tudi prvič pristala na teritorialna jamstva v Srednji Evropi. Postavil je vprašanje, ali to morda ne bo prisililo Velike Britanije, da preuredi vojsko po vzoru vojska na evropski celini. Na ta govor jc odgovoril ministrski predsednik Chamberlain. Godesbcrške zahteve — jc dejal — so bile stvarni ultimat z rokom 6 dini, medtem ko je monakovski sporazum v resnici predstavljal spremenjeni francosko-an-glcški načrt, prilagoden bistvenim pogojem godesbcrške spomenice. V godesberški spomenici n. pr. tudi ni bilo govora o kakem jamstvu za nove čsl. meje. V monakovskem sporazumu sta Nemčija in Italija nasprotno tudi same pristale na to, da dosta ta jamstva, ko bo rešeno vprašanje madžarske in poljske manjšine. Monakovski sporazum jc delo vseh tistih, ki so ga podpisali in nihče ne more reči, da je to zmaga njegove države. Monakovski sporazum je dokaz, da so zastopniki štirih velesil z.mOžini z medsebojnimi sporazumi razčistiti izredno težak položaj s pogajanji in kompromisom, namesto s prelivanjem krvi. S tem sporazumom je bila odstranjena katastrofa — tega so zavedamo vsi — ki bi pomenila konec vse omike. Chamberlain je v nadaljnjem svojem govoril dejal, da vsi tisti, ki jim je s sklenjenim spo-razmumom pri srcu odleglo, pošiljajo pozdrave malemu in hrabremu narodu, ki je s svojim pravilnim zadržanjem omogočil takšno rešitev. Zaradi tega mislim, da se vsi strinjate z menoj, če v imenu tega visokega doma ter v imenu našega naroda rečem, da je češkoslovaška zaslužila našfe občudovanje in naše spoštovanje zaradi dostojanstvene in edinstvene discipliniranosti, ki jo je pokazala nasproti takšnim sklepom. Chamberlaina so pri njegovem govoru često prekinjali z medklici pristaši delavske stranke. Mnogim od njih je ministrski predsednik zelo odločno in prepričevalno odgovarjal. Ko jc nek poslanec vzkliknil »Sramota!«, je Chamberlain odgovoril: »Ničesar se nimam sramovati.« Nato je Chamberlain nadaljeval, da se je čsl. vlada preko svojega poslanika v Londonu obrnila na angleško vlado s prošnjo, da ji omogoči sklenitev posojila 3 0 milijonov lun tov (7 milijard din) ob jamstvu angleške vlade. Chamberlain je poudaril, da ta apel po njegovem mnenju zasluži, da ga Anglija sprejme z velikodušnostjo. Dostavil jc še, da je obvestil čsl. vlado, da je angleška vlada pripravljena dati češkoslovaški takoj začasni kredit 10 milijonov funtov (dve in pol milijarde dinarjev) zaradi pokritja izdatkov za najbolj neobhodno potrebne izredne izdatke, ki jih zahteva sedanji položaj. Angleška banka je bila naprošena, da stavi na razpolago omenjeni gospodarski kredit 10 milijonov Funtov. Chamberlain se jo nato spet povrnil na razne kritike monakovskega sporazuma, ki so se slišale v spodnjem domu ter po Angliji. Dejal je iued drugim: Težke besede so bile izgovorjene o nemškem državnem kanclerju, kakor danes tako tudi že prej. Prosim ta dom, da lojalno prizna, pred kakšnimi težavami sije znašel ta državnik po odločnih izjavah, ki jih je bil že dal in po katerih je pri vsem tem pristal, tla se pogaja z zastopniki drugih držav o ustvareh, za katere se je že odločil. Zatem je Chamberlain poudaril, da je mnogo storil za ohranitev miru tudi italijanski ministrski predsednik Mussolini. Dejal je, da je bilo Mus-solinijevo stališče morda splošno odločilno. Čsl. vprašanje je bilo v zadnjem času največja ovira za ohranitev in okrepitev miru. Zdaj, ko je tu ovira odstranjena, bo možno iti naprej po poti razčiščevanja mednarodnega položaja. V zvez.i s tem je Chamberlain opozoril na sestanek, ki ga je imel s Hitlerjem v petek dopoldne po sklenitvi monakovskega sporazuma. Dejal je med drugim: Ne vem, zaradi česa bi ta moj razgovor z vodjem nemškega rajha mogel dati povod za kake dvome ali kritiko. Jaz pri tem razgovoru niti nisem sklenil kakega