Ji* liii wii'ii i$ieeiiWlSWIf$SlTmr-'. • * ■ • j* Posnniozne ŠteTilket Kn« S ,► S Tadno Din —'50,, ob no- '1 ; dcljuh Din 1*—. ■ »TABolt’* izimj« vsai> dan* ra?, v en " * netiolje iti pi-uzdltov, ob 18. uri a * ■ oa bt, 24. SHS poblnooekovni ra- < oun »lov. 11.787. i Na naročila brei. denarja nt no 1 gz,r»* iiokopiai ee no vračajo. | ....k...... ............ L.evilka: 115. \ Dr Genovska ko. i ključkom. Uspe.i ?ar°di pričakovali t . enkestni. Največji finsko ,pa so nedvomno doživeli zagrebški blokaši. Njiho- • a »mednarodna politika« jo bila kakor k^kmalu po porodnem kriku — i'3’*1’0' Memorandum ko ja razpočil ka-_°t‘.mehur iz mila. Nikdo so ni zmenil Inozemstvo so pač noče in ne mo-■,e. Pečati z opozicijami raznih držav, J1-! niti ni. v položaju, da bi rešilo ehkopoteznojša meddržavna vprašaja. K Zagrebška »Riječ« prinaša k temu postnemu koncu Stipičinega memo-Jand«ma prav umesten komentar, ki Sa objavljamo v izvlečku: .. genovska konferenca bi morala lJu adut v rokah H-rvatskega bloka. i«!,r.or se Jo pojavila njena ideja, p Rddič s svojimi tovariši proglasil enc-vo z,a tisto, ki bo oživotvorila nje-Eovo načrte. S tem upanjem jo krmil ?v°.!0 zapeljane pristaše, intelektualce P1 kmete, s tem si je Hrvatski blok de-alykapital pred celim narodom. Tja so Pošiljali svoje memorandume, obsipali ž njimi -vso predsednike tujih blatili p.red vsem svetom našo *h'Zayo, govorili o dozdevnem prega-janju Hrvatov, laskali se do zoprno-vsem in vsakomur, da bi kar naj-j mogoče škodovali lastni državi in v’ojemu narodu. V čem 'so uspeli1! V ‘Tlboljšem slučaju v tem, da bi lahko Wlovo -politiko izkoristila Italija kot wesijo pri rapallskih pogajanjih Iz- &.Qda pa, da Italija ni hotplT, sprejeti bloka ji ponujanega orožja. Istotako je končala propaganda črnogorskih emigrantov, ki jo je pravzaprav vodila Italija, kor jo drobljenje Zasega edinstvenega naroda in naše Jhžave precej v skladu z njenimi polifonimi kombi ancijami. Rezultati to zoprne izdajalske pro-kagando niso bili neugodni za _ našo državo, nasprotno, pokazala so je vsa ^Jena mizemoist, neutemeljenost in ^omorailnost. — Kljub temu pa tankovsko glasilo »Hrvatska Misao« Oglaša Kumatnudijevo trditve v pis-komisarju čičerinu za »mistifika-Cljo.» Kje jo večja mistifikacija, kakor 'blokaški politični sofizmi? Ali so , U-i mistifikacija — vprašuje »Riječ« r~ °ni tisoči Hrvatov, ki so dne 29. ok-'pobra 1918 s f-renetienim ploskanjem tj1 z velikanskimi manifestacijami v agrebu sprejeli zedinjenje Hrvatske, “poglašeno v delirijskem navdušenju .aoora, z vsemi kraji, koder žive Srhi Slovenci? Ali je bila mistifikacija, a so na podlagi teh izjav in poznejših V fcV ravnoisti blokaški voditelji j. -Beogradu ministri kralja Petra in ^.loksandra, ministri države Srbov, vratov in Slovencev? Itd. Naj zani-u^Jo ta dejstva, če morejo. To in samo Da je naglasila naša delegacija v odboru čičerinu. je bila mistifikacija cela naša k^>a v preteklosti od ilirizma pa do j^mjih žrtev v svetovni vojni, ki so ^hčale na vešaiih in trohnelo po av-fijskih ječah? Ali je bila mistifiika--ysa ta borba, navdihnjena z veli-; ^ idealom ujedinjejnja? In danes so v.’ta avstrijska svojat, ki je gonila gMstvo fronto za nemško in mad-^sko slavo, ki je radi svojega špijon-dela doživela moralno obsodbo ‘na®e&a Poštenega lj>udstva in je ^a Po prevratu prepričana, da jo ^zadeti zaslužena kaKon, vešala ■. • '. V' > y - •' .. . ■ '' mariborskih delavnici sžne železnice. *'c« Delavnice zaprte.f: ' vse idelavlstivo, Ju ni>5e flelaiti. Kdbir lio-Maribor, 19. maja. Ko je danes če redno delati, so lahko prijavi. Ne delavstvo, ki že nekaj dni dela pasivno gre ne za odpust in ne za izprtje, am-rezistenco, prišlo k delavnicam, je na- piak’ za konec- nepotrebnega tratenja šlo tam policijsko stražo, vrata zaprta ma,terijala. Kajti visled pasivne rezi-in na njih pribit razglas, ki pravi, da Atence so stroji cele dneve tekli prazni, je vlada sklenila povišanje dravinjskih Uprava južne železnice je vkljub vče-doHad, ki se v kratkem izplačajo.Ker i-aijšnjem odgovoru delavstva, da pred dejanskim izplačilom diraginjskili doklad noče redno delati, pripravljena so z voditelji delavstva pogajati o u-reditvi zadeve in vzpostavitvi dela. Ker bo gotovo še nekaj dni trajalo, prodno so iz finančnotehničnih vzrokov dobi potrebni denar za žo sklenjeno izplačilo doklad, se nam zdi, da bi . kratkem izplačajo.I£er pa delavstvo pred izplačilom noče redno delati, je uprava iz gospodarskih" razlogov prisiljena, delavnice zapreti. Pelavstvo dragih obratov (kurilnice, progovno sekcije koroške proge in materi jalnega skladišča), ki se je udeležilo pasivne rezistence, je tudi našlo delavnice zastraženo, na vratih pa nabit O.M* * jjj.iwuj.twjJJL«. V -L w LIJ.V Uti razglas, ki. naznanja, da so bodo dra- delavstvo ravnalo le v svojem nujnem ginjsko doklade povišale, da pa je iz interesu, če odvrne od sebe še težje po-ekonomskih ozirov od dela izključeno , sledice svojega postopanja. ■ Državni proračon v finančnem odboru. ^Nota, ki jo je blok poslal 'Jurju Cicerinu, jedirektno izdajstvo slovanske stvari. V tej noti-postavljajo Hr-vate v isto vrsto z onimi nacionalnimi manjšinami, ki so tekom zgodovin? odjedale slovansko ozemlje ter potisnile ali raznarodilo naše življenje in naše kraje. Ha bi se prikupili vsem na^ sprotnikom slovanstva in nase nacionalne države, zahtevajo politično samoupravo za Arnavte, Turke, Madžare mi Nemce. Torej ni dovolj, da ima ta element svojo kulturno in nacionalno gotovost, mora dobiti celo politično samoupravo, samo da se bolj razkosa' nasa država. In »blakaši« se sklicujejo na_ tisočletne pravico Madžarov v Po- I • ®"*Ua Rlnžbi so pač ti elemen- ti? Ali smejo Slovani pisati v tem to--nu, ali