DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.		Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namena delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	64.	Sreda, 10. avgusta 1932.	Leto VII.
Reorganizacija gospodarskih zbornic.
Nova metoda za reševanje samoupravnih in državnopravnih problemov.
Minister za trgovino in industrijo je izdal uredbo o novi organizaciji gospodarskih, to je trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic. Opozarjamo na to uredbo, ker je potrebne, da se tudi delavci, zlasti pa strokovni zaupniki seznanijo z njo. Saj spadajo gospodarske zbornice med najvažnejše institucije delodajalcev. Za organizirano delavstvo je potrebno, da čimbolje poznajo organizacije delodajalcev, ker imajo z njimi vsak dan opravka v mezdnih in drugih gospodarskih bojih. Vendar pa ta članek nima namena, se danes s tem podrobneje baviti, temveč hoče samo opozoriti na nekatere posebnosti te uredbe, ki ji dajejo preko ozkega gospodarskega okvira širšo politično pomembnost.
S to uredbo se ustanavljajo naslednje gospodarske zbornice:
v Beogradu: samostojna trgovska, samostojna industrijska in samostojna obrtna zbornica,
v Zagrebu. Osijeku, Banja Luki, Sarajevu in Skoplju: skupne trgov-sko-industrijske in samostojne obrtne zbornice,
v Vel. Bečkereku: skupna trgov-sko-industrijska zbornica,
v Ljubljani, Novem Sadu, Splitu, Dubrovniku in v Podgorici: skupne trgovske-industrijsko - obrtne zbornice.
Ureditev novih gospodarskih zbornic se zdi mogoče na videz komplicirana, s stališča samoupravnega načela pa je videti umestna. Ne sme biti glavno teoretični Princip, ampak dejanske potrebe in želje posameznili pokrajin.
Še bolj pa pada v oči teritori-jalna razmejitev novih gospodarskih zbornic.
Tako obsegajo	zbornice v
Beogradu ozemlje	mesta Beo-
grad in po en del Dunavske, Drinske, Vardarske	in celo Mo-
ravsko banovino, zbornica v Osijeku obsega del Savske in del Du-navske banovine (Baranjo), zbornica v Sarajevu pa del Drinske, Primorske in Zetske banovine. Ostali del Zetske banovine pa ima celo še dve zbornici, namreč v Dubrovniku in v Podgorici. Edinole v Vrbaski banovini in v Sloveniji se skladajo banovinske meje z zborničnim ozemljem. — Ozemlja posameznih zbornic so tudi prav različne velikosti. Beogradska zbornica obsega več kot četrtino cele države, zbornica v Dubrovniku pa obsega samo kratek obmorski pas od Dubrovnika do Kotora in kot zaledje mali del Hercegovine. Še več: Niti Področja trgovsko-industrijskih in obrtnih zbornic, ki imajo sedež v istem mestu, sc vedno ne krijejo. Tako na primer pripada obrtni zbornici v Sarajevu ali Skoplju celo nekaj okrajev več kakor pa trgovsko-•ndustrijski zbornici. Beograjski obrtni zbornici pripada celo cel Banat, ki ima sicer svojo lastno trgov-'Sko-industrijsko zbornico v Vel. Bečkereku.
Po uredbi so namreč beogr. zbornice podrejene naravnost nadzorstvu ministra za trgovino, ostale zbornice pa pristojnim banom. Nova uredba pa je tudi pred takimi administrativnimi pomisleki dala prednost interesom in zahtevam prizadetih pokrajin.
Novi davčni predlogi vlade.
Trošarina na električni tok. — Povišanje trošarine na sladkor in povišanje prometnega davka.
Na seji narodne skupščine v petek, dne 5. t. m., je finančni minister zahteval uvedbo trošarine na električni tok, in sicer 1 Din za kilovat pri toku za razsvetljavo in 0.25 Din pri toku za pogon motorjev.
Nadalje se naj zviša trošarina na sladkor za Din 1.50 do Din 2.— za kilogram1.
Predvideno je tudi povišanje prometnega davka.
Potrebo teh novih davčnih bremen utemeljuje finančni minister s
tem, ker so odpadle reparacije, bo mogoče poplačati tekoče dolgove in plače ter pokojnine državnim nameščencem. Narodna skupščina je nekaj ugovarjala, nakar se je izvolil poseben odbor, da pouči predloge. Omenjalo se je tudi, da bi bilo treba razbiti sladkorni kartel, ki odira prebivalstvo potom prekupčevanja. Da, sladkor bi bil lahko polovico cenejši, če bi se prodajal v svobodni konkurenci in brez visoke carine.
Vsi na IV. kongres Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije v Ljubljano!
Za vse udeležence je odobrena polo vična vožnja.
Kakor smo že poročali, se vrši v času od 14. do 16. avgusta 1932 v Ljubljani kongres ene najmočnejših organizacij, ki so v sklopu Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije, to je železničarske.
Z ozirom na izredno težke prilike, v katerih žive danes naši železničarji, ki so tekom zadnjih let izpostavljeni vedno novim redukcijam, bo letošnji kongres odločilne važnosti. Da posveča temu kongresu tudi inozemstvo izredno pažnjo, dokazuje dejstvo, da so prijavljeni zastopniki iz večine evropskih držav, pa tudi iz Japonske.
Sprejem inozemskih delegatov bo v nedeljo, dne 14. avgusta 1932, na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob 17. uri. V pondeljek, dne 15. avgusta 1932, pa bo v veliki dvorani »Uniona« manifestacijski železničarski shod, na katerega pridejo železničarji iz vseh večjih železničarskih centrov. Na shodu bo govoril predsednik Internacioale s. Cramp iz Londona, generalni tajnik Nathans iz Amsterdama, francoski delegat Bidegaray iz Pariza, nadalje s. dr. Topalovič iz Beograda, na kar bo centralni tajnik saveza s. Stanko podal daljši referat o položaju železničarjev v Jugoslaviji in o zahtevah železničarjev.
Zvečer ob pol 21. uri bo za vse udeležence kongresa posebna predstava v gledališču »Hlapec Jernej in njegova pravica«.
Ministarstvo saobračaja je odobrilo za vse udeležence kongresa polovično vožnjo, ki velja od 13. do 19. avgusta 1932. Pri odhodu v Ljubljano se kupi cel vozni listek,
ki velja s potrdilom o udeležbi na kongresu tudi za brezplačno vožnjo nazaj domov. V Ljubljani zato ne oddajajte voznih listkov!
Kongresna pisarna saveza posluje ves čas od 10. do 19. avgusta 1932 v I. nadstropju Delavske zbornice v Ljubljani (glavni vhod). Naslov je:. Ujedinjene savez železničarjev, Ljubljana, poštni predal 280.
Na ta naslov naj se tudi rezervirajo vstopnice za predstavo »Hlapec Jernej in njegova pravica« za pondeljek, dne 15. avgusta 1932.
Opozarjamo na to železničarsko prireditev vse železničarje in upokojence (saj se bo na kongresu obravnavalo tudi vprašanje izplačevanja pokojnin) ter vse delavstvo, da se kongresa in zlasti shoda dne 15. avgusta 1932 polnoštevilno udeleže!
Bolgarska vlada in zemljoradniki.
Ultimat vladi.
Izvršni odbor in parlamentarna skupina kmetiške zveze sta imela konferenco, na kateri sta stavila svoje zahteve. Navzoči so bili tudi ministri Gičev. Jordanov in Murav-jev. Konferenca je protestirala proti postopanju policije, ki je poslanca Mitkova pretepla ter zahteva zagotovitev miru v državi in odločne gospodarske ukrepe. Zahteve predložita predsedniku vlade Mušanovu minister Dimitrij Gičev in tajnik stranke Virgil Dimov. Če bi Muša-uov ne ugodil zahtevam, bo kmetijska zveza izstopila iz narodnega vladnega bloka.
