PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se'je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
P 559 linije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 228 (12.860)
Trst, nedelja, 27. septembra 19«
V OZN se je zaključil pomemben teden pri reševanju zalivskega vozla
Andreotti še vedno upa v uspeh pogajanj Italijane bo ščitil tudi ameriški dežnik
Divide et impera ne velja več
FABIO GERGOLET
Vznemirljive novice iz Perzijskega zaliva so si pred osmimi leti, ko je šah Reza Pahlavi zbežal in pustil Iran v rokah šiitskih fundamentalistov, priborile mesto na najbolj vidnih mestih svetovnih sredstev javnega obveščanja in so to mesto, s krajšimi presledki, tudi ohranile. Etape zalivske drame so vsem znane: islamska revolucija v Iranu, iraški vdor v Šat el Arabu, dolgotrajen in izčrpajoč boj na iraško-iranski fronti, v zadnjih dveh letih pa vse bolj številni napadi na ladje, ki plujejo v nevarnem zalivskem morju.
Nobena skrivnost ni, da je Zahodu vojni spopad v prvih petih letih prišel kot po naročilu. Razlogov je bilo seveda več, vsi pa so imeli, poenostavljeno povedano, izvor v ekonomskih interesih in v bajnih zaslužkih, ki ga je prodaja vojaškega materiala doprinesla zahodnim gospodarskim velesilam. Zahod se je torej poslužil načela, ki so ga dva tisoč let pred tem uspešno izvajali že stari Rimljani: divide et impera.
Nič čudnega torej, če nismo bili tedaj priča nobenemu velikemu prizadevanju za ustavitev sovražnosti, razne mirovne pobude svetovne in regionalnih organizacij so bile zato, grobo povedano, le pesek v oči. Vsa stvar pa se je nekoliko drugače zasukala pred dvema letoma, ko sta se sovraž-■ ni sosedi znesli še nad ladjami, ki so prevažale nasprotnikovo blago. Iraški predsednik Husein se je odločil, da bo gospodarsko izčrpal nasprotnika in ga bo s tem prisilil, da sede za pogajalsko mizo. Plovba po Zalivu je medtem postala ne le bolj nevarna, ampak tudi vselej bolj draga, če pa k temu dodamo še iransko grožnjo, da zapre Hormuško ožino in prepreči oskrbovanje z nafto žejnih zahodnih gospodarstev, je mera že polna.
To dejstvo je predramilo Zahod, ki je spoznal, da je sedemletni zalivski spopad že krepko prešel mejo regionalnega spopada in ogroža celoten svetovni gospodarski sistem. Kuvajt in ZDA so izvedli »reflagging«, ali »amerikanizacijo« enajstih kuvajtskih tankerjev, kar je Reaganovi administraciji dalo potreben izgovor, da je na območje Zaliva privlekla svoje vojno ladjevje. Uradna razlaga je bila sicer, da je šlo le za »zagotovitev principa svobodne plovbe«, dejansko pa so ZDA in s tem tudi druge zahodne sile, Po nekaj letih prisiljene ekvidistance nred sprtima stranema, odločno stavile na iraškega žrebca.
In Italija ? Pravijo, da so prebivalci Apeninskega polotoka mirno ljudstvo, ki ljubi življenje in radost, zato se otepa vojske in podobnih obveznosti. Ni jasno zato, če je osem italijanskih ladij odplulo proti oddaljenemu in nevarnemu Zalivu zaradi kdove katerih načrtov italijanskih političnih veljakov, ali pa, ker so spoznali, da mora tudi Italija prispevati svoje za zaščito Poti, od koder prihaja velik del nafte, ki jo dnevno pokurimo. Jasno pa je, da se je vlada predsednika Gorie za to odločila ob nepravem času in je vso zadevo izpeljala izredno slabo. Denimo, da je izbira pravilna. Italijani bi morali vsekakor poslati svoje ladje v Zaliv že pred tremi meseci, ko so odplule britanske, francoske in ameriške vojne ladje in ne le sedaj kot nekakšen privesek zaveznikov. Pa tudi način, kako je vlada to izpeljala, je skrajno neroden in nevaren. Italijanske ladje so namreč odplule brez zračnega kritja in ne da bi vedele, na katera zalivska pristanišča lahko ra-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Simon Peres se je baje sestal s Hameneijem - Američani so potopili ladjo Iran Ajr, zajete mornarje pa vrnili Iranu
NEW YORK Zaključil se je teden, ki je glede zalivskega spopada odgovoril na najbolj pomembna vprašanja. Največ zanimanja je seveda vladalo za govor iranskega predsednika Hameneija, ki je vnovič, odločno zavrnil ponujeno roko sprave in dejal, da z Irakom ne more biti miru, dokler bo v Iraku na oblasti Sadam Husein. V svojem govoru Hamenei ni niti rabil včasih učinkovitega, vselej pa zelo uporabnega diplomatskega jezika in je celo odkrito grozil Reaganovi administraciji. Drugo pomembno vprašanje pa je bilo, ali bodo v Varnostnem svetu lahko dosegli potrebno soglasje za sprejem sankcij (Američani so zahtevali embargo orožja) proti Iranu, predvsem pa, kakšno bo stališče Sovjetske zveze.
Stvari so sedaj veliko bolj jasne. Iran postavlja sicer težko sprejemljive pogoje, prvič pa se je vsaj pripravljen pogovarjati glede možnosti prekinitve sovražnosti. Po drugi strani se Sovjetska zveza zaenkrat ne mara zameriti Iranu, čeprav je' bil Sevardnadze tokrat veliko bolj naklonjen možnosti sprejetja sankcij. Logična posledica takega stanja pa je ta, da se Varnostni svet OZN še ni odločil in se bo nategovanje vrvi med diplomati sedaj nadaljevalo. Ta je nedvomno pomembna zmaga italijanskega zunanjega ministra Andreottija, ki je vselej nasprotoval sankcijam in bil groreč pristaš mučnih in dolgih pogajanj. V včerajšnjem televizijskem intervjuju je šef italijanske diplomacije to tudi ponovil. Sedaj je žoga na italijanski strani igrišča, Italija namreč predseduje Varnostnemu svetu OZN, ki je pred dobrima dvema mesecema sprejel resolucijo o zaustavitvi zalivske vojne, zato vsi pričakujejo mrzlična diplomatska pogajanja med Rimom (oz. Andreottijem) in sprtima stranema. Ta pa je tudi zadnja možnost, težko je namreč verje-
ti, da bi še kdo drug lahko uspel tam, kjer bi strasten prijatelj Arabcev, Irancev, Rusov in Američanov klonil.
Kuvajtski dnevnik Al Rai al Am je objavil vest, da sta se v New Yorku sestala iranski predsednik Hamenei in izraelski zunanji minister Šimon Peres. Hamenei je na sestanku baje obljubil, da se bo zavzel za osvoboditev ameriških talcev v Libanonu, v zameno pa naj bi dobil ameriško orožje.
Iz Zaliva medtem prihajajo običajne novice. Iraška tiskovna agencija Ima je včeraj sporočila napada na supertankerja, ki sta bila namenjena k iranskemu petrolejskemu terminalu na otoku Karg. V sporočilu je rečeno, da je bil napad učinkovit, vsa letala pa so se vrnila nepoškodovana v iraške letalske baze. Iranska agencija Ima je oddala vest, da je v trgovskem središču Teherana v Kesavarz Boulevardu včeraj eksplodirala avtobomba. Gmotna škoda je bila zelo velika, ranjen pa naj ne bi bil nihče.
Američani so včeraj potopili iransko ladjo Iran Ajr, ki so jo v ponedeljek ponoči napadli, ker je polagala morske mine, vseh 26 zajetih mornarjev pa so s pomočjo islamskega Rdečega križa (imenuje se Zeleni polmesec) vrnili Iranu.
Polovica italijanskega vojnega ladjevja (tri fregate in pomožna ladja Vesuvio) bo jutri zapustilo Džibuti, ko bodo v pristanišče pripluli trije minolovci in reševalna ladja Anteo. Poveljnik eskadre admiral Mariani je včeraj obiskal francosko letalonosilko Clemenceau, obisk je pomemben spričo novice, da sta se Francija in Italija domenili za tesno tehnično-infor-macijsko sodelovanje v Zalivu. Obrambni minister Zanone je včeraj sporočil, da bo italijansko ladjevje v Zalivu sodelovalo tudi z ameriško floto, ki jo sestavlja 27 ladij.
O “
s -
8
o
Šesta. Dizdarevic in Andreotti
NEW YORK — Ob robu Generalne skupščine OZN sta se včeraj sestala italijanski zunanji minister Andreotti in jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Dizdarevic. Šefa obeh diplomacij sta izmenjala mnenja o Perzijskem zalivu, odnosih med blokoma in o Sredozemlju, načela pa sta tudi dvostranska vprašanja.
Andreotti se je zavzel, da bi neuvrščeni na svojem oktobrskem zasedanju v Havani podprli napore De Cuellarja za prekinitev sovražnosti v Zalivu, saj sta tako Irak kot Iran člana gibanja neuvrščenih. Dizdarevic je zagotovil, da bo podpora resoluciji 598 varnostnega sveta med glavnimi temami zasedanja.
Oba ministra sta tudi z zadovoljstvom pozdravila novo ozračje med supersilama, ki odpira izredne možnosti za utrjevanje miru v svetu. Glede Sredozemlja sta se zavzela za tesnejše sodelovanje med državami tudi na področju varstva okolja.
Ob dvostranskih vprašanjih pa je Andreotti ponovil razpoložljivost Italije, da da svoj doprinos pri jugoslovanskih naporih za premostitev sedanje gospodarske krize. To vprašanje bodo globlje proučili med uradnim obiskom predsednika izvršnega sveta SFRJ v Rimu konec novembra.
Janez Pavel II. odgovoril na prošnjo mlade morilke
Papež se je osebno angažiral za pomilostitev Paule Cooper
RIM — Glasnik Vatikana je sporočil, da je papež Janez Pavel II. prosil za pomilostitev Paule Cooper, temnopoltega dekleta iz Indiane, ki je pri petnajstih letih zakrivila okruten umor svoje priletne učiteljice verouka.
Papežev poseg je strogo ‘osebnega značaja, saj ima Vatikan ustaljeno navado, da se direktno ne vmešava v notranje zadeve drugih držav. Med svojim pastoralnim obiskom v ZDA se je papež spretno izognil slehernemu komentarju na afero Cooper. Prav med bivanjem v ZDA pa so papežu izročili pismo, ki ga je lastnoročno napisala Paula Cooper. Janeza Pavla II. je prosila za posredovanje, njeni prošnji pa je papež ugodil šele ob svojem povratku v Vatikan.
Paulo Cooper, ki je letos praznovala svoj osemnajsti rojstni dan in postala polnoletna, je intervjuval tudi vatikanski radio, kar je dalo slutiti, da bi se lahko tudi Vatikan aktivno vključil v boj proti usmrtitvi dekleta. Do uradnega političnega posega pa je treba najbrž počakati, dokler ne bodo oblasti zvezne države Indiane sklenile sodnega itra smrtne obsodbe Cooperjeve. Sodne oblasti bi lahko še sprejele pozive milijonov ljudi, ki se borijo za življenje skesane morilke. Kljub obsojanju zločina, ki ga je zagrešila Paula Cooper, se dobršen del svetovne javnosti sprašuje, kako je mogoče obsojati na smrt mladoletnike. Cooperjeva je namreč simbol tridesetine otrok, ki v ameriških zaporih čakajo na izvršitev smrtne kazni.
V kratkem bi morali Pauli izročiti tudi prošnjo za pomilostitev, ki ga je podpisalo dva milijona Italijanov in mili-Paula Cooper	jon prebivalcev drugih evropskih držav.
Miroslav Košuta
Rekel ti bom
Čeprav se je šolsko leto začelo že pred nekaj dnevi, mislimo, da bo vsem otrokom všeč današnji dar: poezije Miroslava Košute z ilustracijami Klavdija Palčiča
Na današnji dirki za VN Portugalske v formuli 1
Dvoboj williams - ferrari?
□ □ □
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi v Ljubljani
Olimpija presenetila Cibono Poraz prvaka Partizana
'O
Košarka: v uvodni tekmi B-2 lige v Trstu (17.30)
Danes Jadran - Castelfranco
□. □. □
Mednarodni odbojkarski turnir v Gorici
Odlične predstave v novi telovadnici ŠZ 01ympia
V Franciji aretirali ne ofasist a Affatigata
RIM — Iz Francije je šele včeraj prodrla vest, da so tamkajšnje oblasti aretirale, 16. septembra letos v Valenci, neofašista Marca Af-iatigata.
Ime neofašista je bilo večkrat povezano z imenom Licia Gellija. Slednji naj bi namreč, v desetletju 1974-1983, finančno podpiral atentate na toskansko omrežje italijanskih železnic. Affatigato je vpleten tudi v pokol na železniški postaji v Bologni, njegov kazenski iter pa beleži predvsem obsodbe zaradi podpore, ki jo je vestno nudil vrhom italijanskega neofašističnega prevratništva. Neofašist je namreč politično aktiven že pri šestnajstih letih, svojo prvo kazen na tri leta in pol zapora pa si jo je prislužil s kritjem bega pajdaša Maria Tutija, ko je ta pobil dva policista pri Empoliju. Na štiri leta zapora je bil obsojen zaradi poskusa ponovne ustanovitve fašistične stranke.
Affatigato je nato zapustil Italijo, si uredil bivališče v Franciji, kjer se je tudi poročil, in si tako priskrbel novo državljanstvo. Tudi v Franciji je imel večkrat opravka s pravico. Tokrat ga je policija zajela s ponarejenimi čeki za 40 milijonov frankov (osem milijard lir).
Odvetnik hotel v Švico z 31 milijardami v žepu
LOCRI — V Kalabriji je povsem upravičeno močno odjeknila vest, da so v Chiassu, na obmejnem prehodu s Švico, aretirali tri osebe, ki so skušale prekoračiti državno mejo z enaintridesetimi milijardami lir vrednosti v kovčku.
Obmejni finančni stražniki naj bi jih zasledili po golem naključju, ob običajnem pregledu prtljage. Trojica, ki jo je vodil v Kalabriji izredno znan odvetnik Giuseppe Lupiš, pa ni znala obrazložiti agentom, kako to, da se je v kovčku nahajalo za 10 milijard lir vrednih čekov in skoraj 22 milijard lir v vrednostnih papirjih.
Odvetnik Lupiš in njegova dva spremljevalca, katerih imena še niso znana, so zaenkrat obtoženi ilegalnega zbiranja kapitala na tujem, preiskava pa se je šele začela. V zaplenjenem kovčku so se namreč nahajali čeki, ki jih je izdalo indonezijsko obrambno ministrstvo (izplačila pošiljk orožja?), Lupiš pa je zaslovel kot branilec kalabreških mafijcev in je že presedel nekaj let v zaporu.
V pričakovanju zasedanja M MF in Svetovne banke
V Washingtonu vrh bogatih in srečanje držav v razvoju
WASHINGTON Industrijsko najbolj razvite države Zahoda in države v razvoju so že začele ločene sestanke v pričakovanju torkovega zasedanja Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke.
Na sedežu ameriškega zakladnega ministrstva se je včeraj najprej sestala »peterica« (ZDA, Japonska, ZRN, Francija in Velika Britanija), kasneje sta pristopili še Italija in Kanada. »Sedmerica« je razpravljala o široki paleti vprašanj, ki gredo od problemov gospodarske politike in koordinacijskih obvez do tempirane bombe prezadolženosti iz zahtev nerazvitih.
Kot vedno bomo iz sklepnega dokumenta ugotovili, da med sedmimi velikimi obstajajo le malenkostna razhajanja, da pa so ob ključnih vprašanjih enotni. Če pa pomislimo, da so od zadnjega vrha osrednje banke porabile kakih 70 milijard dolarjev, da so ohranile ameriško valuto na sedanji pariteti, si lahko le mislimo, kako »umirjeni« so bili pogovori. V bistvu smo ponovno priča spopadu med ZDA na eni strani in Zahodno Nemčijo z Japonsko na drugi strani. Washington bi rad prisilil najbolj zdravi ekonomiji kluba bogatih, da več prispevata, tako v investicijah kot, z odpiranjem svojih trgov.
V takem nespremenjenem položaju glede na vrh v Lo-uvru so zahteve držav v razvoju v tako imenovani »Skupini 24« le pobožne želje. Nerazviti namreč trdijo, da so dolgovi že tako narasli, da države ne samo, da jih ne morejo več vračati, temveč niso v stanju plačevati niti obresti. Se več, nerazviti zahtevajo nova posojila s še ugodnejšimi pogoji, saj bodo le tako premostili sedanje težave. Trenutno jih le bodri spoznanje, da je direktor MMF Michel Camdessus predlagal trikratno povečanje s sedanjih 3 na 9 milijard dolarjev višino sklada, namenjenega najrevnejšim državam. ZDA že predlagajo, da bi breme večje finančne pomoči nerazvitim nosili Zvezna republika Nemčija in Japonska. V Bonnu in Tokiu pa se ogrevajo, da bi MMF v ta namen uporabil del svojih zlatih rezerv, ki znašajo 3.110 ton zlata. Washington se seveda temu najodločneje upira.
Nesporno pa je le dejstvo, da morajo razviti spremeniti svojo politiko. Dolžniška kriza se je namreč že tako izrodila, da jo lahko prebrodimo le s korenitimi globalnimi spremembami in ne samo z lepotilnimi ukrepi, kot so lahko rifinansiranja dolgov in podobno. Seveda morajo pri tem tudi države v razvoju krepko zavihati rokave, da ne hi morebitne nove naložbe kot doslej spuhtele v gospodarsko skrajno vprašljive pobude.
Bombni atentat pri Bilbau
Baskovska separatistična organizacija ETA je ponovno pokazala zobe. Tokrat je počil avtomobil v Basauriju pri Bilbau	(Telefoto AP)
Razprave o ustavi
LJUBLJANA — Toliko vročih in kritično zašiljenih razprav ter razmišljanj, kot jih je te dni slišati okoli spreminjanja zvezne in republiške ustave, v Sloveniji že dolgo ni bilo. Mnogi se namreč preprosto ne morejo sprijazniti z vse očitnejšo težnjo po centralizaciji, vodenju najvitalnejših stvari iz Beograda in se ob tem čutijo ogroženi, osebno in kot predstavniki slovenskega naroda, saj bi bila s tem močno okrnjena slovenska državnost, suverenost, samostojnost, vse tisto, kar je prinesel AVNOJ in kar je bil doslej nedotakljivi temelj jugoslovanske ustavnosti.
Potem tudi ni čudno, da je bilo vroče na zadnji seji predsedstva republiške konference SZDL in tudi na seji vseh treh zborov republiške skupščine dva dni kasneje, ko so razpravljali o ustavnih spremembah. Zelo odmeven je bil v republiški skupščini nastop Toneta Pavčka, znanega kulturnika in umetnika, čigar kritične besede so delegati pospremili z gromkim ploskanjem. Spregovoril je v imenu Društva slovenskih pisateljev, torej tistih, ki se ustavnim spremembam, ki dišijo po centralizmu in unitarizmu, najbolj upirajo. Tudi tako, da so napisali svoj koncept ustave Jugoslavije.
Tone Pavček je spregovoril o spremembah ustave in dejal, da gre za kočljive zadeve, če vemo, da te vodijo na slabše. »Dosedanja ustava iz leta 1974,« je nadaljeval Pavček, »je dandanašnji postala dežurni krivec za nefunkcioniranje funkcionarjev in države, zaradi svoje bojda prevelike decentralizacije so zdaj nakazali smer razvoja centralizaciji. Omejevanje in oženje pristojnosti, zakonodajne, izvršilne in sodne, federalnih enot in s tem krepitev in širjenje pristojnosti centra, zveze, države pomeni omejevanje suverenosti in državnosti republik, kar vsekakor ni korak naprej, temveč sta zagotovo dva nazaj.«
Gre po njegovem za nerazumevanje tendenc sodobnega časa in nenazadnje za zastoj v demokratizaciji slovenske in jugoslovanske družbe, »To kajpak ne pomeni,« je še dejal Pavček, »da ustavne spremembe niso potrebne, vendar v drugačni smeri, kot jih nakazuje osnutek. Spremembe bi morale biti v duhu zahtev sedanjega časa, pluralistične družbe na pragu enaindvajsetega stoletja, morale bi prinašati perspektive slovenskemu (in vsem drugim) narodu in slehernemu človeku v Sloveniji. Če to ni mogoče, tudi ni potrebno menjavati ustave vsake kvatre, da bi potem imeli mnogo ustav in mnogo kršenja zakonitosti, da bi imeli normativizem in malo pravnega reda, da bi bilo mnogo besed o odgovornosti in malo odgovornosti, da bi imeli kopico menjav in spreminjanj, a nobene resnične prenove.«
Zelo glasna je bila tudi Mafalda Pahor iz Pirana, ki je spregovorila v imenu svojih delegatov in je bila tudi proti spreminjanju ustave na tak način, kot ga kažejo predloženi amandmaji. Spraševala se je, če so ponujene vsebinske spremembe v osnutku amandmajev resnično tista osnova, na kateri bo družba lahko premostila sedanje krizno stanje na družbenoekonomskem in političnem področju.
Kljub takim in nekaterim drugim resnim pomislekom so delegati sprejeli sklep, da gredo v spreminjanje republiške ustave, ob tem pa je Miha Pangerc v imenu skupine delegatov iz Grosupljega predlagal, da sprožijo postopek za ugotavljanje odgovornosti zveznega izvršnega sveta in drugih organov za nastali gospodarski in politični položaj v Jugoslaviji, in to ne le o aferi Agrokomerc. Skupščina Slovenije naj ukrepa skladno s svojimi ugotovitvami, šele nato pa naj se nadaljuje javna razprava o spremembi zvezne in republiških ustav. (N. M.)
Na celjskem mladinskem festivalu razprave na treh okroglih mizah
CELJE — V Celju se danes zaključuje mladinski festival Zveze socialistične mladine Slovenije. Včeraj je množično politično rajanje doseglo svoj višek, ki pa je marsikoga razočaralo. Nič ni ostalo od šokantnosti, provokativnosti in naivnega zanosa, ki so krasili lanskoletni festival v Novi Gorici.
Dopoldan so mladi sedeli za tremi okroglimi mizami. Za prvo so govorili o neposrednih volitvah in govorci so si bili edini, da Jugoslavija potrebuje neposredne, enostavne in demokratične volitve. Prisotni so slišali dosti že slišanih besed in nobene nove sveže ideje.
Za drugo mizo je tekla beseda o možnostih uvajanja delničarstva v samoupravni socialistični sistem. Zahtevali so večjo svobodo tržnega gospodarstva (kar pa je konec koncev vsaj v besedah zahtevala tudi jugoslovanska vlada) in enodušno podprli misel o delničarstvu kot najbolj primernem načinu pritegovanja denarja, ki ga imajo državljani doma spravljenega v nogavicah, v gospodarstvo. Pa vendar je bil v zraku občutek, da prisotni ne verjamejo, da bo do uvajanja delničarstva v Jugoslaviji kaj kmalu prišlo.
Tretja okrogla miza je bila posvečena kmetijski problematiki. Kljub mnogim pogledom in idejam, ki so si jih sodelujoči izmenjali, je kazalo, da nihče ne ve kaj s kmeti storiti. Zato je bila od vseh misli najbolj zanimiva tista, ki se je zavzela za samoorganiziranje kmetov, ki naj sami povedo, kaj bi bilo zanje najboljše.
Malce po poldnevu se je sestalo predsedstvo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki pa je moralo sejo preložiti. Kljub temu, da so v Celju skoraj vsi člani predsedstva, jih skoraj polovica ni prišla na sejo, na kateri bi morali razpravljati tudi o potrebnih kadrovskih spremembah na vrhu slovenske mladinske organizacije.
V popoldanskem dogajanju je prevladovala okrogla miza o svobodi tiska. Govorniki so bili še posebej kritični do zakonodaje na tem področju, ki da dovoljuje preveč prostosti državnim organom pri odločanju, kaj prepovedati in kaj ne in monopolu ljubljanskega radia in televizije nad oddaj niškim sistemom v Sloveniji, ki da onemogoča samos-
tojen razvoj lokalnih in neodvisnih radijskih in televizijskih postaj.
Istočasno sta potekala še dva pogovora. Na razpravi o odnosu med ekologijo in tehnologijo je prevladoval strah pred prihodnostjo. Na pogovoru o kadrovski in organizacijski problematiki v slovenski in jugoslovanski mladinski organizaciji pa kljub številnim problemom, ki jih mladinska organizacija ima na tem področju (ta jugoslovanska mladinska organizacija že nekaj mesecev ni sposobna izvoliti predsednika, in to je le eden izmed njih), prisotni niso slišali nič konkretnega. Nasprotno, prej je mogoče reči, da so mladinski funkcionarji spet privlekli iz naftalina več deset let stare brezupne razprave na primer o tem, zakaj na sestanke mladinskih političnih organov ne prihajajo niti tisti, ki bi morali.
Celjani in gostje festivala so včeraj, tako kot predvčerajšnjim, uživali tudi izbrane dosežke s področja mladinske kulturne ustvarjalnosti.	D. V.
Izginilo 279 vagonov krme
VISOKO — Organi občinskega sekretariata za notranje zadeve Visoko vodijo preiskavo o izginulih 279 vagonih koruze v vrednosti 500 milijonov dinarjev. Farmi svinj in perutnine in tovarni živinske krme v vasi Dobrinje pri Visokem, ki posluje v sestavi sarajevske industrije mesa UPI.
O tem so obvestili republiški sekretariat za notranje zadeve in občinske organizacije. Samoupravna delavska kontrola je odkrila manko živinske krme, vendar ne vedo, kdo in kdaj je to količino ukradel. Ve se le, da je bila prevzeta iz državnih rezerv in da ni prišla v osnovno organizacijo. Nekatera dejstva kažejo tudi na to, da gre za načrtovano krajo, v katero naj bi bilo vpletenih več oseb. Na občinskem sekretariatu za notranje zadeve so povedali, da bo popolnejša informacija dostopna javnosti čez pet dni. (dd)
• Divide
NADALJEVANJE S 1. STRANI
čunajo. Obrambni minister Zanone se sicer zadnje dni vneto meni z zavezniki, pričakovati pa bi bilo, da bi gos-. podarska, politična in diplomatska velesila, kot Italija želi biti, za to predhodno poskrbela. Vse to ob predpostavki, da je izbira pravilna, v nasprotnem primeru je zgoraj povedano itak odveč.
Ob vojaškem obstaja tudi diplomatski aspekt zadeve. Resolucij o nujnosti prekinitve zalivskega spopada je bilo doslej sprejetih že osem. Pred dobrima dvema mesecema so se na sedežu OZN v New Yorku prvič pri obravnavi tega vprašanja zbrali zunanji ministri petih stalnih članic Varnostnega sveta OZN in najbolj pomembnih zahodnih držav (tudi to dejstvo sicer priča, koliko jim je bil konec zalivske vojne doslej pri srcu). Sprejeli so resolucijo št. 598, ki narekuje takojšnje premirje in etapni konec vojne. Če abstrahiramo razne diplomatske nianse, je ostala zadnja pobuda mrtva točka in nič ne kaže, kljub napovedani dobri volji vseh prizadetih, da bi se v bodoče lahko kaj spremenilo. Težko je namreč verjeti, da se bo spopad med iranskimi šiiti in sunitskim iraškim vodstvom v deželi, kjer je večina prebivalcev šiitske ločine, zaključil z remijem. Vsem je jasno, da Zahod nima več vajeti v svojih rokah in zaradi tega principa divide et impera ne more več uveljavljati, kateri žrebec pa je hitrejši, še nihče ne ve. Prav zato je vedno več tistih, ki mislijo, da ima prav Husein, ko pravi, da bodo Iranci klonili, le če enostavno ne bodo imeli več denarja za vojno. Da bi to dosegli, pa je potrebno soglasje vseh. To pa je drugo poglavje.
Sredozemska vprašanja na posvetu v Malagi
V španskem mestu Malagi so imeli te dni drugo konferenco o Sredozemlju. Pobudnik je bil Stalni evropski svet v Strasbourgu, udeleženci pa so bili predstavniki 16 držav z bregov Sredozemlja. Prvo konferenco o Sredozemlju so imeli pred dvema letoma v Marseillu.
Pobuda evropskega parlamenta je zlasti zanimiva, ker ne zaobjema samo članic te ustanove, pač pa tudi druge dežele na evropski celini, ki kajpak nastopajo samostojno. Dežele Severne Afrike nimajo organizma, ki bi jih predstavljal, njihova prisotnost pa je v vsakem primeru dragocena. Gre navsezadnje za poskus bolj urejenih in trajnejših stikov na vročem sredozemskem področju, kjer so intresi dežel, ki jih obliva Sredozemsko morje, žal še zmeraj v ozadju.
Tudi na sedanji konferenci je prišlo do izraza stremljenje, da bi neposredni eksponenti sredozemskega bazena zlasti na nekaterih področjih pričeli razvijati »svojo« politiko. Organizatorji konference so jo sicer predstavili, kot prvič v Marseillu, bolj kot tehniško srečanje, v bistvu pa je šlo tudi tokrat za politične motive.
Dnevni red je namreč obsegal problematiko medregionalnega gospodarskega sodelovanja, tehnološke novosti v komunikacijah in transportu, naposled pa še turizem. Res je, da je tudi tokrat šlo bolj za nanizanje problemov in možnosti, toda to je le bistveno za poznejše stvarno reševanje problemov. Sklepov niso sprejeli, menili pa so, da je tematika izredno »žgoča« za Sre-
dozemlje in da jo bodo začeli proučevati v širši sferi.
Udeleženci so kar pogosto navajali, da je prednost srečanja v tem, ker ga ne ovirajo politične, ideološke ali pa kulturne razlike. Pot za konkretne dogovore seveda ni postlana z rožami, saj nekdanji zgodovinski antagonizmi (Južna Evropa in arabski svet) še niso povsem zamrli, željo po dialogu in sodelovanju pa le izpričujejo in eni in drugi.
To željo bo v kratkem lahko potrdila konvencija o kulturnem sodelovanju, o čemer so prav tako razpravljali na drugem zasedanju v Malagi. Baje so se dogovorili za skupino, ki bo pripravila osnutek.