morejo delati tako Hrvati hrvaškega in slovanskega mišljenja? Ne moa’ejo. In vendar delajo. Kje smo, kje živimo?! ■ Beograd, 19. maja-. (Izvirno.) bile vpisane diference, nastale ob’ iz-Včeraj se je vršila v finančnem odibo- enačenju uradniških plač v dinarsko ru razprava o budžetu prejemkov in valuto, nadalje draiginjske doklade,.ki izdatkov za leto 1922 kialmr tudi o fi- iznašajo približno 360 milijonov. S po-hančnem zakonu. ^ Pojasnila je dajal višanjem civilne liste so izdatki naras-referent posl. dr. Seoerov. Po vladnem H za novih 22 miljonov. ,V. svrho povi-načrtu iznaša budžet izdatkov 6 mili- šanja delaVslaH mezd v vojaških’ pod-jard 250 milijonov, budžet prejemkov jetjih! so se državni izdatki povečali za ravno toliko, k tej svoti pa spada 100% približno '40 milijonov dinarjev. V fi-' .povišanje splošnih davčnih dklaid, ki nanenem odibom se je že razpravljalo iznaša 400 milijonov in davek od pre- o budžetn prometnega ministrstva, ki možen j a v znesku 597 milijonov. Pi- iznaša, sedaj 1,260.538.185 dinar jeiv. ’ CHJ nančni odbor je pregledal posamezne te svote odpada na direkcijo v Beo'"ra-podistavko in skrajšnl izdatke za pol- d.u 315,110.501, v Zagrebu 268,296775 drugo milijardo. Med pregledovanjem dinarjev, na direkcijo v Subotici pa so sprejeli nove izdatke, Id jih ni 270,925.610 dinarjev }n na direkcijo v predvideva vlajdni načrt. Tako niso Sarajevu 165,990.443 dinarjev. S z seje narodne skupščine. črni teror. Beograd, 19. maja. (Izvirno.) Včeraj se je vršila ob 11. uri seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je bila interpelacija poslanca Stojiča. Minister Trifkovic je poročal o dosedanjem delovanju direkcije vojnega plena. Izjavil je, da se je v ministrstvu razpravljalo tudi o statutu za porav je izjavil, da te trditve ne odgovarjajo dejstvom. Od Nemčije dobljene živine se je prodalo samo 839 volov,, pri čemur je država zaslužila 1.567.S90 din. Za njimi so govorili še poslanci Zuje-vič, Jokicy Savič in Kristan, ki so predlagali ustanovitev komisije, ki naj preišče dosedanje delovanje direkcije —- danes se ravno ista svojat VgT1? v Zagrebu govoriti, da jo bila w ®°rba' za ujedinjenje, vse žrtve, ■ W:i>i jenje. parno. ^niitilikaci navo škode na račun reparacij. Statu- vojnega plena. V tem smislu se je iž-ti bodo v par dneh dovršeni in izdela- javil tudi dr. Jankovič. Minister Trif-ni. Nato je govoril poslanec Stojič, ki kovic jo izjavil, da se morejo potom ta-je kritiziral dosedanje delovanje vlade, ke komisije najbolje zavrniti vse iz-kar se tiče vojne odškodnine. Na po- mišljene govorice in trditve raznih' polda.nski seji, ki se je vršila ob 6. uri govornikov. Poslanec Lotvrinčevič se popoldne, je odgovoril poljedelski mi- je pritoževal, da vlada ničesar ne stori nister Pucelj na interpelacijo posl. Sto- za preskrbo Balmacije ter je prosil fi-jiča, ki trdi, da je vlada prodala neki Bančnega ministra za pojasnilo. Seja švicarski banki 17.500 volov in 500 ovc, je bila nato zaključena. Prihodnja ee-pri čemur jo baje banka zaslužila 170 ja se vrši jutri popoldne, milijonov dinarjev. Minister Pucelj Seja ministrskega sveta. t >. Beograd, 19. maja. (Izvirno.) 1 jali so o poroki N. V. Kralja in o am-Včeraj popoldne se je vršila seja mini- nestiji. Vlada še ni dobila nobenega sirskega sveta. Prisostvovala sta tudi poročila o trenutnem stanju bolne minister kraljevega dvora Jankovič in princese Elizabete, ker je zveza z Ate-predsednik skupščino Ribar. Razprav- naimi pretrgam. . .. - Za novo razdelitev Hrvatske v oblasti. Beograd, 19. maja. (Izvirno.) Slavoniji. Po njegovem predlogu bi se Poslanec dr. Angjelinovid jo prosil de- imela osnovati primorska oblast s se-mokrateki klub za dovoljenje, da snne dežem na Snšaku, osješka oblast s se-v skupščini predlagati izpremembo dežem v Osjeku jn Dodravsko-posavska oblastne razdelitve na. Hrvaškem itn. oblast s sedežem v Zagrebu. Borza. r^r Curih, 19. maia. (Izvirno Pr®d- Zagreb,19. maja. (Izvirno. Pred- borza). Pariz 47*37, Zagreb 1*87 Lon-borza, poročilo Zadružne banke v Za- don 23‘22, Berlin 1,77 Dunai 0 grebu). Dunaj 0.715, Berlin 23.85, Mi- avstr, žig.’ krone <>!o550 Praia 9-97 62'875' Sil-7\2R82’- Bukarežta 3‘92> New-York \PragaJ.33t.Budimpešta 52175. BuduBo^jtg C’66, Var-Java;0*13, »Naše ljudstvo ge 'dancA ne pusti več terorizirati prav od nikogar...« »Njima (Mermolji in' ko-misarju dr. Forcesini) jo hijena tem, da dr. Novačani ne zboruje. To je nasilje, n nasilja ne more in’ nc sme no-bena stranka, ki se štejo n5e{ poštene in parlamentarne strnke, izvajati. Če pa ter stori, izreče obsodbo iiid seboj, istotako oblast, ki ee na* silju uklanja« : *!B? zadnje številke kle- rikalne »Straže«. Ali ni višek demagogije, da si dnzne klerikalna stranka Protestirati proti terorizmu na političnih shodih? k Ali ni ravno klerikalna stranka razbila že dolgo vrsto shodov raznih1: naprednih strank? Njen strankarski! terorajzem^ je kričeča obtožba takozva-ne katoliške politike v Sloveniji. Kle-1 rilcalni list zagovarja svobodo shodov mm slovenskim ljudstvom?! Ali ste! slišali velečastiti gg. župniki in časti-! ti gg. kaplani, ki varujete naše dobro ljudstvo pred lintvorjem svobodnega; političnega mišljenja, da se naše ljnd-i stvo danes ne pusti več terorizirati/ prav od nikogar?« Odslej ne boste razbijali liberalnih, samostojnih' in drugih Shodov, tako stoji v klerikalni1; »Straži« črno na belem. Kolikokrat' ste jih že razbili v sveti pastirski gorečnosti, v obupnem strahu, da bi se Vam ne »spuntale« Vaše ovčice? Kolikokrat so šli na, deželo razni strankini tajniki, češ, liberalci pripravljajo' shod, treba ga je razbiti! Fa.jmoštri in' kaplani, farovške kuharice in mežnar-ji, Marijine device in Orli, vse je bilo na delu, v »svetem ognju katoliške gorečnosti.