Zdi se, da metoda nove uredbe glede ustroja novih gospodarskih zbornic ni slaba. Uredba ni na av-tokratičen način reglcmentirala novih zbornic in ni z ravnilom in šestilom razkosavala državnega ozemlja, ampak je skušala kar najbolj ustreči željam prizadetih krogov, pa če so tudi pri tem trpeli teoretični principi.
Mislimo, da bi bila ta metoda dobro uporabljiva tudi pri rešava-nju raznih drugih administrativnih, samoupravnih in političnih vprašanj. Zdi se, da je za naše razmere ka-zuistična metoda bolja od principi-jelno-teoretičnc. Gotovo bi pa ka-zuistična metoda spravila ob kredit razna državnopravna gesla, ki sicer ničesar ne pomenijo, ker si pod njimi vsakdo nekaj drugega predstavlja, ki pa vendar razburjajo glave.
Hitler še ne bo dr2avni kancler.
Vrše se pogajanja med vlado, fašisti in centrumom. Sedanja vlada, ki je pravzaprav prezidialna, ne mara pripustiti, da bi bila nova vlada vezana na stranke. Vlada in cen-trurn sta pripravljena odstopiti del odgovornosti v vladi fašistom. Če bi pogajanja med kanclerjem in Hitlerjem ne uspela, bo vlada zopet razpustila državni zbor. Nove volitve bo pa razpisala po uvidevnosti, ne v šestih tednih, ker je položaj tak, da je v smislu ustave prekoračenje tega roka dopustno.
Zopet dve smrtni obsodbi na Madžarskem. Izredno sodišče v Kecskemetu je obsodilo Loringa in Sedlačka radi političnih zločinov v smrt na vešalih.
Pravica samoobrambe.
Sklep strankinega načelstva nemške
socijalno-demokratične stranke.
Strankino vodstvo nemške so-cijalnedemokratične stranke je sklenilo. da izvede z ozirom na nadaljevanje fašističnih terorističnih akcij svojo lastno samoobrambo, če vlada ne prepreči neznosnih razmer.
Sklep stranke je deputacija sporočila vladnim organom, ki so bili razglasili politično premirje. Premirje se ni obneslo. Fašisti izvajajo najhujši teror. Nekemu železničarju so zažgali hišo, ker je bil pripadnik železne fronte, in gasilno društvo, ki mu pripadajo fašisti, požara ni hotelo gasiti.
Hitler bi rad postal nemški kancler.
Fašisti naj bi upravljali obenem notranje, justično in ministrstvo dela.
Hitler se je mudil te dni v Berlinu. hoteč doseči, da ga imenujejo državnim kanclerjem. Doslej je Hitler neprestano hotel postati naslednik Hindenburga. Fašisti zahtevajo poleg kanclerja tudi ministre za notranje stvari, za justičo in ministra dela zase. Fašisti se boje, da bi politično nazadovali, če ne pridejo že sedaj do oblasti.
Če pride do te izpremembe, postane baron Papen poslanik v Parizu! Neurath pa ostane zunanji rni-' nister.
Hitlerjancem bi šla po parlamentarnih običajih ena tretjina mandatov, s čimer pa ti niso zadovoljni. Vso vlado zahtevajo sedaj zase. Baron Papen je ob nastopu kanclerstva rekel, da bo njegova nevtralna vlada ostala štiri leta na krmilu. Danes pa politiki že dvomijo o tej izjavi. Sedanja vlada se niti ne upa izdati odredbe proti terorju, dasi je z njo že zagrozila.
Usodna razorožitvena konferenca?
Oktobra meseca se bo nadaljevala v Ženevi razorožitvena konferenca. Ves svet željno pričakuje, da bo ta konferenca v smislu svojega namena storila vsaj nekaj povsem pozitivnih sklepov in je tudi vse odvisno od javnega mnenja, če bo prisililo države in diplomate k temu, da se resno pobavijo z vprašanjem razorožitve. Med diplomati še ni prave volje, kljub temu, da je to problem človeštva.
V francoskem listu »Populaire« piše Piere Renaudel: »Na oktober-ski razorožitveni konferenci se bo nedvomno odločevalo ne samo o usodi razorožitvene konference, marveč tudi o usodi vseh ženevskih ustanov. — Vprašati se je treba stvarno, čemu služijo te ženevske ustanove, ki nimajo niti moči. da izvojujejo svoje priznanje.«
Društvo narodov, mednarodni urad dela in vse druge ženevske ustanove streme za mednarodnim sodelovanjem, ki mu je največja ovira oboroževanje in mednarodno huj-skaštvo. Zato tudi razumemo Rc-naudelovo vprašanje, ki hoče s tem poudariti silno važnost bodoče seje razorožitvene konference. Vprašanje je pa važno za vse narode, zlasti pa za socijalistično delavstvo, ki tvori važen mednarodni politični faktor.__________________________
Širite naš list!
Odkod je pravzaprav borba v Nemčiji?
Mrtvim se je zahotelo novega življenja.
Nemčijo je treba razumeti. To je dežela, v kateri se vrše revolucije v mozgih, toda jako slabo v gospodarstvu. Vsak revolucionarni val prinese ideje, ali globlje v življenje ne prodro. Tako je bilo v osemnajstem stoletju. Anglija je imela industrijsko, Francija politično, in Nemčija — filozofsko revolucijo. Šele po svetovni vojni je bila izvršena revolucijonarna gesta s tem, da je bila proglašena republika in pregnan Viljem.
Kljub temu pa je ostala Nemčija dežela veleposestnikov in napolfev-dalcev. V revoluciji ni bila uničena gospodarska, zlasti pa finančna moč teh bivših političnih gospodovalcev. Neovirano so se mogli še dalje razvijati. In do takrat, dokler obstoja kakršnakoli moč teh fevdalnih mogočnežev, baronov in bogatih veleposestnikov. vse dotlej grozi protirevolucija, grozi mrak in nazadnja-štvo ter leži kot mora nad to nesrečno deželo.
Primer Francije in Rusije na eni in Nemčije na drugi strani to jasno potrjuje. Revolucijonarni valovi so razsajali v Franciji 1789, 1814, 1848, 1871. V teh letih je bila sistematično obglavljena sila reakcijonarcev predvsem na gospodarskem polju.
Razume se, da to ni edini faktor, ali je eden glavnih. V tem je treba iskati vzroke za spopade.
Demokracija zatira te ljudi in oni žele svobodo zase in suženjstvo za druge. Žele si položaj gospodarjev, ki so ga nekdaj imeli. Blesk jim je dajalo cesarstvo. Treba ga je zato zopet upostaviti. ker bo šele monarhija uvidela potrebo, da za to neproduktivno dobo naklonja oblast ljudem:, ki svobodnega naroda ne potrebujejo.
Izkoristili so sedanjo situacijo. Gospodarske težkoče, nezaposlenost, razkol v proletarskih vrstah, vse to je omogočilo, da se je napravil v nemškem narodu blok ljudi, v kate-rlem ni nad 13 milijonov ljudi.
»Rad. Nov.«, Be.
Na Japonskem vlada strahovita beda. Tako poročajo evropski očividci. Naravnost lakoto trpi kmečko prebivalstvo, ki nima niti ene peščice riža na dan. Vsled tega sili v mesto, kjer pa vlada brezposelnost in veliko pomanjkanje med delovnim ljudstvom. Ob velikih cestah se na vsakih sto korakov najde mrtvega človeka, ki je na potu v mesto omagal. Mladina se sestradana potika okoli. Medtem se pa nekaj sto japonskih magnatov utaplja v bogastvu.
Angelo Cerkvenik:
ROSA. 54
(Povest.)
Ste slišali... Življenje ali smirt... ali... smrt ali zmaga! sem zakričal, potegnil sabljo, zavihtel... in divizija je šla za menoj, kakor en satn mož ... Umirali so za svojega komandanta...