sporazuma, niti nisem dal kakšnih obveznosti in izjav. Ta razgovor ni bil tajen, niti se nisva s Hitlerjem menila o čem, kar bi bilo naperjeno proti kakšni Irelji državi. Ta razgovor ni imel drugega namena, kakor to. da se najde možnost za nadaljnje osebne slike. Mislim, da je iz dogodkov zadnjega tedna treba vzeti nauk. da miru ni mogoče ohraniti, če čakamo prekrižanih rok novih dogodkov. Videli smo, da takšen položaj zahteva hitrih in odločnih aporov Zdaj jc položen šele temeljili kamen za bodočo ohranitev miru. Graditev ich temeljev naj se šele začne. Nikar zato ne mislimo. da moremo zdaj zaradi tega, ker so zastopniki štirih velesil podpisali monakovski sporazum odstopiti od nadaljnjega izvajanja svojega programa razorožitve, ki se iz dneva v dan izvaja v čedalje večjem obsegu. Močna obrambna oborožitev je sicer najboljša opora angleške diplomacije, ki samo z njo more z uspehom začeti reševati posamezna vprašanja, med drugimi tudi vprašanje razorožitve, vendar glede uspeha v tej smeri moremo gojiti najboljše mule. Chamberlain jc konča! svoj govor ob 16.24. Za njim je govoril voditelj delavske stranke Attlee, ki je dejal, da je vojna sicer trenutno odstranjena, a da jc svet kljub temu ostal zaskrbljen. Pri teh svojih izvajanjih je Attlee na nekaterih mestih rabil zelo krepke izraze. Attlee je tudi vprašal ministrskega predsednika, kaj bo angleška vlada storila, če Nemčija v dogled-neni času postavi vprašanje kolonij. Svoj govor je končal z besedami: Postavlja se vprašanje. kaj moremo storiti za ohranitev človeškega miru? Za Attlccjem je govoril voditelj opozicio-nalnih liberalcev Sinclair, ki jc v svojem govoru poudaril, da s politiko stalnega popuščanja nikdar ni mogoče zavarovati miru. Istočasno je zunanji minister lord Halifax v zgornji zbornici pri lordih govoril o zunanji politiki Chamberlainove vlade. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Že te dni izide Bela knjiga o zadnjih političnih dogodkih in o razgovorih v Monakovem, ki bo dopolnila ono, kar je o češkoslovaškem problemu izšlo v septembru. Poslanica kralja Jurija London. 3. okt. (Reutcr.) Kralj Jurij jo poslal narodu sledečo poslanico: Preizkušnja jc minila in danes moremo izroči Bogu za njegovo milost največjo zahvalo, ker nas jo obvaroval pred strahotami vojne. V tem trenutku sc hočem zahvaliti tistim možem in ženam za njihovo hladnokrvnost, ki so jo pokazali v teh kritičnih dneh ter pokazali tudi svojo pripravljenost, da se odzovejo svoji dolžnosti. Po divnlh naporih predsednika vlade v korist miru upam, da ho sedaj nastopil nov čas miru in napredka med narodi vsega sveta. Češkoslovaška odstopi Madžarom obmejni pas Budimpešta, 3. okt. TG. Uradno potrjujejo vest, da je Češkoslovaška v odgovor na noto madžarske vlade, da je treba vprašanje madžarske manjšine na Češkoslovaškem rešiti po istem ključu, kakor je bilo rešeno vprašanje sudetskih Nemcev — torej z odstopitvijo tega ozemlja — pristala na takojšnja pogajanja o tem vprašanju. Praška vlada je predlagala, da se takoj sestane mešan odbor strokovnjakov, ki naj določi vse potrebno za pogajanja, ki se morajo hitro končati. Češkoslovaška vlada da je pripravljena odstopiti ozemlje, koder prebivajo v pretežni meri Madžari. V budiinpeštanskih diplomatskih krogih prevladuje prepričanje, da ho to sporno vprašanje zelo hitro rešeno. Morda 5e v tem tednu. Češkoslovaška vlada jc pripravljena takoj in brez nadaljnjega odstopiti čisto madžarsko ozemlje in dovoliti tudi plebiscit v okrajih, kjer jo prebivalstvo mešano. Madžarsko manjšinsko vprašanje bo torej našlo isto rešitev, kot so jo dosegli sudetski Ncmci. Vendar pa jc češkoslovaška vlada zelo odločno odklonila prepustiti na dnevni rod pogajanj vprašanje rusinskega in slovaškega ozemlja. Čcškoslo-vška vlada sc noče z