« , \ Vaš strankareki terorizem je zasmrdel do neba. Zvesti staremu jezuitskemu geslu »Fin is sanctificat reme-' dia« ste razpredli širom naše domovi« ne mrežo rafiniranega političnega terorja in zastrupljate našemu ljudstvu vse, kiar mu je bilo doslej svetega, skušate mu o gabiti narod, domovino, državo, (trudite se, da bi sprli očeta-s si-1 nom, moža z ženo, brata z bratom, samo da bi ljudstvo lažje obdržali v; mre ži temne klerikalne politike! k Kako si naši klerikalci razlagaoot politično svobodo, dokazuje Zaloška/ cesta; Kaikb neizprosni so v stvori 'borbi za monopol slovenske politike, pa pri-i ča več desetletij težkega boia proti slo-' vensloemu klerikalizmu. Toda razvoji gre po svoji poti in ne ustavi ga niiS več. Leta 1922 je moral priznati mož* ki je trideset let stal m najbolj ekspo} airan■ ■ politike, da je klerikalizmu v Jugoslaviji odklenkalo, in da je sedaj samo že delniška družba za izkoriščanje ljudstva. Iz čisto človeškega, stališča jo razumljivo, d:a so voditelji klerikalizma besni, polni soVraštva in maščevalnosti iu da sa hočejo še enkrat zateči k srednjeveškim metodam: k splet-karenju, cinizmu in fanatičnemu sovraštvu do nasprotnikov. Klerikalizmu gre za biti in no biti. Naše ljudstvo BQ' nahaja pred novo miselno orijenta-cijo; vseeno, ali se bodo uspehi ustalili že jutri, ali šele če« deset let. Naše 'ljudstvo ostane katoliško, ker je to v njegovi krvi in njegovi duši, hoče in mora pa postati demokratično. To pomena: uživati hoče popolno avtonomijo, popolno samoodločbo političnega in gospodarskega dejanja in nehanja. Tda ravno proti tej osnovni avtonomiji, brez katere je vsaka politična avtonomija piškav oreh, se obrača klerikalni terorizem; ravno to demagogijo pobija, dasiravno so svoboda, demokracija, samouprava začenjajo in končajo pTi posamezniku. Klerikalizmu ne bo pomagalo oprezno kritje Novačana, ne bo pomagala berzvestno izigravanje med monarhijo in republiko in tudi ne boi jševik ■čičerki, ki ga začenjajo častiti v klerikalnih redakcijah. Proces' njegovega razpadanja se ne da ustaviti, ker so ne vrši samo v politiki, temveč tudi v narodni psihi. Edina tolažba, ki še ostane klerikalcem, je ona stara: Tempera mutantu r ... Politične vesti. * Sporazum z Italijo je glasom današnjih poročil bil dosežen v seji 18. it. m. Sporazum sloni na sledečih točkah: okoli Zadra so ustvari 13 km široka nevtralna cona s carinskimi u-godnostmi in potnimi olajšavami. Obnovi se žel. zveza z Reko in olajšajo železniške in trgovske zvezo z Italijo. — Italija izprazni takoj .tretjo cono. Lu-ika Baroš pripade cela Italiji. Posebna skupna komisija določi mejo in poskrbi za povratek pravega roda na Reki. * Novačan in Radič sta se končno 12. t. ni. sporazumela. Radič jo še nedavno imenoval Novačana slabega politika in morda dobrega pisatelja — danes pa si je že z njim v objemu. S psihološkega stališča so taiki pMfc^SL tako pri Novačanu kakor pri Radiču abnormalne, bolne pojave — in kot taki se bodo izkazali tudi s političnega vidika. Mi mirno pričakujemo nadaljnih No-vačanovih metamorfoz. * V vladi avstrijske republike je Izbruhnila, huda kriza, ker so soc. demokrat je in Vsenemci odklonili kreditni pooblastilni predlog za najetje inozemskea posojila v znesku 120 milijard kron. Pričela so se pogajanja med klerikalci in Vsenemci. FeušSfeton. Marija Vera v Ljubljani. Te dni gostuje v ljubljanskem Narodnem gledališču v vlogah Marije Stuart in kraljice Elizabete v znani drami »Marija Stuart« slavna tragedom ja Marija Vera, sedaj članica Narodnega pozo-rišča v Beoigradu. Marija \Vera jo rodom Slovenka iz Kamnika na Gorenjskem, toda nastopala na slovenskih odrih doslej še ni. Svojo gledališko kari jero je pričela v Nemčiji, kjer jo bila pred vojno članica Reinhardtovih gledališč v Berlinu in uživala po vsej Nemčiji velik sloves. Po prevratu je nastopala skupaj s Skrbinškom v komornih igrah v Sarajevu, lansko leto pa je gostovala v Zuriohu in vse Švicarsko časopisje se jo izražalo o naši umetnici zelo laskavo. Marija Vera jo pred vsem. igralka klasičnega repertoarja, interpretira pa tudi s sijajnim uspehom in velikim mojstrstvom modeme vloge. Dobro' bi bilo, če bi tudi naše mariborsko Narodno gledališče pridobilo to umetnico za par gostovanj Izredna izdaja almanaha »Umetnost«. Redakcijski odbor almanaha »Umetnost« odide to dni v Beograd, da pripravi vse potrebno za izdajo posebne slavnostne številke, ki bo izšla o priliki kraljeve poroko ter bo vsa posvečena Jugoslovenski umetnostni razstavi, ki se bo vršila v Beogradu za Sasa poroke. Slavnostna številka bo poleg študij o razstavi prinesla tudi iveč remadu;kci,i razgtav&nih del. * Venizelos se je odpovedal politiki. Venizelos, ki se nahaja sedaj v Parizu, je izjavil pred par dnevi nekemu časnikarju, da se je definitivno odrekel vsakega političnega delovanja tor da smatra svojo nalogo za izvršeno. * Pred novimi borbami na Kitajskem. Po vesteh iz Pekinga je prispel 7. t. m. premgaini kitajski maršal Cang-co-lin v Mukden, a ga pozneje skupaj s Sun-lje-čunom zopet zapustil ter odpotoval na fronto na čelu novih ojačen j. Čang-co-lin so namerava u-preti ob velikem kitajskem zidu. V Pekingu so sdi, da m je poraženi muk-denski mogotec odločil za nadaljevanje borbe, ker ga jo kitajska vlada po zahtev}' generala Vu-pej-fua odstavila. — Oang-eo-limove čete pa so vsled hudega poraza, ki so ga doživelo pred Pekingom, hudo potrto. Dnevna kronika. — Možnost odgoditve kraljeve po-roke? Iz Aten prihajajo vesti o brezupnem zdravstvenem stanju soproge grškega prestolonasl. Elizabete, sestre našo bodoče kraljice. V zvezi z možnostjo njene smrti se govori o odgodit-vi poroke našega kralja, ki bi se vršila šest tednov po smrti le kot intimna rodbinska slavnost. — Poročno darilo ptujskega okraja h kraljevi! poroki. Od dne 19. do 21. maja t. 1. ob 10.