Vsi so bili razburjeni. Mlajši emigranti, ki so ji drugače na vse pretege dvorili, se niso upali ščititi je.
— Vi boste šef kabineta, vi ? Bog ve kakšnega kabineta! Tisti stari guverner iz S... je pametnejši. Cisti čevlje in filozofira sebi in svoji klienteli v zabavo, smeh in kratek čas.
— Moj Bog, guverner čisti čevlje? Guverner? Kateri guverner?
Tudi Ti
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem meseca že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!.
Doma in
Blagoje Bračinac mrtev. Iz Beograda smo dobili tužno vest, da je v petek, dne 5. t. m. preminul dolgoletni centralni tajnik in sedaj predsednik Saveza Metaiskih Radnika Jugoslavije s. Blagoje Bračinac. Pogreb blagopokojnega je bil v nedeljo, dne 7. avgusta 1932.
Predsednik vlade. dr. M. Srskič in njegov program. Dr. Srskič pravi, da odredbe z dne 6. januarja 1929 niso bile nikdar same sebi namen, ampak so le hotele odpraviti vzroke takratne težke bolezni. — Ustava z dne 3. septembra 1931 vsebuje nekatera neizpremenljiva načela, to je edinstvenost in obliko organizacije države. O tem ne more biti več politične razprave. Naše strankarsko-politično življenje se ne bo moglo naslanjati na plemena ali verstva in stranke se bodo mogle snovati le, če ne bodo nasprotovale po svojem1 delovanju in idejah načelom nacionalne politike. Če se bo zborovalni in društveni zakon izpre-minjal, se bo dopuščalo le strankar-sko-politične organizacije, ki bodo s svojim1 programom in delovanjem jamčile, da bodo delovale samo kot integralno jugoslovanske strankine organizacije. Vlada hoče predvsem izvesti dekoncentracijo uprave. Potem je govoril o gospodarstvu, o državnih financah, o pasivni trgovinski bilanci itd. Govor predsednika vlade popolnoma soglaša z izjavami zadnjih šefov beograjske vlade.
Jugoslovanski delegati v mednarodnem uradu dela. V smislu člena 412. versajske mirovne pogodbe obstoji pri mednarodnem: uradu dela v Ženevi posebna anketna komisija, ki ima nalogo, da proučava pritožbe proti posameznim državam-članicam mednarodnega urada dela, ki ne dajejo dovolj jamstva, da bi-pravilno izvajale ratificirane konvencije. Na predlog našega ministra za socijal-no politiko in narodno zdravje in po zaslišanju zainteresiranih delodajalskih organizacij, je upravni svet mednarodnega urada dela v Ženevi na svojem 57. zasedanju izbral sledeče tri predstavnike naše kraljevine v anketno komisijo: 1. g. Vaso Jovanoviča, advokata v Beogradu kot predstavnika delodajalcev; 2. g. Filipa Uratnika, tajnika Delavske zbornice v Ljubljani kot predstavnika delojemalcev. Kot predstavnik delojemalcev je g. Filip Uratnik istočasno tudi porotnik za pritožbe delavcev; 3. g. Ivo Krbek, profesor zagrebškega vseučilišča kot nevtralna osebnost.
Nerodnost. Davkoplačevalec, ki je v zamudi s plačilom davkov, nam piše: Te dni dobivamo mi davkoplačevalci rdeče dopisnice z opominom, da plačamo zaostale davke v
— Ni več guverner; bil je nekdaj guverner!
— Tanja laže! je zavpila soproga nekdanjega žandarmerijskega poveljnika v Odesi.
— Jaz lažem?
Tanja je vedela, da je Sofija Ne-krasova njena smrtna sovražnica zaradi poljskega kapetana Bragiela, ki je dvoril njej, mesto Sofijini najstarejši hčerki. Zardela je. V njej je valoval divji srd... Na videz se je premagala in jo dočisto mirno zavrnila:
— Jaz ne lažem .nikdar. Sofija Ivanovna, nikdar, a vi lažete javno vsemu svetu, vsej Vilni!
— O, ali ste slišali?
— Bebci da smo, da lažemo ... sam car...
— Kakšen car? Zdaj ga ni več! Naj mi Tanja pove, kje in1 kdaj sem lagala javno vsej Vilni!
— Kje in kdaj! Tako lažete, da se tega niti ne zavedate! Neštetokrat že se je zgodilo, kar se je danes popoldne ob petih ponovilo. Šli sta, vi in vaša Olga, mirno cerkve sv. Duha... Vaš mož je prihajal od Kioska. Na ramah je nesel lestvo, v desni roki velik vrč z lepilom, pod levo pazduho pa snop lepakov. Je res ali ni res?
po svetu.
8 dneh, ker se nas bo sicer rubilo. Vsak državljan ima pravico, da godrnja, kadar dobi davčni opomin. Pravice godrnjanja (jus murmuraudi) niti sedaj obstoječi policijski predpisi državljanom ne kratijo.
Za obmejne čete. V naši državi imiamo obmejne čete. Minister za vojno je predlagal na zadnji seji, da se tem četam zvišajo prejemki ter določi pokojnina po 15 letih službe. Plača se zviša pripravnikom od 475 Din na 570 Din, oziroma na 500 Din. Vojni minister pravi, da je ia služba naporna in nevarna ter da boljše moči beže iz vrst obmejnih čet. Narodna skupščina je pokazala razumevanje za predlog in z vzklikom odobrila nujnost predloga.
Rekonstrukcija politične stranke JRKD. Vodstvo te edine stranke v državi šteje 24 članov. Fksekutiva 15 članov. Predsednik je bivši ministrski predsednik Nikola Uzuno-vič, glavni tajnik bo pa še dalje minister dr. Albert Kramer. V odboru sta tudi minister Pucelj in senator dr. Ploj.
Srebrniki po 50 Din. V narodni skupščini je bila sprejeta nujnost predloga, da se izdajo srebrniki po 50 Din. Kovati se bo smelo teh novcev za 550 milijonov dinarjev. Velikost novcev bo 36 mm v premeru. Srebra bo v novcu na 1000 gramov 750 gramov. Čisti dobiček srebrnih novcev po 10, 20 in 50 Din se bo stekal kot izredni državni dohodek za plačilo dlržavnih obveznosti iz prejšnjih let.
Defravdant iz Jugoslavije na Dunaju aretiran. V nekem dunajskem hotelu so aretirali Alfreda Koširja, ki je v Karlovcu pri podjetju Andreja Jakila poneveril 35.000 dinarjev. *
Samostan molčečega človeštva.
Svet postaja vsak dan bolj podoben samostanu, v katerem živi mnogo menihov in nun, govoriti in ukazovati pa ima pravico samo duhovni poglavar. Po vsem svetu se pojavlja podobna askeza, o kateri smo včasih rekli, da pomeni samomor individualnosti. Iz družabnega človeka postaja človek zverina, ki suje in grize okoli sebe, če se ne izpolnjuje njegova volja v osebne namene. Samostan molčečnosti je še ideal v primeri s teroristično zverino človekom1. V samostanu je diktat in skupnost življenja po diktatu, v samostanu človeške družbe pa ni skupnega življenja, nego samo interesi guardijana človeškega samostana. V samostanih molčečnosti se ubije duha, se ubije individualnost, ker ni boja za življensko eksistenco. V samostanu pa tega duha ne bo nikdar mogoče zadaviti, ker
— Res je! A kaj ima to opraviti z vašo obdolžitvijo?
— Koj vam povem! Šel je mimo vas in vaše hčerke in ve sta šli ob njem, kakor da ga nista še nikdar v svojem življenju videli, kakor da vam je tuj in nepoznan človek. In gospod žandarmerijski poveljnik, zdaj plakater. se ni upal... oprostite: se ni drznil niti s pogledom pobožati vaju... je res tako?