Priprave za kulturno konvencijo so tolmačili kot prizadevanje, da se razdalja med Južno Evropo in Severno Afriko zapolni in obogati z novimi kvalitetami »sožitja in dejavnih naporov« za sodelovanje na tako kritičnem območju, kot je Sredozemlje. Nekdanji avstrijski zunanji minister VVillibald Pahr, ki je zdaj predsednik svetovne organizacije za turizem, je izpostavil kulturo in turizem kot »vlečnega« elementa v nuji po sodelovanju.
Izhajajoč iz stališča, da naj Sredozemlje postane most med pomembnima deloma evropske in afriške celine, so bile na konferenci opazne tudi tendence, da bi čim-prej sprejeli vsaj »delne« sporazume o posameznih problemih. S tem bi namreč preskočili oviro, ki jo predstavlja priprava za sprejem celovitih sporazumov, obenem pa tudi olajšali, se pravi pospešili njihovo »dozorevanje«.
MIRO KOCJAN
Ul
IL
uradno priznan jezikovni licej
sedež državnih izpitov
tehnični zavod za računovodje
uradno priznan prvi razred in v teku je postopek za priznanje ostalih razredov
srednja šola nadoknaditev izgubljenih let
o
geometri - knjigovodje učiteljišče - liceji vrtnarice - srednja šola
informatika poklicni tečaji
tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci

VPISOVANJE
v dnevne in večerne tečaje:
NOV SEDEŽ
TRST
UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416
Založbe posameznih manjšin so odskočna deska v Evropo
ŽELEZNA KAPLA — Na včerajšnjem Srečanju pisateljev narodnostnih skupnosti na Obirskem je tekla beseda o vprašanju založništva v okviru manjšin. Uvodne besede je podala pesnica Maja Haderlap, ki je spregovorila o koroški stvarnosti in možnostih, ki jih ima v tem okviru literatura. Gre torej za možnost odmeva novih tokov, ki jih uveljavlja predvsem mlajši pisateljski rod, kar pomeni, da smo pri osrednjem vprašanju neke kulturne identitete, ki ji preti nevarnost, da ostane na nizkih legah in hkrati je tu problem pisateljev, ki hočejo in morajo delovati z večjimi in dalekosežnejšimi ambicijami. Helga Mračnikar je nato spregovorila o novih načrtih založbe Drava in prav Drava je bila osrednji predmet diskusije.
Po začetni ostri polemiki o finančni krizi, ki je privedla do odstavitve bivših urednikov založbe Drava, se je diskusija le premaknila na plodnejši tir in sicer v razmišljanje o možnosti prodora slovenske književnosti v Evropo. V to smer je bilo naravnano tudi predavanje Marka Kravosa o perspektivah slovenskega založništva v Trstu. Spregovorili so tudi predstavniki Gradiščanskih Hrvatov, Obalne skupnosti Italijanov, madžarski pesniki iz SRS in drugi.
Vsekakor je iz razprav izšlo jasno prepričanje, da so manjšinske založbe dragocenost, saj bistveno pripomorejo h kulturni rasti manjšin, istočasno pa je bilo jasno, da si prav manjšine izrazito želijo, da bi se njihova umetniška beseda slišala in brala v širših kulturnih krogih, to pa pomeni čim bolj bo slovenska književnost znana v Evropi, tem bolj bo poznana tudi tista kultura, ki se dogaja in razvija v okviru manjšin. Prav besede o možnosti, kako prodirati v svet in kako si s tem utrjevati položaj, je bistven izziv in hkrati potreba tega obirskega srečanja.
ACE MERMOLJA
Dobri pogoji za uresničevanje deželnega razvojnega načrta
TRST — Pred letno dopolnitvijo deželnega razvojnega načrta in izdelavo novega dolgoročnega proračuna Dežele za obdobje 1988—1990, je odbornik za načrtovanje in proračun Nemo Go-nano podal analizo in podčrtal najznačilnejše momente gospodarskega položaja FJK. Pri tem je poudaril tudi nekatere smernice, ki jih vsebuje načelen načrt, katerega je odobril julija deželni odbor in ki ga sedaj ocenjujejo gospodarski in družbeni dejavniki. Iz tega načrta izhajajo nekatere temeljne postavke za nadaljnji razvoj naše dežele.
Analiza odbornika Gonana jemlje v pretres obdobje od leta 1980 do leta 1986 in primerja demografske, zaposlitvene in gospodarske parametre s stanjem v severovzhodni Italiji in državi na splošno. Nastale spremembe, pravi Gonano, kažejo pri populaciji na negativen trend; tudi delovna sila je manjša v primerjavi z drugimi predeli države in tudi kar zadeva zaposlitveno raven je ta pod črto ostalih dežel.
Interpretacija teh podatkov pove, da je Furlanija-Julijska krajina huje občutila zaposlitveni padec, ki je posledica krize in restrukturacije celotnega italijanskega produktivnega aparata. Po drugi strani pa so v deželi zabeležili pozitivne rezultate, predvsem kar zadeva restrukturacijo za učinkovitejše zoperstavljanje mednarodni konkurenci. In čeprav se je ta proces krepko poznal pri zaposlovanju, gre poudariti, da je raven inovacije deželnih gospodarskih struktur sorazmerno na višji ravni kot drugod.
Deželni odbornik je posredoval tudi sliko intervencij Dežele v proizvodnem sektorju. Največ sredstev so dodelili v letih 1984-85, kar 44 oziroma 38 odstotkov deželnega proračuna (300 milijard), medtem ko so lani dodelili sredstev za 200 milijard, kar pa je vseeno za 10 odstotkov več kot leta 1983. Cilj tega velikega napora je bil usposobiti deželne gospodarske strukture za racionalizacijo proizvodnih procesov, omejevanje stroškov proizvodnje, izboljšanje finančnega proračuna itd.
Slovenska izseljenska matica kot vez slovenstva
Pred nedavnim je potekala v Kranju šesta izvedba t. i. poletne šole slovenskega jezika, tradicionalne pobude, ki jo za slovenske rojake po svetu prireja Slovenska izseljenska matica. Letošnjih tečajev poletne šole (pri katerih je tokrat sodelovala tudi tamkajšnja Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve) se je udeležilo 32 slušateljev iz 12 držav, ki so poleg 100 ur jezikovnih vaj imeli priložnost, da se seznanijo z družbeno-kulturno stvarnostjo v Sloveniji. O pobudi sami in pa o delovanju Slovenske izseljenske matice smo se pogovorili s predsednikom te ustanove Mitjo Vošnjakom, znanim romanopiscem in bivšim diplomatskim funkcionarjem. Na področju poklicne diplomacije je Vošnjak opravljal številne odgovorne funkcije (med drugim je bil med leti 1954 in 1959 generalni konzul SFRJ v.Trstu).
Poletna šola slovenskega jezika spada med tradicionalne pobude Slovenske izseljenske matice za rojake po svetu. Katere so še druge oblike povezovanja z izseljenci?
Naša osnovna naloga je v seznanjanju rojakov po svetu, in to ne samo Prve generacije, marveč tudi vseh ostalih. Rojake po svetu seznanjamo s staro domovino, njeno kulturo in jezikom, poleg tega pa čutimo dolžnost, da jim omogočimo stike s svojim narodom, čeprav so se nekateri že dolgo tega ločili od njega. V ta namen deluje šola poletnega jezika. Kar se tiče naše izdajateljske dejavnosti bi povedal, da izdajamo revijo Rodna gruda, nadalje Izseljenski koledar, pred nedavnim pa smo začeli izdajati revijo Slovenija-Jugoslavija, ki izhaja v angleškem jeziku. Povrhu izdajamo celo vrsto publikacij, ki so jih napisali naši rojaki (tipičen primer je Louis Adamič, poleg njega pa imamo še druge avtorje). Ena od oblik vzdrževanja stikov z našimi rojaki so tudi gostovanja, ki jih prirejamo. Tu bi omenil razne kulturne skupine, ki potujejo po svetu, npr. Slovenski oktet, trio Terlep, narodnozabavni ansambli itd. Omenil bi tudi prof. Dolarja, ki je letos imel v Ameriki predavanje o slovenski književnosti, Trubarjevih proslavah itd.
Kakšne pa so največje težave pri navezovanju stikov z izseljenci? Znano je npr., da se izseljenske skupnosti rade utapljajo v skupnosti
večinskih narodov, ponekod pa so stiki pretrgani zaradi političnih razlogov...
Takih, ki nočejo imeti stikov z matično državo je vsak dan manj. Mi nismo ozkogledni v ničemer in niti nismo podaljšana roka naših politikov ali države. Smo društvena organizacija, ki želi biti čimbolj odprta.
Poleg stikov, ki jih gojimo z izseljenci, vzdržujemo tesne vezi tudi z najrazličnejšimi tukajšnjimi društvi, to pa ne samo zaradi konkretnih interesov (npr. zaradi plasiranja knjig, vzpostavljanja gospodarskih vezi preko nas), ampak zaradi tega, ker smatramo potrebno, da se širša javnost zanima za probleme naših ljudi razseljenih po svetu deloma zaradi političnih, še bolj pa zaradi ekonomskih razlogov.
Torej po vašem mnenju je še zmeraj mogoče govoriti o narodu, ki je svoje najboljše sile razpršil po svetu.
Smatram, da je izseljenstvo slovenska rana in bolečina, hkrati pa slovenski ponos. Na to, kar so naši ljudje po svetu ustvarili in kako so se uveljavili, smo lahko samo ponosni.
O ugledu, ki ga uživajo naši rojaki po svetu, sem se lahko prepričal ob
številnih priložnostih. Letos sem npr. spoznal celo vrsto rojakov iz Latinske Amerike, med drugim tudi nekoga, ki pripada že četrti generaciji tamkajšnjih Slovencev in ki je po padcu vojaške diktature v Argentini sprva postal minister za kmetijstvo v pokrajini Santa Fe, zatem pa voditelj zadružne organizacije. Srečen sem bil, ko sem spoznal, kako zelo lepo obvlada slovenski jezik. Ravno tako sem bil ponosen, ko so prišli na obisk k nam slovenski gospodarstveniki iz Argentine in Brazilije, med njimi tudi dva brata, ki sta lastnika največje tovarne opreme za kampiranje na jugu Brazilije. Takih primerov pa je še in še.
Najbolj živahne stike imate po vsej verjetnosti z generacijami izseljencev, ki so se pozno selili v tujino in pa z izseljenskimi skupnostmi, ki so najbolj številne, npr. s Slovenci iz ZDA...
Dokler je živela generacija, ki je dobro obvladala slovenščino, so bili stiki z izseljenci v ZDA zelo razviti. Zdaj mnogih iz te generacije ni več, tako da pogovor, kadarkoli srečam rojake iz ZDA, skoraj vedno nanese na skupne prijatelje, ki so umrli. Danes se je v
stiku z dobršnim delom tamkajšnjih Slovencev treba malone posluževati kakega drugega jezika, medtem ko je s tistimi, ki so slovenščino ohranili, sodelovanje lažje.
Glede skupnega števila Slovencev, ki živijo po svetu, so približne ocene vsekakor zelo tvegane...
Vsakršna ocena je zelo tvegana, računamo pa, da je izseljena približno tretjina slovenskega narodnega telesa.
Pogovor zapisal IVAN VOGRIČ
Lep uspeh mladih gasilcev iz Komna
Na letošnjem republiškem tekmovanju v gasilskih veščinah za pionirje, pionirke in veterane, ki ga je organizirala Gasilska zveza Slovenije 19. in 20. septembra v Ribnici, sta pionirski ekipi Gasilskega društva Komen osvojili dobre rezultate. .
Na tekmovanju v Ribnici so obalno kraško regijo zastopali pionirji Gasilskega društva Komen, ki so sodelovali v skupini A (tekmovalci od 7 do 10 let) in v skupini B (starost od 10 do 14 let). Pionirji G D Komen-Brje so se uvrstili na 10. mesto, pionirji B GD Komen pa na 11. mesto. Poleg komenskih pionirjev, katerih delo in uspehe spremlja mentor Bojan Žerjal, so se tekmovanja udeležili tudi veterani GD Materija, ki so se uvrstili na 19. mesto.
Zadovoljni nad uspešno organizacijo so se komenski gasilci-pionirji vračali iz Ribnice. Republiško tekmovanje je dokazalo visoko strokovno sposobnost vseh pionirjev (sodelovalo jih je preko 2.000) in gasilskih veteranov. Doseženi rezultati pa so plod aktivnega dela s pionirskimi gasilskimi organizacijami in njihove neutrudne želje, da postanejo dobri gasilci z vsemi lastnostmi, ki odlikujejo gasilce. Tako dobri rezultati pa ne bi bili doseženi, če ne bi njihovi mentorji posredovali vse svoje znanje in jim posvečali veliko truda in časa. Vsi gasilci so sodelovali v paradi, prisluhnili pestremu kulturnemu programu, najboljši pa so bili nagrajeni z ribniškimi spominki suhe robe. Ogledali pa so si tudi pomembne mejnike v zgodovini NOB v Ribniški dolini (Jelenov žleb, Ogenjco in Travno goro), ob zaključku tekmovanja pa so se udeležili zabavnega in družabnega večera.
Na lovorikah pa komenski gasilci ne smejo zaspati. Člani se že sedaj pridno vadijo za nastop na republiškem tekmovanju, ki bo 10. in 11. oktobra v Kopru in na katerem bodo poleg GD Komen sodelovali tudi gasilci GD Senožeče.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
©
S.A.C. A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
IZREDNE CENE
PFAFF
AVTOMATSKI ŠIVALNI STROJI
z različnimi šivi in pregibno ročko
399.000 lir
(v ceno je vključen davek IVA in kovček)
MAIER
Ul. Foscolo 5 - Tel. 730332 (ob Trgu Garibaldi)
angleškega /eZ,ka
se naučiš na
BRITISH SCH00L
Ul. Torrebianca 18 - Tel. 69453 - 69140
TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA ODRASLE
Angleški predavatelji: ki so specializirani v EFI (poučevanje angleščine kot tujega jezika). Tečaji so primerni za vsa starostna obdobja in poklice. Izbirate lahko med 8 različnimi termini: dopoldne, popoldne ali zvečer. Tečajnikom je na razpolago center »multi medla« (računalniki, jezikovni laboratorij, video center, knjižnica) in »self/access centre« za tiste, ki imajo težave z urnikom; učilnice in dvorane za branje ter video so vedno odprte. Garancija: center AISLI, utrjevanje snovi, brezplačno ponavljanje. Edini uradni center Cambridge University za Furlanijo-Julijsko krajino.
»Precej časa sem porabila, da sem jo nanesla, mama. Zato je zdaj ne bom obrisala.« »Prisili me,« sta bili edini besedi, ki ju je pozabila dodati; sicer pa Faye ni bila prepričana, da bi ji to uspel.
»Bodi pametna, ljubica. Videti je nekoliko pretežka.«
»Kdo to pravi?«
»Daj no, važička, operi si to sranje.« Greg je pridrvel iz hiše, oblečen v hlače kakijeve barve in modro oxfordsko srajco, s kravato, ki mu je stala postrani in za katero bi človek rekel, da je več let preležala pod posteljo. Njegovi športni čevlji so bili obtolčeni in .lasje mu niso hoteli ležati tako, kot je hotel. Kljub očitnemu nasprotju med očetovim dobrodušnim slogom in sinom je bil fant živa kopija očeta; Faye se je morala masmehniti, ko je pogledal Val in sko-htignil. »Res si videti trapasta.« Njegove besede so samo razdražile sestro.
»Brigaj se za svoje zadeve... sicer si pa tudi sam samo trapast mulec.«
»No ja, nekaj ti povem. Ne bi hotel ven z dekletom, ki hi imelo na obrazu toliko svinjarije.« Preletel jo je s pogle-
dom in pokazal, da mu ni všeč. »Pa tudi obleka je pretesna. Joški ti štrlijo ven.« Rahlo je zardela, nato pa takoj pobesnela. Hotela je namreč, da bi bile prsi bolj poudarjene, vendar ni marala, da bi njen zoprni brat opozarjal na to. »Videti si kot cipa.« To je povedal popolnoma neprizadeto, toda njene oči so se razprle in divje je zamahnila proti njemu ravno v trenutku, ko je iz hiše stopil Ward in zakričal na oba.
»Hej, vidva! Vedita se dostojno! Danes je matura vajinega brata.«
»Rekel mi je, da sem cipa!« Valerie je bila besna nanj, Vanessa pa je bila videti zdolgočasena. Ves čas sta se prepirala o istih stvareh in Vanessa je skrivaj pritrjevala Gregu. Sicer pa to ni v nobenem pogledu vplivalo na Valerie. Bila je trmasto odločena, da bo storila samo tisto, kar bo hotela, ali pa bo vsem zagrenila ostanek dneva. Podobne izpade so doživeli že vsaj tisočkrat.
»Kajne, očka, da je videti natančno takšna?« Greg se ja branil pred njenimi divjimi zamahi. Faye, ki je stala poleg, je zaslišala, kako se je razprala zmečkana modra oxfordska srajca.
»Nehajta!« Brezupno; kadar sta se takole vedla, sta jo popolnoma izčrpala. To sta navadno počela takrat, ko je bila do kosti utrujena po slabem dnevu v studiu. Minili so dnevi, ko jim je ob ognju tiho brala pravljice za lahko noč; sicer pa sploh ni bila dosti doma. V zadnjih letih so njeno vlogo prevzele varuške in sobarice, tako da se je včasih vprašala, ali ni morda to ocena, ki jo mora plačati. Bili so dnevi, ko sta ji popolnoma ušla z vrvice, kot na primer zdaj. Toda vmešal se je Ward, ki je pograbil Val za roko in jo nagovoril z odločnim glasom, ki jo je pomiril.
»Valerie, pojdi in si umij obraz.« V njegovih besedah ni bilo nič dvoumnega, nič prostora za prepiranje; medtem ko je gledal na uro, se je še za hip obotavljala. »Odpeljemo se čez pet minut, s teboj ali brez tebe, čeprav mislim, da bi morala biti zraven.« S temi besedami ji je obrnil hrbet in pogledal Faye. »Kje je Anne? Zgoraj je nisem našel« Vedela je toliko kot on, saj sta skupaj prišla iz službe.
»Bila je še tukaj, ko sem telefonirala. Van? Ali veš, kam je šla?«
Vanessa je zmignila z rameni. Tega otroka je bilo nemogoče nadzorovati; prihajal je in odhajal, z nikomer se ni pogovarjal in večino časa je preždel v svoji sobi s knjigo v roki. »Mislila sem, da je zgoraj.«
Greg je za hipec pomislil. »Mislim, da sem jo videl, ko je šla čez cesto.«
»Kam pa?« Ward je začel izgubljati potrpežljivost. Položaj ga je začenjal spominjati na neznosne družinske počitnice, na kakršne so hodili nekoč, na primer v dolino Yosemite, dokler si s Faye nista mogla privoščiti, da jih pošljeta v poletni tabor in užijeta malo miru. Ne, da ni imel rad svoje družine, toda včasih ga je ta družina spravljala ob pamet, in to je bila ena izmed takšnih priložnosti. »Si videl, kam je šla?« Opazil je, da je Val izginila v hišo, in upal, da si bo obrisala nekaj šminke in se morda preoblekla, čeprav bi bilo skoraj preveč upati še na to; tako je tudi bilo.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Po ugotovitvah študije profesorja A. Mar vina
Lokacija sinhrotrona pri Padričah ustreza vsem zastavljenim pogojem
Izgradnja tržaškega svetlobnega generatorja znotraj Raziskovalnega območja, na prostoru z oznako ARI, odgovarja vsem pogojem, ki jih je postavila posebna tehnična komisija za izbiro lokacije. Trditev izhaja iz študije, ki jo je za tržaško sekcijo WWF izdelal in podrobno pojasnil na včerajšnji tiskovni konlerenci fizik, profesor Alessandro Mar-vin.
Obsežno gradivo s podatki, dobljenimi z računalniško obdelavo, dokazuje predvsem velike vrzeli v meritvah in raziskavah, ki so jih doslej opravili strokovnjaki za izbiro najustreznejše lokacije. Poleg tega, da je potrebno upoštevati dolgo vrsto dejavnikov, ki bodo posredno ali neposredno vplivali na izredno občutljive mehanizme svetlobnega generatorja, so tu še razhajanja med izvedenci ob najrazličnejših tehničnih vprašanjih, kakršno je na primer tisto o vplivu vodoravnih in navpičnih tresljajev, ki jih povzročajo prometne žile ali druge dejavnosti v bližini. Nenazadnje pa gre še za finančno plat izgradnje generatorja oziroma za vprašanje, kolikšne stroške prinašajo različne izbire lokacije sinhrotrona.
Za lokacijo ARI je bilo rečeno, da je preblizu avtocestne mreže in da bi izkop zahteval prevelike finančne žrtve. Iz študije profesorja Marvina pa izhaja, da sta trditvi iz trte izviti. Meritve, opravljene na prostoru lokacije T10 dokazujejo, da so motnje in tresljaji, ki jih povzroča bližina ceste oziroma težkega tovornega prometa, za sinhrotron sprejemljivi že v primeru, da znaša razdalja med njimi 10 metrov. Z večanjem te razdalje za nekaj nadaljnjih desetin metrov pa se motnje hitro porazgubijo. Glede potrebnih izkopov (sinhrotron mora namreč sloneti na trdni podlagi) pa prof. Mar-vin trdi, da je za izgradnjo generatorja, kakršnega imajo v Grenoblu (torej mnogo večjega od tistega, ki je predviden za Trst), potrebno izkopati manj od tistega, kar je bilo predvideno in sprejetb za lokacijo T8 pri Bazovici (kot izhaja iz t. i. študije Brambati, sloneče na predpostavki o generatorju z močjo 5 GeV in ne 2 GeV, kolikor bo zmogel bodoči tržaški sinhrotron). Še posebno pa se potreba po izkopava-
nju materiala (ki bi ga sicer v Trstu koristno uporabili, na primer v ekološke namene pri zasipavanju morja) zniža spričo dejstva, da mora sinhrotron sloneti na osnovi, ki ne mora biti nujno v celoti skalnata, pač pa je dovolj tudi 80 odstotkov skalnate podlage. V tem primeru bi se namreč obseg izkopavanja znižal za polovico, ne da bi bila kakorkoli ogrožena stabilnost generatorja, ali natančneje, njegovega akumulacijskega prstana.
Študija je upoštevala še vrsto drugih pogojev, ki sta jih za izgradnjo sinhrotrona postavili tehnična oziroma znanstvena komisija. Eden od teh je možnost širjenja laboratorijev: prof. Marvin trdi, da je na območju ARI možno zgraditi dva generatorja enakih dimenzij, ki bi bila enaka grenobel-skemu, medtem ko bi z 12-odstotno omejitvijo premera (od 136 na 120 metrov) lahko zgradili celo tri. Če bi se odločili za različno velike premere — pravi Marvin — pa bi lahko izkoristili celo tretjino razpoložljivega prostora. Na območju ARI nadalje po doslej znanih podatkih ni nobenih jam (ki jih je na območju T8 kar sedem v loku 450 metrov), medtem ko so litološke in strukturalne značilnosti terena
, ki so vsebovane v dveh obsežnih in grafično nazorno opremljenih poročilih prof. Marvina pa končno izhaja, da še nedokončani projekt za italijanski oziroma tržaški sinhrotron potrebuje temeljito predelavo, če že ne celo popolnoma novo zasnovo. Ne gre namreč več za evropski sinhrotron, pač pa za polovico manjšega od tistega v Grenoblu, kar v bistvu pomeni, da bi bilo potrebno ponoviti geološke raziskave, potrebne za izbiro najprimernejše lokacije. Iz Marvinove računalniške obdelave razpoložljivih podatkov o različnih lokacijah pa vsekakor izhaja, da lokacija ARI znotraj Raziskovalnega območja ne predstavlja nobenih nepremagljivih ovir za uspešno izgradnjo in morebitno bodočo širitev tržaškega svetlobnega sinhrotrona. WWF bo študijo seveda poslala na vsa ustrezna mesta in si po svojih močeh prizadevala, da bodo odgovorni prisluhnili njenim ugotovitvam.
opredeljene kot optimalne.
Iz vseh tehničnih podrobnosti
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Branislav Nušič SUMLJIVA OSEBA
komedija, SSG, režija Dušan Jovanovič
Bertolt Brecht
MALOMEŠČANSKA SVATBA
komedija, gostovanje Drame SNG Ljubljana
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
drama, SSG, režija Mario Uršič
Milan Jesih PTIČI
glasbena komedija, gostovanje Mestnega
gledališča ljubljanskega
Moliere
ZAGRABITE SGANARELA!
tri komedije, gostovanje SLG Celje
Franco Brusati GALANTNI POGOVORI
igra v dveh dejanjih, SSG, Režija Boris Kobal
Thornton Wilder ŽENITVENA POSREDOVALKA
komedija, gostovanje Drame SNG Maribor
ABONMA V TRSTU
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do 3. oktobra od 9. do 14. ure, tudi po telefonu 734265. Vpisovanje novih abonentov od 5. oktobra od 10. do 14. ure in od 16.30 do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
ABONMA V GORICI
Vpisovanje abonentov od 1. do 19. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
ABONENTI IMAJO PRI PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
Vprašanje sen. Spetiča vladi o žaljivem ezulskem pamfletu
Kdaj podpis konvencije o slovenskih TV oddajah?
Senator Stojan Spetič je te dni naslovil predsedniku vlade Gorii in pravosodnemu ministru Vassalliju pismeno vprašanje v zvezi z' žaljivo vsebino pamfleta, ki so ga prodajali organizatorji ezulskega shoda v Trstu na robu razstave o »latinski-beneški in krščanski podobi Istre in Dalmacije«.
Spetič je še posebej opozoril na dejstvo, da razen omembe pokroviteljstva avtonomne dežele. Furlanije-Julijske krajine, pamflet ne vsebuje navedbe avtorja, niti odgovornega za tisk. Gre za pamflet, sestavljen iz spisov, ki jih prevevajo rasistični predsodki, v katerih se izkrivlja zgodovina in kjer ne manjka odkritih žalitev, namenjenih sosednjim narodom in še posebej proti Slovencem, ki že stoletja živijo v teh krajih skupaj z Italijani.
Glede na vse to je senator Spetič vprašal predstavnike vlade, ali se jim ne ždi primerno preveriti pristop, ki ga je vlada dala manifestaciji z udeležbo ministra Santuza in oddelkov oboroženih sil. Gre, konec koncev, za manifestacijo, ki je škodovala dobrososedskim in prijateljskim odnosom na meji.
Končno želi Spetič vedeti, ali ni brošura zaradi svoje vsebine vredna pozornosti sodnih oblasti, saj ščuva k rasni in narodnostni mržnji ter grobo krši vsebino prvih členov italijanske ustave.
Z vprašanjem vladi in še posebej ministru za pošte in telekomunikacije pa je sen. Spetič v prejšnjih dneh opo-
zoril tudi na dejstvo, da po 12 letih še ni bila podpisana konvencija o slovenskih televizijskih oddajah, glede katere predstavlja jasno obveznost zakon o reformi RAI TV št. 103 iz leta 1975.
Glede na nastale težave in probleme se sen. Spetič sprašuje, ali bi ne bila preprostejša rešitev, če bi država in RAI uredila deželno »minimrežo« oddajnikov za povsem samostojne slovenske programe, saj bi se tako izognili nevšečnemu koordiniranju z drugimi programi in njihovemu izključevanju iz vsedržavnih omrežij.
Gre namreč za to, da je uresničitev slovenskih oddaj na tretjem omrežju že sedaj vprašljiva, saj je izgubila dobršen del svojega »deželnega« značaja in praktično oddaja ves dan popoldne in zvečer. RAI bi torej lahko izkoristila obstoječe tehnične možnosti in uresničila slovensko televizijo kot samostojno oddajno postajo za tri pokrajine, kjer živi slovenska manjšina.
V torek zaprti uradi v Zgoniku
Zgoniška občinska uprava sporoča, da v torek, 29. t. m., ob praznovanju patrona sv. Mihaela ne bodo delovali občinski uradi, otroški vrtci in službe kot prevoz učencev, šolska kuhinja in smetarska služba.
Včeraj predstavitvena tiskovna konferenca
Gledališče Verdi napoveduje za letos posebno bogato sezono
Včeraj so predstavili operno sezono 1987/88 gledališča Giuseppe Verdi. Prejšnja leta je bila sezona tega gledališča sorazmerno kratka, saj se je začela po novem letu in je trajala do velike noči. Letos pa se bo operna sezona začela v drugi polovici oktobra in se bo zakjučila šele pozno spomladi, maja meseca.
Letos bo gledališče predvajalo 9 del, rekordno pa bo število predstav (81 abonmajskih, 4 pa izven abonmaja, ki bodo namenjene gledalcem celotne dežele).
V letošnji repertoar so organizatorji vključili nekaj zelo znanih oper (Aida, Boheme); gledališče se lahko letos ponaša s prvo državno izvedbo dela Povratek Casanove, tri opere pa bo predstavilo občinstvu v originalu, Carmen in Fausta v francoščini, Ari-anno iz Naxosa pa v nemščini.
Nova sezona se bo začela 20. oktobra z opero Carmen (Georges Bizet), pod vodstvom režiserja Petra Werhah-na. Na običajnem slavnostnem večeru bosta prisotna sponsorja SIP Spa ter Informatica Friuli-Venezia Giulia Spa.
Novembra meseca bo na sporedu delo Prijatelj Fritz (Pietro Mascag-ni), ki jo je gledališče zadnjič predvajalo pred 30 leti. Ob tej priložnosti bo orkester vodil Evelino Pido.
Hči polka (Gaetano Donizetti), je vesela in razigrana opera. V vlogi najdenke, ki jo nato posinovi vojaški polk, bo igrala Luciana Serra.
Po novem letu pa bo tržaško gledališče Verdi gostovalo baletne skupine
državnega gledališča v Marseillesu, ki jih vodi francoski koreograf Roland Petit. Prejšnja leta so v Trstu ti plesalci želi velik uspeh. Tržaški publiki se bodo letos predstavili z baletom Sinji angel, ki ga je uglasbil Marius Con-stant in spada v roman Profesor Un-rat Henricha Manna. To je zgodba profesorja, ki je v šoli z dijaki zelo strog, v privatnem življenju pa je s samim sabo in s svojo ljubico pravi slabič.
Naslednji operi, Fausta (Charles Gounod) ter Arianno iz Naxosa (Richard Strauss), ki jih bodo peli v originalu, bo vodil glavni dirigent Spitros Argiris.