—13. ure in od 16.—18. ure je v »Društvenem domu« v Ptuju razstavljeno poročno darilo, ki ga pokloni ptujski politični okraj Nj. Vel. kralju ob priliki njegove poroke. Razstava se vrši na korist protituberku-lozne lige v Ptuju, ter je obisk razstave proti članski izkaznici (ki se dobi v društveni blagajni po 5 Din.), dovoljen. Otroci in vojaki morejo obiskovati razstavo proti podpomini 2 Din. Z ozirom na človekoljubni namen lige se pričakuje najboljši obisk razstave. Poročni dar je res umetniško delo ter dela vso čast okraju. — Obširna amnestija ob priliki kraljeve poroke. Ministrstvo pravde pripravlja ob priliki kraljeve poroke generalno amnestijo političnih in dragih kaznjencev, obsojencev in v preiskavi so nahajajočih oseb. Individualno po-miloščenje je namenjeno predvsem obsojenim komunistom in ostalim komunistom, ki so v preiskavi radi prestopkov, ki eo sa izvršili prod dnevom kraljeve poroko. Amnestije ho deležen tudi na smrt obsojeni atentator Stojič in njegov pomagač Csaki. Zemljoradniški klub je še poklal spomenico, v kateri predlaga, naj se oproste tudi vsi radi tajne žganjekuhe in gojitve tobaka obsojeni prebivalci. Amnestija bo najbrž objavljena na dan kraljeve poroke. — — Promeščenjc pri glavarstvih mariborske oblasti. Premeščeni so: okr. Mestno gledališče v Celju se, čeprav v rokah diletantov, letos prav lepo ravija; uprizorilo jo že lepo število prvovrstnih del. Razen članov našega mariborskega gledališča pa ko gostovali v Celju v tekoči sezoni, pairkrat tudi člani ljubljanskega. Nedavno so u-prizorili »Smrtni ples« in »Vampirja«. Gledališče pa je poskrbelo tudi za proslavo tristoletnice Molierea ter uprizorilo včeraj njegovega »Namišljenega bolnika.« Nova hrvatska pesniška zbirka. V samozaložbi eo izšle te dni v Križevcih v tiskarni Milana Neugebauerja »Pesmi« znanega hnvatsk. pesnika Karla Haualerja. Knjiga je lopo opremljena ter obsega v prvi polovici .pesmi, kate-ne eo bile eže objavljene po raznih hr-vatekih revijah, v drugi polovici pa čisto nove, še nikjer objavljene. Cena knjigi je 60 K . Putjata gre v Magreb. Kakor poročajo zagrebški listi, je baje dosedanji član ljubljanskega gledališča, Boris Putjata sprejel angažma za Zagreb. Putjaita jo prvovrsten ruski igralec ter se je v kratki dobi kar živi v Ljubljani,- izborno naučil slovensko. Ljubljansko gledališče' bo s Putjaitom zgubilo enega prvih svojih članov. Jngoslo venski dijak} na ameriških visokih šolah. Newyork (Jugosiloven-ski odsek Pl IS.) Tho Institute of International Edueation, Camegijeva ustanova, katere svrlia jo pospeševati vzajemnost med ameriško in inozemsko visokošolsko vzgoio. j« ravnokar komisar Mihael Zavadlal iz Črnomlja v Ptuj, provizomi vladni koncipist dr'. Mirko Potočnik iz Ptuja v Črnomelj, provizomi vladni koncipist Adoll' Mo-ric iz Slovenigradea k oddelku za notranje zadeve v Ljubljani, konceptni praktikant Leopold Eiletz od oddelka za notranje zadeve v Ljubljani v Slo-venjgradec, kancelist Božidar Budin iz Murske Sobote v Logatec. — Spremembe pri okrajnih glavarstvih. Od ministra notranjih zadev je podpisan ukaz, da se izvrše v pol. u-pravi Slovenije sledečo spremembe: vodja okr. glavarstva v Prevaljah Kaki jo premeščen v Črnomelj, Gregorin iz Črnomlja v Brežice, dr. Koro-pec iz Brežic v Prevalje, Kopač v Konjice, Trstenjak iz Konjic k pokr. upravi v Ljubljani, vodja ekspoziture v Mozirju šiška v Novomesto, Vihar iz Slov. Gradca v Mozirje. — Promocija. Na praški univerzi je bil te dni promoviran doktorjem prava g. Stanko Erhatič, soorganizator naših dobro vol j eov v Rusiji. —Za naše zunanje posojilo je sprejela vlada novo ponudbo od ameriškega bankirja Newsa, ki je pooblaščen od ameriških bank in ameriške vlade, da sklene z našo vlado pogodbo glede posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Pogoji so mnogo ugodnejši, kakor pa oni finančne skupine Bler. Ne\vs zahteva 7% obrestovanja in amortizacijo v 25 do 40 letih. Kot garancijo zahteva zastopnika v monopolni u-pravi. — Slovenski rdeči križ je imel 11. t. m. v Ljubljani občni zbor. L. 1921. je štel 700 članov od 20 podružnicah. Občni zbor je sklenil, za zgradbo »Dečjega in materinskega doma« v Ljubljani dovoliti prispevek 100.000 K. — Letošnje glavno cepljenje za občine Zrkovci in Porroše se vrši rine 29. maja 1922. v šolskih prostorih Marija Brezje. Pregled in nadaljevanje cepljenja za one stranke, ki so bile zadržane prinesti svoje otroke k glavnemu cepljenju, vrši sc teden pozneje t. j. 6. junija 1921. na istem prostoru in ob istem času. Prinesti so morajo vsi otroci, stari nad štiri mesce ki še sploh niso bili cepljeni. — Upravno sodišče v Colju bo naj-brže nameščeno v stari gimnaziji. — Rudarska akademija in celjska mestna občina. Na zadnji seji občinskega sveta celjskega se je razmotri-valh tudi vprašanje rudarske akademijo, ki jo namerava vlada ustanoviti v Sloveniji. Občina je pripravljena prevzeti vsa bremena in doprinesti vse žrtve, da dobi akademijo, ki so je mariborski magistratni gospodje z vsemi štirimi branijo. — Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin v medkrajevnem prometu. Po nairodibi ministrstva za pošto in brzojav se s 1. junijem t. 1. zvišajo te- izdala brošuro, ki nosi naslov: »G-uido Book for Foreign Students in tho United States« (Kažipot za inozemsko ddjaiko v Zedinjenih državah). Ino-zemec, ki pride na visoke šole Zedinjenih držav zadene najprej na velike težkoče radi razlike vzgojnega sistema. Svrlia te knjižico pa je, orijentira-ti te dijake ter jim prožiti najpotrebnejše informacije o organizaciji vzgoje v Zedinjenih državah, o kolegijih