Šlev. 52.
f LffiM t D* ШI ПШ 1824. Posamezna Številka slane 2 Din. Ш8 Lil
Naročnina
za državo SHS:
no mesec......Din 30
za pol lela......13«
ta celo leto .... .340
za inozemstvo:
mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 f inozemstva.... » 60
Cene Inseratomi
Enostolpna petitna vrste mali oglasi po Din l'S0 ia Din T—. večji oglnsi nad 45 mm vifiine po Din 2'ЗД, veliki po Din 3 - in 4 —, oglasi * uredntSfcem delo vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Uhaja vsak dan izvzemSl ponedt-I|ha in dneva pn prazniku ob 4. uri zjulrofr
PoSluiM №m v oaloviDl
Uredništvo Je % Kopitarjevi o lici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. npravnlitva 538.
Političen list za slovenski mmt
Uprava fe v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.363. Zagreb 39.01i. Praga in Dunaj 24,797.
Režim.
Proti kuluku.
Sedanji belgrajski režim je izgubil vsak čut za poštenje, vsak sram in vsak ozir na zakonitost in pravno obstojajoče stanje ter navade.
To sicer vsi že davnej vemo, ni pa javnost mislila, da more režim iti še pod to nizko stopnjo, na kateri stoji uže danes.
Dne 29. t. m. je generalno ravnateljstvo državnih železnic telefonično odredilo, da ljubljansko ravnateljstvo ne sme iz-jpačati uslužbencem bivšega inšpektorata državnih železnic v Sloveniji plače za marec. S tem je prizadetih 6000 železniških uslužbencev s svojimi družinami. Baje pa so prizadeti tudi železničarji na Hrvatskem.
Na vprašanje ljubljanskega ravnateljstva, kako dolgo naj se plača zadrži, ni dobilo do danes iz Belgrad a nobenega odgovora. Gospodje ne smatrajo slovenskega urada niti za toliko vrednega, da bi povedali vzrok tej nezaslišani odredbi, ki nima v upravni zgodovini cele Evrope nobenega precedensa. V bivši Turčiji je pač često-krat izostala plača uslužbencem, toda to so ti vnaprej vedeli, in so se že prej dobro oškodovali s rem, da so jemali podkupnino sli pa enostavno ropali, česar pa slovenski uslužbenci ne morejo, ker bi jih zaprli.
Govori se, da je vzrok tej barbarski haredbi, ki oropa 6000 družin bornega zaslužka, ta, ker namerava vrhovna železniška uprava veliko uslužbencev reducirati. Toda, ali se v kakšni civilizirani državi uslužbenci reducirajo na ta način?
Uprava bi morala redukcijo izvesti, »ko že ta hoče, ob pravem času na ta najin, da bi bili prizadeti pripravljeni, da ne bi računali z nadaljno mesečno plačo in da bi pri tem ne trpeli še ostali, ki se ne reducirajo. Sicer pa se nihče ne reducira kar tako, četudi bi se na to pripravil, da bi se čez noč znašel na cesti brez vsake pare. Tako nobena pravno urejena država ni reducirala svojih uslužbencev, naj-menj pa so pri tem trpeli škodo neprizadeti, kakor se je to zgodilo zda? pri nas.
Kakšen nered mora vladati v belgrajski centralni upravi, da je kaj takega mogoče! Jn kakšen socialni in pravni čut morajo imeti vlastodržci, da se ne sramujejo na tak način udariti 6000 družin kulturne in na pravne razmere navajene Slovenije! Kar se je zgodilo danes železničarjem, se zgodi jutri lahko profesorjem, učiteljem, sodnikom itd. Belgrajski režim očividno smatra Slovenijo za nekakšen Zulu-land, kjer smejo vlastodržci uganjati, kar hočejo, brez ozira na pravne navade, na upravno prakso, na moralni čut in socialne zahteve.
Medtem pa, ko se 6000 družinam zadržuje plača ,ki komaj zadostuje za življenje, vrši v Ljubljani že več kot leto dni posle vojaška komisija, pri kateri en sam Slan dobiva na mesec 20.000 dinarjev plače, doklad in dnevnic! Za to denarja ni preveč, pač pa za naporno in občekoristno delo železničarjev.
Ni zadosti, da je tudi južna železnica pod državno upravo začela drčati navzdol, da se tarife do neznosne višine navijajo, la kljub temu promet zastaja — zdaj se bodo še železničarji reducirali, obsodilo na stotine družin na stradanje in povečalo število brezposelnih, ki itak strahovito narašča.
Največja nesramnost, brezvestnost in brutalnost pa je to, da morajo zaradi tega trpeti tudi oni, katerih redukcija ne zadene in z njimi seveda celokupna javnost. Tako ta režim, ki mu pojo slavo razni slovenski« podkupljenci, plačanci in lizu-ni, češ, da je državotvoren, izpodkupuje vero v državo, v nepristranost uprave in pravičnost zakonitega reda ter vstvarja revolucionarno razpoloženje. Cela Slovenija mu je le objekt eksploatacije, izmozga-vanja vseh naših sil in vir obogatenja za radikalno porodico v Belgradu.