— Jasno, madame! Moj mož je kavalir! Vi tega ne morete razumeti! Moj mož naju vendar ne more kompromitirati sredi Vilne! To je pomanjkanje vzgoje, ljuba gospa Tanja, pomanjkanje vzgoje, dobre vzgoje, seveda... Če tega ne razumete ...
'Panja ni mogla ugotoviti, kako se je ta razlaga dojmila večine^ njenih sorojakov. Sama pa je občutila neznosno sramovanje, da je s to žensko toliko časa sploh občevala. Njen mož se ji je zasmilil. Stal je v kotu in molčal. V očeh je imel solze. Mož je doumel, v delu in mučnem1 prerivanju skozi življenje je spoznal, da je hčerkino in ženino zatajevanje očeta in moža pred javnostjo samo zavoljo tega, ker dela pošteno, a težaško delo, nekaj nepopisno grdega in ostudnega.
borba za socialno eksistenco osta- ■ ne in se nadaljuje morda molče; individualnost, nje iznajdljivost in energija se pa ne da zlomiti, ker živi, živi. dokler bo živel človeški rod. Vse diktature so askeze, ki onečaščajo človeštvo, so nenaravni pojav samo kratke dobe.
Bolgarija se približuje Franciji. Nedavno se je mudil v Parizu predsednik bolgarske vlade Mušanov. Herriot je povabil Mušanova na banket, kar se še ni nikdar zgodilo ter obljubil, da sam obišče Bolgarijo. Herriot je namreč mnenja, da je pri podunavskem, oziroma evropskem vprašanju treba upoštevati tudi Bolgarijo. Herriot je poudaril, da Francija nima * imperialističnih namenov, marveč hoče le utrditi mir ob sodelovanju vseh držav. Italijanski vpliv potemtakem v Bolgariji ni prav velik, dasi so italijanski ministri večkrat romali v Sofijo.
Demonstracija na pokopališču. V Budimpešti se je na pokopališču, kjer sta pokopana komunista Sza-lay in Fiirst, ki sta bila po prekem sodu obsojena na smrt, zbralo več sto ljudi, ki so ogorčeno vzklikali proti ogrski vladi in njeni justici. Močni oddelki policije so nato obkolili pokopališče in razgnali demonstrante, od katerih je bilo 70 aretiranih.
Mednarodna zveza pacifistov bo
imela to leto svoj kongres, in sicer dne 4. septembra na Dunaju. V to svrho je avstrijska vlada dala veliko sejno dvorano v parlamentu na razpolago. Najavljeni so najodličnejši duševni delavci iz vsega sveta.
Nemčija se prikliuči k Avstriji? Francoski listi vedo povedati, da nameravajo nemški nacijonalisti prestaviti nemško vlado na Dunaj, ki naj bi tvoril glavno mesto bodoče nemške zvezne države z Avstrijo vred. Berlin naj bi ostal gospodarsko in industrijsko središče nemške države, kakor je Newyork za Zedinjene države ameriške, Dunaj pu naj bi bil upravno središče kakor je Washington v Ameriki. S tem bi se izognili točki versajskega mirovnega dogovora, ki zabranjuje priključitev Avstrije Nemčiji, medtem ko o priključitvi Nemčije k Avstriji ne govori.
Berlin stoji trdno. Pri zadnjih volitvah v nemški državni zbor so dobili v Berlinu socialni demokrati 54 odst. oddanih glasov, fašisti pa le 28 odst. Pri pruski deželno-zborski volitvi so dobili socialisti in komunisti 52 odstotkov, torej so sedaj napredovali še za 2 odst. To znači. da je Berlin, srce Prusije in nemške države sploh, močna postojanka delavstva. Dokler pa fašisti Berlina ne dobe, bo njih barbarska borba precej težavna.
Komunistka Klara Zetkin bo predsedovala nemškemu državnemu
— Je mar čudno, da so krmilo takšne- države vzeli v roke — težaki? To je bila zgodovinska nujnost! Da. da! Nikar me tako bedasto ne glejte! Priznajte umi: da mso bili oni sposobnejši, nego ste vi, mar bi jim bilo mogoče vzeti oblast v roke? Da niso bili močnejši od vas, mar bi mogli zmagati vas, da niso bili bolj življenjski, nego vi, kako bi vas bili mogli prekositi, ki ste meli vse pogoje, da vladate ... KaA ko j)i se bilo moglo vse to zgoditi, da niste samo lutke neke namišljene vzgoje, namišljeni obdarovane! milosti božje, maziljenci usode ... Prav je. da se je tako zgodilo! In čeprav bi ne bilo prav: tako se je moralo zgoditi! Evo vam dokaza: Nekrasova je tip generacije, ki se je izgrala z usodo stopetdeset-milijonskega ljudstva, ljudstva — težakov! Se nekaj pomnite: Vsi težaki niso tako malo ponosni, kakor je pasjeponižen bivši žandarmerijski poveljnik Odese! Pozdravljeni!
— Bebci da smo, bebci! Ko se borno vrnili in bom sedel v kabinetu ministrstva... tedaj... tedaj bo drugače pela!
Tanja je mislila na Rosino pismo in se je sramovala sama pred sej boj! Podlo, umazano je ravnala-Pred vsemi se je iz Rose in Boja javno norčevala ...
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu za celo državo.
Doslej so urejali v kraljevini Jugoslaviji službena razmerja pomožnih delavcev razni zakoni, obrtni, obči državljanski zakoni itd., ki so veljali po prevratu v Srbiji Ogrski, Avstriji itd. Ta različna zakonodaja je povzročala delavcem: pri uveljavljanju njegovih pravic ob sebi umljivo velike težave, posebno onim, ki so prehajali iz enega dela države v drugega, in niso poznali teh različnih zakonov. Največ pa delavstvu škoduje nepoznanje zakonov, ki ga ščitijo.
Dne 5. nov. 1931 pa je bi! izdan za celo državo enoten zakon o obrtih, ki je veljaven od 9. marca naprej in ureja v svojem drugem delu službena razmerja med imetniki obrti in službojemniki. Sedaj torej velja za pomožne delavce glede službenega razmerja v celi državi le ta zakon, pa najsi službujejo v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu. Za pravno varnost delavstva je to vsekakor velika pridobitev in napredek.
Za katere delavce velja zakon o obrtih?
(§ 206.)
Ta zakon pa ne velja brez izjeme za vsakega delavca, ampak le za one delavce, pomožno osobje, ki je zaposleno v obrtih, podjetjih. Glede starosti in spola zakon ne pozna izjeme in veljajo torej ta določila enako za polnoletne, kakor tudi za mladoletne delavce, za moške in ženske. Mora pa se delavec baviti s tem delom tako, da je to njegov glavni poklic. Predpisi tega zakona veljajo n. pr. za tovarniško delavko glede njene službe v tovarni. Če pa ta delavka morda včasih v prostem času opravi še kak drug manjši posel, da si pri-
boljša svoj zaslužek, n. pr. pometa kako pisarno ali podobno, potem to ni njen glavni poklic ter ne veljajo glede tega službenega razmerja določila obrtnega zakona. To službo more službojemnik opravljati tudi redno. Ako je kak delavec najet le za to, da morda vsak teden enkrat po par ur pomaga pri kakem delu, n. pr. odpravljati blago na kolodvor in podobno, potem tudi to ni njegova redna služba in ne velja za to službeno razmerje drugi del obrtnega zakona, temveč le določita občega državljanskega 'zakona.
Pomožni delavec v smislu zakona o obrtih je torej oni, ki se:
1. bavi z rednim opravljanjem službe v obrtih,
2. ki se bavi s to službo kot glavnim poklicem.
To so: učenci, oziroma vajenci, osebe, ki opravljajo pri obrtih podrejene posle, torej stalno v obrti zaposleni delavci, četudi niso izučeni obrti, pomočniki, rokodelski in tovarniški delavci in sploh vsakdo, ki opravlja pri obrtih, oziroma podjetjih trgovinske, rokodelske ali druge tehnične službe.
Kdo ni pomožni delavec?