Madžari razgovarjati niti o Slovakih niti o Kusinih, kakor sc tudi z Ncmci in Poljaki ni hotela razgovarjati glodc Slovakov ali Veliki Hitlerjevi načrti Razorožitev — Sredozemlje — Sporazum s Francijo Berlin, 3. oktobra. TG. Hitler želi v najkra.j-času skupno s svojimi sodelavci izdelati celo Rusinov. Takšno odločno stališče praške vlade pomeni hud udarec po glavi madžarskim skrajnost-nim nacionalistom, ki so žc sanjarili o obnovi velike madžarske vladavine s priključitvijo vse Slovaške in Podkarpatske Rusije tja do vrhov karpat-skega gorovja. Sanjali so o obnovi tisoč let starega madžarskega sijaja. Sedaj pa bo Madžarska dobila le ozek pas obmejnega ozemlja z nekaj sto tisoči Madžarov. Za to novo češkoslovaško mejo jamčita že Anglija in Francija in jo bosta jamčili Nemčija in Italija. Če ho madžarska vlada sprejela od Prage ponujen sporazum — zaenkrat ni nobenega razloga, da ga ne bi, ker popolnoma ustreza manj-šimskim zahtevam — potem bo s tem narejen konec vsemu san.jaren.ju o obnovitvi staro madžarske^ slave. V gotovih desničarskih krogih so nad takšno odločitvijo razočarani. Nove Cianove obljube Madžarom Budimpešta, 3. okt. AA. (Štefani.) Ponedeljski listi, med njimi posebno »Ui Nemzedek«, pišejo, da Madžarska ne more čakati tri mesece na vrnitev ozemlja, ki ga je zavzela ČSR, ker bi takšno čakanje moglo povzročiti samo nove mednarodno zapleti.jaje. Listi poudarjajo z največjim zadovoljstvom, da jo grof Ciano ponovno zagotovi! madžarskemu poslaniku, da bo Italija tudi v bodoče podpirala Madžarsko, da sc uresničijo njene zahteve. vrsto novih načrtov, ki jih hoče uresničiti skupno z ostalimi velesilami. Njegov glavni bodoči načrt je politična, gospodarska in vojaška pomiritev Evrope, pri čemer bi igrala Nemčija glavno vlogo. Za dosego tega cilja namerava Hitler izdelati tudi načrte, ki bodo obsegali: nakovski pozornici. In če bi ta nova Evropa zares zavzela obliko, kot si jo je zamislil polti rad ni pisec dunajske »Ncue Freie Presse«, da bi namreč Annglija in Francija s hrbtom obrnjenim proti Evropi zasledovali svoje čezmorske imperialne koristi, medtem ko bi se Italija razživljala v Sredozemlju, Nemčiji pa bi ostala Evropa kot bistveno njen življenjski prostor, potem nastopi vprašannje, kakšno vlogo si zamišljajo številne male in srednje države, ki za to novo delitev vplivnih območij niso in ne bodo sprejele povabila. Med njimi se nahaja tudi Poljska, ki jo štiri velike sile niso spoznale za vredno, da jo povabijo v svoj krožek. Zunanja politika malih držav bo morala v bodočih mesecih odgovoriti na to vprašanje, tla bi razvoj ne šel proti njihovim življenjskim potrebam. 1. Sklicanje mednarodne konferenco za o m c j i t c v o b o r o ž c v uii j a. Za sedaj je za gotovo znano, da bodo na tej konferenci državniki proučili možnost sporazuma, da sc vse velesile odrečejo uporabi težkih bombnih lotal. ki naj se ne shranjujejo po skladiščili, težkemu daljno-mefnemu topništvu in uporabi strupenih plinov v vojni. To so glavni obrisi njegovega prvega načrta. roke mine, skrite na nekem dv Strašni dnevi v Paleslini V treh dneh 150 mrtvih Jeruzalem, 3. okt. AA. (Reuler.) Eksplozija 2. Ureditev na S r e d o t c m s k o in m o r j u in dokončna rešitev španskega vprašanja, kar naj hi sc zgodilo s sklicanjem konference treh velesil in sicor po vzorcu inonakovske konforenco. Na tej konforcnrl ho Hitler igral vlogo posredovalca mod Francijo in Italijo, t namenom, da odstrani vse težavo, ki so ovira britansko-italijan-skemu sporazumu. To naj hi l> i I ohonem tudi uvod v čim ožje sodelovanje med štirimi velesilami. 