Kakšen šum je naslnl v >slovenskenK, težimu prodanem časopisju, ko smo to svoj čas pribili! Ali se bodo upali ti sramotile! slovenstva ludi še danes braniti ta brezstidni režim, ki meč« našo ljudi kupoma na cesto, knkor da so smet'?.
VPRAŠANJE POSLANCA DR. HOHNJECA NA NOTRANJEGA MINISTRA RADI KAZNOVANJA ŽUPANOV. - STALIŠČE SLS GLEDE KULUKA.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Pred prehodom na dnevni red je na današnji seji minister notranjih zadev V u j i č i ć končno vendarle odgovoril na vprašanje poslanca dr. H o h r. j e c a , zakaj se v Sloveniji morajo sestavljati spiski oseb, ki so podvržene kuluku in zakaj je minister notranjih zadev odredil, da se občine, ki so proti kuluku sklenile resolucije, kaznujejo. Minister notranjih zadev Vujičić se je izgovarjal, da je izdal to naredbo z ozirom na znani zakon ministra za javne zgradbe. Dr. Iiohnjec je na tak jalov izgovor notranjega ministra odgovarjal sledeče: Moje vprašanje je imelo za predmet slavni naš kuluk in posebno one ostre ukrepe, s katerimi je zapreti! minister za notranje zadeve z ozirom na predpriprave za kuluk preko svojih podrejenih organov v Sloveniji nekaterim, in to ne baš maloštevilnim občinam, ki so sklenile proteste. To vprašanje sem stavil, ko je bilo na vladni strani še več navdušenja za kuluk, medtem ko je sedaj to navdušenje padlo pod ničlo. Smemo upati, da se ne dvigne več nad ničlo. Koncem meseca marca poteče z zakonom o dvanajsti-nah za prve tri mesece 1924. leta kulukov termin in čas življenja in upamo, da potem ne bo več vstal. Kuluk kot državna institucija je neizvedljiv, nevstvarljiv in zato nemogoč. Kot državna institucija ne bi mogel doseči svojega namena, marveč bi služil kot šikana za plačkanje državljanov od strani vladajoče stranke, kadar bi se ji poljubilo, Zato se je naša stranka borila proti izvajanju kuluka po zakonskem pravilniku. Največji del zasluge za to, da je med kom-petentnimi činitelji prodrlo mnenje o neiz-vedljivosti in nemožnosti kuluka kot državni instituciji, pripade naši stranki. (Aplavz in klici: Tako je!) Vsled naše vstrajne borbe je vlada uvidela, da je pravilnik v zakonu o kuluku konglomerat določb, ki so v nasprotju z zakonom o kuluku. Zato je vlada pripravljena, da bi pravilnik razveljavila. Ista usoda bi po vsej pravici zadela tudi zakon o kuluku. S tega stališča je tudi treba presojati postopanje nekaterih občin v Sloveniji glede na predpise ministra javnih del in mir' 'ra notranjih zadev k danemu pravilniku o kuluku. Ker so smatrali te določbe kot neizvedljive in zakonu pro-tivne, so bile napram njemu pasivne, ker se je od vladne strani vedno zagotavljalo, da se kuluk ne bo izvajal. Še manj se dajo opravičiti persekutorni ukrepi proti tistim občinam, ki so napravile sklepe in prošnje
zoper izvedbo kuluka. To je pravo, ki ga daje poedinim državljanom ustava. Po čl. 15. ustave imajo vsi državljani pravo do prošnje. Prošnje more podpisati eden ali več državljanov, ali pa pravne osebe. Prošnje r,e morejo predložiti vsem oblastem brez razlike. Kdo bi to pravo zanikal občinam? Po čl. 14 imajo državljani pravico zborovanja in dogovorov. Zakaj se ne bi smeli razgovarjati v občinskih sejah o tem, kako nepraktičen, neizvedljiv in nemogoč je zakon o kuluku? Zakaj ne bi smeli na občinski seji se dogovarjati o resoluciji, ki izraža njihovo sodbo o kuluku, in zahtevati, da se njihovo mnenje od vlade upošteva? To pravo garantira ustava občinam, to je naravno pravo in bistvo občin. Občina je najprostejša politična edinica, ona je bila pred državo. Ona ima po svoji naravi in svojem namenu gotovo pravno določen dolokrrj in določeno območje. Država teh pravic občini ne more konfiscirati. Ako to izvrši, stori akt protipravnosti in nasilja. Mi hočemo, da ostane pravo občin neokrnjeno. Naša stranka je vedno bila in vedno bo odločno na braniku za avtonomijo in za pravo avtonomne občine. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
DEBATA 0 PRORAČUNU VRHOVNE UPRAVE.