Vsled tega niso zaščiteni po zakonu o obrtih hlapci inJ dekle ter poljski delavci, ki so zaposleni le pri gospodarskem in gospodinjskem delu v krogu rodbine ali na polju. Za te veljajo posebni zakoni, oziro-mo tozadevna določila o. d. z. Pač pa postanejo tudi hlapci pomožni delavci v smislu zakona o obrtih, če vstopijo v službo špediterja, t. j. obrtnika in je njihov glavni poklic prevažanje blaga in tovorov v špe-diterski obrti, čeprav so s tem1 zaposleni le pri konjih.
(Dalje prihodnjič.)
zboru ob njegovi otvoritvi kot najstarejša članica parlamenta. Stara je 71 let in se nahaja v Moskvi, odkoder se pripelje za časa zasedanja v Berlin in se v jeseni zopet vrne tja.
Naciji zahtevajo preki sod za »rdeče bande«. Zahtevajo, da se morajo oblasti enkrat zavedati, da je orožje v rokah nacijev nekaj drugega, kakor pa v rokah »marksističnih zločincev«. Odločilno mora biti mišljenje, ne dejanje. V to svrho se mora policija ojačiti s poštenimi »državotvornimi elementi«.
Strah pred Nemčijo. Belgijsko vojno ministrstvo je izdelalo načrt za utrditev svoje vzhodne meje, kakor si jo je utrdila Francija. Ob celi meji se bo vrstila ena utrdba iz betona za drugo, veliki podzemski kasoni in 16 modernih trdnjav. Nič čudnega ni, če zahteva Nemčija enakopravnost v oboroževanju, če se medtem, ko se je morala sama razorožiti in svoje utrdbe porušiti, njene sosedne države oborožujejo do balznosti. Do svetovne razorožitve je torej še daleč. Poprej jim je treba še par »korajžno-veselih« vojn.
170.000 rudarjev stavka. Na izrednem kongresu rudarskih sindikatov, ki se je vršil v nedeljo, dne 7. t. m. v Bruslju, je po zelo burni razpravi bil z veliko večino sprejet sklep, da se proglasi generalna stavka vseli rudniških podjetij. S stavko, ki bo obsegala 170.000 rudarjev, se bo najbrže pričelo v pon-deljek. V vrstah rudarjev dobivajo levičarska radikalna gesla vedno več vpliva. Vlada pripravlja vojaško varstvo.
Mučen dogodek v Franciji. V
Rennesu, glavnem mestu Bretanje, se vrše velike jubilejne svečanosti ob priliki 400 letnice, odkar je bila Bretanja priključena Franciji. Sam ministrski predsednik Herriot je prišel, da govori na tej proslavi. V noči pred proslavo so pa neznani storilci z dinamitom porušili velik spomenik na glavnem trgu, ki predstavlja združitev Bretanje s Francijo. Cin predpisujejo bretanjskim avtonomistom in je izzval zelo mučen vtis. Še po štiristo letih se ni posrečilo avtonomističnih teženj Bre-tanov zadušiti.
Herriotovo stališče omajano. — Francoska radikal, manjšinska vlada pod Herriotom ima težkoče. Desničarji in srednje stranke je ne podpirajo dovolj. Desničarji sumijo, da bo Herriot sestavil vlado s socialisti, kar je pa malo verjetno, ker socialisti zahtevajo v minimalnem programu razorožitev, dočim francoska meščansko-kapitalistična javnost z ozirom na zahtevo Nemčije po oborožitvi ne bi sprejela prijazno. In tudi, če bi socialisti vstopili v vlado, bi zlasti v tem1 vprašanju ne mogli dolgo sodelovati. Ce pride torej do odstopa sedanje Herrioto-ve vlade, potem je še najbolj verjetno, da bo Herriot sestavil v doglednem času koalicijo srednjih strank.
Grobišče za 800.000 padlih vojakov. V nedeljo je na bojišču Donau-mont, znanem iz svetovne vojne, bil v prisotnosti predsednika francoske republike Lebruna, vojnega ministra Boncourja in sto francoskih generalov otvorjen velikanski mavzolej, v katerega so zbrali kosti 400.000 francoskih im 400.000 nemških v svetovni vojni na tem bojišču padlih vojakov. Mavzolej predstavlja 140 metrov dolgo masivno mrtvaško lopo, med katero se dviga visok stolp. Pred mavzolejem stoji v dolgih vrstah 120.000 belih križev. Narodi se Pa še niso spametovali. Še več takih grobišč bi radi imeli.
Gandhi se še vedno punta. Anglija je obljubila indijskim provincam avtonomijo. Pridržati si je hotela le kontrolo v vojaških in finančnih stvareh. Gandhi pa odklanja angleško kontrolo sploh.
Irska bojkotira angleški premog. Predsednik Irske de Valera je sporočil irskim uvoznikom angleškega Premoga, da morajo preklicati pogodbe z angleškimi dobavitelji ter skleniti pogodbe Zi evropskimi dobavitelji premoga. Ce trgovci tega 1
Delakov »Hlapec Jernej4* v Zagrebu.
Radnička komora v Zagrebu je povabila »Delavski oder« in govorilni zbor »Svobode«, da gostuje v zagrebškem gledališču dne 13. avgusta s prvo slovensko kolektivno dramo »Hlapec Jernej«, katero je po povesti Ivana Cankarja mogočno upodobil režiser Ferdo Delak, Za to gostovanje, ki pomeni veliko kulturno dejanje, je režiser Delak zbor znatno povečal. Upajmo, da bo to gostovanje zavrglo ono slabo umevanje o slovenski gledališki umetnosti, katero je nastalo v Zagrebu po gostovanju raznih obraznikov, in da bo »Delavki oder« z režišerjem Delakom dostojno reprezentiral slovensko delo. Izšla je tudi knjiga z ilustracijami, ki so priobčene mesto režišerskih pripomb k igra.
ne bi storili, bo Irska uvedla visoko carino na angleški premog.
Tudi ženska emancipacija. Bolivijci in Parugvajci v Ameriki bi se radi vojskovali. Bolivijci zahtevajo svoje pravice (nekaj ozemlja). Pa-rugvajske dame so pa sklenile na gradu Pamose, da ustanove svoj bataljon. Oborožene so z velikimi noži in so prisegle, da ne bodo rabile nobenih lepotičij, pudra itd., dokler Bolivija ne vrne ozemlja, ki ga je zasedla. Mednarodnega sodišča v sporu pa Bolivija ne mara, ker bi se s tem morala odreči svojim — pravicam.. Bataljon bogatih dam bo že s pudrom in dolgimi noži priboril zmago.
Sto vagonov cunj bodo sežgali v
Zagrebu. Neka zagrebška tvrdka, ki sc peča z nakupovanjem in prodajanjem starih cunj tovarnam za papir, ima v skladiščih nad sto vagonov tega blaga. Svojčas cunj ni mogla izvažati preko meje radi carinske zapore, sedaj pa je cena cunjam tako padla, da se ne izplača več nakladanje in prevoznina. Tudi mora tvrdka plačevati za skladišča več najemnine, kakor je blago vredno. Radi tega se je odločila blago uničiti. Pet vagionov cunj so že sežgali. Doli za Savo so jih nagrmadili na kup, jih polili z bencinom' in zažgali.
Smrtna obsodba v Peru. V Limi je bilo deset voditeljev vstašev po prekem sodu obsojenih na smrt in takoj ustreljenih.
Število brezposelnih y Zedinjenih državah ameriških je po izjavi predsednika ameriške delavske strokovne federacije, Greena, doseglo 11 milijonov 238.000, to je za 1,335.000 več kakor v januarju tega leta.
Maribor.