Dne 27. februarja pa bo gledališče Verdi prvič v Italiji predvajalo opero Povratek Casanove, ki jo. je v tridesetih letih tega stoletja uglasbil italijanski skladatelj Girolamo Arrigo. Delo podaja tradicionalna nasprotja med ljubeznijo, mladostjo in smrtjo. Prvič so jo izvajali pred tremi leti v Ženevi, izreden uspeh pa je žela tudi v Parizu.
Letošnjo sezono zaključujeta znani operi Boheme (Giacomo Puccini) ter Aida (Giuseppe Verdi).
Ob koncu naj omenimo še cene abonmajev. Vsakdo, ki si želi predstave ogledati prvi večer iz centralnih balkonov, mora za svoj abonma odšteti 1.600.000 lir. Seveda mora ob tej priložnosti obleči večerno obleko. Viš-ješolci in univerzitetni študentje pa si lahko nabavijo abonma po zmerni ceni 44.000 lir.
F soboto in nedeljo
Partizansko srečanje v Križu
Krajevna sekcija Zveze partizanov ANPI prireja prihodnjo soboto in nedeljo v Križu borčevsko srečanje in kulturno prireditev ob priliki poimenovanja sekcije po domačinu, padlem partizanu Evaldu Antončiču. Šlo bo za manifestacijo sožitja in prijateljstva med narodi, ki se je bodo udeležili gostje ter bivši borci in partizani z obeh strani meje.
V soboto zvečer bo v kriškem Ljudskem domu svečana kulturna akademija z nastopi domačih zborov, godbe, baletne skupine in recitatorjev, ki jo je pripravila režiserka Soča Košuta Hafner. Isti dan bodo tudi poimenovali partizansko sekcijo po Evaldu Antončiču. V nedeljo popoldne pa bodo v Ljudskem domu nastopili Tržaški partizanski pevski zbor Rinko Tomažič in kulturne skupine iz pobratenih Gribel v Beli krajini. Slavnostna govornika bosta nekdanji komandant furlanskih partizanskih edinic poslanec Mario Lizzero in senator Stojan Spetič.
Od četrtka dalje na Gradu sv. Justa
Na ogled de Henriquezova zapuščina
Na Gradu sv. Justa je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Letoviščarske ustanove Alvise Barison predstavil razstavo "Diego de Henriguez — Orožje in starine Zgodovinskega vojnega muzeja", ki jo bodo odprli v razstavnih prostorih gradu (Bastione fiorito) v četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri.
Razstava je sicer le prvi, panoramič-ni pogled na del de Henriguezove zbirke. Letoviščarska ustanova in Zadruga za upravo Zgodovinskega vojnega muzeja načrtujeta za prihodnje leto vsaj še eno razstavo samega orožja. Če bo le mogoče, pa bi radi ustanovi pripravili tudi razstavo starih listin in dokumentov, razstavo de Henriguezove filmske zbirke in razstavo vojaških ra-dioaparatov in fonografov iz obdobja 1920—1940.
Od naslednjega četrtka in vse do 6. januarja 1988 pa si bodo obiskovalci lahko ogledali nekaj stotin predmetov, ki jih je de Henriguez sam zbral med svetovnima vojnama in precej veliko starejšega materiala, npr. kapo generala Mollarda, ki se je vojskoval za Viktorja Emanuela II., ter meč generala Giovannija Cavallija, ki je zapisan
Lesena čutarlca srbske vojske iz leta 1886, na kateri je izrezljan dvoglavi orel ter okoli njega napis: "Ma da vidiš kako fina — čutarica ima vina"
v zgodovino kot izumitelj vijačnega izstrelka.
Med razstavljenimi starinami je tudi več pokrival vojakov kraljevine SHS, kape nekdanjih jugoslovanskih želez-
ničarjev, partizanska kapa in čelada z rdečo zvezdo na mestu, kjer je prej stal grb Petrove kraljevine, čutarica za pijačo ter dva poštna grba.
Celotna de Henriguezova zbirka šteje preko 5.000 predmetov, ki jih trenutno hrani Zadruga za upravo Zgodovinskega vojnega muzeja. Člani zadruge, ki je bila ustanovljena že leta 1969, so Letoviščarska ustanova, Tržaška občina in Tržaška pokrajina.
De Henriguezova želja je bila, da bi iz zbirke nastal muzej, ki bi z razstavljenimi vojnimi predmeti spodbujal ljudi k čuvanju miru. Na žalost muzej še ni bil ustanovljen, Zadruga pa bo zaključila delovanje konec prihodnjega leta. S tem ciklusom rastav želijo organizatorji vzbuditi pozornost širše javnosti, političnih sil in krajevnih ustanov, ki bi skupno lahko pripomogle k ureditvi muzeja.
Po Barisonovem mnenju bi bilo najbolje, ko bi bil sedež muzeja na Padričah, kjer je že shranjeno veliko število težkih vozil in orožja. Na tem položaju bi nedvomno zaustavil vsaj del turistov, ki s preveliko naglico vozijo mimo Trsta proti jugoslovanski meji.
Ž. P.
pismo uredništvu
Še eno mnenje o seminarju za slovenske šolnike
Da ne bo s strani Primorskega dnevnika zijala samo negativna kritika na račun seminarja za profesorje humanističnih predmetov, se oglašam kot ena izmed tistih, ki jim je bil seminar zanimiv, saj se prav zmeraj naučiš kaj novega, zbudijo se ti asociacije, razjasnijo nekateri pojmi itd. Razumljivo je, da slišimo vedno tudi kaj, kar že znamo, saj so predavanja največkrat zajeta iz slovenske literature in jezika, torej predmetov, ki jih večina udeležencev poučuje. Vendar se sprašujem, ali bi anonimni kritiki iz članka res bili pripravljeni sesti na drugo stran predavateljske mize in v enako visokem stilu, kot je to storil npr. prof. Bernik, predavati o kaki literarni temi. In sprašujem se tudi, zakaj v predavanjih iščemo vselej le podatke, zakaj ne odkrivamo drugih prvin in vrednosti, recimo retorike, stila, urejenosti miselnega toka, strokovnega izrazja. Spet si upam dvomiti, da anonimni kritiki vse to obvladajo.
Na letošnjem programu je bilo predvsem zanimivo in novo za naša ušesa predavanje prof. Križajeve. Iz poročila pa ugotovimo, da je ravno »novost« požela največ kritik. Zakaj?
Predavanje namreč ni bilo zajeto ne iz literature ne iz jezika, marveč je obravnavalo metodiko poučevanja jezika. To področje pa je največja rana ne samo našega, ampak na splošno italijanskega šolstva. Nobena od fakultet razen pedagoške, ki usposablja študente za profesuro, ne pozna tega predmeta. Zato vstopajo v Italiji profesorji v razred brez osnovnih pojmov didaktike in brez vsakega poznavanja metodologije pouka. Potem si v prvih letih poučevanja v potu svojega obraza in na koži študentov oblikujejo neko svojo metodo dela, ki pa je le sad intuicije in osebne nadarjenosti, nikakor pa ne preizkušen in učinkovit sistem. Tako postane metodika po splošnem prepričanju - in to je tudi napisano v omenjenem članku — zadeva, ki naj zanima le učiteljice in vzgojiteljice. In tudi ob očitnih učnih neuspehih smo nedotakljivi: študentje sami so krivi neuspehov, zakaj pa ne posnemajo profesorjevega jezika!? Toda posnemanje se na tej stopnji ne obnese več. Treba je sistematično uza-veščati sistem jezika, vaditi govorništvo, obravnavati terminologijo itn.
Vsi, ki jih zanima jezik kot sistem, smo z užitkom prisluhnili tudi predavanju prof. Kirnove, ki je na zelo pregleden način orisala zapletene struje sodobnega jezikoslovja. Mislim, da bi tudi to predavanje moralo biti kaj bolj dobrodošlo tistim, ki se z vrha svojega literarnega Olimpa ozirajo navzdol na jezikovne težave navadnih smrtnikov in ki si sploh ne belijo glave z iskanjem vzrokov za današnje jezikovno (ne)znanje mladih in z oblikovanjem funkcijsko zasnovanega pouka (že spet smo pri metodiki!).
Nazadnje pa bi bilo morda spet koristno razmišljati o vprašanju, ki je nanj opozoril že pred časom Filip Fischer in ga je imenoval »priljubljeni zamejski šport«, namreč o vprašanju kritike in kritiziranja za vsako ceno.
VERA TUTA BAN
Po vneti proceduralni razpravi na miljski Občini
Potrjena izvolitev odbornikov in formalno predložen proračun
Zaradi proceduralne napake je moral včeraj občinski svet v Miljah ponovno izvoliti člane novega izvršnega organa Občine. Na četrtkovi seji, ki se je zavlekla pozno v noč, je verjetno zaradi živčnosti in utrujenosti tako predsedujočega kot tajniškega osebja prišlo do manjše, smiselno sicer nepomembne, toda formalno odločilne napake. Ko je skupščina s 15 glasovi komunistične Liste Frausin in neodvisnega socialista izvolila za novega župana Claudia Muttona, je predsedujoči bivši župan Bordon postavil na glasovanje tudi takojšnjo izvršljivost sklepa. Zanjo je glasovalo 15 svetovalcev, medtem ko se jih je 12 izreklo proti (KD, PRI, PSDI in Lista za Milje) in so se 3 vzdržali (PSI in MSI).
S tem ni bila dosežena kvalificirana večina 16 glasov, ki jo postopek zahteva pri glasovanjih o takojšnji izvršljivosti sklepov. Bordon in tajnik pa sta v tistem trenutku to spregledala in prepustila novoizvoljenemu županu Muttonu predsedstvo. Ker so naknadno ugotovili napako, se je izkazalo, da so bila glasovanja o efektivnih in nadomestnih odbornikih, ki jih je svet opravil pod Muttonovim predsedstvom, nezakonita, oziroma nična. Šlo je v bistvu zgolj za to, da bi namesto Muttona (ki mora za formalni prevzem funkcije počakati na potrditev Pokrajinskega nadzornega odbora) moral še naprej predsedovati Bordon, pa bi bilo vse v najboljšem redu.
Novi miljski župan Mutton
Moral se je torej (predvčerajšnjim) nujno sestati občinski odbor, ki je že pred tednom dni odstopil, da je sklical novo sejo občinske skupščine, ki naj bi ponovno izvolila nove odbornike. In včeraj so to storili, po dolgi, zapleteni in resnici na ljubo tudi precej nerazumljivi proceduralni razpravi. Opozicijske skupine, zlasti KD, PRI, PSI in PSDI, so oporekale zakonitosti poteka pravzaprav obeh zadnjih sej, še pred trenutkom, ko sta prejšnji župan in odbor odstopila. Že pri zamenjavi svetovalcev Liste Frausin Campagne in Nicolinija z Muttonom in Soldinijem,
naj bi bilo nepravilno izglasovanje takojšnje izvršljivosti hkratno s sklepom. Na ta način naj bi se hotela KPI zaščititi pred nevarnostjo, da bi se 2 njena svetovalca ne mogla udeležiti že iste seje.
Demokristjani in ostale stranke opozicije so s tem v zvezi, kot tudi glede izvolitve odbornikov na naslednji, zadnji seji, vložili priziv na Pokrajinski nadzorni odbor, ki bo izrekel svoje mnenje na svoji jutrišnji seji. Zato so opozicijske stranke včeraj v bistvu zahtevale, naj bi odložili ponovno izvolitev odbornikov in torej prekinili sejo. Toda predsedujoči Bordon je zagovarjal stališče, da mora skupščina storiti vse, mimo različnih tolmačenj o proceduri, da v interesu občanov priskrbi Miljam čimprej zakonito upravo, in je očital opoziciji, da izkorišča navsezadnje razumljivo in nebistveno napako, da otežuje imenovanje odbora in dela za predčasen razpust izvoljene uprave, zaradi česar je vztrajal, da mora občinski svet vzeti na znanje storjeno napako in ponovno izvoliti odbornike.
Ker se niso strinjali s takim postopkom, so nato svetovalci opozicije (razen PSI) zapustili dvorano, tako da so bili efektivni (Russignan, Tremul, Menegazzi in Vodopivec) in nadomestni odborniki (Giorgio Millo in Soldi-ni) ponovno izvoljeni že pri prvem glasovanju, s 15 glasovi Liste Frausin in Russignana. Bivši župan Bordon je nato še formalno predložil skupščini občinski proračun, ki bi ga morali odobriti do konca meseca.
Poseg dolinskega župana Švaba
Na skupščini ANCI v Rimu o nujnosti zakonske zaščite
Na skupščini Vsedržavnega združenja italijanskih občin ANCI v Rimu je včeraj spregovoril tudi župan Občine Dolina Edvin Švab, ki je svoj poseg (začel ga je. v slovenščini) osredotočil na manjšinski problematiki. "Več kot deset let - je med drugim dejal Švab - ponavljam na naših skupščinah ANCI vedno isto zahtevo, in sicer, da italijanski parlament sprejme pravičen zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost v Italiji. Za našo italijansko narodno skupnost v Jugoslaviji zahtevamo pravice, zagotovitev njihove ohranitve in razvoja na vseh področjih javnega življenja. Pravično je in naša dolžnost, da to delamo. Toda tudi pri nas doma moramo dati dober vzgled, ne samo v besedah, ampak v dejanjih."
Svoj poseg je župan Švab zaključil s ponovnim pozivom za podporo in solidarnost kolegov upraviteljev vsedržavnega sveta ANCI s predsednikom Triglio
Od 12. oktobra dalje služba za prizadete
Pokrajinsko odborništvo za skrbstvo obvešča, da bo začela služba spremljevalcev prizadetih šolarjev delovati v ponedeljek, 12. decembra. Odborništvo je določilo ta datum, ker mora prej pripraviti nov načrt za delovanje službe.
K temu spada tudi porazdelitev spremljevalcev po izmenah, kar je, po mnenju odborništva, nujno potrebno zaradi velikega števila prošenj za spremljevalce.
na čelu, pri čemer se je tudi neposredno obrnil na prisotnega ministra Fanfanija, kateremu je vprašanje - kot je poudaril Švab - zelo dobro poznano. "Pripominjam še, je na koncu dejal dolinski župan, da ne umiramo zaradi pomanjkanja tega težko pričakovanega zakona, toda verjemite mi, da boli, kadar tvoja prisotnost ni priznana, ampak samo tolerirana. Za tiste, ki smo zavzeti za javno korist na domači, vsedržavni in mednarodni ravni, pa postane ta bolečina prava muka."
■ Dolinski župan Edvin Švab je včeraj poslal novoizvoljenemu županu občine Milje Claudiu Muttonu brzojavko ter mu čestital in mu želel obilo uspehov in zadoščenja.
razna obvestila
KRUT obvešča, da se začne 15. oktobra tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B - tel. 631084.
Slovenska prosveta prireja pred novo gledališko sezono srečanje z vodstvom in člani SSG, ki bo v četrtek, 1. oktobra, v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20. uri.
SKD Tabor - Opčine obvešča, da bo prvo srečanje udeleženk telovadnega tečaja v Prosvetnem domu na Opčinah v četrtek, 1. oktobra, ob 16. uri.
Godbeno društvo Prosek prireja tečaj za mlade godbenike. Interesenti naj se javijo od 28. L m. do 2. oktobra v drogeriji Ukmar na Proseku ali ob torkih in petkih od 20. do 21. ure v Soščevi hiši na Proseku.
V Prosvetnem domu na Opčinah ho nastopil prihodnjo nedeljo
Nonet Vitra iz Ribnice gost openskih Glasbenih večerov
Po klavirskem recitalu mladega pianista Benjamina Šaverja se openski Glasbeni večeri nadaljujejo s koncertom, ki bo tokrat povsem posvečen vokalni glasbi. V nedeljo, 4. oktobra, ob 16.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil nonet Vitra iz Ribnice na Dolenjskem. Skupina, ki jo sestavlja 9 pevk, deluje že vrsto let in sodi danes nedvomno med kvalitetnejše slovenske vokalne skupine, ki vključujejo v svoj repertoar tako ljudsko kakor tudi umetno zahtevnejšo pevsko literaturo. Nonet je na Tržaškem že znan, saj je pred leti uspešno nastopil v okviru dolinskih Junijskih glasbenih in likovnih večerov. Nedeljski spored predvideva pesmi treh velikih slovenskih skladateljev vokalne glasbe in sicer: Marija Kogoja, Rada Simonitija in Radovana Gobca.
Biasutti za rešitev problema prostorov konzorcija Cartubi
Predsednik deželne uprave Biasutti se bo zavzel za najprimernejše rešitve, s katerimi bi zagotovili nadaljevanje dejavnosti tržaškega konzorcija Cartubi, ki se je na področju ladijskih popravil in manjših konstrukcij uveljavil predvsem na tujem tržišču. Težak položaj podjetja je bil namreč predmet njegovega pogovora s predsednikom Cartubi Giovannijem Francom, ki sta ga spremljala sindikalna predstavnika Claudio Chicco od FILM-CISL in Rodolfo Gasivoda od FILM-UIL.
Cartubi je zašel v težave, ko je Avtonomna pristaniška ustanova po sodišču spet prevzela posest nad svojim območjem v Sacchetti, kjer je konzorcij deloval od zaprtja ladjedelnice Alto Adriatico. Do danes mu še ni uspelo dobiti drugega ustreznega prostora ob morju, kar pomeni, da tvega prekinitev proizvodnje. Glede na njeno vitalnost in potencialne razvojne možnosti se je torej predsednik Biasutti osebno zavzel za rešitev problema in je v ta namen že stopil v stik s predsednikom EAPT Zanettijem,-z namenom, da bi se čimprej sestala.
Z nožem grozil lastnici zlatarne
Marino Peršič, 45-letni jugoslovanski državljan, je včeraj zvečer stopil v zlatarno »Borsatti« na Korzu Italia 39 in od lastnice Loredane Vecchiet zahteval, naj mu zamenja pokvarjeno uro, ki jo je bil kupil v tej trgovini maja meseca. Ker mu je povedala, da je to nemogoče, je Peršič potegnil iz žepa nož z 12 cm dolgim rezilom in pokazal na pištolo, ki jo je imel zataknjeno za pasom. Seveda je posegla policija, ki je nasilneža odpeljala na kvesturo.
V petek v Boljuncu večer smnga s skupino »Swingin’ fast food«
V petek, 2. oktobra, ob 20.30 bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu gostoval vokalno-instrumen-talni ansambel Swingin' fast food. Skupina je iz Giessna, mesta blizu Frankfurta. V naše kraje pa prihaja z vabilom KD Valentin Vodnik, ki skupino pozna že od vsega začetka njenega delovanja.
Ime Swingin' fast food je dovolj zgovorno: skupina mladih glasbenikov se ukvarja in navdušuje predvsem za swing, »melodični« jazz, ki je nastal v 30. letih. Ime nekoliko spominja nazive, ki so si jih v preteklosti nadevali podobni jazz bandi. Odtod torej Swin-gin', drugi del — fast food — pa je jasen namig na sodoben način prehrane, ki je v zadnjih letih preplavil svet. Združujeta se tako dve želji: po eni
strani seganje v zakladnico jazzovske preteklosti, po drugi pa predelava teh skladb z novimi glasbenimi interpretacijami.
Koncert skupine Svvingin' fast food je torej primeren prav za vse, ki bi radi preživeli prijeten, brezskrben in razgiban večer, (dam)
Delovno mesto na Repentabru
Repentabrska občinska uprava bo od 5. oktobra dalje začasno sprejela v službo čistilko, ki bo zadolžena za čiščenje občinskega sedeža na Colu. Zainteresirane občanke naj vložijo prošnjo na občinsko tajništvo najkasneje do 2. oktobra.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo potekalo vpisovanje v plesno šolo za otroke in mladince od 6. do 14. leta starosti jutri, 28. t. m., ob 17. do 18. ure na tel. 228497.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi vse starše gojencev Glasbene šole v torek, 29. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom v Ric-manje na sestanek s profesorji in slovenskim pedagogom Umbertom Radojkovi-čem, profesorjem Glasbene šole Piran.
Sklad M. Čuk obvešča zamudnike naj naročijo slike poletnega centra do 30. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah pri g.e Valeriji. Vse naročene slike pa lahko dvignejo od 5. oktobra dalje.
KD Lipa obvešča, da bo pevska vaja v torek, 29. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu.
ZAHVALA
Ob poslednjem slovesu od našega dragega
Milana Kureta
se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani, darovali cvetje in v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se prečastitemu g. župniku A. Kosmaču za pogrebni obred in tolažilne besede, ricmanjskemu cerkvenemu zboru, zboru Slavec, godbi iz Ricmanj, upravi in uslužbencem občine Doline, sindikatu CGIL ter bivšim kolegom čistilnice Aguila.
Posebna zahvala dr. Miliču in dr. Maregi za nesebično in prijateljsko pomoč.
SVOJCI
Ricmanje, Lakotišče, 27. septembra 1987
Pohlepna bolničarka sredi noči napadla svojo priletno pacientko
Neprijetno srečanje ob štirih zjutraj
Pošteno se je včeraj zjutraj okrog 4. ure prestrašila 33-letna Mara Barbot iz Ulice Patrizio 28. Ko se je vračala domov, je tik pred vrati svojega stanovanja nenadoma zagledala moškega srednjih let visoke in krepke rasti z grozljivo masko starca na obrazu, ki je koj pristopil k njej. Neznanec jo je vrgel na tla in jo začel z rokami otipavati po vsem telesu.
Barbotova je bila prepričana, da jo hoče napadalec posiliti, tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Morda so ga prestrašili njeni kriki, a nenadoma je maskirani nasilnež prenehal s svojim početjem in izginil v temi.
Vlom v trgovino
V trgovino nadomestnih delov za avtomobile »Oriean« na Ulici Valdiri-vo 42 je ponoči vlomil neznanec. Policijo je o dogodku obvestil 21-letni lastnik Stefano Bidussi iz Istrske ulice 60, ki je včeraj zjutraj odprl trgovino. Opazil je, da je okno nad izložbo na stežaj odprto. Tat je ž izvijačem odprl blagajno in odnesel 150 tisoč lir. Očitno se je vlomilec lotil tudi skrinjice, kjer je lastnik hranil ostalo gotovino, vendar je ni mogel odpreti.
Priletno upokojenko, 89-letno Mario Averdi iz Ulice della Maiolica 1, je pred nekaj dnevi sredi noči napadla 49-letna Carmen Sincich, ki je starki' nudila zdravstveno pomoč na domu. Averdijevo je okrog štirih ponoči prebudil ropot v sobi. Dvignila se je s postelje in v strahu vprašala, kdo je, tedaj pa se je bolničarka zapodila nanjo in jo skušala omamiti s cunjo, prepojeno z amoniakom. Kljub visoki starosti pa se je upokojenka takoj zbrala in se je pogumno postavila po robu svoji napadalki. Z nohti jo je opraskala po obrazu in vratu ter ji med prerivanjem izpulila šop las. Sincicheva očitno ni pričakovala, da se bo upokojenka branila in je presenečena pobegnila iz stanovanja.
Starkinim klicem na pomoč se je odzvala soseda, ki je takoj poklicala karabinjerje. Ko so orožniki izvedeli, da ima poleg upokojenke ključe stanovanja le še njena bolničarka, so se odpravili na dom Sincicheve. Našli so jo doma in ko so videli znake nohtov na njenem obrazu in vratu, niso imeli o njeni krivdi nobenega dvoma več in so jo takoj odpeljali na zaslišanje. Tu
se je obenem izkazalo, da je šop izpuljenih las njen.
Pohlepno bolničarko, ki je hotela očitno okrasti svojo priletno pacientko, so karabinjerji odpeljali v zapor. Po pregledu dokumentacije o tem nizkotnem poskusu ropa je namestnik državnega pravdnika Grohmann potrdil aretacijo Sincicheve.
Na pokopališču ukradel srebrn križ
Na pokopališču pri Sv. Ani se je včeraj ponoči pripetil turoben dogodek. Neznan tat je s silo odprl glavna vrata pokopališča in nato vdrl v vikarjevo sobo. Kaj ga je gnalo v takšno srhljivo početje, preiskovalcem ni znano. Prelat pokopališča bo v naslednjih dneh izvedel inventar, da bi ugotovil, kaj je vlomilec ukradel. Vsekakor pa kaže, da je tat odnesel iz vikariata le velik srebrn križ in takoj nato pobegnil.
Policijo je včeraj zjutraj poklical čuvaj pokopališča, 45-letni Francesco Vlacovich, ki je opazil, da so velika železna vrata le priprta.
V	kraški jami pri Gabrovcu
našli mitraljeza
V	gozdiču pri Gabrovcu so orožniki s Proseka našli dva stara mitraljeza iz druge svetovne vojne. Italijansko in nemško strojnico s približno stotimi naboji so vojaki pred približno štiridesetimi leti zavili v vreči in položili v kraško jamo z ozko odprtino v bližini Gabrovca. Očitno so hoteli orožje skriti pred sovražnikom, vendar se kasneje niso več vrnili.
Strojnici je po golem naključju našel lastnik zemljišča, ki je v petek delal na svojem terenu. Ko se je približal jami, je nenadoma zagledal v notranjosti dve stari, zaprti vreči, ki ju ni prej nikoli opazil. Odprl ju je in pred njegovimi očmi sta se pokazala dva stara mitraljeza, vsa umazana z zemljo, ki jo je dež štiri desetletja odnašal v jamo. O svoji »najdbi« je lastnik zemljišča takoj obvestil karabinjerje s Proseka.
Orožniki so strojnici odnesli na svoj sedež. Zadevo so nato prepustili pirotehnikom, ki bodo razstavili oba mitraljeza. Vsekakor pa se je izkazalo, da rjasto vojno orožje sploh ni bilo več nikomur nevarno, saj sta bili strojnici že več let neuporabni.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili na zadnji poti našo drago mamo in nono
Josipino Furlan por. Černeko
Posebna zahvala darovalcem cvetja in dr. Slavcu.
Žalujoči mož Zorko, hčeri Tatjana in Albina z vnukom Mirjanom
Zabrežec, 27. septembra 1987
Ob izgubi dragega očeta izrekamo globoko sožalje Radu Mennucciju in družini člani amaterskega odra Jaka Štoka.
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta Gastoneja izreka iskreno sožalje tovarišici Vidi in tovarišu Radu
sekcija KPI Prosek-Kontovel
SLOVENSKO [■ STALNO _ GLEDALIŠČE
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič Danes, 27. t. m., ob 19. uri v Centru Anton Ukmar-Miro pri DOMJU
gledališča
VERDI
Otvoritev sezone bo 20. oktobra z Bi-zetovo opero CARMEN.
TEATRO STABILE
Pri Teatru Slabile so v teku vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 87/88. Vpisovanja sprejema osrednja blagajna v Pasaži Protti {tel. 69406) do vključno 2. oktobra 1987.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Gledališka sezona 87/88. Vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev sprejema UTAT - Pasaža Protti 2, in blagajna gledališča - Ul. Ghirlandaio 12.
kino
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Plato-on, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Willem Dafoe.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Morte a 33 giri, r. Charles Martin Smith; 1 Marc Priče, Tony Fields.
MIGNON - 16.30, 22.15 II ragazzo dal kimono d'oro, pusf.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Fantasia, ris., Walt Disney, ZDA 1940, 120'.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: Avventura nel tempo
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Crimini del cuore, kom., ZDA 1986, 105'; r. Bruce Be-resford; i. Diane Keaton, Jessica Lange,
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Ricercati, uf-ficialmente morti, vojni.
RADIO - 15.30, 21.30 Caffe, te o me, pom,,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
Krožek N. Colarich priredi danes, 27. t. m., na dvorišču Ljudskega doma pri Korošcih PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Od 18.30 dalje igra ansambel Pomlad. Vabljeni!
Kriška sekcija VZPI-ANPI priredi v soboto, 3., in v nedeljo, 4. oktobra, v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA IN POIMENOVANJE SEKCIJE PO EVALDU ANTONČIČU. V soboto bo kulturna akademija, v nedeljo pa shod z gosti iz Gribelj in TPPZ P. Tomažič.
GALLUS CONSORT Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine
REPENTABOR
glasbeni popoldnevi stare
in sodobne glasbe
Danes
Skladbe Pavleta Menija
4. 10. 87
Skladbe Georga Ph. Telemanna
Repentabrska cerkev ob 18. uri
KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria
prirejata danes, 27. t. m.
PRAZNIK GROZDJA VLONJERJU
DANES ob 17. uri nastop plesne šole KD F. Prešeren iz Boljunca, ob 18. uri ples z Veselimi godci iz Boljunca.
razstave
LETNI KINO - ARISTON - 16.30, 22.00 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byme, Gabriele Ferzetti. - 11.30 Chernobvl, cronaca di. una settimana diiiicile, dok. film, r. Ščevščenko.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Good mor-ning Babilonia, dram., It., 1987, 120'; r. Paolo e Vittorio Taviani; i. Vincent Spa-no, Greta Scacchi.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Ba-sil, 1'investigatopo, ris., ZDA 1987; r. B. Mattionson, D. Michener, J. Musker.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Oci ciornie, It., 1987, r. Nikita Mikhalkov; i. Marcel-lo Mastroianni, Silvana Mangano
FENICE - 17.00, 22.15 La piccola bottega degli orrori, srh. kom., ZDA 1986, 100'; r. Frank Oz; i. Rick Moranis, Ellen Greene
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Appunta-mento al bulo, kom., ZDA 1986, 100'; r. Blake Edwards; i. Kirn Basinger, Bruce Willis
EDEN - 16.00, 22.00 L'altro desiderio di mia moglie, pom., □□
V	umetngstni galeriji Barbacan bo
do 3. oktobra razstavljal slikar Ivo PETKOVŠEK. Razstava je odprta ob delavnikih od 17.00 do 19.30 in ob nedeljah od
10.00	do 12.00.
V	umetnostni galeriji Malcanton bo
do 3. oktobra razstavljala svoja dela Gabriele SCHURIAN iz Avstrije.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius bodo v soboto, 3. oktobra, ob 18. uri otvorili razstavo tržaške likovnice Olivie 'SIA-USS. Razstava bo odprta do 15. oktobra.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano; prireja ga skupno s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače. Hoje bo skupno od 3 do 4 ure. Cena izleta 12.000 lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 767304).