Nato se je prešlo na dnevni red, na specialno debato o proračunu vrhovne uprave. Prvi je govoril A1 i 6 (musliman) iz Рочпе. V daljših izvajanjih je kritiziral jk>-stopanje vlade z dispozicijskim fondom, katerega so v obilni meri uporabljali za j>od-kupovanje tudi v Bosni. Navaja konkretne slučaje, kakor n. pr. slučaj s Korkut-Maglaj-ličevo skupino. Z, njim je dobil besedo poslanec dr. Kumanudi, hivši finančni minister, ki v dolgem dokumentiranem govoru zelo ostro lastopa proti ministru financ pri njegovem i>ostopanju v vprašanju dolgov. Izjavlja, da je država zelo veliko izgubila na ugledu v inozemstvu in doma, ker nc izpolnjuje svojih obveznosti. Ta Izjava je povzročila precej razburjenja in finančni minister je zahteval, da Kumanudi izjavi, da država izpolnuje svoje obveznosti. Kumanudi pa je vztrajal pri svoji izjavi in je navedel nekitere konkretne slučaje. Po govoru poslanca R e i s n e r j a , ki jc govoril predvsem o vpokojenoili, jo bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši v ponedeljek. Nadaljuje se proračunska debata.
razgovora v
RADIKALI STRAŠIJO Z DIKTATURO IN HLINIJ0 VESELJE NAD PRIHODOM
POSLANCEV HJ?SS.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) »Radičevci pridejo tekom prihodnjega tedna, najbrž že v torek v Belgrad! tako se glasijo nam iz Zagreba došla telefonska in telegrafska obvestila«:, je izjavil uglednejši čim vlade Vašemu dopisniku po današnji seji vlade, ki je trajala nenavadno dolgo: od 4. do 0. ure zvečer, kljub temu, da se je vršila daljša seja vlade tudi tekom dopoldneva med sejo parlamenta. Videlo se je, da ta izjava gospodu ministru ni šla preveč od srca in da jo je podal kot uvod v nadaljno razlaganje, češ da se Radiča nikakor ne boje in so tako baje tudi konstotirali na tej seji vlade, katere predmet razprave je bila ta vest. Nasprotno je radikalom po razlagi tega ministra prihod Radićevih poslancev celo drag, ker je to bredvoma velik korak k konsolidaciji države na zunaj in na znotraj. Za slučaj, če bi hoteli Radičevci vreči sedanjo vlado, bi nastopila diktatura. Na opazko Vašega dopisnika, da že itak sedaj vlada prava diktatura radikalov in Turkov, je gospod minister odgovoril, da sedar.ia diktatura malo drugače izgleda in da imajo radikali pripravljene razne kombinacije. Sicer pa, je dejal minister, ni nikakor računati s tem, da bi mogla vlada pasti pred izglasovanjem proračuna, katerega sprejetje bo forsirala,
ker bi padec vlade pred tem značilo nevaren preeedent, katerega posledice se ne dajo predvideti in so toroj take izjave ali nepoznavanje parlamentarnih odredb ali grožnje brez vsake podlage. Tako ugleden 2'an vlade.
Toda v drugih krogih so danes mnogo govorili o prihodu Radičevih poslancev, posebno o izjavi dr. Mačka, ki jo je dal zagrebškemu dopisniku »Politike«, kjer med drugim pravi, du so Radičcvi poslanci pripravljeni, da gredo v Belgrad. Maček je izjavil, da bo šel on na čelu teh poslancev v Belgrad. Dasiravno so različne izjave voditeljev Radioeve stranke naravnost dosedaj kar deževale, je tej izjavi dodejati tem večjo važnost, ker je sledila neposredno konferenci med dr. Mačkom in dr. Korošcem. Poloj? te venti Re je največ govorilo o predstojefi seji vodstva SLS. Najrazličnejše kombinacije so krožile. Splošno pa ie bilo mnenje, da se položaj nahaja v štadiju pričakovanja odločitve v Zagrebu in v Ljubljani. Tudi je bilo mnenje, da kakršnekoli bodo te odločitve, se položaj Pa-šiča in njegovih somišljenikov nikakor no bo izboljšat. Boj proti korupciji se bo nadaljeval, dokler ne izginejo i™' javnega življenja vsi, ki so za sistem korupcije in strankarstva.
Zadržane železarske plače.
Protestu Jugoslovanskega kluba se ugodi.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Današnja »Politika« piše: Snoči so narodni poslanci iz Slovenije dobili sledeče poročilo iz Ljubljane: Zagrebška železniška direkcija je obvestila po naročilu generalne direkcije železnic ljubljanskemu ravnateljstvu železnic, da naj 1. marca do nadaljno odredbe ne izplača prejemkov državnim železničarjem v Sloveniji, izvzemši uslužbence* južne železnice. Z ozirom na to vest »Politike«, informiral se je vaš dopisnik v Jugoslovanskem klubu, kjer je zvedel o zadevi, da vest odgovarja resnici in nadalje* so mu izjaviti, da sta bila dr. Hohnjec in poslanec Sušnik pri generalnem direktorju državnih železnic Ilicu in sta mu javil« svojo pritožbo glede obustave plač državnim železničarjem v Sloveniji. Generalni direktor jim je odgovoril, da o kaki obus-tavitvi plač ne more biti govora. Da se je zakesnilo nakazilo plač, je bil vzrok v tem, ker je bilo treba prevzeti državne nameščence (?). Kar se tiče južne železnice in dejstva, da uslužbenci južne železnice nisc dobili nobenega predujma, kakor so ga dobili drugi državni uslužbenci, je na pro-test obeh poslancev generalni direktor izjavil, da sebo to takoj zgodilo, kadar bo sprejet zakon o južni železnici, ki se že itak nahaja pred narodno skupščino. Povodom prve zadeve pa so bile z ozirom na protest obeh poslancev takoj dane potreb, ne instrukcije.