in univerzah, o njihovih šolah za profesi-jonalno vzgojo, o letnih tečajih,-^o ženskih kolegijih, življenju na vseučiliščih, dijaških organizacijah, o stroških združenih s šolanjem itd. Glasom podatkov, zbranih v tej knjižieije bilo v šolskem lotu 1919—1920 v Zedinjenih državah nič manj nego 10.000 inozemskih dijakov, ki so bili porazdeljeni na 456 vseučilišč. Razmeroma največ je bilo Kitajcev (krog 1000); za njimi prihajajo Japonci in Filipinci. Po dijakih so zastopano vse ameriške republike in vso evropske države. Ob koncu brošuro so nahaja narodnostna tabela inozemskih dijakov vpisanih^na vseučiliščih Zedinjenih držav v šolskem letu 1919 — 1920. Ta tabela navaja narodnost, odnosno državljanstvo dijakov tor državo, v kateri študirajo. Dijak© došlo iz Jugoslavijo navaja tabela pod sledečimi zn,glav ji: a) iz Hr-vatske: 2 v državi Pensylvanija; b) iz Jugoslavije (?): 1 v državi Nevvyork; c) iz Srbije: 24 in to: 5 v državi Florida, 2 v državi Illinois, 3 v državi Indiana* 1 v. dxža.vi Jowa» 2 v državi Min- lefonsko govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu in sicer: v I. pasu zračna razdalja do 100 km na 5 din., v II. čez 100 do 200 km na 8 din., v IH. čez 200 do 400 na 12 din., v IV. čez 400 lan na 15 din. Ljubljanski občinski svet razpuščen. »Jutro« poroča, da jo minister zn notranje stvari v smislu novega zakona o občinskih volitvah odobril razpust občinskega sveta v Ljubljani ter da se bodo novo volitve izvršilo na P°* dlagi novih volilnih imenikov . — Grška princesa Elizabeta zbolela na logarju. B akter iologična preiskava je dognala, da je zbolela grška prince-sinja Elizabeta na logarju. Rumu®' sivi krni j in kraljica čuvata, ob postelji svoje hčerke. Kakor poročajo listi, gi's' ki prestolonaslednik vsled bolezni sve jo ženo no bo prisostvoval poroki kralja Aleksandra. Vlomi v Prekmurju. V noči od 8. na 9. maja so neznani storilci vlomu« pri posestniku Petra Duhu v Nedclici; okraj Lendava, v hišo in odnesli nekaj masti. — V isti noči so vdrli tatovi v klet Štefana Golta, kjer se jim jo po* sreči,lo odnesti .1.5 kg masti. Pobrali so tudi različno obleko. — Nekaj dni P°> prej jo tatinska* d,nihal obiskala P®* sestnika Andreja Dominkuš ter n111 odnesla različno perilo, obleko, srebrno ti ro z verižico im nekaj gotovino. Skupna škoda znaša okoli 17.000 K. — Potres v beograjski okolici. ™ okolici Beograda so se pojavili pono^‘ no lahki potresi, tako v Lazarevc«i Arandjelovou, Kolubari in' Jarosavt Sunki eo bili kratki in ne .premočnij ter niso napravili znatne škode. Pa0 pa je bil v Prilepu precej močan &P nek, ki je porušil par slabejših agra«“ in napravil na poslopjih precejšno*' škodo. Človeških žrtev ni bilo. — Prve črešnje. Na trgu v Zagreb* so se pojavile te dni prve črešnje. b-i" logra.m stane 80 K. dočim je bila la®* v tej dobi cena 44 K za kg. — Prve češnje na ljubljanskem Na ljubljanskem trgu so se pojavi« prvo češnje. Kilogram stane 80 K. — Poljski žid — tihotapec svile. "* Liobling Zigmund iz Jcslowce, PoljsN jo skušal vtihotapit preko Mariboi® približno 200 kg svile in polsvilcfn® robcev s tem, da je zamenjal s pootf čjo skladiščnega delavca G. V. carin* siko prtljago z osebno ter skušal sp*** viti svilo v Celje, Zagreb, Ljubija®® in Brod o. S. Bil je v Celju aretiran i® skupno z skladiščnim delavcem odda® okrožnemu sodišču radi podkupovanja* Robci so bili zaplenjeni in se bo J®ff zagovarjal tudi radi tihotapstva. ,— Pri komunističnemu agftatorj^ Štefancu, katerega so te dni aretiral1 v Murki Sobolj so našli med drugi®1 tudi pismo bivšega črnogorskega pri®' ca Gjorga Petroviča,, sina kralja Nik®-le v katerem javlja predsedniku jug®' slovenskih komunistov na Dunaj®* | ^ | nesota, 2 v državi Nobrasca, 1 v dr®** vi Texas ter 5 v državi Virginia; d) Slovenije; 18 v državi Jowa. ^ Nova Marinettijeva drama. Prva® italijanskih, fu tu ris tov, Marinetti, 1 napisal nedavno dramo »Ognjeni bo' ben«, katero so te dni vprizorili v Listi pišejo, da je imela premiera ^ bor uspeh. Korintska svadba, so zovo oper®3 noviteta pariško komične opere. Libre* to jo napisal sam An atole France,_ 0 uglasbil jo je Henri Busser. Vsebi® opero je vzeta iz časov propadanja V°“ ganstva ter zmagovanja krščanstva. ^ Mednarodni antropozofični koJl gres. Dunajski listi poročajo, da so b vršil od 1. do 12. julija na Dunaju narodni antropozofični komigres. To ™ dragi kongres mednarodnega antTOP0' zofičnega udruženja. .■ Najboljši sedanji latinski pesni*; Dočim se jo že pred sto leti mnogo di intenzivnejšo pečalo z latinščino t® jo znalo popolnoma, pisalo v njej ra prave in zlagalo tudi pesmi, so da®, lo še zelo rediti oni, ki bi jo obvlada , dtocela, še bolj pa so rediki oni, ki mogli zlagati latinsko pesmi. Vena pa ta mrtev jezik tudi sedaj _ni b> svojih pesnikov. Eden latinskih P®^\ kov sedanje dobe je italijanski pr°'_ eor Francesoo Sofia Alessio. Ta Prfj. sor piše latinsko stihe tako dobro, K kor sta jih pisala Horac in ProP°^ Alessio jo bil nedavno pri nekem tečaju v Amsterdamu nagraden 1 najboljši sedanji latinski pesnik. ^a^irovicu, da so stavi na razpolago. -L o.vdan ji princ jo torej postal komu* nist! Čudna so pota usode. > ; Admiral grof Montecuccoll, ustanovitelj moderne bivše avstr, mor norice, je 17. t. m. umrl v Badenu .piri Dunaju v 79. lotu starosti. Vt Prostovoljno gasilno društvo v £'tcy. Bistrici naznanja, da priredi dne 2. julija proslavo 50-lctmice obstanka društva. Vsa bratska društva se prosijo, da ne prirejajo na omenjeni dan nikakih veselic, teimveč se udeleže v naj večjem številu naše proslave. Za Polovično vožnjo na železnici bo preskrbljeno; posebna vabila se še raz Pošljejo. Dopisi. Žalec v Savinjski dolini, dno 16. 5. 