Sindikat upokojencev CGIL za Vzhodni Kras prireja 17. oktobra 1987 izlet na Dolenjsko, v Ribnico in Kočevje. Vpisovanje na sedežu v Narodni ulici 69 na Opčinah (tel. 214222), v ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 12. ure.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 4. oktobra, strokovno vodeni izlet na Passo Pura (1.470 m) in po naravoslovni poti 'Sentie-ro Tiziana Weiss". Odhod izpred sodne palače v Trstu ob 6.30, ob 9. uri zbirališče na trgu v Ampezzu Carnico. Predvidene so 4 ure hoje. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika.
SKD Slavec iz Ricmanj priredi v nedeljo, 18. oktobra, enodnevni izlet v Brežice, Pleterje in Laško. Vpisovanje na sedežu društva v torek, sredo in četrtek, od 20. do 21. ,ure. Tel. 280808.
GROZDJE ZA VINO
na državni cesti 202 med Opčinami in Prosekom pri
kampingu »PLAN DEL GRISA« Od 23. sept. dalje
KD VALENTIN VODNIK	
vabi na koncert skupine	
SWINGIN’ PAST FOOD	
V petek, 2. oktobra 1987, ob 20.30 v občinskem gledališču F.	
Prešeren v Boljuncu.	Vabljeni!
Potovalni urad
priredi ob
AURORA
obletnici oktobrske revolucije
potovanje
v Moskvo in Leningrad
Potovanje bo od 6. do 13. novembra. Cena 735.000 lir. Informacije in vpisovanja pri Aurori, Ul. Milano 20, tel. 60261. Vpisovanje se zaključi najkasneje 10. oktobra.
US!il! > SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
RALETNA SOLA prične s poukom v ponedeljek, 5. oktobra
Vpisovanje in informacije na Upravi SSG, Ul. Petronio 4, .tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Zaradi sestave razredov prosimo, da z vpisom novih učencev pohitite!
PROVINCI A Dl TRIESTE TRŽAŠKA POKRAJINA
PRISPEVKI ZA OTROKE IZSELJENCEV
Tržaška pokrajinska uprava je pooblaščena, da dodeli prispevke, ki jih predvideva čl. 5, odstavka a) in b), deželnega zakona št. 51 z dne 27. 10. 1980 za akademsko in redno šolsko leto 1987/88.
Pravico do teh prispevkov imajo otroci izseljencev, ki bivajo v tujini (ali pa so se vrnili po 1. januarju 1986, potem ko so v zadnjem petletju bili v tujini najmanj dve leti). Pomoč dobijo za šolanje na rednih šolah, univerzah, za podiplomski študij, za poklicne tečaje in za tečaje za poklicno prekvalifikacijo na deželnem teritoriju. Otroci izseljencev iz Furlanije-Ju-lijske krajine dobijo podporo tudi za obiskovanje tistih šol in tečajev, ki jih v deželi ni.
Rok za vložitev prošenj v tajništvu predsedstva pokrajinske uprave v Trstu zapade 30. septembra 1987 ob 13. uri.
Zainteresirani lahko dvignejo okrožnico z vsemi pojasnili v vratarnici Tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Venelo 4 vsak dan - vključno ob sobotah - od .8. do 14. ure.
OBVESTILI RADIA TRST A
Jutri, 28. 9., ob 15. uri bo dramski odsek predvajal prvo nadaljevanje povesti POD SVOBODNIM SONCEM Frana Šaleškega Finžgarja v režiji Marka Sosiča in interpretaciji Vladimi-ra Jurca, Alde Sosič, Toneta Gogale, Maje Blagovič in Stojana Colje ob glasbi Aleksandra Vodopivca. Povest boste lahko poslušali vsak dan od ponedeljka do petka ob isti uri v 67 nadaljevanjih, torej do konca decembra.
V torek, 29. 9., ob 14.10 se bo začel nov niz oddaj o glasbeni dejavnosti z naslovom GOVORIMO O GLASBI! Oddaje bodo prinašale pogovore z domačimi glasbeniki o njihovem delu in o pobudah glasbenih ustanov, ob tem pa seveda tudi razprave o specifičnih glasbenih temah.
SLOVENSKI KLUB V
TRSTU
Ul. sv. Frančiška
20/11
vabi v torek, 29. t. m., ob 20.30 v bar Kulturnega doma na
PREDSTAVITEV GLEDALIŠKE SEZONE
koncerti
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 27. septembra
VINKO
Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 17.55 - Dolžina dneva 11.58 - Luna vzide ob 10.52 in zatone ob 19.35.
Jutri, PONEDELJEK, 28. septembra
VENCELJ
PLIMOVANJE DANES: ob 0.17 najvišje 23 cm, ob 4.43 najnižje -26 cm, ob 11.01 najvišje 48 cm, ob 17,52 najnižje -43 cm. NAPOVED ZA JUTRI: ob 0.02 najvišje 15 cp. ob 5.06 najnižje -16 cm, ob 11.28 najvišje 41 cm, ob 18.42 najnižje -37 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,1 stopinje, zračni tlak 1007,4 mb raste, veter 8 kilometrov na uro zahodnik, vla-

TRST Ul Manmi
5/	*-±c°S53-36/
ga 78-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicole Ardessi, Dario Scibetta, Fabrizio Marsich, Lucrezia Triglia, Davide Millani, Nicole Bernar-don, Marina Vapnar, Matteo Marsilli, Eriča Giagodi.
UMRLI SO: 17-letna Eriča Derin, 77-letna Maria Gombač vd. Hlastan, 68-let-ni Gastone Mennucci, 73-letna Alma Crevati vd. Vatta, 76-letni Ruggero Gabrielu, 83-letni Virginio Di Bert, 85-letna Santa Spangher, 77-letni Carlo Kanobelj.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 27. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giacomo 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Re-voltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delLOro-logio.
Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giacomo 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6.
MILJE (Mazzinijev drevored - tel. 271124) in OPČINE (Trg Monte Re 3/2 -tel. 213718) - samo od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 28. septembra, do sobote, 3. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-Ije).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul.. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	10	84	56	20	22
CAGLIARI	30	28	29	,20	50
FIRENCE	24	78	43	71	51
GENOVA	54	83	5	77	67
MILAN	15	72	86	46	18
NEAPELJ	42	35	3	83	34
PALERMO	82	79	66	44	63
RIM	28	56	41	49	16
TURIN	88	3	14	32	43
BENETKE	86 62 ENALOTTO		23	22	29
1 1 1 X KVOTE:	1 X	2 1	2	2 I	C X
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pf. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Včeraj sta se vzela
ROBI in KSENIJA
Obilo sreče in zdravja na skupni življenjski poti jima želi
Zadruga Ban - Bani
Danes praznuje
MIHAELA ZOBEC
iz Zabrežca 85. rojstni dan.
Ob tem visokem jubileju ji čestitajo sin in hčere z družinami.
Včeraj sta se poročila
ROSANA in FRANKO
Tovariši sekcije KPI J. Pegan iz občine Zgonik jima iskreno čestitajo.
čestitke
V	torek slavi EMA GLAVINA 80. rojstni dan. Zdravja in še na mnoga leta ji želijo Anica in prijateljice.
V	torek, 29. t. m., bo praznovala 80. rojstni dan EMA GLAVINA. Še mnogo let zdravja ji želijo sestrični Milka z družino ter Vida in Angelo z družino.
Včeraj sta se vzela FRANKO in ROSANA. Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi mladinska skupina P. Tomažič.
Danes praznuje v Medji vasi 84. rojstni dan dragi oče in nono FRANC PAHOR. Vse najboljše in še na mnoga zdrava leta mu želi sin Sandro z družino.
Prababici MIHAELI za 85. rojstni dan voščijo vse najboljše pravnuki Igor, Nataša in Danijel.
mali oglasi
REPENTABOR - glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe. Danes, 27. 9„ ob 18, uri v repentabrski cerkvi; SKLADBE PAVLETA MERKUJA za enega izvajalca. Solisti: Jože Falout, Alessandro Bo-nelli, Erika Slama, Črtomir Šiškovič, Franco Feruglio, Miloš Mlejnik, Nika Vipotnik.
XI. glasbeni september. V torek, 29. t. m., ob 20.30 bosta v evangeličansko-lute-ranski cerkvi nastopila pianista Valentina AGOSTINI in Corrado GRECO. Izvajala bosta skladbe Stravinskega, Faureja in Ravela.
V četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 bo v evangeličansko-luteranski cerkvi nastopil WIENER SCHUBERT TRIO.
Združenje PROMUSICA vabi jutri,28. t. m., ob 20.30 na koncert, ki bo v katedrali sv. Justa. Nastopil bo orglar Harald FELLER.
700 KG KORUZE prodam. Tel. 231901 ob 20. uri.
PRODAM vespo 125 primavera, letnik '71, taksa plačana do januarja 88, in čelado. Cena 200.000 lir. Tel. 422093 od 19. do 20.30.
MLAD slovenski par kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil, Tel. 815701 ob večernih urah.
PRODAM zazidljivo parcelo 2.600 kv. m v Križpotu - Mačkolje. Tel. 228803.
V	ŠEMPOLAJU išče »betola« mlado/ega z dobro voljo za kuharja. Tel. 201047.
DRUŽBA... zastopnica ene pomembnejših italijanskih bank, nudi visoke obresti za proste naložbe, ki so varne pred inflacijo, v italijanskih lirah ali tujih devizah. Popolna tajnost in garancija. Pišite pod šifro 'DOBRA INVESTICIJA' na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6
-	34137 TRST.
PRODAM harmoniko victoria super 31, 120 basov v odličnem stanju. Tel. 280072.
PRIVATNO prodam stanovanje v Rojanu: kuhinjski kot, dnevna soba, sobica, spalnica, kopalnica, dva balkona in klet. Tel.. 723671 ali 417814.	.
GOSTILNA na Krasu nujno išče kuharico. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Kuharica«.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO
Trst, Ul. Piccolomin.i 3, tel. 040/762488
—	komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
KUPITE SI ali pa naj vam kdo podari dragocen predmet - izdelek visoke bižuterije najboljših designerjev. Našli jih boste v DRAGULJARNI A. B. - Ul.. Foschiatti 9 -.Trst. Ta naslov si velja zapomniti.
PRODAM mercedes 200 diesel, letnik 1979, prevoženih 139.000 km, air-condi-tion, luksuzna oprema, izvrstno ohranjen. Zainteresirani kupci naj pokličejo na št. 040/421542 ob uri kosila ali večerje.
POŠTEN človek išče priletno žensko za skupno življenje. Informacije: Ul. Pasu-bio 18, Gorica, tel. 0481/520079.
AVTOPREVOZNIŠKO podjetje išče nujno šoferja z vozniškim dovoljenjem E kategorije in ustrezno prakso. Samo resne ponudbe, tel. 228943 v večernih urah.
V	DEVINU je na prodaj novejše stanovanje: 110 kv. m, drugo nadstropje, velika dnevna soba,- kuhinja, spalnica, dve manjši sobi, kopalnica, balkon, veranda. Riviera - 224426.
V. RICMANJIH prodajamo dvonadstropno hišo s samostojnim majhnim stanovanjem v drugem nadstropju. Celotna površina 150 kv. m, zemljišče 320 kv. m, lep razgled. Riviera - 224426.
OD OPČIN do Bazovice nujno iščemo za nakup hišico z vrtom. Cena do 100 milijonov lir. Riviera 224426.
GOSPA srednjih let išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Tel. 280674.
BOGATA NAGRADA najditelju črnega psa z belim oprsjem in tačkami, večje velikosti kot običajno, ki potrebuje nujno nego, izgubljen pri Montebellu dne 29. avgusta. Tel. 745373.
VEDEŽEVALKA razodene prihodnost in svetuje. Tel. 731074.
GROZDJE ZA VINO
SUPERORTOFRUTTICOLO — Trg Cagni 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 810321
^ <7 vS
12	52.446.000,—
11	1.252.000,—
10	117.000,—
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
... pijte boljše!!!
[
			
			
iliiiiiiiiiii		1 i iii;	iin		iii!!	
	I	1			1	
lili
■g::..
nedeljski televizijski in radijski sporedi
llllllllll
M -


9.00 Dokumentarec: Ouarkov svet
10.00	Nadaljevanka: Uragano sulla Costa Azzurra (3. in zadnji del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Lino Bahfi, r. Gianni Boncom-pagni)
14.20 Športne vesti
15.45	Športne vesti
16.45	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta
18.55	Variete: Domenica in... (2. del)
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Little Roma (Ennio De Concini, r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Maria Fio-re, Claudio Amendola, 3. del)
22.05 Športna nedelja
23.50 Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Šport: odbojka, Italija-Holand-ska; motociklizem 250 ccm, VN Brazilije
C RAI 2	|
9.00 Nam: In due slndaga meglio 9.50 Koncert: Enrico Ruggeri
11.00	Nam: La mia terra tra i boschi
11.25	Film: Assassinio a bordo (krirm, VB 1962, r. George Pollock, i. Margaret Rutherford, Lionel Jef-fries)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi 14.15 Športna oddaja: Studio e stadio,
vmes avtomobilizem F1 - VN Španije in jahanje
17.20 Glasbena oddaja: lo Sergio Ca-puto
17.55 Film: Lultimo safari (pust., VB 1967, r. Henry Hathaway, i. Kaz Garaš, Steward Granger)
19.40 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Rubrika: La partita diventa spet-tacolo
21.30	Koncert: Pino Daniele 22.45 Dnevnik in vreme
23.00	Inf. oddaja: Sorgente di vita
23.25	Aktualno: Premic Matera per il Teatro 1987
[ Ji** RAI 3
14.05 Filmske novosti
14.15	Film: Tototruffa '62 (kom., It. 1961, r. Mario Mattoli, i. Toto, Franca Marži)
16.00	Šport: motokros - World Series (prenos iz Maggioreja)
16.30	Šport: rokomet, 3. pokal Gran Sasso (prenos iz L Aguile)
16.55 Šport: motocicklizem 500 ccm -VN Brazilije (prenos iz Goianie)
17.50 Šport: motokros - World Series (prenos iz Maggioreja)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.15	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40 Deželne športne vesti
20.00	Glasbena oddaja: Pokerconcerto - Compilation
20.30	Dokumentarna serija: Vojaki, Zgodbe o ljudeh v vojski - Vojna izkušnja (12. del)
21.15	Dnevnik
21.30	Nanizanka: I professionals
22.20 Dnevnik
22.25	Deželne vesti
22.35 Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana
9.15 Poročila
9.20 Otroški spored: Živ žav
10.15 Otroška nadaljevanka: Dr. Who -Robot (pon. 8. dela)
10.40 Nadaljevanka: Mesto kot Aliče (pon. 2. dela)
11.30	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Alpski večer
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
13.35 Nadaljevanka: Mrtve duše (po istoimenskem romanu N. V. Gogolja, r. M. Š vej cer, i. A. Trofi-mov, A. Kaljagin, 4. del)
14.55	Poročila
15.00	Kviz: Poznate Jugoslavijo? - Hrvaška
16.30	Informativna oddaja: Prisluhnimo tišini
17.10 Film: Caprice (krim., ZDA 1967, r. Frank Tashlin, i. Doris Day, Richard Harris)
18.45 Risanka
19.00	Kino
19.25 Zrno, vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Pretežno vedro (6. del)
20.55	Rubrika: Zdravo
TV Koper __________________
17.00	Otroški spored: risanke
17.30	Košarka: jugoslovansko prvenstvo, Crvena zvezda-Partizan
19.00	Variete: Speciale Sotto le stelle 19.45 Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: L'uomo di marmo (dram., r. Andrej Wajda, i. Jerzy Radzhvi-kiwicz, Krystyna Janda)
23.15 Šport: avtomobilizem F1 - VN Španije
RADIO TRST A
bo z jutrišnjim dnem ob 7.40 začel spet oddajati vsakodnevno pravljico za Dobro jutro.
V otroškem kotičku bosta tedensko na sporedu še dve oddaji: ob ponedeljkih ob 14.10 bo za najmlajše skrbela Majda Miha-čič Delise s Presodi - razsodi, ob petkih ob istem času pa Vera Poljšak z oddajo Po svetu z raketo. Obe oddaji sta nagradni.
Sestanek z mladinskim odrom bo kot običajno ob nedeljah ob 10.15.
[ JU CANALE5_____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanki: Mississip-pi, 10.45 Orazio
11.15	Film: La moglie celeb-re (kom., ZDA 1947, r. Henry C. Potter, i. Lo-retta Young)
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra (vodi Enrica Bonac-corti)
14.35	Rubrike: Fans Club,
15.25	Tu come noi,
17.00	Parole d'oro,
17.40	Forum, 18.55 OK Bimbi, 20.00 Tra moglie e marito vip
20.30	TV film: Amerika (3. del) •
22.30	Tednik: Tv Tivu
23.45	Šport: golf
0.45 Nanizanka: Sceriffo a New York
| ^ RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Cow boy dilet-tante (vestern, ZDA 1938, r. George B. Se-itz, i. Mickey Rooney)
10.00	Rubrika o modi: II Gi-rasole
10.45	Film: Zorro il cavalie-re della vendetta
(pust., It. 1970, r. J.L. Merino, i. C. Quiney)
12.00	Nanizanki:	Vicini
troppo vicini, 12.30 Mi benedica padre
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke L'-incantevole Creamy, Juny Peperina, Mini Pony
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer, 19.00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Non mandarmi fiori (kom., ZDA 1964, r. Norman Jewison, i. Rock Hudson, Doris Day)
22.30	Rubrika: Cinema e Co.
23.00	Film: Cujo (srh., ZDA 1983, r. Teague Lewis, i. Dee Wallace, Daniel Hugh-Kelly)
0.45 Nanizanki: Shannon, 1.35 II Santo
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Il grande sogno di Maya
10.00	Nan.: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Rubrika: American-ball
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Nan.: Streethawk
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risanke Holly e Benji due fuoriclasse, Mila e Shi-ro, Jem
18.50	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30	Film: Superman II (fant., ZDA 1980, r. Richard Lester, i. Chris-topher Reeve, Margot Kidder)
23.00	Nanizanke: Cin Cin,
23.30	Giudice di notte,
24.00	La strana coppia, 0.30 Cosi cosi, 1.00 Hudson Street, 1.30 Ai confini della realta
husM telepadova
13.00	Aktualno: Maria Pia
14.00	Zdravniška oddaja: Ronefor terapija
14.30	Film: Časa Butterfield (kom., 1981, r. Richard Michaels, i. Frederick Lehne, Michelle Pfeif-fer)
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke: Špace Robot, Daltanius, Ken il guer-riero, Galaxy Express
19.30	Nan.: Devlin & Devlin
20.30	Film: Trilogia del ter-rore (srh., ZDA 1975, r. Dan Curtis, i. Karen Black, Richard Burton)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Legman 0.30 Film: LJsola sulla luna
[ ^ TELEFRIUU
13.00	Nanizanka: George
13.30	Nadaljevanka: Marta
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Variete: Lady Magic
19.00	Športna oddaja
19.30	Nanizanki: The Great Detective, 20.00 I cer-catori d'oro
20.30	Film: La dominatrice (kom., ZDA 1935, r. George Števens, i. Barbara Stanwyck, Preston poster)
22.00	Športna oddaja
23.00	Film: L'ombra del pas-sato (krim., ZDA 1944, r. Edward Dmytryk, i. Dick Powell, Claire Trevor)
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled deželnega tiska; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Emil in detektivi; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Poletni variete: Radio oddih (pon.);
13.20	Glasba po željah; 14.10-19.00 Naša nedelja z glasbo in besedo; 14.10 Rubrika: Na počitnice! (pon.); 15.00 Na obisku pri enologinji Vandi Gradnik (ponj; 15.30 Glasbena oddaja: 17. festival Števerjan '87 (nastopajo ansambel I Bintars iz Benečije, ansambel Belokranjci iz Černomlja ter Laporski kvintet iz Laporja; 16.00 Pregled športnih dogodkov; 17.15 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Humoreska tega tedna: Speča lepotica (Ilija Popovski); 18.48 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20-24.00 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 10.00 Otvoritev; 10.10 Sosednji kraji in ljudje, na današnji dan, servis, reportaže in intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Ma rika in Drejče; 14.35 Glasbena oddaja in tedenska lestvica Radia Koper: Vročih 10 (vodi Iztok Jelačin); 15.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Informativna rubrika: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov, nato Nedelja na športnih igriščih;
19.00	Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Dance parade; 16.00 Glasbene aktualnosti;
17.00	Pregled športnih dogodkov; 18.10 Vandranje po starih, uličicah; 18.45 High power; 19.30 Športna nedelja;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.40 Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00-
20.00	Športna nedelja z reportažami in koemntarji z igrišč; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
				ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi	•
i
RAI 1
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (6. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	TV film: Un grido lontano
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Ouarkov svpt
14.50	Risanka: Grisu il draghetto
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Motonavtika: Offshore (prenos iz Sanrema)
16.25	Glas. oddaja: Un giorno d'estate
17.30	Dok.: La cometa di Alley
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te lo do io il Brasile
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: Per chi suona la campana (dram., ZDA 1943, r. Sam Wood, i. Gary Cooper, Ingrid Bergman, Akim Tamiroff)
22.40	Dnevnik
22.50	Filmske novosti
22.55	Dnevnik - posebna oddaja
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2
11.55	Nadaljevanka: I cervi volanti (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.35	Nanizanka: Tuono blu
15.25	Film: Testa rossa (kom., ZDA 1950, r. Norman Panama, i. June Allison, Dick Povvell)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Dnevnik - šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	TV film: Pet vznemirljivih zgodb - La zampa del gatto (r. Carlo Di Carlo, i. Hector Alterio, Alessan-dro Haber)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Kviz: Il milionario (vodi Jocelyn)
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Nočni film: La strategia del rag-no (dram., It. 1972, r. Bernardo Bertolucci, i. Giulio Brogi, Alida Valli)
RAI 3
17.00	Šport: atletika (prenos iz Perugie)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Nadaljevanka: Le inchieste del commissario Maigret - Maigret in pensione (i. Gino Cervi, An-dreina Pagnani, 1. del)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanščina in Italijani danes v svetu (pripravil Ignazio Baldelli, r. Aldo in Antonio Vergine)
20.30	Nanizanka: I professionals - Ser-vo di due padroni (r. Ferdinand Fairfax, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.20	Dnevnik
21.25	Glasbena oddaja: Girofestival 1987 (vodita Valerio Merola in Patrizia Monti)
22.25	Športna oddaja: Ponedeljkov pro ces (pripravil Aldo Biscardi)
23.55	Dnevnik - nočne vesti
24.00	Deželne vesti
EP RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Zrcalo,tedna
10.20	Matineja. Film: Čisto na dnu (dok., ZRN 1986, r. Jorg Gfrorer; film je nastal po istoimenski knjigi novinarja Giinterja Wall-raffa, v kateri avtor pripoveduje o zapostavljenem položaju turških delavcev v ZRN.)
17.00	TV mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Zvezda (13. del)
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Umivanje za zabavo in bistro glavo (13. del)
17.45	Dokumentarec: Nacionalni parki - Skadarsko jezero
18.15	Informativna oddaja: Glasbeni ropot
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Ključ do Rebeke (po romanu Kena Folletta, 3. del)
21.00	Rubrika: Aktualno
22.00	Dnevnik
22.15	Jugoslovanska teveteka
(JP) TV Koper
17.00	Otroški spored: risanke
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
MILJE — Ob izvolitvi novega župana in odbora miljske občine
NABREŽINA — Začetek abonmajske kampanije SSG, intervju z Adrianom Rusijo (pripravila Ani Pertot)
TRST — Program kulturno-politič-nega centra Che Guevara
GORICA — Otvoritev nove telovadnice v Katoliškem domu
CEROVLJE — Nov sedež SK Devin Ponedeljkov športni pregled: nogomet Kras-Muggesana in košarka Jadran-Castelfranco
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: L'uomo di marmo (dram., r.Andrej Wajda, i. Jerzy Radzi-wilowicz, Krystyna Janda, pon. 1. dela)
22.30	TVD Vsedanes
22.45	Film: Luomo di marmo (2. del)
23.40	Rubrika: Zdravnik in pacient,
nato košarka Benetton-Scavolini
L JŽ CANALES
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10 Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Il vendicatore nero (pust., ZDA 1955, r. Henry Levin, i. Errol Flynn, Peter Finch)
16.30	Nanizanki: Maude,
17.00	Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Troppo forte (kom., It. 1985, r. Carlo Verdone, i. A. Sordi)
22.40	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.40 Filmska rubrika: Premiere
0.50 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Serenata amara (dram., It. 1952, r. Pino Mercanti, i. C. Villa)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicmi troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperina, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Una guida per T-uomo sposato (kom., ZDA 1967, r. Gene Kel-ly, i. Walter Matthau, Robert Morse)
22.20 Film: Sotto il vulcano (dram., ZDA 1983, r. John Huston, i. Albert Finney)
0.30 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.20 Il Santo
^|> ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
15.05	Nanizanka: La fami-glia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Emy, Hol-ly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia
20.30	Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.25	Film: Fuga per la vit-toria (pust., ZDA 1981, r. John Huston, i. Syl-vester Stallone)
0.45 Nanizanke: La strana coppia, 1.15 Cosi cosi,
1.45	Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.30	Ris.: Galaxy Express
14.00	Nadaljevanki: Signore
e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delTidolo doro
20.30	Film: Classe mista (kom., 1975, r. Mariano Laurenti, i. Dagmar Lassander)
22.30	Nanizanki: Legman, 23.30 Al banco della difesa
0.30 Film: Storia di una madre (dram., 1963, r. Dick Lowry, i. Mare Wimmingham)
Lt TELEFRIUU
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: George
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.00	Film: Gianni e Pinotto fra le educande (kom., ZDA 1945, r. Jean Yar-borough, i. Bud Abbott, Lou Costello)
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	športna rubrika: Ponedeljek z Udinesejem
21.00	Šport: košarkarsko prvenstvo A 2 lige
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO~
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 S četrtkovih srečanj; 8.35 Glasbeni .mozaik; 9.00 V znamenju Rdečega križa;
9.20	Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Ponedeljkov zbornik; 13.20 Revija Corovivo; 13.35 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Glasbene skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (rež. Marko Sosič, 1. nad.); 15.10-17.00 Ponedeljkov zbornik; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik;
18.30	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo Webra, Hay-dna in Sibeliusa; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križem-kraž; 14.15 Mladi na glasbenih revijah;
14.40	Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja, 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Veseli planšarji;
18.25	Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.10 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Zimzelene melodije.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo, 6.10 Vreme in prometni servis, 6.30 Jutranjik; 6.45 Čestne informacije; 7.00 Jutranja kronika, 7.30 Jutranji servis, 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska, 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 V podaljšku, 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro, 6.35 Koledarček; 7.00 Za dobro jutro, 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši želji; 9.32 Dragi Luciano, 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz..., 11.15 Vseradio, 12.00 Glasba po željah, 12.06 Kuharski nasveti; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ciao ragazzi, 15.45 Sintonizirani; 17.00 Bub-bling, 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Koncert;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Tedenski horoskop, 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.

M 4VLJA st oDP&flVLJA
Rekel ti bom nekaj kratkega, preprostega tako, da se pove naskrivoma in na uho.
Nekaj mrzlo vročega, da ti v lička seže, in tako čarobnega, da te z mano zveže.
Mravlja se odpravlja na težavno pot, dolgo me pozdravlja — gre čez sobo v kot.
Komaj je krenila pa je že nazaj: ni mi naročila, naj ji pišem kaj.
Sinička
pleničkah
Ptička sinička v pleničkah cicka
na stopničkah.
Čička in čivka: — Čiv, čiv,
v • v •
ziv, ziv, jaz sem Živka!

Piš i&fc
Čez dvorišče pod stopnišče pa nazaj na konec vrta, skoz skladišče na smetišče — kaže, da sta strašno sprta.
v v *w i • i*w
Pisce isce skrivališče, da se vanj pred kokljo skrije zatočišče, zaklonišče, da si kljunčka ne umije.
Poezije: Miroslav Košuta Ilustracije: Klavdij Palčič
Čuvaj v parku ni maral slona na bele stezice, na cvetne gredice, na zelenice in zelene klopi.
Kod naj stopa, kje naj sedi?
Ne, v parku ni mesta za slona.
Slon pa je rinil in rinil, čuvaja odrinil, ograjo podrl, jo slonovsko ucvrl kar po gredicah, ne po stezicah, z velepodplati luknjaril po trati, po klopcah lomeče posedal, na drevju sloneč korenine gledal, nazadnje pa švignil ko vrag naravnost v vodnjak.
Zdaj je v vodnjaku namesto rib živ slonovit kip, ki prši in škropi na vse strani:
po sebi, po trati in po ljudeh. Čuvaju gre na smeh: vsa okolica je razbita in razrita, ampak trava bo zalita.
# *
Semafori rasejo na križiščih, najraje kar iz pločnikov, zaradi njih si včasih v stiski na poti v šolo ali domov.
Semafori, če so dobre volje, zelenijo kakor trava, pravijo: naprej, ta pot je prava, vodi v naravo, v gozd, na polje.
Kadar pa so semafori jezni, se puranje rdeče držijo, pred njimi v prestrašeni vrsti vozila in ljudje obstojijo.
Šoferji so nanje hudi in pešci tudi, a psi jih imajo radi in jih po svoji stari navadi pridno zalivajo: naj le rasejo in mežikajo rdeče ali zeleno, redno ali poredno, to je zanje čisto vseeno — človeško nerganje pa ni pasje fige vredno.
^ \ti ČRIČE
Pišče išče piško, piška išče miško, miška išče hiško,
hiška pa je skrita, v nji tri zrna žita.
r

» *


* **
• *
m, ai
.» i	_<•	• *
Prašiček in ptiček in čriček so šli, so šli.
Prašiček je krulil vesel, nad njim ptiček letel, na ptičku pa čriček sedel in pel: Čri-čri,
prašiček in ptiček in čriček so šli, so šli.
Vlada odobrila ustrezni odlok
Svobodnejše poslovanje s tujino
RIM - Z oktobrom prihodnjega leta bodo italijanski državljani veliko svobodnejši v svojih poslih s tujino. Tako je sklenila vlada, ki je v petek pripravila ustrezni odlok. Trenutno gre sicer še za okvirni ukrep, ki potrebuje veliko dopolnil ki pa postavlja povsem na glavo dosedanja načela o poslovanju s tujino, ki so prepovedovala vse, razen tega, kar ni ministrstvo izrecno dovolilo, po novi praksi pa bo dovoljeno vse z izjemo tega, kar bo vlada začasno prepovedala. S tem odlokom, po besedah ministra za zunanjo trgovino Ruggera, Italija stopa v krog razvitih demokracij in se pripravlja na uvedbo skupnega evropskega trga, ki bo začel veljati leta 1992.