SLOVENSKI STROKOVNJAKI PRI POGAJANJIH Z ITALIJO.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Z ozirom na odločne zahteve poslancev Jugoslov. kluba, je ministrstvo notranjih zadev sklenilo, da pozovo v Belgrad še več slovenskih strokovnjakov za pogajanja z Italijo. Med drugimi sta poklicana iz Ljubljane veterinar C e r n e in ravnatelj ^Gospodarske zveze«. Ž a r e n.
DAVČNA KONFERENCA Z ITALIJO.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Davčna konferenca z Italijo, katera je že v oktobru zborovala v Ljubljani, se bo nadaljevala 15. marca v Rimu. Delegata naše države g. Hi-larij Vodopivec, član glavne kontrole iu ekspert g. Niko Marić, predstojnik davčne oblasti v Dubrovniku, odpotujeta 12. marcu v 'Mm. Kakor znano, ima ta konferenca namen, da se likvidirajo davki v onih krajih, ki so bi!i začasno zasedeni od Italijanov in da se izdela pogodba v svrho predrešitve voj.-ih obdavčenj.
IZ MINFSTfeilE SEJE.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Poleg razprave o političnem položaju, o čemur poročamo na drugem mestu, so na današnji vlad ni seji v celoti sprejeli zakon o kmetijski banki in invalidski za'*on.
KAKO SODI O NAS INOZEMSTVO
Berlin, 1. marca. (Izv.) Berlinski »Lo-kalanzeiger« poroča, da se širijo v Londonu alarmantne vesti o položaju na Balkanu in še posebej o vojnih pripravah kraljevine SHS proti Bolgariji. Jugoslavija čaka samo na vpad bolgarskih komitov. Grška vlada je baje v velikih skrbeh, da jugoslovanske čete zasedejo Solun. V Sofiji so baje sami prepričani, da je konflikt neizbežen.
ženska voSivna pravica na Angleškem.
London, 1. marca. (Izv.) Zbornica je sprejela predlog, da imajo vse žene od 21. leta dalje volivno pravico v samoupravna zastopstva. — Poslej voli vsaka žena, ki j« dopolnila 21. leto, pod enakimi pogoji ka-kor moški.
Dosedanji volivni zakon je žensko vo* livno pravico zelo omejeval in so smele voliti le ženske, stare nad П0 let. Žensko bodo poslej tvorile na Angleškem znatno močnejši del volivcev (12,400.000 proti 10 milijonom 500 tisoč).
Značilno je, da so za razširjenje ženske volivne pravice složno glasovali člani delavske stranke in konservativci, dočim so liberalci glasovali proti.
PRED NOVO STAVKO NA ANGLEŠKEM.
London, 1. mnrca. (Izv.) Stavbinski delavci in tramvajski uslužbenci groze s štraj-kom.
Edmund About:	62
Kralj gora.
Iz francoščine prestavila K ITn'ner (Dalje.)
Ze so Mustakas in nekateri drugi ste-zali roke, da me primejo in delijo z menoj svoje smrtne bolečine. Hadži Slavros ni imel več moči, da me brani. Od časa do časa je strahovit sunek pretresel to močno telo, kot pretresa drvarjeva sekira stoleten hrast. Tolovaji so bili prepričani, da izdihne in da bo ta nezmagljivi padel premagan od smrti. Vse vezi, ki so jih vezale na njihovega poveljnika, vezi koristi, strahu, upanja in hv aležnost, so se trgale kot pajčevi-na. Grki so najbolj nestanoviten narod na zemlji. Njihova neznačajna gibčnost se da včasih zvezati, todi le kot pero, pripravljena, da vsak hip odskoči. V potrebi se radi naslonijo na močnejšega, in stopijo v stopinje bolj izvežbanega, nikdar pa ne odpustijo mojstru, ki jih varuje, ali pri katerem bogatijo. Ze trideset in več stoletij je ta narod sestavljen iz sebičnih in ljubosumnih enot, katere potreba druži, nesreča loči, in ki jih nobena človeška moč ne bo mogla zliti skupaj.