1922. O našega zadnjega poročila smo imeli le 12 dni brez deža in jutranja temperatura jo znašala povprečno le 6 do 7 stopinj R. Iz navedenega je u-toevno, da vreme zadnjih 14 dni nikakor ni bilo ugodno razvoju hmeljske rastline. Stanje je torej prav različno; Poleg 2 m visokih poganjkov v posameznih žičnih nasadih, se najdejo tudi Vrtovi, v katerih je rastlina komaj vzklila iz zemlje. S hmeljem zasajena Ploskev se jo približno za 25% povečala, Društveno vodstvo. Mariborske vesti. »Maribor 19. maja 1922. CENJENE DOPISNIKE opozarjajo/ da dopisf, ki pridejo v uredništvo k° 10. uri dopoldne, za številko dotic-a®Sa dne ne morejo več priti v poštev. m Smrtna kosa. Danes ob 2. uri zju-je umrl po kratki bolezni g. Vladimir Zoričič, knjigoveški mojstei-Ma-jGborske tiskarne. Postal jo žrtev zahrbtno jetike, ki ga je spravila v prezgodnji grob. Pogreb se vrši v nedelo, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne na jestnem pokopališču v Pobrežju. Bodi mu zemljica lahka! m Včerajšnji dan je prinesel Mariborčanom. zopet malo dežja. Tukajšna toeš canska šola je napravila svoj maj-hiški izlet in so stariši s skrbjo gledali ha Pohorje, kako so mladimi godi. Najbolj srečnih je bilo kakih 140 učenk, Katere so bile na Klopnem vrhu; našle tam samo tol iko snega, da so se moglo kepati, imele pa so coli dan lepo (Vreme in so prišle srečno suhe domov. m Prihod pevskega zbora »Mladosti« IV Maribor. Glasbena Matica nam pojoča, da pride »Mladost«, ki priredi 20. k m. koncert v Gotzovi koncertni dvo-•tomi, v Maribor v soboto ob % 17. uri (ob % 5. uri pop.) Občinstvo vabimo, da brihiti k pozdravnemu sprejemu na Kolodvor, od koder so pevci »Mladosti« ^Peljajo z Glasbeno Matico, na kar ogledajo mesto. Po koncertu jim prijeli Glasbena Matica v Grajski kleti jVečerjo in ob %24. uri odpotujejo v Celje, kjer prenočujejo. Zbor šteje 45 (Pevcev (fotografija je izstavljena v Izložbenem oknu trgovino Brišnik). — ^bor ima čile in močne tenorje in po-®®bno fundamentalno base. V glasovih jjZ Povsem druga barvitost in zvočnost Kakor v glasovih, ki smo jih slišali pri “Choslovaških pevskih društvih. , Ker go koncert trajal približno 2 uri in se “horajo gostje šc isto ii.oč odpeljati, po-r^j Pa še večerjati, se prične koncert ^cno ob K>20. uri, na kar občinstvo podboj opozarjamo, ker se bodo takrat rata zaprla, to Mezdna gibanja v Mariboru. V toczdnem gibanju se nahajajo v na-e®i mestu pofeg čevljarskih pomočni-/p°v še delavci tovarne »Kovina« na g021 to, delavci brusilnico kamnov )vaty in uslužbenci vinskih veletrgo vin. 111 Otroška bolnica v Mariboru. — J/traža« je v svoji poslednji štcvilld Žftto'bčila »novico«, da je mariborsko ®hsko društvo sklonilo podariti mesto *>ske bolnice naši kraljici kot po-fe^(*ni dar sliko mesta Maribora. Na to-^ ovne informacjo smo zvedeli, da je voat popolnoma izmišljena. TJstano-je,(°Y »Otroške bolnice kraljice Mari-Jjn 3® 20 potom dežolne vlado prijavili u , ’°rnomu maršalutu v Beogradu m Predavanje o vrtnarstvu. Na tuk. vinarski in sadjarski šoli se vrši v nedeljo, dne 21. maja ob 10. uri pre daVanje o vrtnarstvu in nato razkazovanje tamošnjega vrta in pritlikovega drevja. Povabljeni so vsi, ki žele pouka v vrtnarstvu. m V Mariborsko kočo se vabijo to nedeljo vsi planinci k otvoritveni veselici. Za veselo razpoloženje se bo skrbelo po prav planinskih navadah. m Dražba lovov v mariborskem okraju. Dne 13. t. m. se je vršila dražba sledečih lovov: Fram, zakupnik Tomaž Krajnc iz Frama, letna zakupnina 6000 K. Gorica, zakupnik dr. Hu-gon Robič iz Maribora, letna zakupnina 9.500 K. Spodnje Hoče, zakupnik J. Simčič iz Maribora, letna zakupnina 11.300 K. Ješenca, zakupnik Kurt Rei-ser iz Maribora, letna zakupnina kron 13.500. Sv. Marjeta na Dr. p., zakupnik dr. Franc Irgolič iz Maribora, letna zakupnina 26.500 K. Orehovavas, zakupnik Dragotin Klobučar iz Maribora, letna zakupnina 12.000 K. Pivola, zakupnik Fran Kmet iz Skok, letna zakupnina K 1300. Rače, zakupnik Gvido Sparovic iz Maribora letna zakupnina 20.100 K. m Prošnja za dve ubogi vdovi. V veliki bedi živita v Mariboru dve vdovi, ena z 2 bolnima otrokoma in ena s 5 otroci. Usmiljena srca se prosijo, da izroče podpore zanje v našem uredništvu, kjer so tudi imena obeh na razpolago. m Obsojen narodno-socijainf obrekovale?. Pred mariborskim sodiščem je bil 18. t. m. tajnik NSS in urednik »Nove pravde« Vladimir Ivravas obsojen na 200 Din. globe, ker je na nekem shodu 19. marca na Pesnici očital posl. Mermolji, da so jo prodal vladi. m Ogenj v dimniku. V sredo krog 11. ure dopoldne jo sprejelo gasilno društvo obvestilo, da jo nastal v dimniku lekarne Konig na Aleksandrovi cesti ogenj. Na licu mesta so je dognalo, da izhaja dim, ki so je vil izpod strehe, iz dimnika, ker je nekdo pustil vratca na dimniku odprta. Ker ni bilo nobene nevarnosti, so se ognjegasci zopet vrnili. m Ogenj v Meti. V četrtek' krog 10. uro dopoldne so opazili sosedje, da se vali iz kleti v Splavarski ulici št. S dim. O tem obveščeno gasilno društvo jo nemudoma prihitelo na lico mesta ter našlo v kleti gospo Amalije Vitzler premog in leseno volno v plamenu. S pomočjo domačinov so ogenj kmalu lokalizirali in pogasili. Ogenj je bržkone nastal vsled kakega ogorka, ki je padel skozi kletno okno v klet. m Gasilnemu društvu jo daroval lekarnar Konig v priznanje za takojšnji nastop 100 Din., za kar mu izreka načelstvo najlepšo zahvalo. m Velika kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Šivilje vseh' vrst dobe trajen zaslužek v Mariboru. Zglaso naj se pri državni borzi dela v Stolni ulici št. 4. m Najdeni predmeti. Od 16. do 30. aprila 1922 so bili oddani pri policijskem komisiairijatu v Mariboru sledeči najdeni predmeti: konjska odeja sivo barve, nočna torbica z robcem, 10 din. bankovec, ženski