Ko bo odlok začel veljati, bodo lahko italijanski državljani, ki živijo več kot dve leti na tujem, svobodno izvozili svoje kapitale, dovoljena bo soudeležba pri tujih finančnih družbah in holdingih, sproščene bodo investicije v vrednotnice, ki so tudi izven tržišča EGS, odpravljene bodo sedanje omejitve, ki dovoljujejo investicije samo v tiste tuje sklade, ki imajo tudi italijanske vrednotnice. Prav tako bodo odpravljene omejitve za tiste, ki bi želeli posojati denar tujim upnikom, možno bo kupiti hišo na tujem in ne bo treba več dovoljenj za upravljanje posestev ter nepremičnim na tujem. Italijanska podjetja, ki delujejo na tujih trgih bodo lahko odprle račune v valuti
brez doslej potrebnega dovoljenja, pri uvozu in izvozu pa bodo podjetja lahko dala partnerjem odlog za plačila izvoženih proizvodov, prav tako pa bodo lahko vnaprej plačevala uvoženo blago. Prav tako ne bo treba več dovoljen za prodajo ali nakup licenc, pa tudi tujci, ki želijo odnesti v tujino depozite, ki so jih zbrali v Italiji, ne bodo potrebovali več dovoljenj.
Po računih ministra za zunanjo trgovino bo to izzvalo premik približno 10.000 milijar lir, vendar ob odlivu italijanskega kapitala na tuje računajo tudi na priliv tujega kapitala v Italijo. Poleg tega bo vlada imela vselej možnost, da poseže v zaščito lire in italijanske plačilne bilance, vendar bodo ti posegi odslej časovno omejeni.
Odlok bo uresničen postopno. Po sedanjem načrtu naj bi 30 dni po objavi v uradnem listu začela veljati določila o administrativnih sankcijah z dodatnimi jamstvi za tiste italijanske državljane, ki bi kršili sedanje valutne predpise. Do konca decembra bodo pripravili odloke za uresničitev določil o sprostitvi, do marca prihodnjega leta bodo uskladili vse valutne predpise ter jih zbrali v enotno besedilo, z majem 1988 bodo pripravili nove administrativne predpise za banke in operaterje, z oktobrom prihodnjega leta pa bo začel veljati odlok v celoti. V pripravi je tudi ukrep o valutnem odpustu.
I
J
patronat inac svetuje
Do minimalne pokojnine po konvenciji
Vpr.: »Na vaš naslov se obračam s pro- italijanskem nosilcu zavarovanja INPS pravšnjo za pojasnilo v zvezi z uveljavljanjem ^zaprav redno plačani zavarovalni prispevki za
italijanske pokojnine po mednarodni konvenciji med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1957. Iz članka v Primorskem dnevniku z dne 13.9.1987 je razumeti, da po zgoraj navedeni konvenciji lahko uveljavlja sorazmerni del italijanske pokojnine vsakdo, ki je bil zaposlen v Italiji, ne le kdor je služil vojaški rok. V kolikor je tako, vljudno prosim, da mi odgovorite s pojasnilom.
Moj osebni primer je naslednji: 1974. leta sem bila upokojena s polno delovno dobo - 35 let službe. Delovna doba se mi šteje od leta 1939. Do leta 1945 znaša torej šest let službe pod Italijo. Če za ta del delovne dobe lahko zaprosim za sorazmerni del italijanske pokojnine, bi to vsekakor storila, tudi zato, ker moja polna pokojnina ne dosega minimalne italijanske. Vedeti pa bi morala, na kateri naslov se je treba obrniti. Ako je mogoče, da mi v tej zadevi pomagate z obrazložitvijo, se vnaprej iskreno zahvaljujem.«
V. A. - Ilirska Bistrica
Odg.: Naša cenjena bralka je povsem pravilno doumela, katerim zavarovalnim pogojem mora jugoslovanski državljan zadostiti, da lahko uveljavi sorazmerni del pokojnine po italijansko-jugoslovanski konvenciji. Ob redni zaposlitvi dozoreva pri socialnem zavodu zavarovalna doba, ki je osnovni predpogoj za pridobivanje pokojninskih pravic in tej dobi so zaradi sličnosti izrecno parificirani simbolični prispevki za služenje vojaškega roka. Torej ne more biti nobenega dvoma, da ima redna delovna doba enako veljavo in proizvaja isti učinek kot vojaško obdobje. Seveda je pri tem poglavitno vprašanje, če so bili pri
delovno dobo 1939-1945. Pogostoma namreč ugotavljamo, da v predvojnem obdobju niso bile poravnane socialne dajatve in v tem primeru nič ne zaleže morebiten vpis zaposlitve na delovni knjižici, ki nima pravne veljave. V vašem primeru ni nujno, da je akreditiranih vseh šest let, ampak zadostuje že en sam tedenski prispevek za apliciranje konvencije in pridobitev razlike do minimalne italijanske pokojnine z desetletnim retroaktivnim učinkom (osnova bi bila jugoslovanska pokojnina iz leta 1978).
Kaj vam je torej storiti? Običajno svetujemo strankam, naj vložijo zahtevek na teritorialno pristojno območno enoto SPIZ, ker je tako postopek krajši. V vašem konkretnem primeru pa je položaj nekoliko drugačen. Praviloma bi morali vložiti na INPS prošnjo za izstavitev osebne knjižice in tako bi ugotovili, če v Italiji sploh obstaja vaša zavarovalna pozicija. Ker pa bi bilo treba na odgovor čakati več mesecev in bi tako potencialno izgubili del zaostankov pokojnine, vam svetujemo, da preko patronata vložite na INPS v Trstu prošnjo za priznanje sorazmernega dela pokojnine. Če ne bodo našli zavarovalnih prispevkov, bo prošnja brezpredmetna in jo bo INPS arhiviral. V nasprotnem primeru pa bo stekel običajen postopek preko Vidma do Ljubljane, kjer vam bodo seveda znižali zavarovalno dobo in vam ponovno odmerili pokojnino, ker pač isto obdobje ne more biti priznano v obeh, državah. Prošnji morate priložiti družinski list in potrdilo o državljanstvu, na finančni inten-danci v Trstu pa si boste morali priskrbeti davčno številko.
Ureja BORIS SIMONETA
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Zagotovila pred pogajanji
Po zaključku glavne turistične sezone, ko je povpraševanje po dinarju med tujci, ki so se sicer odločali za dopust v Jugoslaviji, uplahnilo, je dinar spet skočil na tečajno drsalnico. Drsi vztrajno in silovito, ne da bi bilo videti, kjer je konec drsalnice in pri kateri tečajni vrednosti se bo ustavil. Nekajmesečne stabilnosti, ko je poletna vrednost celo prerastla spomladansko, ni več. Toda zvezni minister za finance Svetozar Rikanovič napoveduje, čeprav dokaj posredno, da se dinarju le pišejo lepši časi. Če ne njemu, pa vsaj tistim, ki ga varčujejo.
Takšna napoved ni bila povsem naključna. Zvezni finančni minister je dal takšno zagotovilo pred potovanjem na pogajanja o odplačevanju jugoslovanskih dolgov. Pravzaprav niti ne gre za prava pogajanja, ampak za pripravo na taka pogajanja. V Washingtonu bo namreč nekaj pomembnejših sestankov med svetovnimi upnicami in dolinicami (skupščina Mednarodnega denarnega sklada, skupščina Svetovne banke, ministrski sestanek skupine 24,...). Na take sestanke pa je treba z napovedmi in obljubami, s polno torbo ukrepov torej, ki jih je treba imeti pri sebi zaradi klavrnega finančnega položaja v samem gospodarstvu in dokaj neuspešne gospodarske politike.
Za tujega poslovneža, ki ni seznanjam z jugoslovansko denarno politiko, bodo predlogi ukrepov za ozdravitev dinarja povsem presenetljivi: vprašal se bo namreč, kako lahko gospodarstvo sploh deluje, če ni vsega tega, kar minister napoveduje, da bo. Minister namreč napoveduje, da bo dinar končno le dobil pravo ceno: prava cena pa je v tem primeru realna obrestna mera.
Ali drugače: v bodoče naj bi bilo zagotovljeno, da bi varčevalec dobil od obresti več, kot pa mu poje inflacija. Dinar naj bi torej dobil tržno ceno. Ker pa te cene ne more kar nekdo določati, saj potlej ni več tržna, bo treba sprožiti tudi druge tržne mehanizme na finančnem področju. Rikanovič zato pravi: prepovedati je treba samoupravno sporazumevanje bank o višini obresti. To, kar je napovedano, pa ni mogoče izpeljati, če banke ne postanejo bolj samostojne, kot so bile doslej. Poslovne banke morajo torej postati finančna podjetja, od njihovega poslovanja pa mora biti odvisen tudi poslovni uspeh.
Vse, kar napoveduje finančni minister, je precej v nasprotju s tem, kar je zdaj v veljavi. Zdaj obrestno mero, po kateri morajo denar obrestovati banke, določa zvezna vlada preko sveta guvernerjev, saj narodna banka določi, kolikšna je eskontna stopnja za pri njej izposojen denar. (Trenutno je na primer obrestna mera nastavljena pri 91 odstotkih, čeprav je inflacija že zdavnaj zbezljala krepko čez sto odstotkov). Vlada natančno predpisuje bankam, kam lahko plasirajo denar, koliko ga lahko uprabijo za določene namene... Kot se je najbolj nazorno pokazalo ob menični aferi, pa banke niso samostojne niti takrat, ko gre za najbolj rutinske bančne posle in zaradi tega denar ubira najrazličnejše, zelo zavite poti, ki so sicer v normalno finančno urejenih državah vsaj močno nenavadne, če že ne strogo prepovedane.
Star model, ki je zdaj v veljavi, se bo torej moral umakniti novemu. Pravzaprav niti ne gre za izrazito zamenjavo, ampak za počasno približevanje nekaterim normalnim svetovnim finančnim maniram. To približevanje traja že nekaj časa, saj so pri nas začeli govoriti o realnih obrestih že takrat, ko je takšne obresti zahteval Mednarodni denarni sklad. Pogajalci iz naše dr-
žave so takrat na takšno zahtevo pristali, saj je bil z njo povezan celoten program odložitve plačila dolgov; takrat pa realne obresti vendarle niso bile upeljane, ker je bilo preveč ideoloških, pa tudi kar precej povsem primitivnih nasprotovanj, češ: ta tujina nas že ne bo učila, kako je treba delovati v socialističnem gospodarstvu. Za vsemi temi ideološkimi in primitivnimi protika-pitalističnimi oporekanji je bil povsem določen (denarni) interes, ki so ga na ta način uveljavljali tisti, ki so bili največ dolžni in ki so še naprej hoteli dobivati naposodo poceni denar. Ta denarni interes dolžnikov se je odkrival izjemno počasi in sorazmerno z »odkritji« se je obrestna mera počasi tudi približevala realni.
Tak proces pa teče značilno počasi na vseh finančnih področjih. Neprestano je čutiti željo, da bi bile finančne zadeve urejane čimbolj tržno, kar naprej pa v vladajočih finančnih krogih predpisujejo, določajo in odrejajo, kako in kam z denarjem. In prav ta vlada, v kateri je od vsega začetka finančni minister prav ta Rikanovič, ki zdaj napoveduje več tržnih elementov, je reagirala povsem državno, birokratsko, ko je lani ob rastoči inflaciji znižala obrestno mero, ki je pred letom z močno transfuzijo novega denarja še povečala inflacijske učinke, ki je močno zadrževala precenjeno tečajno vrednost dinarja in s tem naredila izvozu veliko škode, ki je obdržala močno škodljive limite za bančna posojila, ki nikakor ne najde nobene rešitve za odpravo velikanskih notranjih dolgov, ki spreminja narodno banko v nekakšno poslovno banko, ki priznava, da finančnih tokov njene službe ne zmorejo nadzirati...
Ali gre takih napovedim verjeti?
Očitno je vse odvisno od tega, koliko se bo uspela finančna politika odlepiti od siceršnje politike in od njenih dnevnih političnih zahtev in potreb. Pritisk te politike je po vsem sodeč mnogo močnejši, kot pa si predstavljamo in strahovito močno veže roke predlagalcem gospodarske politike. Zdajšnji zvezni vladi namreč ne bi mogli očitati, da se povsem nič ne zastopi na gospodarstvo, saj jo sestavljajo v glavnem sami ekonomisti. Žal pa je doslej delovala tako, kot da ji je ekonomska abeceda tuja. Zato ne bi smela presenečati izjava finančnega ministra Rikanoviča, ki je javno dejal, da bo - naj se sliši še tako absurdno - zdaj, ko je menična afera povzročila skoraj bankrot jugoslovanskega gospodarstva, mnogo lažje najti pot k solidnejšemu finančnemu sistemu in drugačnemu odnosu do domače valute.
Za našo državo je torej dobro tisto, kar je za druge povsem pogubno. Zal je v tej trditvi veliko, veliko resnice. Toda - bodo tuji finančni krogi razumeli takšen absurd?
JOŽE PETROVČIČ
■ TITOVO VELENJE — Eno glavnih vodil sozda Gorenje je kar največje odpiranje v Jugoslavijo in v svet. Tako so predstavniki gospodarske organizacije pojasnili predsedniku zveznega komiteja za industrijo in energetiko Ocvirku in predsedniku republiškehga komiteja za industrijo in gradbeništvo Ocvirku. Med obiskom so zastopniki Gorenja predstavili načrte za programsko prestrukturacijo in tehnološko posodobitev proizvodnje. V Gorenju si prizadevajo, da bi pripravili kar najbolj kakovostne investicijske načrte in bi zagotovili uresničitev posameznih naložb v predvidenih rokih.
Napačno bi bilo misliti, da se denarni zavodi pojavijo v javnosti le ob občnih zborih. Nasprotno lahko trdimo, da so stalno prisotni in da so s svojim vsestranskim delovanjem na razpolago gospodarstvenikom in drugim krogom naše zamejske stvarnosti. Zavodi uresničujejo nekatere akcije skupno, združeni v sekciji. Med take pobude bi uvrstili izdajo Galebovega šolskega dnevnika. Predstavitev publikacije, ki je bila pred desetimi dnevi v Doberdobu, je bila le povod za razgovor med vsemi ravnatelji slovenskih šol in predstavniki dengrnih zavodov, ki so podčrtali, da predstavljajo danes te ustanove velik in neobhodno potreben gospodarski potencial, ki zaposluje skoraj 300 ljudi, v glavnem mladih. Gospodarski razvoj omogoča, da se mladina zaposli tudi v drugih vejah gospodarstva. Zaradi tega je potrebno, da šola pripomore k razvoju mladine, ki naj bi se srečala z življenjskimi odgovornostmi zrelejša in s poglobljenim znanjem. Nihče ne zahteva, da bi iz šol izšli že strokovno formirani kadri, lahko pa pričakujemo, da jim bo šola dala osnovno znanje in voljo do dela in do nadaljnega poglabljanja svojega znanja.
Ravnatelji šol so ugotovili, da so denarni zavodi že mnogokrat podprli pobude raznih zavodov, šole pa bodo morale, žal, tudi v bodoče računati na njihovofinančno pomoč, saj so državna sredstva le prepičla za uresničitev vseh načrtov in pobud. Prišlo je tudi do konkretnih predlogov za sodelovanje: ravnatelji naj bi seznanili denanr-ne zavode z imeni najboljših dijakov, zavodi pa bi jih, seveda če bo to potrebno, finančno podprli ob vpisu na univerzo ali pri strokovnem-usposabljanju s postdiplomskim študijem. Na tak način bi skupaj gradili kadre.
Menimo, da je to prvi a vendar važni korak k plodnejšemu in trajnejšemu sodelovanju med šolami in denarnimi zavodi. Tudi v posameznih denarnih zavodih so v teku ali so že bile izvedene določene zanimive pobude.
Pri Kmečki banki v Gorici se pripravljajo na dograditev sedeža. Poslovanje se je namreč v zadnjih letih tako razvilo, da so postali današnji
Sodelovanje slovenskih bank in šol za usposabljanje strokovnih kadrov
prostori pretesni. Upraviteljem je uspelo dokupiti dve nadstropji v sosednji stavbi vedno na Korzu Verdi, kar omogoča, da se poslovni prostori povečajo za nadaljnih 350 kvadratnih metrov. Sedaj bodo lahko nemoteno razvili nove dejavnosti, ki jih zahtevajo klienti, in sicer borzne posle, poslovanje z vrednotnicami in državnimi obveznostmi ter vlaganja v različne sklade. Ravno tako bo dobil blagovni oddelek več prostora, kar bo omogočilo še učinkovitejše poslovanje s tujino. Ravno tako dobro napreduje gradnja novega in sodobnega sedeža Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Temelji so bili dograjeni in že polagajo prvo ploščo. Izvajalec del, gradbenik Dušan Pangerc, nam je zagotovil, da ne bi smelo priti do zamud pri izvajalnih delih saj je tudi vreme v septembru bilo naklonjeno hitremu napredovanju gradnje. Kljub tem finančnim in organizacijskim naporom je upravni odbor pomislil na svoje člane. Preteklo nedeljo je bila namreč v prostorih prosvetnega doma na Opčinah vrtna veselica za vse člane. Kulturni program je slonel na nastopu harmonikaškega ansambla Syntesis 4 pod taktirko dirigenta Klavdija Furlana. Mladi, a že priznani glasbeniki so izvedli razne skladbe iz svojega programa; sledil je nastop domačega iluzionista Vikija, ki se je predstavil zbranemu občinstvu z novim in zahtevnim repertoarjem vragolij. Pod noč je stopil na oder še ansambel Lojzeta Furlana, ki je pripomogel, da se je prijateljsko in vedro razpoloženje še bolj razživelo.
Na isti dan je hranilnica v Doberdobu pripravila za svoje člane strokovno ekskurzijo v sosednje kraje. Zadružniki so se s tremi avtobusi najprej poda-
li v Spilimbergo, kjer so si ogledali predelovalni mlekarski obrat in prašičjo farmo. Sledil je ogled pršutarne v San Daniele del Friuli ter vzorno urejene kmetije in kleti v Gosi. Ekskurzijo so člani zaključili v Vivaru z ogledom agriturističnih objektov.
Pri Tržaški kreditni banki je med tem časom stekel postopek za uresničitev sklepov izrednega občnega zbora, na katerem je bilo določeno, da se glavnica dvigne od dveh milijard in 400 milijonov lir na 10 milijard. Delni-
čarji so sprejeli v preteklih dneh predlog o prevzemu brezplačnih dodatnih delnic in za odkup novih delnic po nominalni vrednosti 10 tisoč lir za delnico. V primeru, da bi ostale nekatere delnice neplasirane, bodo na razpolago tistim delničarjem, ki bi želeli povečati svojo udeležbo. Do konca meseca morajo delničarji sporočiti upravi svoje namene v pisni obliki z vračilom vnaprej pripravljenega obrazca.
V sovodenjski in nabrežinski posojilnici ni prišlo do posebnih akcij. V
Nabrežini se sicer pripravljajo za podeljevanje kmečkih kreditov, kar je že običajna jesenska praksa, kljub temu, da so danes pogoji za dodeljevanje novih kreditov strožji. Pred nedavnim je bil namreč objavljen odlok, da ne sme kreditna masa presegati povprečja kreditov, ki so bili priznani v februarju, marcu in aprilu. Ukrep je prizadel vse italijanske banke in zavodi bi morali sedaj odpovedati že dodeljene, a še ne izkoriščene kredite oziroma, bi morali poskrbeti za hitrejše vračilo že koriščenih sredstev. Tak poseg je iz komercialnih in praktičnih razlogov nemogoč. To dejstvo bo prisililo zavode, da vložijo na brezobrestni račun pri osrednjem italijanskem denarnem zavodu Banca dTtalia velika sredstva. Skratka do naslednje pomladi bo redna kreditna politika v kreditnih zavodih zelo otežkočena.
ODO KALAN
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V BANČNI SEKCIJI
za razvoj gospodarstva in v pomoč prebivalstvu
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH JfsssJ
MltANILNICA IN PPSOJILNICA OPČINE ■ TRST
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
Kmečka banka Gorica *
BČlKB
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Zaključne slovesnosti ob odprtju nove telovadnice ŠZ 01ympia
Konec tedna na pobudo Pokrajine
Kakovostno študijsko srečanje ob stoletnici Michelstaedterja
Po petkovi slovesnosti ob odprtju nove telovadnice ŠZ 01ympia pri Katoliškem domu v Gorici se je včeraj zjutraj pričel 4. mednarodni turnir v odbojki za Trofejo mesta Gorice v organizaciji Pokrajine. Najbolj primeren način da se primerno obeleži dogodek ob odprtju novega športnega objekta, ki je bil sicer zgrajen na zasebno pobudo, ki pa bo, kakor so na uvodni slovesnosti posebej poudarili, odprtega tipa, na razpolago vsem ljudem dobre volje, v korist skupnosti in v graditev trajnega sožitja med tu živečima narodoma. Turnir se bo sklenil danes dopoldne, medtem ko bo v popoldanskem času drugi in zaključni del otvoritvenih slovesnosti, tudi s telovadnimi nastopi, za katere so bili udeleženci petkove slovesnosti prikrajšani.
Poročali smo že_o nagovoru, ki ga je imel predsednik ŠZ 01ympia dr. Jože Vrtovec, ki je orisal dolgo in naporno pot od zamisli o gradnji telovadnice do uresničitve načrta. Poleg dr. Vrtovca je udeležence slovesnosti pozdravilo še šest govornikov. Goriški župan Scarano, ki je dejal, da trenutek ob odprtju takega objekta najbolj verno kaže pravo podobo goriške skupnosti ter napovedal skorajšnji začetek gradnje šolskega centra. Prizadevanja Dežele, da na primeren način podpre tudi zasebne pobude pri gradnji športnih objektov, so bila v ospredju govora dr. Maria Brancatija, deželnega odbornika, ki je na petkovi slovesnosti prerezal trak in s tem simbolično odprl telovadnico. "Sleherno pobudo, ki služi zbliževanju ljudi in ki omogoča da živijo svobodno, smatramo tudi pri nas za pomemben dogodek", je povedal podpredsednik RK SZDL Ciril Zlo-
bec in izrazil zadovoljstvo, da se tudi v Gorici uveljavlja duh evropske civilizacije. Podobno je izzvenel tudi poseg predsednika Pokrajine prof. Cum-pete, ki je napovedal skorajšnji začetek mednarodnega simpozija o Mic-helstaedterju. Pokrajinski svetovalec dr. Mirko Špazzapan, ki je sicer govoril kot izvoljeni predstavnik SSk, je skušal poudariti pomen samoiniciative goriških Slovencev. Pomen pobude je podčrtala tudi predsednica SSO Marija Ferletičeva, medtem ko je prof. Aldo Rupel, ki je pozdravil v imenu SKGZ in ZSŠDI ugotovil, da je odprtje
telovadnice res pridobitev, ki pa nas ne sme uspavati, kajti še zmeraj, kljub temu, da smo si v mestu zgradili v zadnjem času nekaj objektov, nismo dosegli stanja v obdobju začetka stoletja.
Slovesnosti se bodo sklenile danes popoldne ob 16. uri, ko bo nastopila godba na pihala iz Prvačine, pevski zbori, ko bodo spet na vrsti govori in tudi telovadni nastopi. V prihodnjih dneh pa se bo v telovadnici pričela redna dejavnost.
(Posnetek je s petkove slovesnosti, pred mikrofonom dr. Jože Vrtovec.)
Predsednik Pokrajine prof. Silvio Cumpeta je skupaj z odbornikom za kulturo odv. Marinom De Grassijem in prof. Elviom Guagninijem včeraj predstavil posvet, ki ga ob 100-letnici rojstva Carla Michelstaedterja prireja v četrtek, petek in soboto pokrajinska uprava.
Ne gre zgolj za celebrativno pobudo, je dejal Cumpeta in podčrtal, da je obletnica zgolj povod za poglobljen, ne retoričen pač pa kritičen posvet o vznemirljivi in večplastni osebnosti goriškega filozofa, ki si je pri samih 23 letih vzel življenje. Posvet je še pomembnejši v trenutku, ko se v raznih krajih odkriva ali bojle vrednoti evropska dimenzija tega velikega Goričana. Ob Michelstaedterju je treba ponovno odkriti dober del goriške preteklosti in kulture prejšnjega stoletja je pristavil odbornik De Grassi.
Znanstveni koordinator tridnevnega srečanja, prof. Elvio Guagnini, je povedal, da bo pravzaprav posvet združil v celoto ločene pobude, ki so jih načrtovali na univerzah v Trstu in v Rimu. Na povabilo. Goriške pokrajine so se raje odločili za srečanje v Gorici, ki obeta pomembne rezultate. Prisotni bodo namreč vsi pomembnejši poznavalci Michelstaedterja iz Trsta, Rima, Firenc, Turina pa tudi iz Francije in Avstrije. To v trenutku, ko sta komaj izšli dve knjigi o njem in je v teku ponatis zbirke njegovih poezij.
Program posveta je dokaj obsežen, saj je predvidenih okrog 30 poročil in posegov. V četrtek ob 9.30 bo v avditoriju v Ul. Roma uvodni del, na katerem bodo govorili prof. Alberto Asor Rosa in prof. Sergio Campailla z uni-
Flash moda še do jutri
' . Še danes in jutri se na razstavišču nadaljuje sejem Flash moda, na katerem približno 200 razstavljavcev prikazuje modne novosti za jesensko-zimsko sezono. Oba dneva bo ogled od 10. do 22. ure.
Danes ob 10. uri bo v konferenčni dvorani posvet o proizvodnji in distribuciji v modnem sektorju. Ob 11. uri bo zbor starih avtomobilov triumph. Defileji bodo v halah A in B ob 11.30, 12.30, 16. in 20. uri. Popoldne ob 15. bodo stilisti iz naše dežele, z Dunaja in iz Zagreba prikazali najriovejše modne pričeske. V konferenčni dvorani bodo predvajali film »Via Montenapoleone« (ob 17. in 19. uri). Elitno srečanje se obeta ob 20.30 v paviljonu D, kjer bo Maria Giovanna Elmi predstavila kolekcije visokomodnih kreatorjev.
Sejem, na katerem so poleg modnih novosti na ogled stare obleke, čipke in druge zanimivosti, se jutri zaključi z defileji v popoldanskih urah in prikazom modnih pričesk ob 20.30.
Zimski urnik trgovin
S prehodom od legalne spet k sončni uri prihaja tudi do sprememb v urnikih odprtja vseh trgovin ter javnih lokalov. Z jutrišnjim dnem stopa namreč v veljavo zimski urnik.
Pri tem velja opozoriti, da lahko vsak trgovec izbere sebi najustreznejši urnik. Goriški župan je namreč določil le to, da skupni urnik ne sme presegati osmih ur dnevno, trgovci pa se lahko odločijo tudi za non stop odprtje lastnih trgovin. Vse trgovine lahko poslujejo - kot rečeno največ 8 ur -
OB 90-LETNICI SVOJEGA DELOVANJA NUDI URARNA-ZLATARNA
Šuligoj
(1897-1987)
POSEBNE POPUSTE Gorica - Ul. Carducci 49 - Tel.: 85-657
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE

S.R.L.
GORICA — Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala)
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
ZVEZA SLOVENSKIH
KULTURNIH DRUŠTEV
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
vabita v petek, 2. oktobra, ob 20.30 na
PREDSTAVITEV GLEDALIŠKE SEZONE IN POGOVOR 0 NAŠEM GLEDALIŠČU
Srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma.
Vabljeni vsi ljubitelji gledališča in vsi, ki bi radi kaj povedali, pa najsi gre za želje in priporočila, kakor tudi za kritiko.
BREZPLAČNO zavarovanje za eno leto kasko kraja požar
preostali dolg
v sodelovanju s
CARMCA
assicurazioni
To so posebni »dodatki«, ki ti jih ponujamo.
Poznaš pa tudi naše običajne ugodnosti pri financiranju (visok znesek, dolga odplačilna doba, hitra razpoložljivost sredstev in izredno nizki stroški).
Preden se odločiš za nakup novega avtomobila, obišči eno od naših podružnic in zaprosi za podrobnejše informacije.
Veseli bomo, če ti bomo lahko s številkami dokazali, da je
Pt^OfNl

OSEBNO POSOJILO S SERIJSKIMI »DODATKI«
CASSA
JO Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
		
	fifS	OSEBNO POSOJILO S POSEBNIMI »DODATKI«
med 7.30 in 19.30, vsako spremembo pa morajo sporočiti najmanj sedem dni pred uvedbo poveljstvu mestnih redarjev.
Večina trgovcev se bo po vsej verjetnosti posluževala sledečega, "tradicionalnega" urnika:
trgovine jestvin, prodajalne zelenjave, samopostrežne trgovine: od
8.20 do 13. ter od 16. do 19. ure:
trgovine z raznim oz. uporabnim blagom: od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure;
mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ter, ob sobotah in pred prazniki, od 16.30 do 19. ure ;
prodajalne mleka in kruha: od 7.
ure do 12.30 ter od 16. do 18.30.
' kramarji morajo upoštevati urnik, ki je predviden za redne trgovine z enakovrednim blagom; ta urnik ne velja ob četrtkovih sejmih, ko je urnik od 8. do 13.30.
trafike in prodajalne časopisov: od
8. do 13. ure ter od 15. do 19.30.
javni lokali: okvirni za vse obvezni urnik je od 7. do 21. ure (vendar z možnostjo dveurne zapore v popoldanskem času), fakultativno pa so lokali lahko odprti med od 5. uro zjutraj in 1. uro ponoči.
Nesreča v Sovodnjah
V prometni nesreči, včeraj nekaj po 14. uri v Sovodnjah, se je ranil 14-letni Cristian Venturoli iz Gorice, Ul. Montenero 58. Z motornim kolesom je trčil v parkiran avtomobil. Zaradi zloma piščali na desni nogi in drugih poškodb, se bo moral zdraviti 60 dni.