Hadži Stavros je spoznal na svoje stroške, da nihče ne poveljuje nekaznovan šestdesetim Grkom. Njegova oblast ni niti za minutu preživela njegove moralične eibčuosti in njegove telesne moči. Ne da bi
zarjajo, da Je Mussolln! e to »prevratno stranko« ponovno iskal stikov za sodelovanje ter v parlamentu živel od milosti njenih glasov.
govoril o bolnikih, ki so nam kazali pesti in nam očitali svoje bolečine, so se zdravi možje zbirali pred očmi svojega postavnega kralja okoli nekega velikega, divjega kmeta, ki mu je bilo ime Koltzida. Bil je največji klepetavec in predrznež v četi, nesramen tepec brez pameti in poguma, eden onih, ki se skrivajo med delom in ki nosijo zastavo po zmagi; toda v enakih slučajih je sreča s predrzneži in klepetati. Koltzida je, ponosen na svoja pljuča, metal očitanja na Iladži Stavrosovo truplo, kot meče grobar zemljo na krsto mrtveca. »Tak si torej, ti pametni mož,« je rekel, »nezmagljivi general, vsemogočni kralj, neranljivi junak. Nisi sam razprostrl svoje slave in mi smo bili toliko neumni, da smo se ti zaupali! Kaj smo pridobili v tvoji druščini? Čemu si nam služil? Dal si nam ubogih štiriinpetdeset frankov mesečno, kot bi bili kaki najemniki. Hranil si nas s črnim kruhom in plesnjivim sirom, katerega niti psi ne bi marali, medtem ko si sam živel v izobilju in pošiljal z zlatom napolnjene ladje na vse bankirje v inozemstvu. Kaj imamo od naših zmag in vse te pogumne krvi, ki smo jo preliti v gori? Ničesar. Ti si obdržal vse zase, plen, rop in odkupnino ujetnikov! Res je, da si nam prepustil udarce bajonetov; to je edini dobiček, od katerega nisi nikoli vzel svojega deleža. V dveh letih, kar sem pri tebi, sem dobil v hrbet štirinajst ran in ti nam ne moreš pokazati niti eno brazgotine! Pa če bi nas bil znal vsai voditi! Če bi
sedaj f Zato jok ln stok v demokratsko-sa-inostojnih vrstah.'
Če dva delnta isto, ni isto. Cerkveno-politično glasilo pravoslavne duhovščine »Vesnik«, ki izhaja v Belgradu, je v eni j svojih letošnjih številk zapisal v uvodniku to-le: »Pastirji naše cerkve morajo biti danes bolj kakor prej kdaj pri svetem poslu. Tako v parlamentu, kakor v okrožnih, srezklh in občinskih samoupravah, v Šolskih odborih, v kmetijskih zadrugah, v narodnih čitalnicah, povsod in na vsakem mestu je potreben in mora biti duhovnik.« Mi sicer kaj takega za katoliško duhovščino ne trdimo, ker opravlja Isto in enako lahko tudi lajik, ako je usposobljen in krščanskega svetovnega naziranja, dajemo pa duhovniku kot državljanu iste privice kakor vsakemu drugemu. Je pa gotovo, da je včasih za javno delovanje duhovnik celo bolj usposobljen kakor marsikdo drugi, ne samo vsled svoje mnogostranske izobrazbe, marveč ker ga ne vežejo družinske vezi in mu omogočajo nesebično skrb za javni blagor v večji meri, kakor tistemu, ki mora ne samo zase, ampak tudi za svojo družino skrbeti. Glasilo pravoslavne duhovščine pa zahteva mnogo več. In vendar bo n. pr. »Slovenski narod« k temu molčal, čeravno bi rohnel proti cerkvi in katoliški duhovščini, ako bi bila enaka zahteva izšla iz vrst katoliške duhovščine.
0mme novice,
—	Položnice so te dni prejeli oni p. n. naročniki, ki imajo kaj zastanka za nazaj. Na vsaki položnici je označen dolžni znesek. V lastnem interesu naj dotični naročniki nemudoma poravnajo označeni zasta-nek, ker jim sicer list ustavimo sredi prih. tedna.
—	Zasilne Šole. Ministrstvo za prosve-
to je reduciralo vse pomožne učitelje na osnovnih šolah. K tem spadajo tudi duhovniki, ki delujejo kot učitelji na zasilnih šolah; z 29. februarjem so bili od vezani nadaljnega službovanja kot pomožni učitelji. Ker pa v tistih krajih, kjer so zasilne šole, ni mogoče čez noč postaviti novih šol in jih še več let ne bo mogoče, je prosvetni odelek v Ljubljani priporočil ministrstvu prosvete, naj se te šole z dosedanjimi pomožnimi učitelji ohranijo. Ker ni drugega izhoda, bo moralo ministrstvo sprejeti nasvet naše prosvetne delegacije. Zato naj gospodje na zasilnih šolah kar naprej poučujejo. Nagrada za pouk se jim bo naknadno nakazala.