robec, črn dežnik, ge-om e tersko merilo, železniška. legitimacija na ime Fcrd. Šoštar, 750 avstr, kron, 10 lasnih zaponk, železna sesallta za dvokolo in 4 ključi. m Izgubljeni predmeti. Od 16. do 30. aprila 1922 so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči izgubljeni predmeti. Najditelji se naprošajo, da jih oddajo pri navedenem uradu. Rjava listnica z vsebino 3750 K in druge listine, suknen šal črne barvo, rumena usnjata listnica z različno denarno in drugo 'vsebino, zlata zapestnica z belim kamenčkom, črna usnjata listnica s 350 Din., 6 srečkami in ono legitimacijo, zlat. prstan z dijamantom, zlata igla v obliki helebarde z briljantom in rubinom, listnica s 5000 K in dokumenti na ime Fran Posek, potni in domovinski list na ime Domitor Franjo, bisernat kolier obsto-joč iz 109 malih biserov, orna denarnica s približno 300 K in potnim listom, krstni in domovinski list na ime Sko- Sfarodn® gledališče. Repertoar: Petek, 19. maja Baletni večer Lydie IVisiakove. , Sobota, 20. toaja »Borba« 0 aboti. Kultura in umetnost x Baletni1 večer Lydije Wisiakovc. Nocoj so vrši baletni večer znane slovenske umetnice plesa Lydije Wisia-kove v Narodnem gledališču. To je •prva prireditev umetniškega plesa v tej sezoni v našem gledališču. Pričakovanje jo veliko in nadejati so jo obilnega uspeha. x Borba. V soboto, dne 20. maja se vprizori prvič v Mariboru grandijozna tragedija za svoje pravico se borečih delavcev. Znameniti angleški pisatelj John Galsworthy je položil vanjo vso svojo veliko pisateljsko spretnost. x Ljudska predstava »Kirke« v nedeljo. V nedeljo ob znižanih cenah ljnoska predstava velezabavne veriž-niške komedije »Kirke«. * Koncert pevskega zbora »Učiteljske^ zveze« v Julijski Krajini in Italijani .Poročali smo že, kako sijajno jo iispeljn-vi večji slovenski koncert v Julijski Krajini, katerega jo priredil pevski zbor slovenske »Učiteljske zveze« v Gorica. Da pa se vidi veličino tega umetniškega večera v pravi luči, je treba omeniti, da so sklonili pred njim glave tudi Italijani. Koncerta samega so se udeležili razni prvaki italijanskih goričkih vrst in med njimi tudi mestni župan g. Bonue. Poročila o njem so prinesli tudi italijanski listi »Piccolo«, »Liberta,« »U Popolo Friula.no« ter »La Voce deli’ Isonco,« hi vsi brez razlike hvalijo tako našo glasbo, kakor tudi izvajalce in dirigenta, posebno pa dela skladatelja Lajovica. Tako so se na tem koncertu tudi Italijani lahko prepričali o višini naše kulture in umetnosti, o kateri so imeli doslej le prezirljiv posmeh x Odobrena knjiga. Nova zbirka znanega zaslužnega delavca na polju vedo o narodnih nošah in pospeševalca narodno umetnosti prof. Alberta Siča »Naroduj okraski na pirhih in kožuhih«, jo doživela zasluženo priznanje s tem, da jo bila odobrena kot učilo za risanje in ženska ročna dela na višjih ljudskih in strokovnih ter na srednjih šolah v območju pokrajinsko uprave za Bosno in Hercegovino in je bil njen nakup dotičnim šolskim vodstvom priporočen. Odobren j e in priporočilo je bilo objavljeno v sarajevskem »Skol-skem Glasniku« (naredbeni del). Bržkone je to prva slovenska knjiga, ki je bila odobrena tudi za srbsko-hrvat&ke šole. x Jerko Božič: Svadba. Skoro istočasno, samo dan poprej ko je naše mariborsko gledališče uprizorilo Remčevo noviteto »Kirke«, jo uprizorilo zagreb o Kolo jahačev sokolskega društva v Mariboru, priredi v nedeljo, 21. t. m. celodnevni ježizlct k Sv. .Lovrencu na Pohorju preko Ruš, Smolnika, Falo, usčave, povratek čez Solnico. Izlet se vrši le ob ugodnem vremenu. Zbirališče ob pol 7. uri v Narodnem domu. -N amen. zleta je predvsem vežbanje za daljšo ježo, obenem pa Kolo obišče bratska društva v Rušah, pri Sv. Lovrencu in na Selnici, kamor je pred desetimi leti prvikrat pohitel mariborski fcolcol, a mu avstrijski orožniki niso dovoli vstop v vas. Vsi navedeni kraji so odlikujejo po svoji prirodni lepoti m bo izlet tudi v tem oziru zanimiv. Želeti je, da so ga bratje vdeležijo v cimvecjem številu. Za slučaj, da se izlet radi neugodnega vremena ne vrši, je ob S uri rodna vežba v jahanju. Zdravo! Načelstvo. Spori člani nogom.odseka »Maribor« se poživljajo, da prinesejo v izogib posledic do sobote 20. t. m ob IS. uri vso, oventuol. še doma zadržano športno opremo v pregled v klubovo sobo (Ljudski vrt). Isto velja l za elane Old boys skupin. Objave. k! * ClA| r\ j ------ ----------------- uomu riuouj llOL 11CX J.II.LU Mivu bio naSjJje Vit°V boln^so z yne‘i ^ :o kazal iste Jerka Božiča noviteto Svatba«. Božič je novinec. S »Svatbo« je stopil prvič prod javnost, kritika pa ga jo zavrgla. Delo je starinsko, nemoderno, umetno zgrajeno, brez globine in banalno. x Arkadij Averčenko pride v Beograd. Beograjski listi javljajo, da pride v kratkem v Beograd ruski pisatelj Arkadij Averčenko, ki živi sedaj v Sofiji, kjer jo okvaril svojo lastno malo gledališče z vaudevillakim repertoarjem. Averčenko jo znan tudi že našim čitateljem, ker smo prinesli v podlistku žo par njegovih krajših stvari. x Hermes. Glasilo mariborske in celjske trgovske šole. Izšla j9 5. št. tega litografiranoga dijaškega lista, ki prinaša: Slavoljub: Naprej! — Ado Makarovič: O reformi zgodovinopisja, — Ohu: Dan, ki ga še ni. — Rusinov: Slika iz sanj. — Jurhar: Macedonija in Mncedonci. — Listnica uredništva. x »Jadranka.