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 20. 9. do 26. 9. 1987
RODILI SO SE: Gianpiero lurig, Fe-derico Moise, Giulio Fontanali, Pame-la Knez, Andrea Misdaris.
UMRLI SO: 63—letni upokojenec Normanno Nannini, 90—letna upokojenka Maria Visintin vdova Brugliera, 79—letna upokojenka Giuliana Nemec vdova Borsi, 93—letna upokojenka Čarobna Furlani, 80—letni upokojenec Giovanni Covini, 92—letna upokojenka Assunta De Donno vdova Specchia, 60—letni upokojenec Giaco-mo Andreossi, 59;—letni delavec Virgi-lio Medeot, 80—letni upokojenec Mic-hele Bajt, 89—letna upokojenka Cle-mentina Millatovich, 74—letni upokojenec Marino Vescovi, 60—letni delavec Gino' Maraž, 86 — letna upokojenka Anna Franco vdova Gero-lini.
POROKE: elektrikar Valter Lavaro-ni in uradnica Patrizia Zanuttini, podoficir letalstva Luca Gori in gospodinja Anatonella Masia, uradnik Paolo Virgulin in uradnica Lori Godarin, uslužbenec poštne uprave Sergio Bosco in uradnica Andreana Bordon, strojni tehnik Moreno Furlan in bolničarka Antonella Cotič, tehnični risar Carlo Gandolfi in risarka Alessandra Villani.
OKLICI: delavec Paolo Perini in uradnica Anna Miotti, delavec Alfredo Gabbana in delavka Silvana Malic, železničar Giorgio Sonson in uradnica Laura Vuga.
verze La Sapienza v Rimu ter prof. Marco Cerruti s Turinske univerze. Posvet se bo nadaljeval do sobote, ko bodo dopoldne še zadnja predavanja ter zaključna okrogla miza. Dopoldanska zasedanja bodo v avditoriju, popoldanski del pa v Attemsovi palači.
Obvestilo Občine
Poročali smo, da je Dežela pred kratkim, na podlagi zakona 18 od lani, načelno odobrila financiranje načrtov za prenovo starih stanovanjskih stavb v Gorici, za 12,5 milijarde lir. Z Občine so sporočili, da so roki za začetek izvajanja posameznih načrtov, oziroma za predložitev dokončne prošnje in dokumentacije, izredno kratki. Zlasti zadeva to financiranje za posodobitev in preureditev 233 stanovanj, za kar namerava dežela izdati 3,5 milijarde lir. Nujno je da podjetja, oziroma zasebniki, ki so do maja vložili prošnjo za vključitev v splošni načrt prenove, zdaj dostavijo na Deželo do-kočno prošnjo za dodelitev financiranja. Prošnje je treba poslati izključno preko Občine. Občina ima v tej fazi možnost, da določi prednostni red v primeru, da se bo nabralo več prošenj, kakor je bilo predvideno. Vsekakor so te dni obnovili delovno skupino, s ciljem, da bi interesentom pomagala pri pripravi potrebne dokumentacije. Interesenti naj se javijo čimprej, najkasneje pa do 8. oktobra v uradu za urbanistična vprašanja, Mazzinijeva ulica 17, 2. nadstropje, kjer bodo prejeli vsa pojasnila, glede točne izpolnitve prošenj. Dokumentacijo bo morala občina dostaviti na Deželo do 15. oktobra.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev javlja, da bo od 1. oktobra spet rekreacijska telovadba in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure v telovadnici Kulturnega doma.
Seja uporabnikov Kulturnega doma (dvorane) bo v torek, 29. septembra, ob 18. uri v mali dvorani.
Košarkarska sekcija ŠZ Dom obvešča, . da se bodo od torka, 29. t, m., dalje pričeli treningi za igralce minibasketa (letnik 76 in mlajši). Treningi bodo ob torkih in petkih v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 15. uri.
Na Valu 202 Radia Ljubljana bo jutri kmalu po 8. uri oddaja o slovenski prisotnosti v Gorici, ki jo je pripravil novinar Marjan Drobež.
kino
Gorica
CORSO 15.00-22.00 »007 zona pericolo-
Sd«.
VERDI 16.00-22.00 »Arma letale«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 16.00-22.00 »Arrivano i Flod-der«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 »Rotta verso la terra«.
Nova Gorica
SOČA 16.30-18.30 in 20.30 »Avtostopar«. DESKLE 17.00 »Racman Jaka in njegova klapa«. Ob 19.30 »Phenomena«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Jutri v Gorici, ob 9. uri, Belinda Peliz-zo vdova Franceschin, iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob izgubi naše predrage
Marije Butkovič vd. Pisk
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje ali darovali v dobrodelne namene.
Zahvaljujemo se g. dekanu Komjan-cu za pogrebni obred, sovodenjskemu ženskemu zboru za ganljivo petje in dr. G. Tavčarju, ki nam je vedno stal ob strani.
Ljubka z družino
Sovodnje, Štandrež, 27. 9. 1987
Ob 60-letnici
tržaškega
skladatelja
Prvo srečanje s Pavletom Merkujem
FABIO NIEDER
Pred kakimi dvanajstimi leti se 'mi je pozimi večkrat pripetilo, da sem stal na avtobusni postaji v Ulici Ros-setti in čakal, da bi se po daljši poti peljal do griča Svetega Alojzija, kjer sem takrat stanoval. Vedel sem, da je tržaški slovenski skladatelj Pavle Merku stanoval sprva v tistem drevoredu, ki sem ga v svoji domišljiji istovetil z elegijsko zvočnostjo godal. Osebno ga nisem nikoli spoznal in dotlej tudi nisem imel priložnosti, da bi se seznanil z njegovo glasbo. V tistih letih sem bil namreč ves prežet z dunajskim glasbenim ekspresionizmom. Slastno sem prebiral Srečka Kosovela in se noč in dan napajal s Heinejevo romantično liriko. Zdelo se mi je, da nista slutnja smrti v Kosovelovi liriki in zemske glasbene strukture Dunajčanov nekaj povsem preteklega in zaključenega. Vse prej, iz njiju je vela mogočna življenjska sila, ki se je skorajda izražala v podobi dreves, ki jih je na Ulici Rossetti stresala divja zimska burja. Nekoč sem na obisku pri prijateljih slučajno dobil v roke redukcijo Mer-kujevega Koncerta za violino in orkester v izdaji Hansa Geriga iz Kdlna. Naslov je bil dvojezičen, v nemščini in italijanščini, in zdelo se mi je, da sem v svojem slovenskem someščanu videl idealnega nadaljevalca tiste estetike in tistega kulturnega okolja. Imel sem občutek, da se je preko njegovega opusa v meni krepilo prepričanje o pripadnosti določenemu kulturnemu svetu, ki ni dovoljeval, da bi ga uničevalna in divja civilizacija izničila in vsrkala vase, temveč je zahteval svoje pravice in svoje mesto v sodobni stvarnosti. Tako sem se seznanil s Pavletom Merkujem.
Pravzorcj
Leta 1976 sem prišel do pravega spoznanja. Takrat je skladatelj dovrše-val opero »Kačji pastir«, v kateri medsebojno delujejo trije elementi: ljudsko petje, monotoni recitativo secco ter ekspresionistični pathos. Ti trije elementi dajejo konfliktu med vsakdanjo stvarnostjo in liričnimi sanjami izrazito čustveno napetost.
V času najinih dolgih večernih pogovorov sem večkrat slišal, kako je ponavljal in potrjeval misel o glasbeni napetosti in o nekem stalnem iskanju največje izrazne koncentracije z minimalnimi sredstvi. Razumljivo je torej, zakaj je Merkujeva pozornost osredotočena predvsem na omejene zasedbe, ki gredo do uporabe enega samega glasu oz. instrumenta. Mislim, da se pravzorci tega načina glasbenega ustvarjanja kažejo tako v monodični preprostosti ljudskega petja (in vsi vemo, koliko je Merku kot etnomuzikolog prispeval k spoznavanju kmečke ljudske pesmi zamejskih Slovencev) kot v partitah za violino oz. violončelo J. S. Bacha. Nikjer drugje' ni bil veliki nemški mojster zaradi omejenosti omenjenih instrumentov primoran posluževati se umetnosti aluzije. V primerih popolne homofonije namiguje melodična linija na stranske kontrapunkte in na zaporedja akordov. S tem postopkom je dal avtor prednost vodoravni dimenziji. V line-
arni pisavi se torej izraža najbolj značilno podajanje Merkujeve glasbene misli.
Pristno in nepristno ljudsko petje
Bilo bi težavno in mogoče neprimerno na tem mestu naštevati vse Merkujeve stvaritve, ki se bolj ali manj neposredno nanašajo na ljudsko petje: priredbe so zelo številne in namenjene najrazličnejšim zasedbam: od zbora a cappella, preko glasu s klavirsko oz. instrumentalno spremljavo do lirične opere, v kateri ljudsko petje zlije s heterogenimi stilemi (naslednja Merkujeva lirična opera nam bo nudila še bogatejšo snov za analizo in razpravo). Lahko bi rekli, da se Merkujeva lirična narava odlično sklada z mrtvaškimi, a kljub temu nadvse poetičnimi verzi Svetlane Makarovičeve. Iz tega skladja bodo kasneje nastale vse avtorjeve najboljše opere. Naj omenimo le nekatere, kot so »Kačji pastir« in »Vojskin čas«. Med deli, v katerih avtor podčrtuje težnjo k esencialnosti, sta gotovo »Pelin« za mezzosopran in »Dvanajsta ura« za sopran. V tej zadnji skladbi je mrtvaško gledanje na svet izraženo s preprostim in metrično enakomernim tonom ljudske balade: to enakomernost bi lahko primerjali s kazalcem na uri, ki nam s sadično odločnostjo znova in znova ponazarja sintetične podobe neizprosnega in ha-luciniranega sveta. Fraze so kratke in krčevite, usta se v njih podajanju skorajda zvijajo v mrtvaški spaki. Številčnica Merkujeve ure obsega v prvi od
skupnih treh lirik dvanajst sekvenc, od katerih se vsaka deli na dve enoti: prva, objektivna in mehanska, nam ponazarja pot, ki jo kazalec preteče v eni uri. Drugi del sekvence pa nam le bežno nakazuje raztrganost in razcef-ranost človeške eksistence. Dvanajsta ura odbije brez vsakega glasbenega odziva, kakor da bi bil molk glavni cilj, po katerem je vsa lirika stremela od vsega začetka. Zadnje besede odzvonijo ob spremljavi praznih kvint, v katerih se nenadoma zasluti mrliški zadah, ki veje iz Bergovega »Violin-konzerta«. Navidezni ljudski ton, v katerem okamenijo še tako dramatične podobe, se ponavlja tudi v sledečih lirikah, ki nosita naslov »Uspavanka« ter »Lovec«.
Skladbe za enega izvajalca
Posamezni deli namišljenega godalnega kvarteta za violini, violo, violončelo in kontrabas si diahronično sledijo s skladbo »Ouattro monologhi per archi«. Kompozicijski postopek stavka »Calmo espressivo« za violino pripelje poslušalca v sledečo »Epistola a Giam-paolo de Ferra« za violončelo in instrumentalno spremljavo: iz inertne zvočnosti praznih strun se razvije napetost, ki nas s postopnim kopičenjem glasovnih višin privede v »Climax«, kjer se pojavijo troglasni oz. štiriglasni akordi. V drugi polovici skladbe je nato opaziti počasen prehod do naj-nižjih registrov, kot da bi se morala v prvem delu skladbe nabrana energija sprostiti preko počasne prekapi. V na-
slednji skladbi, ki nosi naslov »Alba«, postane tonaliteta jasnejša. Namig v naslovu, ki nas spominja na trubadursko pesem, je s subjektivnim avtorjevim hotenjem v istem razmerju, kot so si bile navidezno ljudske oblike samospeva s svojo dramatično vsebino. »Madrigale« za violončelo nas po svojem značaju spominja na »Schwung« in na njegovo romantično naravo, ki bi jo lahko istovetili celo s Schumannovo. V tem delu je večkrat opaziti avtorjevo namigovanje na programsko glasbo, ki se nato razvije v čisto glasbeno obliko.
Nemirni crescendo drobnih kromat-skih fragmentov privede do kratke, a nadvse lirične in zgovorne epizode. S prsti trzani akordi označujejo osrednji del skladbe, ki ima skoraj vlogo »Tria«. Ob povzetku začetnih elementov lahko nato sledimo nastanku nove melodične tonalne enote, ki zablesti kot sončni žarek in nato zaključi stavek. V zadnjem stavku te originalne »Suite«, t.j. v »L’epistola a Franco Fe-ruglio« za kontrabas, pa nas avtor preseneti z nenehnimi spremembami intervalov. Dolga elegična monodija, ki jo le tu pa tam prekinjajo nasprotujoči si elementi, kot na primer »gettati« na mikrotonalnih višinah in »pizzicati« starodavne furlanske ljudske pesmi, se postopoma povzpenja od najglobljih zvokov do naj višjih registrov kontrabasa.
V skladbi »Metamorfosi di un canto popolare« za rog v F se prelivata dva najznačilnejša Merkujeva pristopa k etnomuzikalnemu gradivu, in sicer ob-
jektivni prikaz ljudskega petja v uvodnem delu skladbe, nato pa proces subjektivne metamorfoze. Že od tretjega takta dalje naletimo na modulacijo, ki nas opozarja na deformacijo intervalov in na večjo izrazitost ritmičnih shem. Skladba je zgrajena na osnovi že znane parabole napetost-oli-max-sprostitev.
»Pesem in ples« za flavto zajema svoje sestavine iz bogate avtorjeve zakladnice in vključuje oblike, kot so nokturno, Walzer, koral, uspavanka, tožba, rezijanski ples. Ti elementi se že prej pojavljajo v Merkujevem opusu, ki pa doživlja v različnih skladbah različne preobrazbe, tako da zasledimo v njegovi ustvarjalnosti določene stilne spremembe, ki označujejo njegovo rast in njegov razvoj.
Tudi »Tre invenzioni« za angleški rog tvorijo niz skladb, ki so si po značaju slične. Znanstveni naslov, s katerim jih je avtor označil, pa nas spominja na Bacha. Za te skladbe so značilni kromatični drobci v strogih ritmičnih shemah, ki nihajo med binarnim in ternarnim metrumom. Skladbe so kratke, napisane pretežno v hitrem tempu; začenjajo se skoro neslišno, da bi ne zmotile tišine, iz katere so nastale, in prav tako tiho se zaključijo. Večkrat te »Invenzioni« ne poznajo nasprotujočih si elementov in se razvijajo v ustvarjalni dialektiki binarnega in ternarnega metruma.
Zaključek
Če bežno preletimo Merkujev glasbeni opus, bomo takoj opazili veliko enotnost v njegovih stvaritvah in pa njegovo zvestobo moralnemu in etničnemu svetu, kateremu pripada in iz katerega izhaja. Ob svojem razvoju, ob spremembah in premislekih pa kljub vsemu kljubuje trenutni in kratkotrajni modi. Merkujev občasni pogled v stileme in materiale preteklosti, ki ga zaznamo tudi pri mnogih drugih sodobnikih, ostaja vedno nekaj popolnoma imenitnega v njegovem glasbenem čutenju. Popolno skladnost je opaziti tudi v izbiri poezije, kot je Makarovičeva, za katero je mogoče iskati premise v dolgem Merkujevem sožitju s Kosovelovo liriko. Kako bi se tu ne spomnili na duhovno sorodstvo med glasbo A. Weberna in poezije H. Jone?
Prav v tem, da se identificira z »neštetimi življenji«, ki jih hrani ljudsko petje, doseže Merkujeva estetika svojo polnost, ta pa je seveda zelo tuja sterilnemu obrtništvu, ki vidi v človeku središče vsakega zanimanja.
Kateri boljši »motto« naj torej izberem za Opus dragega prijatelja Pavleta, če ne verz, ki ga je pesnik R. M. Rilke zabeležil v blestečem svetu Lepe Vide in izklesal v epilogu k Deveti elegiji? Prav ta verz, ki ne pozna razcepa med preteklostjo in bodočnostjo, naj bo tudi zaključek tega zapisa, ki sem si ga zamislil kot prisrčno voščilo Merkuju za njegovo 60-letnico: »Uberzahliges Dasein entspringt mir im Herzen.«
prev. SIMONA SLOKAR
Grafiki iz naše dežele na razstavi v Šumiju
Sumi, majhno rusko mesto, oddaljeno kakih 300 kilometrov od Kijeva, bo za nekaj dni nekakšno središče italijanske, oziroma kulture iz FJK. Tako sta se domenili novoustanovljeni združenji SZ—Italija in Italija—SZ, ki delujeta v interesu italijanskih delavcev in sovjetskih državljanov, ki so zaposleni pri izgrajevanju produkcijskega centra tovarne Danieli. Vodstvo te tovarne se je očitno zavedalo, da se dajo utrditi komercialni in industrijski odnosi predvsem z medsebojnim spoznavanjem kulture.
Med mnogimi prireditvami, ki se bodo začele danes v Šumiju, je tudi grafična razstava mojstrov iz naše dežele. Dali so ji naslov: Med včeraj in jutri, FJK kot kri-
žišče kulture, sodelovanja in miru. Razstava bo nato v Sovjetski zvezi za leto dni in jo bodo prikazali še v Kijevu, Rigi, Leningradu in Moskvi. Organizacijo je prevzela tržaška sekcija združenja Italija—SZ.
Ob tej priložnosti so pripravili tudi zajeten dvojezični katalog (v italijanščini in ruščini) z uvodnim razmišljanjem Giulia Montenera. Na razstavi pa sodelujejo tudi mnogi umetniki, ki so se rodili v FJK, a so svoje delovanje prenesli tudi v druga italijanska mesta in tujino. Med drugimi bodo svoja dela razstavljali tudi slovenski slikarji Marijan Kravos, Zoran Mušič, Klavdij Palčič, Lojze Spacal, Franko Vecchiet, Edvard Zajec in Edi Žerjal.
Hildegard Bayer
TEČAJI
NEMŠKEGA JEZIKA
Pooblaščena od Ministrstva za šolstvo
(Glavna direkcija za kulturne izmenjave) MD 18. 11. 1983
za otroke, dijake in odrasle
♦	prilagojeni urniki
♦	predavatelji v materinščini
♦	razredi z največ 10 slušateljev
VPISOVANJA SO V TEKU vsak dan od 16. do 19. (razen sobote)
TRST — Ulica Ginnastica 3, I. nad. — Tel.: 730037
Slovenski pianist Benjamin Šaver nastopil v openskem Prosvetnem domu
MARKO OZBIČ
Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin je tudi letos organiziralo vrsto glasbenih večerov v Prosvetnem domu na Opčinah.
V petek, 18. septembra, je v sklopu teh večerov nastopil 26-letni slovenski pianist Benjamin Šaver iz Nove Gorice. Klavir je začel igrati s petimi leti. Leta 1979 se je vpisal na ljubljansko Glasbeno akademijo v razred prof. Dubravke Tomšič-Srebotnjakove. Leta 1982 je zmagal na republiškem in na zveznem tekmovanju študentov glasbe. Dobil je Prešernovo študentsko nagrado za interpretacijo Lisztovega prvega klavirskega koncerta, na mednarodnem tekmovanju »Citta di Udine« je zasedel tretje mesto, v Barceloni se je na mednarodnem tekmovanju »Maria Canals« uvrstil med prvih deset. Sedaj se izpopolnjuje na Fakulteti muzič-ke umetnosti v Beogradu v razredu prot. Arba Valdme.
Koncertni spored je mladi umetnik sestavil iz znanih in manj znanih del baročnega in romantičnega obdobja. Predstavil nam je kar tri skladbe iz Lisztovega opusa, in sicer klavirske priredbe del drugih mojstrov.
Prva skladba koncertnega večera je bila priredba Bachovega Preludija in Fuge v a-molu BWV 543. Skladatelj je to delo priredil po orgelskem izvirniku. Skladbo je Bach napisal verjetno v srečnem obdobju, ko je prebival v Wei-marju (1708 - 1717). Spada gotovo med najbolj živa in navdušujoča skladateljeva dela, saj že po začetni kadenci v manualu sprosti svojo umetniško nadarjenost, ki še bolj preseneča, ko isti element preide v pedal. Fugina tema je v 6/8 taktovskem načinu. Traja celih pet taktov, kmalu pa se razvije v množico arabesk, barv in tonskih efektov, ki nastanejo v čudovitem perpetuumu mobile kontrapunkta. V zahtevnih oktavnih skokih v levi roki je bilo nekaj nečistih not. Morda je Lisztova zahtevna transkripcija pripomogla, da je manjkalo tiste enakomernosti, ki je tipična za to skladbo in še posebno za fugo.
Sledil je zelo znani Chopinov Scherzo št. 2 v b-molu op. 31. Gotovo je ta skladba ena izmed najbolj gorečih prikazov Chopinovega pianizma. Napisan je bil verjetno leta 1837 in je posvečen A. de Fiirstensteinu. Je pravi stilistični »Konzertstiick«. Tihemu, skrivnostnemu začetku odgovorijo mogočni akordi v fortissimu. Po delu v plesnem duhu se zopet pojavi ekspozicija, ki privede do spevnega Intermez-za v a'-duru, s triom. Sijajni virtuozizem^ je glavni element celotne epizode, ki strmoglavi v kodo. Žal je bil klavir, na
katerem je Šaver koncertiral, v slabem stanju in pianist ni mogel iz njega izvabiti vseh zvočno obarvanih odtenkov, ki jih zahtevajo nekatere teme.
Sledila je Lisztova priredba Schumannovega slavospeva Widmung (Posvetilo). Temo je pianist jasno odigral in tudi naslednji prehodi so bili svetli in čisti.
Zadnja Lisztova skladba petkovega večera je bila parafraza na Verdijevo opero Rigoletto. Lisztova parafraza je svobodna klavirska obdelava znanih melodij Verdijeve opere. Najbolj znana je obdelava arije »Bella figlia delTa-more«. Pianist je kljub nejasni barvi klavirja odigral teme in zahtevne virtuozistične prehode zelo briljantno.
Zadnje so bile na sporedu Slike z razstave ruskega skladatelja Modesta Musorgskega. Musorgski se je rodil na severnoruskem posestvu Karevo. Doma se je naučil muziciranja in spoznal bogastvo ruske ljudske glasbe. V Petrogradu se je vpisal na kadetsko šolo in kot mlad oficir je prišel v stik z Balakirevom, ki je postal njegov učitelj. Zaradi hude bolezni je zapustil vojaški stan. Od tedaj je živel samo za glasbo. Slike z razstave so gotovo njegovo največje klavirsko delo. Skladbo, ki je po obliki suita, je Musorgski napisal leta 1874. Zanjo je dobil navdih na posmrtni slikovni razstavi prijatelja Viktorja Hartmanna, kateremu je suito tudi posvetil. Skladatelj je izbral deset Hartmannovih slik, jih »uglasbil«, posamezne likovne prizore pa povezal s »sprehodom« (Promenado) — temo, ki jo v teku skladbe trikrat variira. Musorgski je povezal v celoto naslednje podobe in prizore: Poskakujoči škrat, Stari grad (pod katerim poje trubadur), Park Tuileries (z živžavom otrok), Bydlo (dvokolesni voz, ki ga utrujeno vlečeta vola), Ples piščančkov v jajčnih lupinah, Srečanje bogatega Zida Samuela Goldenberga in revnega Smuyla, Ženski prepir na trgu v Limogesu, Rimske katakombe, Koča Babe Jage, Velika Kijevska vrata. Pianist je skušal vsaki sliki pričarati prave barve z vsemi odtenki, kar mu je zelo dobro uspelo v spevnem Starem gradu, v živem Parku Tuileries, v globokem, počasnem Bydlu, v razgibanem Limogesu. V hitrih in tehnično zahtevnih stavkih, kot na primer v škratu, v Baletu piščančkov in v Koči Babe Jage, je dokazal, da dobro obvlada virtuozne prehode in ima spretno klavirsko tehniko.
Žal moramo zopet zabeležiti, da se je koncerta udeležilo skromno število poslušalcev, ki pa so Šaverjevemu izvajanju pozorno sledili in od njega zahtevali bis. Oddolžil se nam je s Chopinovo Etudo št. 10 iz opusa 25.
Široka ribniška usta
Miha Mate
(2. del)
Tisto leto je bilo še prav posebno slabo. Dežja ni hotelo biti, trave so se posušile, ši-melj mi je za drisko crknil in ni mi preostalo drugega, kot da sem si nekje v Dalmaciji mulo kupil. Dejali so, vzemijo, lahko žaganje je in potem bo deske srala. Če pa ne boš imel žaganja, potem ji boš dal leščevje in boš videl, kakšne dalmatinske orehe bo imela. Nisem ji verjel, ampak kupil sem jo vseeno, ker me je žival tako brihtno gledala.
Potem se je pričel najin križev pot. Tepel sem jo, da bi mi roka kmalu iz glidov skočila, ona pa - bolj sem jo mahal po njeni kosmati koži, manj me je ubogala. Za vsak kilometer sva se bojevala, pred oštarijami je pa kar obstala kot vkopana.
Končno sva le prišla v Ljubljano. In glej smolo! Ravno pred Figovcem se mi ustavi. Ne naprej, ne nazaj. Udarim jo po levi strani, mula se nagne na desno, ampak da bi se premaknila za centimeter, kje pa! Pričela so se zbirati zijala in nerodno se mi je zdelo. Pa se oglasi neki Ljubljančan:
»Vidite, to je pa ribniški tramvaj!«
Vem, da sem bil malo nataknjen, zato nisem kaj dosti razmišljal. Dvignil sem muli rep in dejal: »Izvolite v kabino, dovolj bo prostora!« Zijala so se kot bi mignil razšla, mula je zari-gala, kot bi se jim posmehovala, in glej ga zlomka, tudi premaknila se je.
Tisti dan sva bila že precej utrujena, zato sem zavil v gostilno, mulo sem pa privezal in ji vrgel nekaj slame. Ko sem se čez kakšno urico ali dve vrnil, da bi pogledal, kako se kaj obnaša, mule ni bilo nikjer. Pretaknil sem vse, vendar dalmatinske mrhe ni in ni hotelo biti od nikoder. Potem sem se le okorajžil in vpra-
šal stražnika, ki se je leno sprehajal tam mimo, če je kaj videl mojo Ančico.
Malo postrani me je pogladal, se zazrl najprej v zrak, potem pa zabuljil v tramvajske šine.
»Oča, oča, nič ne bo, za tramvaj ste jo prive-zali[« .
»Če je pa tako,« sem dejal, »se bo že v Ribnici sama odvezala, saj imamo tudi mi štac-jon.«
Mahnil sem jo nazaj v gostilno in ga srkal vse do trdne teme. Ko sem se od tiste kislice z vodo malo streznil, sem se spomnil, da skoz Ribnico ne pelje tramvaj, ampak vlak. O moji ubogi Ančici nisem nikoli več slišal, to pa sem bral v cajtengah, da so prišli pred sodišče šentviški mesarji, ki so prodajali mulje meso namesto konjskega.
Kmalu potem sem kupil šimeljna, da ga je bilo veselje imeti pri hiši. Suh je bil res, suh, sama kost in koža, zato pa pametna žival, malo takšnih. Tudi ta je imel muhe, ki so ga včasih vščipnile, vendar sem mu jih odpustil. Žival res ne zna misliti, zato si pa izbere človeka, da ji ravna rebra, če je to potrebno. Ampak mojega šimeljčka ni bilo potrebno tepsti. Lepa beseda, zvijača in kakšen obad so mu prišli do živega. Kot bi žival vedela, da ima Ribničana za gospodarja.
Ko sem se vračal nekoč s krošnjarjenja domov, se mi šimelj kar naenkrat ustavi pred Velikimi Laščami. Kaj naj storim? Lepo sem mu govoril in ga čohljal po njegovi butici, vendar ni nič pomagalo. Kar naenkrat mi je nekaj kapnilo v glavo. Stekel sem v štacuno, kupil dva pakeljca popra in vse tisto vtaknil svojemu šimeljnu pod rep v ta zadnjo. Konj je kot strela švignil po cesti in puščal za sabo le kup prahu.
Obupan sem pogledal za njim in nisem vedel, kaj storiti. Pa mi je pomagala zopet ribniška pamet. Hitro sem stekel v štacuno in kupil še enkrat toliko popra. Nasul sem si ga za hlače in v galop za konjem. Tako sem jo ucvrl proti domu, da sem šimeljna prehitel nekje pred Ribnico.
Doma sta me na vrtih že čakali žena in najmlajša dekličca. Že od daleč sta mi mahali, jaz pa sem stekel mimo hiše in imel še ravno toliko časa, da sem jima zakričal:
»Johana, Johana, odprite štalo, da bo šel konj noter, jaz ne vem, kje se bom ustavil!«
Res je, časi se spreminjajo. Ni še dolgo tega, ko je vsak Ribničan, ko je odhajal v svet, dejal: »Zdaj grem pa s trebuhom za kruhom!« Tega se skoraj več ne sliši in vsak, ki se odpravi v auslenderijo, le še pravi: »Zdaj grem s trebuhom za auspuhom.« Postal je že takšen problem, da kmalu ne bo v vsej božji Ribnici prostora za parkiranje. To se najbolje vidi ob cerkvenih praznikih, ko je pred cerkvijo toliko auspuharjev, da se kar tre.
Saj se še spomnite tistega, kako smo cerkev pognojili, okrog nje položili rekelce in se uprli ob notranje stene. Hoteli smo jo razširiti, ker se nam je zdela premajhna.
Ko se nam je zdelo, da smo že dovolj zaganjali v tiste stene, smo šli ven, in res, rekelcov ni bilo nikjer. Segli smo si v roke in se objeli. Bili smo zadovoljni, da smo cerkev tako razri-nili, da ni bilo več gneče pri mašah.
No, zlobneži pravijo, da so prav takrat, ko smo se mi v kamne zaganjali, videli iti mimo cigana Štefana, katerega so zamikali naši re-kelci. Samo mi jim ne verjamemo. To so le zlobni jeziki, ki nam zavidajo, da smo dejo tako junaško in dobro opravili.