Kako si zamišljajo gotovi hišni lastniki sporazum s svojimi najemniki? Da se
onemogoči akcija stanovanjskih najemnikov in prepreči, da bi se zopet uvedla zakonita zaščita, so pred meseci hišni lastniki zagotavljali, da bodo sami znižali najemnine. Nek narodni poslanec pa je nedavno tega celo napisal v tukajšnjem dnevniku članek, v katerem je med drugim navajal, da se zamore stanovanjsko vprašanje rešiti najbolje na podlagi medsebojnega sporazuma hišnih lastnikov in najemnikov. Kako pa si zamišljajo hišni .lastniki ta sporazum:? Nek najemnik, ki stanuje v magdalenskem predmestju ter plačuje za slabo stanovanje izredno visoko najemnino, se je prvega tega meseca ojunačil ter zaprosil hišnega lastnika, da bi mu vsaj nekoliko pnižal najemnino. Hišni lastnik se ni hotel takoj izjaviti, kaj bo ukrenil glede najemnikove prošnje, zato je slednji upal, da je vendarle uspel im mu bo najemnina znižana. Toda na njegovo veliko presenečenje je sprejel čez dva dni od hišnega lastnika pismeno odpoved stanovanja. Hišni lastniki pa bodo seveda vedno zatrjevali, da so za sporazum z najemniki ter da ni treba zakonite zaščite.
Konkurz »Kmetijske eksportne zadruge«. Kakor smo že svoječasno poročali, je pred nekaj meseci banska uprava odredila revizijo in nato razpust »Kmetijske eksportne zadruge« v Mariboru. Za upravitelja zadružnega premoženja je bil imenovan srezki načelnik g. dr. Vrečar, ki je po pregledu knjig vložil pri tukajšnjem, sodišču predlog za otvoritev konkurza. Ker se je pa proti razpustu zadruge zadružni odbor pritožil, je sodišče predlog vladnega komisarja zavrnilo. Te dni pa je deželno sodišče v Ljubljani odločilo, da se pritožbi komisarja ugodi in nad zadrugo proglasi konkurz.
Mariborski teden. Preteklo soboto se je pričel mariborski teden, ki bo traja,1! do pondeljka, dne 15. t. m. Poleg raznih prireditev, ki so na sporedu, se je doslej vršil kongres izvoznikov sadja. Zadnje dni mariborskega tedna pa bodo zborovali še gostilničarji in občinski nastavljenci. Veliko pozornost vzbujajo nekatere zelo okusno in velemestno opremljene izložbe v trgovinah. Največ zanimanja pa v.lada za vpri-zoritev komične opere »Prodana nevesta«, ki se be v Mariboru vprizorila prvič na prostem, in sicer prihodnjo soboto in pon-deljek. Pričakuje se, da bosta ti predstavi dobro obiskani.
Predprodaja vstopnic za »Prodano nevesto«. Predprodaja vstopnic je v pisarni mariborskega tedna, Gosposka ulica 36, Zlata Brišnik in Hofer. Cene so sledeče: sedeži po 40, 30, 25, 20 in 15 Din, stojišča Po 10 in 6 Din.
Važno gospodarsko posvetovanje so imeli ta teden v kavarni »Park« sledeči mariborski industrijalci: veletrgovec z manufakturo, tekstilni tovarnar in družabnik tvrdke »Jugotekstil« g. Marko Rosner, industrialec g. Josip Rosenberg, družabnik tvrdke »Jugotekstil« g. Lobi, ravnatelj tovarne Freund g. Gintz, ravnatelj tekstilce tovarne Doctor & drug g. Karl Fischer, ravnatelj tovarne »Zlatorog« občinski svetnik g. Dračar, trafikant g. Mandil iz Sarajeva in senator g. dr. Ploj.
Članski sestanek »Svobode«. Pretekli petek se je vršit v predavalnici Delavske zbornice članski sestanek tukajšnje »Svobode«, ki je bil zelo dobro obiskan. Po poročilu o dosedanjem društvenem delovanju, katerega je uvodoma podal predsednik s. Petejan, so bili izvoljeni 4 delegati, ki bodo zastopali tukajšnjo podružnico na občnem zboru centrale, kateri se i bo vršil prihodnjo nedeljo v LjubJjani. Se- •
stanek je dalje razmotrival tudi o smernicah bodočega dela. Poleg ostalega kulturnega dela, ki ga vrši ta delavska izobraževalna organizacija med proletariatom, bo prihodnjo sezono prirejala vsako drugo sredo v mesecu predavanje; nadaljevala bo tudi s strokovnimi tečaji za delavske zaupnike. Pevski in dramatski odsek pa bosta uprizorila prosvetne večere. Natančen spored teh prireditev bomo pravočasno objavili.
Športniki Svobodaši! V petek, dne 12. t. m. se vrši ob 20. uri v društvenem lokalu članski sestanek, na katerem bo poročal delegat, ki se je udeležil občnega zbora nogometnega podsaveza v Ljubljani. — Udeležba dolžnost!
Vpisovanje na mariborski trgovski akademiji se bo vršilo dne 1., 2. in 3. septembra.
Promet knjižnice Delavske zbornice.
Knjižnica prosvetnega odseka Delavske zbornice v Mariboru je meseca julija izposodila 1103 obiskovalcem 1947 knjig, in sicer: 1864 leposlovnih in 83 znanstvenih. Od teh 77 slovenskih, 80 srbohrvaških, 1072 nemških in 24 drugih. Na novo pa se je vpisalo 34 članov. TopJo priporočamo našim čitateljem, da se pridno poslužujejo lepega čtiva, ki jim je v tej knjižnici za rnal denar na razpolago.
Zopet dve kulturni prireditvi v Celju.
Celje, dne 6. avg. 1932.
Komaj se je nekoliko poleglo navdušenje o tako lepem poteku Olimpovega športnega dne, ki se je vršil prejšnjo soboto in nedeljo, smo imeli v Celju to soboto in nedeljo zopet dve kulturni prireditvi, ki sta vredni vse pohvale.
Pevski koncert Svobode,
ki se je vršil preteklo soboto v mestnem parku ob prav ogromni udeležbi domačinov in letoviščarjev, je ponovno pokazal, da pevski odsek pod mojstrskim vodstvom Cirila Preglja neprestano napreduje. Na programu je bilo 14 pesmi, slovenskih, srbohrvaških in ruskih. In, dasi se je koncert vsled dolgega sporeda precej zavlekel, je občinstvo vztrajalo do konca in z gromovitim, vedno ponavljajočim se ploskanjem prisililo pevce k ponavljanju posameznih pesmi. Mirno lahko rečemo, da so se zboru vse pesmi sijajno posrečile. Zbor je absolutno homogen v prednaša-nju in pester v dinamičnih izrazih. Izgovarjava popolnoma enotna in celo pri ruskih pesmih nepričakovano odlična, kar so z veliko pohvalo priznavali tudi poslušalci ruske narodnosti. »Rdeči sarafan« se menda bolj sploh posrečiti ne more. Pri »Večernem zvonu« je briljiral Rebernakov rezek tenor, ki do pičice odgovarja svoj-stvu ruske pesmi. Pri »Gorskem kraju« se je zopet izkazal odlični Teljčev tenor, na katerega bi bil še bolj ambicijozen zbor • lahko ponosen. Baritonski solo v pesmi »Sanak spava« je podail odlično naš znani baritonist Kobula. »Splavarska« s svojim živahnim tempom je kakor vedno zopet užgala in jo je moral zbor seveda ponavljati. Pri pesmi »Ko so fantje proti vaši šli«, prirejeni po Pregljevi kompoziciji, je skladatelj in zbor dokazal, da ume duh naše lepe narodne pesmi. Značilno za kompozicijo je, da vodi kakor pri vseh naših fantovskih Pesmih prvi bas, drugi glasovi pa spremljajo, tako, da ima človek utis, da posluša fantovsko petje, čeprav stoji pred njim dobro šolan pevski zbor. Pevovodji in zboru najlepša hvala za prekrasen užitek.