—	Umrl je včeraj v Lipnicl v župniji Dobrava pri Kropi Franc Stroj, bral kanonika Alojzija Stroja v Ljubljani, železniškega višjega revidenta in postajenačelnika Valentina Stroja v Borovnici in mlinarja Mihaela Stroja v Grabču pri Gorjah. Pogreb bo v ponedeljek, 3 marca, ob pol 10 uri iz Upnice št 6, na pokopališče na Dobravi. Pokojnika, ki je bil znan po svojem zglednem krščanskem življenju in je bil tudi v bolezni zgled potrpežljivosti, priporočamo v molitev in v blag spomin.
—	Vse bo cenejše! Voznina za en vagon parafina od Trsta do Postojne znaša z vsemi pristojbinami vred 1190 dinarjev, za mnogo krajšo pot iz Postojne do Ljubljane pa za isti vagon 2440 dinarjev. Voznina za en vagon sveč v paketih od Ljubljane do Gjevgjelije znaša 22.850 dinarjev. Preko Trsta in dalje po inorju do Soluna pa znaša voznina le Ц tisoč dinarjev, čeprav jo je treba plačati v zlatu.
—	Konec (rabuk. Nekateri belgrajski listi poročajo, da je centralna uprava državnih monopolov sklenila opustiti nadaljnjo izdelavo nekdaj tako priljubljenih smodk »tra-
j buko«. Kadilci, ki poznajo plemenitost in
I žlahtni vonj starih trabuk in smrad današnjih,
bil izbral ugodne priložnosti, kjer se je malo tvegalo, pa veliko pridobilo! Toda pustil si nas tepsli od nasprotnikov; bil si krvnik naših tovarišev; vrgel si nas v volčje žrelo! Mudi se ti torej, da končaš in se umakneš! Komaj čakaš, da bi bili vsi pokopani z Vasilijem, ua nas izročiš temu prokletemu milordu, ki je vrgel čar na naše najboljše vojake. Toda nikar ne upaj, da se odtegneš naši osveti. Jaz vem, zakaj hočeš, da odide: plačal je svojo odkupnino. Toda kaj hočeš s tem denarjem? Ali ga misliš odnesti na drugi svet? Zelo si bolan, moj ubogi Hadži Stavros. Milord te ni izvzel; umrl boš kot drugi, to je gotovo! Prijatelji, sami svoji gospodarji smo. Nikogar več ne bomo ubogali, delali bomo. kar se nam bo zljubilo, jedli bomo, kar je najboljšega, popili vse eginsko vino, nažgali vse gozdove v okolici, da spečemo vse črede v okolici, izropali bomo celo kraljestvo! Zavzeli Atene in taborili bomo na kraljevem dvorišču. Treba je samo, da se pustite voditi; jaz poznam dobro okolico. Pričnimo s lem, da vržemo starca v prepad z njegovim ljubim milor-dom; potem vam bom povedal, kaj nam je storiti 1«
Koltzijeva zgovornost nas bi bila kmalu stala življenje, kajti poslušalci so ploskali. Stari Hadži Slavrosovi tovariši, deset ali dvanajst udanih palikarov, ki bi nam bili lahko prihiteli na pomoč, sn jedli prigrizek njegove mize; z\ "oll c0 se v krčih. Toda n«bca tovornik se ne dvigne do moči brez ,
bodo pri tej novici gotovo vsi soglasno vzklik, uiti: Hvala Bogu t
—	Avstrijski konzulat v Zagreba. AvstriJ. ska vlada je dosedanjo avstrijsko ekspozituro za vidiranje potnih listov izpremenila v konzulat Za avstrijskega konzula v Zagrebu ji> Imenovan g. Emerik Herzfeld.
—	Splošni jugoslovanrki ženski kongrt) v Sarajevu. Narodna ženska zveza je sklenila, da se vrši letornji kongres Jugoslovanskih žen-eikh prosvetnih in človekoljubnih društev meseca maja v Sarajevu.