Kdo bi si mislil, da bo po tolikih letih in po tako težavno opravljenem delu kar naenkrat cerkev prevelika, parkirni prostor pred njo pa premajhen. Včasih so ljudje na božja pota hodili go kolenih, danes pa samo še v avtomobilih. Se dobro se spominjam, kako je tarnala moja Johanca, ko so ji gospod župnik dali za pokoro, da mora k Novi Štifti s fižolom v čevljih. Vzdihovala je in jamrala, pa sem ji dejal: »Kaj se pa cmeriš, baba neumna! Skuhaj ga, saj gospod župnik niso dejali, kakšen mora
biti. Fižol je fižol in bo v čevljih menda ja molčal, sveta Marija ti pa tudi ne bo zamerila!«
Tako je potem menda res napravila, vsaj nog nisem videl ožuljenih in tudi Johana ni še nikoli prišla tako dobre volje domov z božje poti.
Hotel sem povedati, da bo morala občina resno pljuniti v roke, da bo cerkev zožila. Še najbolje bi bilo, da bi jo naši gasilci pošpricali s kakšnim detergentom, potem bi se prav gotovo skrčila. Naj resno razmislijo občinski možje, če hočejo, da se bodo naši auspuharji vračali domov in ne bo tako kot lansko leto, ko kmalu ne bi mogli župana izvoliti, ker je bilo pol Ribnice v Nemčiji. Prišli so zadnji čas, drugače bi nas priveznili h kočevski občini.
Nič ne rečem, tudi moj najmlajši, Jože, je delal v Nemčiji.
»Zakaj pa ne,« sem dejal, »naj gre, naj vidi malo sveta. S krošnjarjenjem je že tako ali tako bolj slabo, ljudje so se na mesingaste in srebrne žlice navadili, doma bomo pa že sami obdelali tisti firkeljc, da bo kaj za v lonec.« In je šel.
Minilo je leto, minili sta dve in Johana je pričela tarnati.
»Joj, joj, kaj je z našim? Poglej, sosedov Lojz se je vrnil. Štiri mesece je delal, pa se je z mopedom pripeljal. Špičkov je bil eno leto in ima motor, Zadnikov je bil dve leti, pa se baha pred cerkvijo s čisto novim rekordom. Joj, joj, bogve kaj je z našim, kaj bo pripeljal...?«
In smo čakali. Leto, dve, tri..., kar neke noči nekdo potrka na okno:
»Odprite, oča, odprite!«
»Kdo pa je?« sem vprašal.
»I, kdo, Jože, vaš Jože!«
»S čim si se pa pripeljal?«
»I, z vlakom.«
Takrat pa je že prišla Johana, ki se je zbudila in slišala zadnje besede.
»O, Jezus Marija, z vlakom se je pripeljal, karu ga bomo pa dali?«
Ampak verjemite mi, tisti vlak smo potem res lahko spravili in tiste marke tudi, saj jih ni bilo preveč.
Horoskop
od nedelje 27. 9. do sobote 3. 10.
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21. 3. - 19.
4.) — VI IN DELO: * I Zvezde vam niso najbolj prijazne, pa se boste morali zato kar precej truditi. Možnost, da boste pri delu naleteli na ovire in težave, je zelo velika, vendar se nikar preveč ne vznemirjajte, ker bodo to le težave prehodne narave. Kritična dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Naredite vse za to, da boste v pomoč ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
BIK (20. 4. - 20. 5.)
— VI IN DELO: Stopate v prijeten in zanimiv delovni „ teden, ki vas bo z nekaterimi novostmi razveselil in vam popestril življenje. Z delom ne boste imeli pretiranih težav, le v petek in soboto se vam bo kaj zataknilo. Že dolgo odlašate z neko potjo; čas je, da to uredite. Kritičen dan bo petek. VI IN DRUGI: Bodite previdni v tem, komu dajete zaupanje. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.

DVOJČKA (21. 5. -*■» X 20. 6.) — VI IN
I I DELO: Pred vami ie vznemirljiv in razgiban delovni teden. Pričakujete lahko nekaj' zelo ugodnih in uspešnih dni, kakor tudi nekaj neprijetnih dogodkov, ki vam bodo pokvarili razpoloženje. Precej neugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Lahko računate na pomoč ljudi, ki so vam dragi. Vse dobro v ljubezni. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
— VI IN DELO: Teden bo delovno ^	ugoden, vendar
precej utrudljiv in naporen. Kakšnih posebnih težav ne boste imeli, kljub ne najboljšemu razpoloženju, ker vam bo nestanovitna Luna precej nagajala. Neugodna dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Poskusite obvladati svoje razpoloženje, ker se boste samo tako lahko izognili prepiru v četrtek. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
__ LEV (22. 7. - 22. 8.)
/j — VI IN DELO: Jk / Obeta se vam zelo V delaven in istočasno uspešen teden. Vse bo šlo tako, kot je treba, le da vas bo sredi tedna glava zabolela od pretiranega dela in skrbi. To, kar ste prejšnji teden pozabili, uredite čim-prej, da ne bo prepozno. Kritičen dan bo petek. VI IN DRUGI: V veseli družbi se boste prav prijetno sprostili in razbremenili. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
DEVICA (23. 8. -22. 9.) . ■— VI IN I I If DELO: Pred vami I 14 je naporen, a uspešen teden. Kljub temu, da se boste morali srečati z nekaterimi nepričakovanimi težavami, vam bo nekako uspelo te trenutke prebroditi in teden dokaj ugodno zaključiti. Kritična dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Bodite previdni v odnosu do nekaterih ljudi, ker vam nekdo nastavlja pasti. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.) — VI IN DELO: Pred vami je mmm zelo pozitiven, ustvarjalen in sproščen delovni teden. Ugoden položaj zvezd bo pripomogel k temu, da se boste med tednom pretežno dobro počutili in veliko naredili. Povsod boste dobrodošli in priljubljeni. Kritičen dan bo četrtek. VI IN DRUGI: Preživeli boste trenutke sproščenosti v družbi s prijatelji. Ugodna dneva’ bosta petek in sobota.
ŠKORPIJON (23.
io. - 2i. n.) — vi
ITI IN DELO: Teden I I Lfc bo delaven in poln zanimivih priložnosti. Delo boste opravljali z večjo lahkoto kot običajno. Zaradi ugodnih okoliščin, v katerih se boste znašli, boste prav uspešno kos tudi nekate-' rim zahtevnejšim nalogam, pred katere boste postavljeni. VI IN DRUGI: Nikar se v srčnih zadevah ne prenaglite, ker vas to lahko drago stane. Ugodna bosta sreda in četrtek.
STRELEC (22. 11. -21. 12.)	- VI IN
DELO: Teden bo za-nimiv, a utrudljiv. Srečati se boste morali z nekaterimi dolžnostmi, ki vam niso prav pri srcu. Zelo verjetno boste naleteli na nekatere težave, ki se jim lahko le s potrpljenjem postavite po robu. Kritičen dan bo torek. VI IN DRUGI: Ne odločajte se na lastno pest, temveč se raje prej pogovorite z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
KOZOROG (22. 12. A ^	- 19. 1.) — VI IN
j li^ DELO: V tednu, ki T T, je pred vami, boste prav gotovo uspeli uresničiti vsaj nekatere svoje načrte. Zvezde vam bodo v pomoč pri načrtih in pobudah. Teden vam med drugim ponuja možnost izrednega zaslužka. Vaša vztrajnost in marljivost bosta poplačani. Kritičen dan bo torek. VI IN DRUGI: Neki sorodnik vam bo resno načel živce. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
VODNAR (20. 1. -f^Sf 18. 2.) — VI IN
*±	g DELO: Z vso goto-
vostjo lahko računate na vesel in ugoden delovni teden. Prijetna Venera bo iz ozvezdja Tehtnice ustregla marsikateri vaši želji in vam s tem delovnik precej polepšala. Brez pravega razloga si delate skrbi okrog nekih stvari. Kritična bo nedelja. VI IN DRUGI: Ne vmešavajte se v tuje zadeve, ker zna biti hitro kaj narobe. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
^ f — VI IN DELO: Napoved za vas ni ^ ^ prav ugodna. Neprijetni Mars iz ozvezdja Device vas zna spraviti v nepričakovane težave, zato vam zvezde priporočajo previdnost in umirjenost, da ne boste nehote žrtev nesrečnih okoliščin. Kritična bosta ponedeljek, in torek. VI IN DRUGI: Premagajte svoj ponos in napravite prvi korak k spravi z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
Šifra:	ATENA
Stikov z okoljem nimate ravno najbolje rešenih in okolje ima morda vtis, da ste malce premalo obzirni ali vljudni. Toda okolje seveda ne ve, da imate za to svoje vzroke. In te vzroke vneto iščete po svoji preteklosti, ne da bi prišli v tem oziru korak dalje. Morda je to vzrok, da veljate v svojem okolju kot trda in hladna osebnost. Zaradi tega poskušajte včasih prisluhniti ljudem, ki so lahko v resnični stiski in jim nakloniti nekaj toplih besed. Rezultat ne bo izostal -
	veliko bolje se boste počutili.	
		xa	iLCLlU/Vtaub
šifra:	SONCE		
V življenju se vedno trudite, da ste zvesti svojemu prepričanju. Nič drugačni niste navzven z ozirom na to, kakšni ste intimno. To je v današnjem svetu že prava redkost. Želite, da se ljudje tudi sicer drže tega, kar obljubljajo. Prav moti vas, ko večkrat uvidite, da to, kar se danes prisega, lahko jutri postane stvar pozabe. Radi tudi vidite, da so ljudje disciplinirani, točni in redoljubni. V tem vidite pomembna stališča do okolja in tudi sami skušate biti čim bolj takšni. To pa vas morda včasih potegne tudi v pretirano pedantnost. Zna se zgoditi, da ste večkrat močno ogorčeni, ker se ne upošteva, kar že desetletja ali stoletja velja kot preizkušeno. Seveda pa se znate tudi potegniti nazaj, a včasih vas le premaga.
Ljudje ob vas nimajo občutka, da so nezanimivi za vas, le včasih se jim morda zdi, da čutijo malce vaše prevlade. Toda vam je še najbolj pri srcu tisto in tako mesto, ki je na sredini, ne preveč izpostavljeno, pa tudi ne prenizko.
Človek je produkt dednosti, okolja (vzgoje) in lastne aktivnosti. Vse troje se je pri 'vas ujelo v zelo dobro kombinacijo. Včasih se vas loteva nemir, ki je pač za vaša leta povsem normalen. Do notranjih napetosti prihaja pri vsakem človeku, še posebno pred pomembnimi odločitvami. Pridnost in sposobnost vživetja v sočloveka sta dragoceni vrlini in lahko ju boste vedno uporabili ne glede na to, kaj študirate. Imate kar precej čuta za družino.
KUPON
za graf otoško analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. Za Indijance znak zmage nad sovražnikom; 5. Obmejno mesto na Krasu; 11. Bajeslovni kralj Britanije; 13. Država na pobočju Himalaje; 14. Del obale, ki sega najdlje v morje; 16. Fotografija; 18. Obdobja; 19. Pivski vzklik; 21. Naskok, napad; 23. Titovo Užice; 24. Figura zanikanega nasprotja; 26. Belgija in Madžarska; 28. Fr. filmski režiser (Roger); 29. So tudi... za svobodo; 31. Star izraz za priden; 32. Mesto v Črni gori; 33. Turin; 34. Tržaška turistična točka; 36. Josip Stritar; 38. Mesto na Sardiniji; 40. Hrvaški naftni koncern; 41. Lep; 43. Pozdrav; 45. Ernest
sigla:......................
Primorski dnevnik, 27. maja 1987
1		2	3	4		5	6	7	8	9	10
		11			12		13				
14	15		16			17			18		
19		20		21				22		23	
24			25					26	27		
	28						29			30	
31						32					
		33			34						35
36	37		38	39					40		
41		42		43				44		45	
46			47			48			49		
50							51				
Dichter; 46. Am. teniška igralka (Chris); 48. Francoska reka; 50. Tropično drevo; 51. Odličen slovenski telovadec (Miro).
NAVPIČNO: 1. Slovenski smučar (Boris); 2. Filmski igralec Pacino; 3. Gozdno bogastvo; 4. Eden izmed sedmih rimskih gričev; 6. Skoraj isti; 7. Prislov časa; 8. Apertura na vrhu; 9. Del stopala; 10. Vulkanska otočna skupina med Alasko in Kamčatko; 12. Enakomerno gibanje elementov; 15. Mišičja in živci; 17. Način teka, posebno pri konjih; 20. Začetek tekme; 22. Smešnost, norost; 25. Koncertna ali plesna dvorana; 27. Invalidi; 29. Član tržaškega športnega društva; 30. Am. pisatelj (Stephen); 31. Zakonodajalec in organizator izraelskega ljudstva; 32. Perzijski kralj; 34. Gramatom; 35. Naprava za daljinsko zaznavanje ovir; 37. Najdaljša jugoslovanska reka; 39. Vhod v prebavno cev; 42. Nerad dela; 44. Osebni zaimek; 47. Rene Descartes; 49. Ploskovna mera.
(lako)
REŠITEV
•je -et- "a
a •£{, Ono !uai ‘ZP :ejsn *6£ teABS •££ Uepei 'se ijoui TC	Z€ isaztojAj -je
iauero 'OC OaAoiog -fiz !ui -omrop 'iz iuoapo 'sz :eioqe 'ZZ :JJBJS -oz isen •£! ieAijp •9J imaju -zi ipnaiv '01 breu ‘6 :ade -g Oz •£ ijjeua 'g iup -BIBd 't :sai •£ 'IV 'Z JaflS 't :ON5IdAVN .	jpjoj '[g :[epues
OS !busS ‘st’ hJSAH -gt- :q •a 'St- iOAOfS 'CJ. ipsz •II' :VNI •01’ Ojontvt -ge !'S T -ge Ubili -BjtjAt -it :oi •££ Uoiom -ze iuajBui ie :pjoq 'oz OnpeA ’8Z :HH -gz Uaioin -|,z :ni *EZ lB5pnB 'IZ :S510 -61 Ora -gi iejpis -gi qj M ledaKj -gi Ueaq ‘n ibubzos 'S 'die^s 'i :ONAVHOdOA
Košarka: začetek prvenstev A-l in A-2 lige
Caserti derbi Juga
Košarka: v 1. jugoslovanski ligi
Ljubljančani presenetili
Z anticipirano tekmo A-l lige med Snaiderom iz Caserte in neapeljskim Wuberjem se je sinoči v Caserti začelo italijansko košarkarsko prvenstvo. Domačini so s težavo zmagali z 91:83 (46:42). Tekma je bila namreč prav do konca zelo izenačena in le v zadnjih minutah so Oscar in tovariši strli odpor neapeljske ekipe, ki živi v senci Maradone in tovarišev, ki ji seveda odtegujejo praktično vse navijače. V tem košarkarskem derbiju Juga so se pri domačinih najbolj izkazali »večni« Oscar (31 točk) ter odlični mladi nadi italijanske reprezentance Dell Agnello in Gentile (17 oz. 11 točk).
Od današnjih tekem bi omenili predvsem srečanje v Livornu med domačim Enichemom in milanskim Tra-cerjem, ki je prav pred kratkim dokazal, da se še ni naveličal zmagovati, ter srečanje v Rimu med Bancom in Divaresejem.
V A-2 ligi bo goriški Segafredo igral v Reggio Emilii proti tradicionalno neugodnemu nasprotniku, Cantine Ri-unite. Vitez, Marušič, Devetak in tova-
riši bodo skoraj gotovo igrali brez Jugoslovana Pešiča, ki si je na treningu poškodoval oko. Videmski Fantoni pa bo danes igral doma proti Sharpu iz Montecatinija in računa na zmago.
V B-l ligi bo danes Tanjevičev Ste-fanel gostoval v Ragusi. Tržačani računajo, da se bodo vrnili z Juga z obema točkama v... košu.
DANAŠNJI SPORED (ob 18.30)
A-l liga: Arexons Cantu - Hitachi Benetke; Scavolini Pesaro - Benetton Treviso; Roberts Firence - S. Benedet-to Turin; Enichem Livorno - Tracer Milan; Bancoroma - Divarese; Ocean Brescia - Dietor Bologna; Irge Milan -Allibert Livorno.
A-2 liga: Yoga Bologna - Rimini; Ri-unite Reggio Emilia - Segafredo Gorica; Fantoni Videm - Sharp Montecati-ni; Alno Fabriano - Rieti; Annabella Pavia - Sabelli PSG; Čuki Mestre -Jolly Forli; Standa Reggio Calabria -Maltinti Pištola; Facar Pescara - Spon-dilatte Cremona.
Smelt Olimpija - Gibona 84:78 (38:39)
SMELT OLIMPIJA: Petrovič 8, Zdovc 7, Tovornik 8, Hauptman 22, Todorovič, Vilfan 23, Čurčič, Kotnik
13,	Djurisič 4.
CIBONA: Sunara 17, Pavičevič 16, Bečič, Čutura 12, Anzulovič, Cvjetiča-nin 21, Vukičevič, Radič, Arapovič 12.
LJUBLJANA — »Manjkali so nam koši Dražena Petroviča«. Tako je trener zagrebške Cibone Mirko Novosel lakonično komentiral sinočnji nepričakovani poraz svojega moštva proti ljubljanski Olimpiji v prvem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige.
Na začetku je kazalo, da bodo Zagrebčani, kljub odsotnosti svojega asa, zlahka premagali Smelt Olimpijo. V
14.	minuti so vodili z 12 točkami (31:19), takrat pa se je pri gostiteljih razigral Hauptman, ki je dosegel tri zaporedne trojke. Ljubljančani so z delnim izidom 13:0 povedli 32:31.
V nadaljevanju je bilo srečanje zelo izenačeno. Cibona je vodila še 3'50"
pred koncem, a Vilfan in Todorovič sta z nekaterimi lepimi koši odločilno prispevala k zmagi.
Treba je reči, da sta obe moštvi igrali dokaj slabo, Smelt Olimpija pa je na koncu izkoristila napake Cibonine obrambe. Dobra je bila le conska obramba Ljubljančanov. Trener Jelovac je po srečanju izjavil, da je nejgovo moštvo igralo dobro takrat, ko je bilo to potrebno.
Derbi prvega kola je bil vsekakor v Beogradu, kjer je prvak Partizan v mestnem derbiju klonil pred Crveno zvezdo. Med zmagovalci je največ točk, 27, dosegel Prelevič. Najboljši strelec Partizana je bil z 28 točkami Djordjevič, mladi center Divac pa je dosegel le en koš.
SINOČNJI IZIDI
Smelt Olimpija - Cibona 84:78 (38:39); Crvena zvezda - Partizan 95:85 (43:38); Borac - Budučnost 63:76 (35:40); Zadar - IMT 101:88 (46:45); Jugoplasti-ka - MZT 95:74 (62:37); Šibenka - Bosna 111:93 (55:52).
Nogomet: 1. jugoslovanska liga
Vardar uspešen derbi v Splitu
Osrednja tekma v osmem kolu jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva bo v Splitu med vodilnim Dinamom in Hajdukom, ki bo naposled le razpolagal z vsemi standardnimi igralci.
Včeraj pa so že odigrali nekaj tekem. Prvak Vardar je končno sklenil črno serijo in doma s 3:0 premagal ti-tograjsko Budučnost.
Z uspešnimi nastopi nadaljuje tudi mostarski Velež. V Sarajevu je Železničarju iztržil točko, moštvi sta igrali neodločeno 0:0, za Velež pa je to uspeh, saj praviloma doma zmaguje, v gosteh pa osvaja točko.
Brez zmagovalca se je končala tudi tekma med Radom in Slobodo, končni izid pa je bil 1:1: prvi so povedli gostje s Tosičem v 17. minuti, v 58. minuti pa je izenačil Milinkovič.
PREOSTALI SPORED: Hajduk - Dinamo; Čelik - Vojvodina; Crvena zvezda - Sarajevo; Osijek - Rijeka; Sutjeska - Partizan; Priština - Radnički.
V 2. ligi bo Integral Olimpija gostila Famos, v slovenski ligi pa bo v Mariboru derbi med bivšima drugoligaše-ma Mariborom in Koprom.
Na odbojkarskem evropskem prvenstvu v Bruslju
Še nekaj možnosti za
BRUSELJ —- Po drugem dnevu evropskega odbojkarskega prvenstva so Jugoslavani po porazu s Francijo praktično že izločeni iz boja za kolajne, Italijani, ki so odpravili Romunijo, pa ohranjajo seveda še kanček upanja. Sicer pa lahko ima svojo težo tudi končna uvrstitev na peto mesto, saj ta še omogoča nastop na preolimpijskem turnirju.
Jugoslavija se je Franciji v drugem in tretjem nizu dobro upirala, a igrala je premalo odločno in natančno, da bi lahko odpravila čezalpsko reprezentanco, ki vse bolj potrjuje, da je resen kandidat za sam vrh.
»Azzurri« so s precejšnjo težavo odpravili Romune. Po dobrem prvem nizu so se nekoliko zmedli, predvsem slab je bil sprejem servisa, proti romunskim levičarjem niso našli pravega orožja. Trener Skiba je na začetku poslal na igrišče podajača Vulla-s kapetanom Bertolijem v njegovi diagonali, na centru .sta bila A. Lucchetta in
Gardini, na krilu pa P. Lucchetta in Zorzi, a je v nadaljevanju Bertolija zamenjal z Gallijem, Gardinija pa s Can-tagallom.
Skratka, Italijani so dosegli dragoceni točki, a bolj kot pomlajena Romunija, bo pravi pokazatelj moči »az-zurrov« Nizozemska, s katero se bodo pomerili danes, s pričetkom ob 17. uri. Jugoslavija se bo zvečer pomerila s SZ.
Tokrat so razočarale tudi Italijanke, saj so bile v srečanju s Poljakinjami favoritinje, a so zgubile 3:1, potem ko se jim je ponudila možnost, da povedejo 2:0.
Benellijeva in tovarišice se bodo danes pomerile z Nizozemkami. V skupini vlada velika izenačenost in vsak poraz je lahko odsej usoden.
MOŠKI
SKUPINA A: Italija - Romunija 3:1 (15:3, 9:15, 15:8, 15:12); Francija - Jugoslavija 3:0 (15:3, 15:11, 15:11); SZ - Nizozemska 3:1 (15:10, 15:2, 4:15, 15:13).
»azzurre«
LESTVICA: SZ in Francija 4, Italija in Nizozemska 2, Romunija in Jugoslavija 0.
SKUPINA B: ČSSR - Španija 3:0 (15:4, 15:5, 15:12); Švedska - Belgija 3:1 (14:16, 15:4, 15:8, 15:6); Grčija - Bolgarija 3:1 (7:15, 15:8, 15:8, 15:8).
LESTVICA: Švedska in Grčija 4, Belgija in ČSSR 2, Španija in Bolgarija 0.
ŽENSKE
SKUPINA A: ČSSR - Nizozemska 3:1 (15:11, 12:15, 15:10, 15:1); SZ - ZRN 3:0 (15:7, 15:3, 15:6); Poljska - Italija 3:1 (7:15, 15:13, 15:9, 15:7).
LESTVICA: SZ 4, Nizozemska, ČSSR, Poljska in Italija 2, ZRN 0.
SKUPINA B: Bolgarija - Romunija 3:0 (15:7, 15:11, 15:7); Madžarska - Belgija 3:0 (15:7, 15:13, 15:3); NDR - Francija 3:0 (15:1, 15:8, 15:8).
LESTVICA: NDR 4, Francija, Romunija, Bolgarija in Madžarska 2, Belgija 0.
Moroniju dirka po Romagni
Na 4. mednarodnem odbojkarskem turnirju v Gorici
Odlične predstave v novi telovadnici ŠZ Olvmpia
Motociklizem: VN Brazilije
Gardner favorit
GOIANIA (Brazilija) - Avstralec Wayne Gardner na hondi je trdno odločen že danes osvojiti naslov svetovnega motociklističnega prvaka v pollitrskem razredu. Tudi včeraj, kot že v petek, je na poskusnih vožnjah dosegel najboljši čas T27"36, s povprečno hitrostjo 158,036 km na uro. Njegov najnevarnješi nasprotnik na današnji dirki za VN Brazilije, Američan Randy Mamola na yamahi, je bil drugi, tretji možen kandidat za naslov, Američan Lawson na yamahi, pa šele peti.
Stranski sodnik na... sodišču
CATANZARO — Pretor iz Catanza-ra Adelchi DJppolito je začel sodni postopek proti nogometnemu stranskemu sodiku Bonocoreju, ki je sodil na tekmi Catanzaro - Piša (Italijanski pokal) in na kateri je prišlo do neredov,, za katere je disciplinska komisija nogometne zveze naložila Catanzaru 24 milijonov lir globe. Bonocore naj bi se z vulgarno gesto obrnil do navijačev, kar jih je še bolj razjarilo, da so začeli metati na igrišče plastične steklenice. O vsem dogajanju naj bi obstajali posnetki, ki jih je posredovala neka zasebna televizijska postaja.
GORICA — Z dvojno zmago v uvodnem dnevu mednarodnega odbojkarskega turnirja, ki ga goriška Pokrajina prireja v novih prostorih telovadnice Športnega združenja 01ympia iz Gorice, je češkoslovaška Chemička postavila resno hipoteko tudi nad končno zmago. Vse se bo odločilo danes zjutraj, ko bodo odigrali še preostali srečanji, ki bosta v bistvu določili končni vrstni red kakovostne odbojkarske prireditve, ki je na tribune 01ympiine telovadnice privabila veliko gledalcev.
Turnir se je pričel z gladko zmago češkoslovaške Čhemičke nad mariborskim Stavbarjem. Povsem drugačna pa je bila druga tekma med Turinčani in odbojkarji Vitkovic iz Ostrave. Po petih razburljivih in izredno kakovostnih setih so slavili igralci kapetana Gian-nija Lanfranca.
V prvem popoldanskem srečanju smo prisostvovali drugemu porazu Stavbarja, ki je brez večjega odpora prepustil tri sete Vitkovicam. V četrtem srečanju pa Chemička po petih razburljivih in odličnih setih odpravila Turinčane.
Izidi
Chemička - Stavbar 3:0 (15:7, 15:4, 15:8); CUS Turin - Vitkovice 3:2 (17:12, 2:15, 15:17, 15:7, 15:6).' Vitkovice - Stavbar 3:0 (15:8, 15:3, 15:8); Chemička -CUS Turin 3:2 (5:15, 15:5, 15:13, 6:15, 15:9).
Postave
_ CHEMIČKA USTI: Pick, Pavel Šmid, Hadrava, Olšanik, Tašovsky, Kapička, Belka, Babij, Monik, Pavlas, Mudeček, Lašak, Prikryl, Koza;
STAVBAR MARIBOR: Rožanc, Berlot, Ritlop, Filipančič, Mlakar, Perfeta, Klokočovnik, Maučnik, Sosič, Topov-šek, Kšela.
CUS TURIN: Lanfranco, Da Roit, Vigna, Valfagna, Ariagno, Angesia, Becchio, Pacetto.
VITKOVICE OSTRAVA: Gronka, Kapera, Lach, Pavelek, Prochazka, Schreier, Ševcu, P. Šmidak, Š. Šmidak, Šomek, Štika, Tomis, Zednik.
Današnji spored
9.00	CUS Turin - Stavbar Maribor;
11.00	Chemička - Vitkovice; 13.00 nagrajevanje; 18.00 bo še srečanje med Stavbarjem iz Maribora in ekipo Che-
mio iz Vidma, ki nastopa v 2. italijanski ligi (šesterki se bosta potegovali za pokal, ki ga je dala na razpolago Kmečka banka). (Rudi Pavšič)
Andrei boljši od Giintherja
KUSSNACHT (Švica) — Italijanski metalec krogle Alessandro Andrei se je oddolžil Švicarju Wernerju Giin-therju, ki je nedavno osvojil svetovni naslov v Rimu: Andrej je kroglo sunil 21,63 m, torej 32 cm več od Švicarja. Andrejeva serija je bila res solidna: 20,77; 21,22; 21,12; 21,54; 21,63 m.
Masovna udeležba
CIUDAD MEXICO — Za današnji maratonski tek v Ciudad Mexicu se je vpisalo kar 28 tisoč tekmovalcev (med njimi ni nobenega Italijana). Ni predvidena nobena omejitev zaradi starosti, kot tudi ne ločeno tekmovanje za moške in ženske.
NOGOMET
MLAJŠI CICIBANI: Zarja Adriaim-pex - Giarizzole 0:3; CICIBANI: Zarja Adriaimpex - Costalunga 6:1.
LUGO (Ravenna) — Na kolesarski dirki po Romagni je v šprintu 13 kolesarjev slavil zmago Italijan Ezio Moro-ni, za njim pa sta se uvrstila njegova rojaka Cavazzi in mladi Fondriest, ki je bil absolutni protagonist dirke, saj je sodeloval prav pri vseh poskusih bega, teh pa ni bilo malo, čeprav ni bil nobeden posebno nevaren.
Sprint je bil še posebej zanimiv. Zgledalo je, da ga bo zlahka dobil Cavazzi, potem ko je Fondriest popustil, a iz ozadja je pridrvel Moroni in gladko zmagal.
Glavnina, v kateri je bil tudi Saron-ni, je na cilj prispela s tremi minutami zamude, tolažilni sprint pa je osvojil Piasecki.
Na sliki: Ezio Moroni na zmagovalnem odru.
Danes VN držav
PARIZ — Enaindvajset najboljših kolesarjev iz desetih držav (vendar Italijanov ni) bo danes nastopilo na Veliki nagradi držav, 90-kilometrski kolesarski dirki na kronometer. Med favoriti je tudi lanski zmagovalec, Irec Kelly, več možnosti pa pripisujejo domačinom Bernardu, Mottetu in Figno-nu. Prvi na startu bo ob 14.48 Španec Pacheco. Največ zmag na tej klasični dirki je osvojil Jacgues Anguetil, ki je bil uspešen devetkrat, rekord, v času 2.00'50" pa pripada Bernardu Hinaultu, a dosegel ga je leta 1984.
Smučarski klub Devin v novem sedežu
Po štirinajstih letih športnega udejstvovanja je končno tudi Smučarski klub Devin dobil svoj društveni sedež. V vseh teh letih so vse seje in srečanja potekala na domu enega od članov, Bruna Škerka, vendar je jasno, da je to lahko bila le začasna rešitev. Problem se je rešil sam po sebi, ko so morali zaradi pomanjkanja otrok zapreti ce-roveljsko osnovno šolo Miroslav Vilhar. Devinsko-nabrežinska občina je enega od prostorov namenila prav smučarskemu društvu
Številne goste, ki so prisostvovali otvoritvi društvenega sedeža, je pozdravil predsednik Edi Bernhart, ki se je še posebej zahvalil županu Bojanu Brezigarju in občinski odbornici Marinki Terčon za posluh, ki sta ga izkazala ob obravnavanju tega vprašanja. Zahvala je veljala tudi Nabrežinski hranilnici in posojilnici, ki je nudila najsodobnejše naprave za časovne meritve in Openski hranilnici, ki je ob vsaki priložnosti priskočila na pomoč.