Pevski zbor »Svobode« priredi v tekočem tednu zopet dve prireditvi, in sicer poje: v četrtek zvečer na vrtu Celjskega doma in v soboto zvečer v kopališču Therma, Laško.
*
Železničarska godba
je priredila pod vodstvom svojega odličnega kapelnika g. Petermana v nedeljo dopoldne dobrodelni promenadni koncert v mestnem parku v korist domačega skladatelja g. Interbergarja.
Na sporedu je bil koral »Zlato sonce«, Offenbachov »Orfej v podzemlju« in In-terbergerjev »Žarenje planin«, »Gozdni odmev«, »Poletna idila« in »Promenadna koračnica« ter Gounodov »Faust«. Godbeni zbor je predvajal celoten program prav vigrano, lepo in harmonično, zlasti se odlikuje po preciznem taktu. Piemenit namen koncerta in dober sloves železničarske godbe sta privabila mnogo poslušalcev, ki so z velikim užitkom poslušali koncert in se zelo pohvalno izražali nad lepim predvajanjem.	Obrov.
Hrastnik.
Pevski odsek »Svoboda II.« je v nedeljo, 31. julija t. 1., priredil pri g. Domi-troviču lep vrtni koncert. Na sporedu je bilo 15 pesmi. Pozornost pa je vzbujal mladinski zbor, ki ga je vodil s. Franjo Beutl. Zapelo je izven programa kakih 30 dečkov in deklic dve pesmi »Kje so stezice...« in »Bratje, le k solncu, k svobodi«. Obe pesmi sta prav dobro odzveneii. Človeku proletarcu, ki je to videl in slišal, se je nehote pojavila misel: Miladina, v tebi je vse hotenje, vsa moč in lepša bodočnost! Program zbora se je lepo izvajal. Zbor šteje do 24 pevcev. Ta nastop je bil boljši od predzadnjega. Zbor vodi še vedno neumorni pevovodja g. B. Diermayr. Posebno se je opazilo, da zbor polaga večjo pažnjo na tehniko in ritmiko pri petju. In baš to napredovanje in njegova dobra glasovna zasedba ga uveljavlja. Je pa nekaj, kar bi bilo priporočljivo, da se opusti. Zbor pri vsakem svojem koncertu ponavlja preveč starega programa. Ni verjetno, da
Kdaj se bo Evropa spametovala?
(Po IGB.)
bi se s tako dobrim glasovnim materija-lom ne dalo v tem pogledu kaj več doseči, saj če pomislimo, da je že precej časa od zadnjega koncerta, ko je imel zbo.r res Svoj novejši program, zato bi pri tem koncertu smeli pričakovati kaj več novega, vidi se tudi, da je zbor aktiven, da ima redne vaje itd. Kje torej tiči vzrok? Nadalje priporočamo prirediteljem, da naj koncertov ne prirejajo pri pogrnjenih mizah. Dve	tretjini navzočih nista	sledili	izvajanju,	ampak sta	se čutili	kakor	na
kakšnem plesnem večeru. Bilo je mnogo poslušalcev, ki so želeli imeti več užitka od koncerta, pa radi nemira niso prišli na svoj račun. Videlo se je, da je vladajoči nemir tudi na pevce neugodno vplival. Škoda za trud, ki ga ima zbor z naštudiranjem koncertnega	programa.	Koncertna	prireditev
naj bo zgolj kulturnega in umetniškega značaja, ne pa kakor kakšna predpustna veselSca.	Pevskemu	zboru »Svobode«	pa
na tem mestu želimo še mnogo uspeha ter naše priznanje.	K.
Prevalje.
»Hlapec Jernej«. Dramatska sekcija »Svobode« vprizori v nedeljo, dne 14. t. m. Cankarjevo dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica« v bivši rudniški restavraciji na Le-šah z začetkom ob 15. uri. Vabljeni vsi prijatelji delavske odrske umetnosti!
Razno,
Reševanje krize z uničevanjem produktov. — Večkrat smo že slišali in čitali o slučajih, kako se velekapital bori proti znižanju cen produktom s tem, da iste uničuje. V Braziliji kurijo z nakupičeno kavo parne stroje ali jo pa mečejo v morje, medtem ko stane pri nas kilogram kave 80 do 1(X) dinarjev. Lansko Jeto so v Kanadi radi preobile žetve’ zažigali pšenico kar na polju, ko je bila še v klasju. Te dni pa poročajo iz Čikaga o dveh velikih, jako sumljivih požarih: nenadoma so na nepojasnjen način začeli goreti veliki žitni elevatorji s tisoči centov žita, vrednega nad pol milijarde dinarjev. Skoro istočasno so tam; v bližini začele goreti dve tovarni mesnih izdelkov, kjer je požar uničil velike zaloge suhega mesa in mesnih konzerv. Zgorelo je tudi 4500 glav govedi in svinj, pripravljenih za klanje. Vse to bo za nekaj, časa zopet dober izgovor proti znižanju cen. Za manj blaga in z manjšimi režijskimi stroški ohranijo podjetja isti dobiček kakor pri večji produkciji z znižanimi cenami.
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nato pero
ati pa KUrschnerJev rožni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Admlnistration der „Radio-weit“ Wlen I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Razno manufakturno blago, perilo, obleke za moške In dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka w
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
Konferenca v Lausanni, kjer so skušale merodajne dežele rešiti vprašanje reparacij, je končana. Skoro niti ena konferenca ni tako zanimala splošnosti, kakor ta, ker smo pričakovali, da bo po provizoričnih rešitvah vendar prišla končna rešitev. Poleg tega se je pa splošnost nadejala, da bo ta konferenca vstvarila predpogoje za odstranitev svetovne gospodarske krize. In če se je prav rešitev reparacij približala zaključku, se pa nada na dalekosežnejše akcije ni uresničila. Posebno je obžalovati, ne glede na posameznosti, da se v Lausanni niso ozirali na to, da je rešitev reparacijskega problema v tesni zvezi z valutnim in kreditnim problemom), dalje z vprašanjem protekcionizma v mednarodni izmenjavi blaga. Na ta dejstva je zadnja resolucija mednarodne strokovne zveze še posebej opozorila Društvo narodov.
Vzrok, da se lausannska konferenca ni bavila s temi vprašanji, so Zedinjene države, ki se nahajajo pred volitvami predsednika ter nočejo podajati nikakršnih odločnih izjav in se izgovarjajo, češ, da je to notranje-evropska zadeva. Pred volitvami torej Zedinjene države ne bedo v tem oziru dale nobenih izjav in zaradi tega so se mogli tudi sklepi lau-sannske konference nanašati le na delno rešitev, ni se pa mioglo sklepati o svetovnogospodarskih problemih, kar bi bilo nujno treba rešiti, če nočemo, da bo gospodarstvo še hujše propadalo.
Kako je nujna rešitev teh vprašanj, dokazuje vedno večje število nezaposlenih, ki utegne znašati danes v evropsko-ameriškem kulturnem svetu od 30 do 35 milijonov ljudi. Število je pa še večje, ker nimamo statističnih podatkov, če vpoštevamo, da dela po vsem svetu mnogo delavcev samo po nekaj dni v tednu. Vlade si ne vedo pomagati, kako bi spravile kapitalistično gospodarstvo zopet v tek in zaradi tega se bolj in bolj zaostrujejo gospodarske in politične razmere. Polom kapitalističnega sistema je v zadnjih letih krize prišel že tako daleč, da je industrijska svetovna produkcija, ki je najboljše merilo, prišla že na predvojno stopnjo. Zakaj, če upoštevamo, da je v tej
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
— m.___■ — stezniki, tudi
Pletenine, po men, higi-
Jenski in kosmetlčnl predmeti, po-trebičlne za otroke, nogavice, rokavice, rolna dela In kroJaSke potrebščine.