3. Nemški kancler želi skloniti s Francijo francosko -nemški sporazum po primeru. kakor ga jo sklonil z Veliko Britanijo, da mod obema narodoma nikdar več ne bo prišlo do vojne. S tem bi bi! končan prvi del novega Hitlerjevega programa za pomiritev Evrope. Pričakujejo, da bo Hitler — ako ne pride do kakšnih izrednih dogodkov — po zasedbi sudet-skonemških pokrajin po nemški armadi, izdal nalog za dcmohilizacijo nad milijon vojakov, ki so pod orožjem. _vorišču v Jati, jc ubila šest Arabcev. Vojaško sodišče jo obsodilo na smrt nekoga Žida, Jakoba Cliotka po imenu, ker je imel pri sobi strelno orožje in strelivo. To jo šolo drugi primer od začetka nemirov v Palestini, da jc sodišče obsodilo Žida na smrt. Kor jo bil včerajšnji dan eden izmed na (nemirnejših v zadnjih 30 mesecih v Palestini, so jo davi opazilo živahno gibanje čet. Po uradnih podatkih jc od soboto našlo smrt 110 ljudi, mod njimi okoli Š5 upornikov. Po kitajskih bojiščih Tokio, 3. okt. AA. (Havas.) Domci jc izvedel z južnega bojiča ob Jangccju, da se čete maršala Čatikajška, zbrane na pobočjih severno od Nan-čanga, umikajo. Japonci so včeraj začeli ofenzivo s čvrsto topniško pripravo. Zeinunska vremenska napoved. Delno oblačno v zahodnih krajih, večja oblačnost pa v severozahodnih krajih. Tam utegne čez dau tudi deževati. Ponoči hladneje. Hitler vkorakal v Cheb Čehi so odpeljali vse topove iz trdnjavskega pasu Berlin, 3. oktobra. TG. Danes opoldne je Hitler na čelu vojske vkorakal v Cheb v Sudetih, kjer je bil sprejet z velikim navdušenjem. Bivšo mejo je prekoračil pri Asehu, od koder je šla pot zmagoslavja dalje do Cheba. Pred Hitlerjem je korakala vsa vojska, ki bo nocoj zasedla tretji pas, določen po monakovskem sporazumu. Toda pred redno vojsko je prekoračila staro mejo Hitlerjeva telesna straža SS oddelkov pod poveljstvom Ilimlerja v sivih vojnih uniformah. Za njimi šele je korakala divizija redne vojske pod poveljstvom generala Reichenaua, ki se je zlila v Sudete po vseh poteh, ki vodijo čez staro mejo. Češkoslovaške čete so se v redu umaknile. Posrečilo se jim je, da so vzele s seboj tudi vse topove utrjenega pasu. Tudi najtežji topovi, ki so liili v betonske utrdbo vzidani, so bili odpeljani. Trnjav-ski pas je prišel izpraznjen in brez orožja v roke nemški vojski. Nemci so prišlf pripravljeni na vse. Imeli so s seboj protiletalske topove, topove proti tankom, bombnike, ter so povsod razpostavili svoje patrulje. V korakanje je bilo v vseli podrobnostih mojstrsko izpeljano. Vojska je hotela pokazati, da prihaja kot predstraža Hitlerja. Hitler je imel na Glavnem trgu v Chebu kratek govor, čigar poslednjih besed zaradi prevelikega navdušenja ni bilo mogoče razumeti. Berlin, 3. okt. Nemške čete so danes pod poveljstvom generala Reichenaua pričele zasedati tretjo cono sudetsko-nemškega področja glasom mo-nakovskega sporazuma. Gibanje nemških čet proti tej coni se je pričelo davi na vse zgodaj s tovornimi avtomobili, ki so se pomikali proti stari meji Nemčije in Češkoslovaške. Ob 8.30 zjutraj so nemške čete prispele v Asch, ki je sedež Henleina. Tam jih je ljudstvo burno sprejelo, ker so jse češkoslovaške čete umaknile odtod že tekom včerajšnjega dne. Zasedanje po monakovskem sporazumu določenega ozemlja se izvaja v sporazumu s češkoslovaškimi oblastmi, ki postopajo nad vse korektno. Vsa vprašanja se rešujejo naglo in praktično, tako da še nikjer ni prišlo do spora med obema armadama. Po medsebojnem sporazumu znaša razdalja, oziroma nevtralni pas med obema armadama 2 do 3 km. Poveljnik nemške vojske je izdal proglas na ljudstvo, da je prevzel vso izvršno oblast nad kraji, ki jih sedaj zaseda nemška vojska. V proglasu zahteva od ljudstva red in disciplino ter ga poziva, naj gre takoj na delo. Vrhovno poveljstvo sporoča: Čete generala von L6ba so včeraj zasedle postojanke, kakor določa pogodba v Miinchenu. V Valernu so nemške vojake navdušeno pozdravili. Čete generala von Bocka so prav tako zasedle določene postojanke in kraje. Čim so zasedle meje vzdolž slare meje rajha vzhodno od Hernsdorfa, Georgenthala ter ob črti Friedland in NVeissbei, jim je tudi nemško prebivalstvo priredilo veličasten sprejem. V smislu včerajšnje odredbe Hitlerja ostane na sudetskem ozemlju edina politična organizacija stranka sudetskih Nemcev. V svojstvu komisarja rajha je izdal llenlein sledečo odredbo: 1. Vse organizacije sudetsko nemško stranke morajo začeti takoj spet delovati. 