« Prejeli smo 5. štev] »Jadranke«, glasilo zavednega žen- stva v Trstu. Vsebina: Ženska volilna pravica. — Lp. K.; Veronika Deseniš-ka—M. Gregoričeva: O zasmej se! — Mara Tavčarjeva: Materinstvo. — —TxracP" -k^bhod po Skandinaviji. M. Stepančičev^: Mrak, •— Fran Zgur: Ljubezen strojepisko. — Rosandam: Duhovniški celibat. -— I. M.: Sli- .c.a.v— Miroslava: Zadaje ure. — Drob trne. ^ § Orkester Glasbeno Matice v Mari* boru. _ V pondeljek 22. t. m. točno ob ^0. uri vazen sestanek’ radi izleta na I ohorje. Pridite vsi! § Mestni kino. »Detektiv Stubbs« IR epoha filma »Nj. ekscelenca iz Mada-gaskerja« v 5. činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. v ' ojaški koncert v restavraciji »Mara pivarna« (Halbmdl) veled od* bor a vojaško godbo danes zvečer od* pade. V rši pa se nepreklicno v torek’ koncert celokupne železničarske godbe »Drava« pod osebnim vodstvom kapelnika g. Skačeja. . .•* ^to/ski odsek’ pekov priredi v ne-cieljo.izlet v Novo vas, kjer se vdeležii, veselice na vrtu gostilne Ružič. Gospodarstvo. g Mednarodna razstava psov vseli pasom pod .pokroviteljstvom Nj. yel kneza Pavla priredi klub ljubitelja ptičarjev na ljubljanskem vzorčnem; sejmiscu letos o binkoštih. Razstava je prrpoasnana od Zveze .psoslovcov iu' se prične 4. junija ob 9.uri zjutraj in se konca 5. junija ob 5. uri popoldne udb|ežo lahko vsi psi in iz vseh krajev Prijaviti se je treba do 7 • t 1-T?n razstavnili tajndcih, 7nWuPT1 e:ARa^ Mar, Ljubljana, Zaloška c. 14, ali dr. France Loliar, Ljubljana, Sodna ul. 11. Prijavi se lahko vsak na navadni dopisnici (navesti mora ime, spol, barvo in pasmo psa dan m kraj poležanja, pri čistokrvnih tudi ime staršev in številko ro-c ovnega lista) ali pa na prijavnicah', ki ea dobe pri omenjenili tajnikih in ivlubovih zaupnikih na deželi. Vsak' pes se mora razstaviti v splošnem raz-redn, lahko se pa razen tega v mladinskem,_ ce ni še leto star. Kdor ima psal in psico iste pasme, j.u razstavi lahka v razredu parov; fcelor ima dru^ K oiugeniu spadajoča psa istega spola, ju naj razstavi v razredu skopč; kdor pa hoče razstaviti^ več kot 6 psov slcu-paj, jih naj prijavi v sirup inski raz-red Prijavnina, katero jo treba vpo* slati (položnice so na razpolago!) obenem s prijavo, znaša za psa 5 din. za razred, za vsak nadaljnji razred 3 din. za razred parov 6 din., za skupinski razred 20 din. Psi bodo razstavljeni na suhih, pokritih prostorih. Sodili jih bodo avtorizirani domači in tuji sodniki. Za vsako pasmo so določena trj denarna darila razen plaket in prizna-nic. Vodstvo razstave bo nadzorovalo pse v vsakem oziru in poskrbelo no zeljo tudi za njihov hrano. Pripominjamo, da se je udeležilo lanske raz-stave y Gradcu nad 500 psov in priča*« kujemo, da bo tudi v naših krajih od-ziv časten. Iz Beograda je že prijavljen •nih nekaj psov. Natančna razstavna določila objavi prihodnja številka »Lovca«, ki je žo v tisku; na željo jih dopošljo klub {interesentom brezplačno. Na istem prostoru kot razstava psovi »o bo yiršiAja istočasno razstava rogovja. Ravnateljstvo in osobje Mariborsko tiskarno d. d. naznanja tem potom, da je njih vestni sodelavec in tovariš, gospod Vladimir Zoričič knjigoveški mojster v petek, dne 19. msjnika 1922 ob 2. uri zjutraj po daljši bolezni v 54. letu svoje dobe preminul. Telesni ostanki pokojnika se bodo v nedeljo, dne 21. maja ob 16. (4.) uri blagoslovili in na pokopališču v Pobrežju položili k večjemu počitku. MARIBOR, 19. majnika 1922. Izgubila se je črna boa. Pošteni naiditcli naj 10 odda v Gregorčičevi ulici 4-1, proti ’ dobri odškodnini. 777 samo prvovrstni delavči. v Gosposka ulica 15 Grajski trg 1 Velika izbira sukna za dame Oglejte si izložbe in zalogo! Gosposka ul. 15, lastnik in izdajate]!; KonzorcU »Tabor* Tisk* : Marlbaraka tiskarna d. d. Pretrgana pesem Poljski spisala Eliza Orzeitzkowa, prevel Vinko Albič. (Dttljc). (13) Premagala se je, skočila jz postelje in je bila v pol are opravljena. Med tem ko se je umivala, čistila obleko in pridno tekala po sobi, je bila mirna; ko pa jc stala pri oknu in si zapenjala pas, ji je zopet zapelo v.f konec glavi, in celo po celem bitju, kakor se ji je zdelo: \ čutila Naj Bog te čuva taik milo, nedolžno in krasnot | no, sedaj zopet tako razburjeno in nesigurno, 'da je ko-, maj zadrževala solze. Sklenila je, da košaro s sadjem ] ponese v uto in poprosi Przyjemskega, naj jo odnese s sabo, kadar pride ... Včasih je trdno verjela, da pride, včasih pa je dvomila o tem. Ako ne pride, potem postavi košaro na ono stran plota. On sam ali pa kdo drugi bi jo opazil nazadnje, in potem bi bila stvar pri kraju. Gospod Przyjemski bi ji bržkone to zameril, bi se ne trudil več, da jo vidi zopet, in potem bi bilo vsega BiH so trenutki, v katerih zaradi te misli ni ob-niti najmanjšega obžalovanja. Narobe; ako si | morda misli, da mu je njegova družba prijetna zaradi j daril, potem naj se ji sploh ne bliža več. Potem bo vse | tako, kakor je bilo pred tremi dnevi, ko ga še ni po-Moj Bog, moj Bog, kaj se je zgodilo? Kaj se je i znala. Otvoritev vrta kavarne „Rotovž l n. (Dalje prih.) Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. godilo ž njo? Srce ji je bilo polno neizirečene sreče, ki je ni poznala doslej... V prsih se ji je .gibalo upanje in j veselje... »S prijateljem vam še nekaj zaigram... j Svirala sta pozno v noč, ona pa je poslušala iz ’ vsega srca. Kakšna noč! Nekdo je igral zanjo! Tega še i ni doživela! Igral je zanjo, samo zanjo!... Kako je dober! — Stisnila je roke in rekla odločno: »Dovolj!« Minuto pozneje si jc vrgla preko pleč majhno ogrinjalo, vzela s kuhinjske mize košaro, a ne košarico s šivanjem, kakor .včeraj, marveč večjo z locnom in pokrovom. Morala je hiteti v mesto, da nakKpi marsikaj za gospodinjstvo. Oče in brat še lahko spita dobro uro. Franjo je hotela zbuditi, da bo zavrela mleko in čuvala •dom. Predno je zbudila sestro, je hotela brao še na vrtj inrli io* x- po škropilnico, ki jo je bila včeraj pozabila poleg male j ISC© VOCJG inOUSiriJSKO pOCljStjG. gredice. Franja bi jo utegnila rabiti in bi jo morala šele j 2mOŽ6n Tekla je pred vrata in obstrmela. Kaj je to? Kako L|nvQncl,0fyQ a|j I« ,