FRANC SKOF,
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
dobi prebivalstvo silno naraslo, tedaj znači stanje predvojne produkcije, da je preskrba človeštva nmogo slabša, kakor je bila pred vojno. Zlasti pa je pomembno, kako se je industrija med vojno in po vojni razdelila na posamezne dežele. Za Evropo je to dejstvo prav posebne važnosti. Svojo nalogo v tem; smislu more Evropa izvršiti le, če začne resno misliti na zedinjenje. Pred vojno je evropska industrija dominirala. Med vojno in v dobi krize je pa v primeri z drugimi deželami izgubila to prednostno mesto. Če je znašala industrijska produkcija v Evropi 1913 = 100, vidimo, da je ob začetku tega leta bila le industrija Francije na tej stopnji, nasprotno pa je padla v Veliki Britaniji na 83, v Avstriji na 78, v Nemčiji na 62 in na Poljskem na 46. V Nemčiji je zaradi slabe notranje in zunanje politike padla količina produkcije celo na stanje 1896-97.
V izvenevropskih državah so padle tudi Zedinjene države na predvojno stanje, Kanada pa se ie dvignila na 147, Japonska celo na 222 (z ozirom na vojno industrijo, ker ima vojno s Kitajsko) v letu 1932. Vsem pa prednjači sovjetska Rusija, ki je dosegla odstotek 251 predvojne produkcije. Enako ugodne razmere ima Šve-dija, ki se je dvignila do 168 odstotkov. iz teh dejstev je jasno razvidno, da so stare industrijske države Evrope znatno izgubile na svetovnem pomenu v prid novimi, večinoma prekomorskim industrijskim deželam.
Kaj naj torej Evropa stori? Urediti mora predvsem razmerje med deželami, ki so večinoma majhne, da se bodo mogle razvijati kot gospodarska enota. Lansko leto se je kriza v Evropi zopet izredno poostrila. Produkcija je bila že pričetkom) leta 1931 jako majhna in se je tekom1 leta še znižala v Avstriji za 18, v Nemčiji za 21, v Franciji za 23 in na Poljskem za 29 odstotkov. Tako pa na Japonskem le za 2, v Kanadi za 12 in v Zedinjenih državah v Ameriki za 16 odstotkov. Nasprotno pa se je produkcija zvišala v tem času v Veliki Britaniji za 7 in na Švedskem za 4 odstotke, v sovjetski Rusiji pa za 20 odstotkov. Evropske države so bile v tem letu krize zopet najhujše prizadete, kar pomeni veliko oslabelost pred drugimi državami. Izjema v tem je samo Velika Britanija, kjer se je po opustitvi zlate valute za nekaj časa dvignila produkcija tekstilne industrije, danes pa že tudi tam narašča nezaposlenost.
Evropa se mora združiti, da se bo mogla ubraniti krize, ker po vseh deželah gospodarstvo nazaduje. Le še v Belgiji ni zaznamovati znatnega poslabšanja v gospodarstvu. Neprestano pa gospodarstvo nazaduje na Finskem, Grškem, v Italiji, Norvegi-ji, Avstriji, Portugalski, Romuniji, Španiji, Turčiji in na Ogrskem. Jako naglo je padla konjunktura na Danskem, v Estlandiji. Franciji, Letski, Litavski, Nizozemski, Poljski, Švedski. Švici in na Čehoslovaškem. Pa tudi v drugih deželah se gospodarski položaj prej poslabšuje kakor izboljšava.
Izhodišče krize so bile predvsem prekomorske agrarne države in do-, bavitcljice surovin. Tam se kriza ne i povečava več, zato je sklepati, da se I
nahajamo na točki, ko se mora gospodarstvo pričeti sukcesivno izboljšavah, kar pa nas vendar ne sme navdajati s prevelikim '"'^m.
Pregled gospodarstva po posameznih deželah sveta nas vendar navdaja z bojaznijo, da Evropa v doglednem času še ne more računati z ugodnejšimi gospodarskimi razmerami. Ali tudi, če bi se 'Vn-n — m gospodarske razmere, ostane vendar dejstvo, da so tako agrarne kakor kmetijske dežele po krizi občutno prizadete. Zato bodo še dolgo trpele, četudi krizo premagajo, vendar pa ne pridejo na prvo mesto, ker jih bodo prekašale prekomorske dežele. To dejstvo kategorično nalaga evropskim gospodarskim silam, da se v obrambo pred še hujšo krizo končno organizirajo po gotovem načrtu. Vlade vseh dežel se morajo zavedati teh dejstev in nalog ter delovati z vsemi silami, da čimprej rešijo problem reparacij, potem pa načpp za Evropo odločilna gospodarska vprašanja, ki obstojajo predvsem v te im da evropske dežele prično sodelovati kot ena gospodarska celota.
vi	za Cankarjevo dru-
I IhM) žb0 Za 20 Din dobi
llllllu vsak {,an 4 ,ePe hhhm knjige. =====
Šahovski turnir
na prostem na Galerijah ob Pokljuški luknji.
Šahovski turnirji se prirejajo že običajno v večjih letoviških krajih, saj je to gotovo primerno za načelo: utile curn dulce, združiti koristno z zabavnim. Vendar se vrše ti turnirji navadno v več ali manj zaprtih dvoranah. In rekli so: zakaj naj bi se gornjega načela ne razširilo še bolj in zakaj naj bi ne šli na prosto? S to mislijo so jeseniški delavci — slabega zraka imajo že tako in tako preveč — sklenili prirediti šahovski turnir na prostem in Šahovski odsek »Svobode« na Jesenicah vabi s tem vse šahiste iz naše in sosednjih banovin kakor tudi vse šahovske klube, da se udeleže v nedeljo, dne 14., in v pondeljek, dne 15. t. m. po njem organiziranega prvega šahovskega turnirja na prostem: v enem najkrasiiejših, pa žal vse premalo znanem predelu Slovenije: na Galerijah ob Pokljuški luknji nad Bledom.
Turnir, na katerega še enkrat vabimo vse šahiste in šahovske klube ter odseke, se prične v nedelio, dne 14. t. m., ob 10. uri dopoldne, po prihodu ljubljanskega jutranjega izletniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.10 zjutraj in prihaja na postajo Podhom ob 7.42 zjutraj. Iz postaje Podhom skupen odhod do ene ure oddaljenih Galerij. Vožnja polovična.
Turnir vodi Perko Vencelj od šahovskega odseka »Svobode« z Jesenic. Igra se po izločilnem sistemu. Končni zmagovalec dobi krasen pokal s primernim napisom v trajno last.
Prijavnina znaša za člane zveze »Svobode« za Jugoslavijo Din 10.—. za ostale udeležence pa Din 20.—. Prijavnino je treba poslati na poštnohranilnični račun Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico, r. z. z o. z. na Jesenicah št. 11.950. Prijave naj se pošljejo pa na naslov Ivana Zena, šahovski odsek »Svobode«, podružnice Jesenice na Gorenjskem. Ker je pričakovati velike udeležbe, prosimo, da ša-histi po možnosti prineso s seboj šahovnice in naj to sporoče odseku v prijavi.
V slučaju slabega vremena se vrši turnir v restavraciji »Vintgar« v Vintgarju. Za hrano bo preskrbljeno. Lahko se preskrbe tudi prenočišča, vendar je treba to pravočasno javiti.
Štihovskl odsek »Svobode«.
Meh za smeh.
Dober dovtip, ki je seveda angleškega izvora, in veli: »Med 500 Američani je, kakor kažejo statistike, eden nor. — Ostalih 499 poje šlagerje, ki jih ta zloži.« — Anglež, ki je skoval ta dovtip, je menda mislil na današnje politično prepričanje.
IV
n m 11
v
HflMte suoie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg Stev. 6.
Dlose obratujemo na 6'/A
proti trimesečni odpovedi.
Tiska:	Ljudska	tiakarna,	d.	d.	y	Mariboru,	predstaviteli	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuj«	Viktor	Eržen	v	Mariboru.
MALA NAZNANILA.
llsii lil« i Mii itt!