—	Važno za pravnike in kmete. Veliko razburjenja, zlasti med kmetskim ljudstvom, je povzročil princip »krona je krona« pri hipo-tekarnih dolgovih in obveznostih. Ta princip je rodil že nebroj pravd ne samo pri nas, ampal: ti'di v vseh deželah bivše Avstrije, kjer je bil uveljavljen ta princip. Dunajska »Neue Fr, Presse« od 29. februarja pa poroča v svojem gospodarskem delu, da je dunajsko deželno sodiščo v najnovejšem času priznalo valoriza* cijo hipotek. Slučaj je sledeči: Zakonca Simon in Helena Robi sta kupila od Adolfa Frische-ka leta 1918. hišo, za katero sta ostala 70.00(1 kron dolžna. Ta znesek sta hotela plačati sedaj v malovrednih kronah. Ker je upnik odklonil sprejem denarja, sta dolžnika deponirala denar pri sodišču, nakar je upnik tožil za valorizacijo (t. j. za priznanje dolga v stari veljavi). Pri ustmeni razpravi je tožiteljev zastopnik naglasi, da v danem slučaju princip »krona je krona« no more veljati, ker gre za terjatev, ki je nastala pred 15. marcem 1919. in ker se po § 1413 c. z. ne sme upniku nič drugega vsiliti kakor to, kar se mu dolguje. Zastopnik obtoženca pa je izvajal, da se mora princip »krona je krona« uveljaviti na celi črti. Deželno sodišče je razsodilo, da ima toži-telj prav, če obstane na valorizaciji. Razsodbo je utemeljilo s tem, da zahteva pošten promet, da dobi prodajalec tisto protivrednost, na katero sta mislila kupec in prodajalec v trenotku kupčije. Zakon ščiti »dobro vero« s tem, da izključuje prodajo pod polovico prave vrednosti, dalje s tem, da prodajalcu prodane reči ni treba izročiti, če kupec ne plača, §§ 988 in 989 c. z. pa določajo, kako se je treba ravnati i slučaju, Če se izpremeni notranja vrednost denarja. Za plačilo dalje ne jamči le oseba kupca, ampak posetvo samo s svojo realno vrednostjo. Če bi bil prodajalec slulil, da bo enkrat morebiti dobil le tisočinko pogojene vsote, svoje terjatve zaradi ogromnih stroškov sploh ne bi bil vknjižiL Če bi obveljal princip »krona je krona« tudi v slučaju padca avstrijske krone na nižino nemške marke, bi kupe? sploh ne bil mogel plačati svoje terjatve, kei se bankovcev po 50.000 sploh no izplača tiskati.
—	Tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme državna kmetijske šola na Grmu za dobo od L aprila do SI, oktobra t. L Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 lot, telesna sposobnost, neopo-rekljivost ter dovršena ljudska šola Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospo darski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvo in vinarstvu in nživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano ln prosto stanovanje ter majhno nagrado v denarju. Gospodar ska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1921. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci in sicer, ako izpolnijo osta lo pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na celo polo pisano prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpričovalom o nravnosti, je poslati do 20. marca 1924 ravnateljstvu drž. kmetijske šolo na Grmu, v Novem mesta.
—	Železniške nesrečo. V petek zjutraj se je dogodila na progi Subolica—Vinkovci
ljubosumnežcv. Ko je kazalo, da postane Koltzida poveljnik tolpe, so se mu Tambu-ris in nekateri dri'gi častihlepneži posta vili nasproti in se zbrali okoli nas. Poveljnik proti poveljniku, oni so ljubili bolj tistega, ki jih je znal voditi, kot pa zabavlja-ča, katerega ničnost jih je žalila. UvaZevali bo pa tudi, da kralj ne bo več dolgo živel in da si bo zbral naslednika med svojimi zvestimi, ki so siali okoli njega. To ni bilo kar tako. Skoro gotovo je bilo, da bo množica raje potrdila Hadži Stavrosovo izvolitev kot pa tako revolucijonaino samozvanje. Osem ali deset glasov se je dvignilo v naš prid. Naš, ker bili smo le še enota. Oprijemal sem se kralja gora in tudi on je ovil eno roko okoli mojega vratu. Tamburis in njegovi so se sporazumeli v štirih besedah: hitro so sestavili obrambni načrt; trije možje so izrabili vrvež ifi stekli z Dimitrijem v skladišče tolpe po puške in krogle in veliko zalogo smodnika. Skrivaj so se pomešali med množico. Dve stranki sta se od minute do minute bolj ločili; zabavijice so letele od eno strani na drugo. Naši tovariši so bili obrnjeni proti Marijanini sobi in so branili stopnice. Napravili so nam zid s svojimi trupli in so vrgli sovražnika nazaj v Iladži Stavrosov kabinet. Med najhujšim sumom se je zaslišal strel. Rdeč ognjen trak je obliznil prah in gromovito je odmevalo od skaL
(Dalje sledi.)
PODPIS ITAIJTAVSKO-ALBANSKIH POGODB.
Rim, 1. marca. Snoči so v palači Chl-
gl podpisali pogodbe med Italijo in Albanijo, tičočo se naseljevanja in konzulatov. (Ze preje so je med obema deželama sklenila trgovinska pogodba.)
SPOJITEV STRANK V BOLGARIH.
Sofija, 1. marca. (Izv.) Parlamentarna
skupina radikalov jo s 26 proti 6 glasovom sklenila svojo združitev z demokratskim blokom. Ta združitev bo znatno okrepila položaj sedanje vlade.
EO KUPCI JSKA AFERA NA ČEŠKEM.
Praga, 1. marca. (Izv.) Policija je zaprla več častnikov in uradnikov iz vojnega ministrstva. Govore o neki novi, veliki ko-rupcijski aferi. Z zadevo se je pečal že tudi ministrski svet.
T02RA PROTI MINISTRU.
Praga, 1. marca. (Izv.) »Rude pravo« poroča, da je sklenil likvidacijski odbor propadle banke »Bohemia« tožiti bivšega finančnega ministra Sontaga na odškodnino 10 milijonov čeških kron, ker je dovolil banki izdajo novih akcij kljub temu, da je moral vedeti, da je banka pasivna.