2. Sedež vodstva sudetsko nemškč stranke ostane v Chebu vse dotlej, dokler se ne določi nov sedež. 3. Iz sudetsko nemških prostovoljskih oddelkov se morajo odpustiti vsi tisti, ki so bili politični vodje stranke ter mestni ali občinski svetovalci, člani okrožnih odborov. Vsi morajo takoj začeti opravljali svoje dolžnosti. »Sedaj pa dobri sosedi« Berlin, 3. oktobra. AA. (DNB.) Nemška politično diplomatska korespondenca piše v zvezi z osvoboditvijo sudetskih nemških krajev: Zdaj gre za to, da se ne izgubi čas in da se popolnoma izbrišejo prejšnjo napake in tako ustvarijo nove osnove za dobro soseščino brez slehernega predsodka. Narodu, ki je leta in leta živel pod težkim duševnim pritiskom, je treba dati občutek varnosti, iz česar se rodi nova bodočnost za izgradnjo novega življenja na varni podlagi. To načelo, ki se mora kajpada enako izvajati pri Nemcih in pri češkem prebivalstvu, bo obenem tudi zdravo izhodišče za bodočo soseščino. Za vsakogar bo koristno, da se ta razvoj čimprej in čim popolnejše izvede. Nemški narod si želi varnosti in zadovoljstva, isto pa želi tudi drugim narodom. Mislimo, da ne bo težko ustvariti na tem temelju zadovoljstva v teh krajih. ■ a v« Tjesin (Zgodovina češkoslovaško-poljskega sporaV V sporu med Poljaki in Češkoslovaško gre za ozemlje, ki leži med rekama Olsa in Ostravica. To ozemlje je bilo že od nekdaj poljsko in je iz zgodovine znano, da ga je že v 10. stoletju branil poljski kralj Micsko 1. (960—992) pred nemškimi vpadi. V poznejših stoletjih je ta dežela še večkrat menjala svojega gospodarja. V drugi polovici 15. stoletja se je spor med Čehi in Poljaki za ta del Slezije polegel, ker je polski knez Ladislav iz rodovine Jagelonov zasedel češki in madžarski prestol. Ko je njegov sin Ludvik umrl leta 1525 brez potomcev, je češka krona in z njo tudi Šlezija pripadla Habsburza-nom, ki so ojstali njeni gospodarji do konca svetovna, vojne, to je do leta 1918. Avstrijske oblasti so v glavnem domači živelj pustile v miru, dasi so pokrajino poskušale z nemškim uradništvom ger-manizirati. ,. , Ko sta v letu 1918 Češkoslovaška m Poljska postali samostojni državi, sta se dogovorili za pravično razdelitev tješinskega ozemlja. V maju 1918, torej še pred zlomom Avstrije, so se poljski in češki poslanci v avstrijskem parlamentu domenili, da bodo Poljaki dobili od Poljakov naseljeni del Slezije, Češkoslovaška pa bo dobila ozemlje, naseljeno od Čehov. Usodo jezikovno mešanega ozemlja pa bo odločila komisija, ki bo sestavljena iz petih Poljakov in petih Čehov. Dne 5 novembra 1918 je poljsko-šleski narodni odbor sklenil s češkim Zemskim narodnim vyborom pogodbo, po kateri dobe Poljaki okrožje Tješin in večmo okrožja Frvštata, Čehi pa okrožje Frydek in ostanek fry-štatskega okrožja. Ta dogovor je bi lod poljske in češke vlade brzojavno potrjen in sprejet. Medtem pa je prišla poljsko-sovjetska vojna in so bili Poljaki prisiljeni vreči vse razpoložljive sile proti prodirajoči sovjetski armadi. V tem mo- Maršal Avarescu umrl Bukarešta, 3. okt. Umrl je Aleksander Averescu, general in politik. Pokojnik je bil rojen leta 1863 v Besarabiji. Vojaško izobrazbo je užival v Turinu. Pozneje je bil večkrat vojni minister. V dneh, ko ie Romunija sklepala mir, je bil ministrski predsednik Pozneje je stopil v ozadje, ker je bil v hudem sporu z Brati-unom To ga je