Košarka: turnir Radenska
Borovci danes za 3. mesto
Stella Azzurra - Bor Radenska 102:100 (49:42)
STELLA AZZURRA: Dordei 4 (2:3), Girardini 11 (3:4), Bellussi 18 (4:6), Žiberna 16 (6:9), Trani 13 (7:8), Bianchi, Agnelli, Scollini 6 (2:3), Diorio 20 (2:3), Forza, Masala 14 (2:2)
BOR RADENSKA: Korošec 13 (5:6), Kojanec 4 (2:5), Peretti 8, Klobas 11 (1:1), Pregare 17 (4:5), Pieri 31 (8:8), Kneipp 6 (4:4), Terčon 6, Semen, Smot-lak 6 (6:7).
SODNIKA: Ruaro, Tavčar. PON: Peretti 27. 3 TOČKE: Pregare 3, Pieri 1, Bellussi 2.
Borovi košarkarji niso ponovili uspeha iz lanskega play-off, medtem ko so gostje pokazali veliko več volja do zmage, verjetno tudi zato, da bi vsaj delno »maščevali« poraz iz končnice
lanskega prvenstva. Igralci Radenske so igrali še »eksperimentalno« v smislu, da so bili še okrnjeni in da so v glavnem poskušali taktične kombinacije, ki jih bodo redno uporabljali med ligo. Uigranost je še daleč od optimalne stopnje in tudi novi posamezniki se šele prilagajajo novim igralnim razmeram. Od borovcev sta bolje od ostalih zaigrala Pieri in Pregare, čeprav je slednji igral z rahlo poškodbo.
V drugi polfinalni tekmi so košarkarji Interja s precejšnjo muko in šele v poslednjih sekundah s 86:84 (44:35) premagali UBSC Gradec.
DANAŠNJI SPORED: 9.15 finale za 3. mesto Bor Radenska - USBC Gradec; 10.45 finale za 1. mesto Inter 1904 - Stella Azzurra; 12.00 nagrajevanje udeležencev.
Avtomobilizem: danes VN Španije v formuli 1
Košarka: ob 17.30 v prvenstvu B-2 lige proti Castelfrancu
Dvoboj med Williamsovima in Ferrarijevima pilotoma
JEREZ — Brazilec Nelson Pkjuet na 'villiamsu, ki že zanesljivo vodi na letošnjem »cirkusu formule 1«, bo danes startal kot prvi na dirkališču v Jerezu na veliki nagradi Španije v formuli ena.
Ob Brazilcu bo danes startal Nigel Mansell, prav tako na williamsu, kar kaže, da letos tile avtomobili so zares brez konkurence. Ferrarijevec Ger-hard Berger, ki je bil po petkovih poskusnih vožnjah drugi, se je včeraj rooral zadovoljiti s tretjim najboljšim' časom. Ob njem pa bo startal Michele Alboreto, kar tudi zgovorno kaže, da sta Ferrarijeva avtomobila (čeprav le °b koncu sezone) zelo konkurenčna.
Tako danes na startu.
PRVA VRSTA: Piguet (Braz.) willi-ams 1'22"461; Mansell (VB) williams T23"081. DRUGA VRSTA: Berger (Av.)
ferrari T23'T64; Alboreto (It.) ferrari T24 T92. TRETJA VRSTA: Senna (Braz.) lotus T24 "320; Fabi (It.) benet-ton 1"24 "523. ČETRTA VRSTA: Prost (Fr.) mclaren T24"596; Boutsen (Bel.) benetton 1'25"295. PETA VRSTA: Pat-rese (It.) brabham T25"335; De Cesaris (It.) r25"811. ŠESTA VRSTA: Johans-son (Šve.) mclaren 1'26"147! Warwick (VB) arrows 1'26"728.
Patrese podpisal za VVilliams
JEREZ Italijanski pilot Riccardo Patrese bo s prihodnjo sezono vozil na vvilliamsu in bo zamenjal Brazilca Nelsona Pigueta. Predstavniki britanske avtomobilske hiše in italijanski pilot so včeraj v Jerezu podpisali pogodbo.
Jadranovci danes pred svojim občinstvom
Na sliki: trenutek s finalnega srečanja turnirja Del Negro v Trstu med našo izbrano ekipo in Basket Ravenno.
Danes se bo za Jadranovo moštvo začelo dolgo in naporno prvenstvo B-2 lige s tekmo proti Castelfrancu Venetu, ki je že stari znanec naših košarkarjev. Srečanje bo v tržaški palači ob 17.30.
Jadranovci se bodo pred svojim občinstvom predstavili v dokaj spremenjeni postavi. Novih obrazov (Banello, Persi, Corsi, Zobec) glede na lansko sezono je kar precej in tudi to bo motiv več, da se bodo zvesti Jadranovi navijači zbrali še v večjem številu.
Za današnjo tekmo je vsako predvidevanje tvegano tudi zato, ker ne poznamo trenutne forme gostujočega moštva. Za jadranovce pa lahko le trdimo, da so opravili zelo uspešne predprvenstvene priprave in da z optimističnim razpoloženjem pričakujejo današnjega tekmeca.
Odveč je, da pristavimo, da bi bila današnja zmaga še kako dobrodošla. In ne samo zaradi dveh točk, temveč predvsem za vzdušje v moštvu: uspešen začetek je najlepše jamstvo za solidne nastope tudi v nadaljevanju lige.
Nogomet: danes ob 15.00 v italijanski A in B ligi
Triestina v Arezzu, Udinese doma
Tudi v današnjem, tretjem kolu ita-Jjjanskega nogometnega prvenstva A 'ige bo na sporedu vrsta zanimivih srečanj.
V središču pozornosti bo slej ko prej tekma v Turinu, kjer se bosta pomerita domači Juventus in Pescara. Turin-cani so doslej izbojevali eno zmago, v drugem kolu pa so nerodno izgubili. Povsem drugače pa je z Galeonejevo Pescaro, ki je po dveh kolih skupno z Napolijem na vrhu prvenstvene razpredelnice s polnim številom točk.
Zanimivo bo kajpak slediti tudi današnjemu gostovanju Berlusconijevega milijarderskega Milana v Ceseni. Trener Sacchi je po hudem nedeljskem udarcu doma proti Fiorentini sicer izjavil, da njegovo moštvo ni v krizi. Že dejstvo pa, da se misli Milanov trener celo odreči Nizozemcu Van Bastnu in ga zamenjati z Virdisom, kaže, da nekaj ni v redu v ekipi.
. Tudi navijači Sampdorie pričakuje-t° Preporod svojega moštva, in to v
pomembnem domačem srečanju proti Veroni. Po hudem spodrsljaju v gosteh proti Torinu, Boškovi varovanci si nadejajo danes zanesljive zmage. In na obe točki računata tudi Fiorentina in Inter, ki bosta doma igrala proti Comu, oz. Empoliju.
Državni prvaki Napolija bodo gostovali v Pizi. Z mislijo pa so že na »pokalnem srečanju« proti Real Madridu. Vprašanje je, v kolikšni meri bodo danes Maradona in tovariši zbrani za prvenstveno tekmo.
Današnji spored (15.00): Ascoli -Torino; Avellino - Roma; Cesena - Milan; Fiorentina - Como; Inter - Empoli; Juventus - Pescara; Piša - Napoli; Sampdoria - Verona.
Začasna lestvica: Pescara in Napoli 4; Verona, Roma in Fiorentina 3; Torino, Milan, Juventus, Sampdoria, Avellino in Inter 2; Ascoli 1; Como, Piša in Cesena 0; Empoli -3.
Po dveh neodločenih izidih se bo Triestina danes podala na gostovanje
v Arezzo, kjer bo igrala proti domačemu moštvu, ki je kot tržaško doslej dvakrat izenačilo. Triestina bo tudi danes igrala brez izključenega Causia, poleg tega je tudi v dvomu nastop vratarja Gandinija.
Osrednje srečanje druge italijanske nogometne lige bo danes v Vidmu. Udinese se bo v zelo pomembnem srečanju spoprijel s Cremonesejem, ki kot Videmčani meri na prestop v višjo ligo.
Današnji spored (15.00): Arezzo -Triestina; Atalanta - Bari; Catanzaro -Messina; Lazio - Bologna; Lecce - Bar-letta; Modena - Sambenedettese; Padova - Brescia; Parma - Genoa; Piacenza - Taranto; Udinese - Cremonese.
Začasna lestvica: Padova in Piacenza 4; Cremonese 3; Brescia, Udinese, Lecce, Lazio, Bari, Messina, Atalanta, Arezzo, Catanzaro, Sambenedettese in Bologna 2; Modena, Barletta, Genoa in Taranto 1; Parma 0; Triestina -3.
Nogomet: deželni občni zbor amaterjev
Prehodno obdobje FIGC
Včerajšnji deželni občni zbor amaterskih društev italijanske nogometne zveze FIGC (Federazione Italiana Gioco Calcio) je bil prehodnega značaja, kot je v svojem dolgem uvodnem govoru poudaril predsednik Diego Meroi. Pred tem posegom, ki je bil puhel in nevsebinski, sta ta občni zbor, katerega so se udeležili delegati, ki so predstavljali 245 društev iz vse dežele (kar nikakor ni dosti), med drugimi pozdravila tržaški občinski odbornik za šport Giorgio Salvagno in predsednik pokrajiskega CONI Emilio Felluga.
Iz predsedniškega poročila in razprave je bilo razvidno nezadovoljstvo manjših društev in pomirjujoče stališče vodstva, ki je delegatom posredovalo svoj splošen pogled na pandeželno »meddruštveno ljubezen« brez kampanilizmov in sanjsko in neproblematično pomirjujoče stališče do vsega, kar se tiče deželnega amaterskega nogometa.
Odpadla regata optimistov za osnovnošolsko olimpiado
Slabe vremenske razmere so včeraj onemogočile izpeljavo regate optimistov, ki jo TPK Sirena in Športna šola Trst
prirejata v okviru 10. osnovnošolske olimpiade. Regato so odložili za teden dni, tako da bodo mali tekmovalci, seveda če bodo vremenski pogoji ugodni, lahko pokazali svoje znanje v soboto, 3. oktobra, ob 13.30.
Skl rolke: Grmada in Mladina v Ihanu
Rolkarji ŠD Grmada in ŠD Mladina se bodo danes udeležili prijateljskega meddržavnega tekmovanja v Ihanu pri Domžalah. Preizkušnjo organizira SK Ihan, start pa je predviden za 9. uro. (E. I.)
RADIO OPČINE
V današnji prvi »športni nedelji« Radia Opčine v novi sezoni (pričetek ob 15. uri) bodo neposredno prenašali dve nogometni srečanji iz amaterskih prvenstev, in sicer Percoto - Primorje ter Kras -Muggesana.'Ob 17.30 bo sledil prav tako neposreden prenos iz tržaške športne palače, kjer se bo Jadran pomeril s Castel-francom Venetom. Vmes bodo poslušalce sproti seznanjali z drugimi športnimi rezultati.
Jutri ob 18.30 pa bo na vrsti tedenski športni komentar.
Na sklepnem delu mladinskih iger
Tudi Macchiutova v Rimu
Tenis: društvena prvaka ŠZ Gaja
Eva Mauri in D. Gomizelj
V Rimu se bo te dni odvijal sklepni Bel državnih mladinskih iger. Na tej hjanifestaciji, na kateri bodo nastopili hižješolci, ki so bili uspešni v pokrajinskem in deželnem finalu, bo slovenske barve branila tudi dijakinja šole ivan Cankar v Trstu Margaret Mac-chiut. Nastopila bo v teku na 60 m z ovirami. Ta disciplina je vsekakor slovenskemu občinstvu že znana, kajti ravno v teku z ovirami si je pred nekaj leti zagotovila zlato, leto kasneje Pa še srebrno kolajno slovenska dijakinja Tanja Kalc. Macchiutovi smo zastavili nekaj vprašanj.
Kaj nam bi povedala o svoji atletski dejavnosti in svojih dosežkih?
. »V atletiko me je uvedel oče, ki me je večkrat peljal s Sabo na stadion, kjer sem vzljubila ta šport. Treniram Pa sedaj že dve leti pri društvu Edera. trening je še kar zahteven, saj treniram trikrat tedensko po dve uri. Letos sem dosegla deželni sezonski rekord v teku na 80 m z ovirami, poleg tega pa sem se uvrstila na državni finale mladinskih iger v Rimu.«
Bodo ovire tudi v naslednje tvoja Panoga?
»Seveda! Mislim pa, da bom nastopala v vseh sprintih. Hitrost me sploh najbolj privlačuje.«
Kaj pa pričakuješ od državnega finala v Rimu?
»Kot vsi si seveda tudi jaz želim zmago, vendar vem, da bo to zame zelo težko, zato upam vsaj na uvrstitev med prvimi.« (L. Glavina)
Pred dnevi se je pri teniški sekciji ŠZ Gaja končalo društveno tekmovanje v raznih kategorijah. Največ zanimanja je seveda bilo za ženski in moški finale.
Pri ženskah je Eva Mauri v dveh setih (7:5, 6:0) premagala Dašo Grgič. Mladi in nadarjeni igralki sta pokazali precejšen napredek in upati je, da se bosta še v nadalje resno posvečali treningom, saj ju čaka v prihodnji sezoni tekmovanje za italijanski pokal v žen-skikategoriji under 16. Med moškimi je po pričakovanju (7:5, 6:0) Dorjan Gomizelj premagal Andreja Pregarca. Slednji se je izkazal, čeprav je moral v zadnjem času opustiti redno vadbo zaradi službenih obveznosti. Dorjan pa si je zasluženo prisvojil naslov društvenega prvaka, saj je bil nasploh skozi vso sezono najbolj aktiven in uspešen. Med moškimi posamezniki so igrali tudi tolažilni turnir, v okviru katerega je Roberto de Conti premagal v finalu Bojana Tomažiča z izidom 6:0, 7:5.
IZIDI FINALOV MOŠKIH IN MEŠANIH DVOJIC: Edi in Dorjan Gomizelj Andrej Pregare in Robert Čorbo 2:0 (7:5, 6:2); Dorjan Gomizelj in Jasna Vavpetič — Robert Čorbo in Helena Volpi 2:0 (7:6, 6:2).
S tem se za Gajeve teniške igralke sezona še ni končala, saj jih čakajo nastopi na nekaterih turnirjih in še tradicionalno srečanje s teniškim klubom Koper. Danes pa bodo na vrsti tudi najmlajši (under 10), ki bodo v ekipni sestavi nastopili na promocijskem tekmovanju v Fagagni pri Vidmu. Ekipo sestavljajo Martina Kufersin ter Borut in Aleš Plesničar. (Alma)
n		domači	šport	
DANES
NEDELJA, 27. SEPTEMBRA 1987
KOŠARKA
B-2 LIGA
17.30	v Trstu, športna palača: Jadran - Castelfranco Veneto
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 V Percotu: Percoto - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Opčinah: Op. Supercaffe -Vesna; 15.00 y Repnu: Kras - Muggesa-na; 15.00 v Žavljah: Zaule Rabuiese -Zarja.
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Briščkih, igrišče Ervatti: Por-
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes oh 14.30
tuale - Primorje; 10.30 pri Domju: Do-mio - Vesna; 11.45 v Miljah: Muggesa-na - Breg;
NAJMLAJŠI
9.00 na Proseku: Primorje - Breg
ZAČETNIKI
9.30 v Gradišču: Itala - Juventina Edilcasa; 10.30 v Bazovici: Zarja Adria-impex - Giarizzole; 12.15 na Proseku: Primorje - Breg
PK BOR
nrganizira v sezoni 1987/88 plavalno solo za otroke neplavalce, izpopolnje-v*lno vadbo za plavalce in tekmovalno skupino. Vadba bo v bazenu pri Aituri oo ponedeljkih, sredah in četrtkih v Popoldanskih urah. Informacije po tel. 823293.
TPK SIRENA
Priredi danes, 27. t. m., regato za jadralne deske za nižje in višje srednje sole. Vabljeni surfisti in surfistke.
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR
sporoča, da je vpisovanje za letošnjo sezono v uradnih urah na društvenem sedežu, tel. 51377.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se treningi miniodbojke za “oklice letnikov 1979, 1978, 1977 in 1976 začenjajo v torek, 29. t. m., ob 16. “ri na igrišču na Kontovelu. Vpis neposredno pred treningom. Vabljeni!
SHINKAI KARATE KLUB ? ,Ve®ra> da so se začela vpisovanja tečajev karateja vseh stopenj. Obvešča “di, da so letos odprta vpisovanja za otroke več kot 7 let. Informacije v zgo-mski telovadnici v torek in četrtek od
19.00	do 20.30 ali na telefonsko številko 227342.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 v Borovem športnem centru, Vrdelska 7.
ZSŠDI
obvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, pričel plavalni tečaj v Lipici. Sodelujejo lahko otroci zadnjega letnika otroškega vrtca ter osnovne in nižje srednje šole. Informacije in vpisovanje vsak dan od 9. do 13. ure na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS
priredi v sezoni 1987/88 naslednje rekreacijske dejavnosti:
ženska telovadba — sreda in petek od 21. do 22.30 (začetek 2. 10.); moška telovadba — četrtek od 21. do 22.30 (začetek 8. 10.); namizni tenis — torek od 21. do 23. ure (začetek 7. 10. ).
Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu centra — tel. 229477 do 2. 10. od 18. do 19. ure ali na prvem treningu.
SK SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnike (letnik 1973 in mlajše). Za informacije: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142.
SZ JADRAN
državno košarkarsko prvenstvo B-2 lige
ABONMAJI 1987-88
abonmaji veljavni za 15 prvenstvenih tekem 60.000 lir mladinci do 15. teta	30.000 lir
Abonmaji so v prodaji: pri agenciji Aurora - Ul. Milano 20 Trst, v društvenem baru SKD Tabor na Opčinah, pri cvetličarni Nadja na Proseku, eno uro pred začetkom prve prvenstvene tekme v tržaški športni palači.
Konvencionirana gradnja
TREH DVOSTANOVANJSKIH HIŠ
(tri spalnice, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, wc, parkirišče in vrt) V DOLINSKI OBČINI — RICMANJE
Gradbeno podjetje PIAVE - Ongaro Pio & C.
Deželno posojilo v višini 60.000.000 lir, odobreno z deželnim zakonom št. 75/1982
INTERESENTI LAHKO DOBIJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE NA DOLINSKI OBČINI ALI V URADU DRUŽBE »IL OUADRIFOGLIO« — Trst, Ul. S. Caterina 5 - tel.: 630174-5
Enkratno priložnost vam nudi
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za'orga-nizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k. ^ ZTT in tiska 9^“	Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
27. septembra 1987
Masovna zastrupitev sarajevskih študentov s salmonelo
V bolnicah 22 okuženih študentov Študentsko hrano bodo izboljšali
SARAJEVO — Zaradi okužene hrane v menzi študent-
Tragedija v Mostam Morilska sla blazneža
MOSTAR Mostarski preiskovalci in psihiatri si niso še na jasnem, kaj je predsinočnjim sprožilo v 29-letnem Benjaminu Obadu morilske nagibe, da je brez kakršnegakoli razloga vrgel z mosta Hasana Brkiča 4-letnega Denisa Kuraja, ki je s težkimi poškodbami obležal na bregu Neretve, 15 metrov pod mostom. Delovni tovariši, znanci in sosednje trdijo, da je bil do tega tragičnega večera 29-letni pleskar uravnovešen. Preiskovalci so medtem do potankosti obnovili potek dogajanj.
Najprej je neprisebnež skušal na cestni deteljici nad Neretvo pahniti v 60-metrski prepad 28-letnega Daneta Jamina, ki se je rešil ob pomoči mimoidočih. Benjamin Obad se je nato pognal v dir proti mostu Hasana Brkiča. Svoj bes je skušal znesti nad skupino otrok, a ti so se pravočasno razbežali. Iz rok Marice Kuraje pa mu je uspelo iztrgati 4-letnega Denisa, ki ga je ponesel na drugo stran ceste in ga brez oklevanja vrgel v globino. Otrok je padel na kamniti breg, padec pa je nekoliko omililo robidovje, da bo po mnenju zdravnikov preživel težke poškodbe.
Prav v tistem trenutku je na most prispela miličniš-ka izvidnica. Neprisebnež je zbežal, miličniki pa so ga, potem ko so ga ranili s strelom v noge, ob pomoči ljudi prijeli. Poseg miličnikov je po mnenju psihiatrov preprečil še hujše posledice.
skega doma pri Nadjaričih v Sarajevu se je včeraj okužilo (zelo verjetno s salmonelo) večje število študentov. Na infekcijskem oddelku bolnišnice Koševo v Sarajevu so včeraj sprejeli na zdravljenje 18 študentov, v vojaški bolnici štiri, hitro pomoč pa je zaprosilo drugih petdeset študentov. Mestna sanitarna inšpekcija in epidemiološka služba regionalnega zavoda za zdravstveno zaščito od sinoči preverjata vzroke hude okužbe, takoj pa sta odredili zaustavitev dela v kuhinji in v restavraciji študentskega doma.
Masovna zastrupitev študentov sarajevskega doma je bila povod povorke in zborovanja, ki se ga je udeležilo okrog 400 študentov. Ti so po sarajevskih ulicah prepevali in vzklikali revolucionarna gesla, na zborovanju pa so sestavili sporočilo, v katerem zahtevajo kaznovanje krivcev zadnje zastrupitve in izboljšanje življenjskih pogojev — s posebnim ozirom na hrano — v sarajevskih študentskih domovih.
Zatem so se študentje v mali dvorani športnega kompleksa Skenderija sestali s predsednikom skupščine BiH, predsednikom predsedstva bosansko-hercegovske mladine in predstavniki mesta Sarajevo. V triurnem srečanju je bilo sklenjeno, da bodo študentom ugodili v vseh zahtevah, ki se tičejo kvalitete življenja, obljubili pa so jim tudi, da bodo ugotovili odgovornost in bodo sprejeli potrebne zakonske ukrepe zoper odgovorne za množično zastrupitev. Na zborovanju so se tudi domenili, da bodo odslej skrbeli za študentsko prehrano delovne organizacije restavracij Ilidža, Bristol in Evropa. Posebna komisija bo tudi ocenila možnost, da bi tudi študentje v Sarajevu, kot sicer to že imajo študentje drugih jugoslovanskih univerz, namesto bonov za hrano odslej dobivali denarne bone.
Dokler pa ne bodo izpeljali vseh napovedanih novosti v prehrani sarajevskih študentov, se bodo le-ti hranili v nekaterih mestnih hotelih.
Ježek z belimi iglami
Ježek na sliki je prava redkost, saj je albin. Staknili so ga povsem naključno v nekem londonskem smetišču	(Telefoto AP)
Pasji dnevi v pasji vročini
Poglejte, kako jezno gleda psiček na sliki. Najbrž razglablja o pasji usodi, ko v pasji vročini zaman iščeš kapljico vode...	(Telefoto AP)
Originalen Fiatov gradbeni načrt
FIRENCE — Načrt Fiata za izgradnjo nove mestne četrti v Firencah na kraju, kjer sedaj stoji njegova tovarna, je vzbudil veliko zanimanja. Prvič namreč pri načrtovanju sodeluje kar 10 arhitektov, koordinira pa jih američan Lawrence Halprin. Arhitekti so si izmenjali svoje ideje o bodoči mestni četrti Novoli na nedavnem tridnevnem »workshopu«, rezultate katerega so podali na tiskovni kon-fererenci župan Bogianckino, odgovorni za zunanje odnose Fiata Cesare Annibaldi in sam arhitekt Halprin. Dejali so, da so na »workshopu«, ki mu bodo sledila še druga podobna delovna srečanja, po poglobljeni in živahni razpravi z manjšimi popravki sprejeli originalni načrt koordinatorja. Bogianckino je izrazil podporo občinske uprave, ki je načrt odobrila že pred 14 meseci, Annibaldi pa je dejal, da so pri Fiatu prepričani, da bo tudi Dežela, ki se mora sedaj izraziti, odobrila načrt. Poleg Fiatovega načrta bo dežela vzela v pretres tudi načrt družbe La Fondiaria za mestno četrt Castello, vendar pa ta načrt vzbuja večje pomisleke in nasprotovanja kot Fiatov, je pa tudi manj dodelan.
Četrt Novoli naj bi preuredili s hoteli, rezidenčnimi hišami, javnimi uradi, zasebnimi uradi, trgi in parkom, okoli katerega bo pravzaprav zrasla nova četrt. Vsa četrt bo namenjena le pešcem, saj bo avtomobilski promet potekal v podzemlju.
V Franciji aretirali domnevno teroristko
PARIZ Francoska policija je aretirala 25-letno italijansko državljanko Raffaello Esposito, ki je, kot bivša pripadnica prevratniških organizacij, osumljena terorizma. Es-positova se je že štiri leta uspešno skrivala v južni Franciji, na njeno ime pa je bilo v prejšnjih letih izdanih devet mednarodnih zapornih nalogov.
Raffalla Esposito naj ne bi bila sicer vpletena v teroristična dogajanja, ki so se končala s prelivanjem krvi, znana naj bi bila le kot organizatorka, njeno prevratniško udejstvovanje pa naj bi se omejevalo na ropanja in tatvine za samofinansiranje komunističnih terorističnih celic.
Mlada domnevna teroristka, doma iz Neaplja, je najprej sodelovala z organizacijo Prima linea, ko so zatrli to gibanje, pa je bila ena izmed ustanoviteljev NCC (Nuclei comu-nisti combattenti). Ta novoustanovljena prevratniška organizacija se je večkrat poskusila priklopiti jedru rdečih brigad, kar pa naj ji ne bi, vsaj v preteklosti, uspelo realizirati.
Aretirana Espositova je bila v Italiji obsojena na pet let zapora zaradi številnih ropov, pri katerih naj bi sodelovala še kot pripadnica prime linee. Bila je tudi osumljena sodelovanja pri oboroženem napadu na vojaško kolono pri Salernu. V spopadu sta dva vojaka izgubila življenje, preiskovalni sodnik Carlo Alemi pa je oprostil Espositovo, saj so obtožbe slonele na neverodostojnem fotografskem prepoznavanju.
Zimski vozni red vlakov
Velja od 27, septembra 1987 do 28. maja 1988
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.10	K Benetke §
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-rin □
6.22 K San Dona di Piave § (1) (4)
6.50	E Benetke-Rim; spalni vagon Moskva-Rim (2)
8.00	H Benetke
8.52	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke §
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim *
12.40 H Benetke
13.42	K Portogruaro §
14.10	H Benetke
16.10	E Benetke - Milan
17.00	H Benetke
17.25	K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce)
18.53	K Benetke §
19.30	K Portogruaro §
19.45	E (Simplon express) Mestre— Rim-Milan-Domodossola-Pariz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
20.24 H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (pogradi 2. raz. Trst-Turin, spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke §
1.50	H Benetke
6.55	K Portogruaro
7.32	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ventimiglia-Trst, pogradi 2. raz. Turin-Trst)
7.50	K Portogruaro §
8.13 E Rim-Bologna-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Pariz-Do-modossola-Milan-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; pogradi 2. raz. Pariz-Beogradi spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Žagreb)
9.33	H Benetke §
10.15	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.14	H Benetke 13.06 K Portogruaro §
13.30	E Milan-Benetke
14.25	H Benetke 15.28 H Benetke
16.20	H Benetke §
17.52 H Benetke
19.10	H (Benetke express) Benetke
19.55	K Portogruaro §
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Rim-Mestre
21.45	B (Tergeste) Turin-Mestre □
23.10	K Benetke
23.49 E Rim-Benetke (spalniki Rim-Moskva) (3)
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
* - samo 1. razred z obvezno rezervacijo
§ - samo 2. razred
(1)	- samo do Portogruara od 21. 12.
1987 do 9. 1. 1988 in od 31. 3. do 6. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob petkih in sredah
(3)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(4)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-MOSKVA-ATENE-SOFIJA Odhodi iz Trsta
0.22 H Opčine-Zagreb-Budimpešta-Moskva (spalniki Rim-Moskva) (2)
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zag-reb)
13.35	K Opčine-Ljubljana § (1)
18.28 H Opčine-Ljubljana § (1)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Atene-Sofija (spalniki in pogradi 2. raz. Be-netke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene; pogradi 2. raz. Benetke-Sofija) (3)
Prihodi v Trst
5.10	E Moskva-Budimpešta-Zagreb-Opčine (spalniki Moskva-Rim) (4)
8.32 E (Benetke express) Sofija-Ate-ne-Beograd-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beog-rad-Benetke, pogradi 2. raz. Ate-ne-Benetke, pogradi 2. raz. Sofi-ja-benetke) (3)
9.46 H Ljubljana-Opčine § (1)
16.38 H Ljubljana-Opčine § (1)
19.05	E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah in 3. 11., 8.,
25. in 26. 12. 1987; 1. in 6.1., 4. in 25. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(3)	- ne vozi ob nedeljah in ponedelj-
kih
(4)	- ne vozi ob sredah in petkih
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SAL-ZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.02	H Videm
5.55	H Videm-Trbiž §
6.05	H Videm §
7.02	H Videm
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
10.35	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.05	K Videm-Karnija §
14.05	H Videm
14.35	K Videm §
16.35	K Videm §
17.45	H Videm-Benetke (1)
18.05	K Videm §
19.23 H Videm
21.10	H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen
23.15	K Videm §
Prihodi v Trst
1.00	K Videm § (2)
6.20	K Videm § (1)
7.02	K Videm §
7.59 H Benetke-Videm (1)
8.42	H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj -T rbiž-Videm 9.27 H/K Videm §
10.25	H Videm 11.40 K Videm §
14.14	H Videm
14.55	K Videm §
15.22 K Videm §
16.44	H Videm
17.45	K Videm §
18.56	K Videm §
19.42	H Trbiž-Videm 20.58 K Videm §
22.12 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem
24.00	K Videm §
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- vozi samo na dan po prazniku
H - hitri vlak
K - krajevni vlak
B - brzec
E - ekspresni vlak