PRAŠKI VELESEJM.
Pmga, 1. marca. (Izv.) Vlada je dovolilo, da smejo obiskovalci praškega velesejma od 9. do 31. marca bivati na Češkem brez vizuma na potnih listih. Za bivanje na Češkem zadošča v označeni dobi velesejm-eka legitimacija.
KOTIRANJE AVSTRIJSKEGA POSOHLA V ITALIJI.
Rim, 1. marca. (Izv.) Vlada je Izdala dekret, ki dovoljuje kotiranje avstrijskega mednarodnega posojila nn vseh borzah.
BANČNI KONKURZ V MILANU.
Rim, 1. marca. (Izv.) »Banca San Gi-orgio« v Milanu je napovedala konkurz.
VELIKI SNEŽNI ZAMETI.
Budim pošta, 1. marca, (izv.) Zaradi snežnih žametov je ves promet z Romunijo ustavljen. Dunajski vlaki imajo po 2—3 uro zamude. Ob Blatnem jezeru je promet ustavljen.
Iz immk politike.
• Volivna kampanja v Italiji. V vsej Italiji je bilo za bodoče volitve vloženih 138 kandidatnih list 8 1354 kandidati. Mandatov je na razpolago 535. Od tega pripade stranki, ki bo dobila relativno večino glusov, najmanj pa 25 vseh oddanih glasov, dve tretjini t. j. 356 poslancev; ostale dobe druge, na volivni tekmi udeležene stranko. Da dobe večino fašisti, velja že danes kot golovo dejstvo in se za večinske mandate sploh nobena druga stranka ne pot guje. — Za svojega glavnega tekmeca smatrajo fašisti popolare, kar je zlasti razvidno iz dejstva, da se jim je zdelo potrebno, naperiti proti njim najtežje orožje. V svoji zadnji seji je namreč vodstvo fašistovske stranke sklenilo, da bo ob volitvah na,;odločnejše nastopilo proti »prevrutnim strankam« ter je kot tako imenoma označilo tudi popolarsko stranko. Fašisti se torej poslužujejo proti opoziciji prav tistega skrhanega orožja kakor vse vladne slranke: da jo proglašajo za prolidržavno. Popolarska glasila kvitirajo la udarec s primerno odločnostjo in opo-
Politične vesti.
+ le hrvatske žnrnalistike. »Slobodni dom«, glasilo HRSS, ostro polemizira proti »Večeru«, ki je krivilo hrvatsko narodno zastopstvo, da je radi njegove taktike bilo omogočeno izdajstvo Reke. »Slobodni dom« očita »Večeru«, da očitno piše za Pašiča in za radikale, in ugotavlja, da tudi srbska opozicija smatra pogodbo z Italijo v toliko za dobro, ker je baje odvrnila vojno, ki da bi sicer sigurno sledila. Odposlanca HRSS sta uporabila vse sile v Belgradu, da prepričata srbsko opozicijo o nasprotnem, da pa jima to ni uspelo. Za slučaj, da bi bili vsi hrvatski zastopniki prišli v Belgrad, piše »Slobodni dom«, bi bila srbska opozicija enostavno izostala od seje, da omogoči rimsko pogodbo in se s tem, kakor pravi, izognila vojni. Tako bi bila imela vlada večino v skupščini. To je znano »Večeru«, zato je jasno, da strelja ta gospoda v hrbet hrvatskemu zastopstvu, oziroma hrvatskemu narodu. Tudi proti »Obzoru« polemizira »Slobodni dom«, ker je pisal, da bi morali sedaj Slovenci in bosanski muslimani zapustiti Belgrad. Proti tej uslugi, ki bi jo naredili samo radikalskemu centralističnemu režimu, argumentira »Slobodni dom« takole: »Naravnost sijajno! Pa naj torej radikali in Turki še tri leta pljačkajo, izdajajo hrvatsko ozemlje in parcelirajo ...«
Jok za korita pri »Kmetijski dražbi«. Odkar so dob:li »Kmetijsko družbo« v svojo oblasl podeželski magnati SKS in njihovi uradniški priganjači, so to najvažnejšo sedanjo kmetsko institucijo spravili na rob propada. Pa tudi drugače ni moglo biti, ker so smatrali družbo za strankarsko podjetje mesto za ustanovo, ki je namenjena povzdi-gi kmetijstva. Ko je nastopil v družbi gosp. prof. Evgen J a r c svojo funkcijo kot prvi podpredsednik in začel delati red, da iz strankarske organizacije vpostavi zopet splošno kmetijsko organizacijo, so samo-stojneži zacvilili in, ker niso imeli stvarnih j argumentov, nastopili z nasilstvom. Po svoji I lastni zaslugi in zaslugi »slovenskih« demokratov, ki so prenesli kompetenco v Belgrad, se stvar v Belgradu obravnava. Zahvalo smo dolžni našim poslancem, da so proti škandaloznemu postopanju samostoj-nežev pri Kmetijski družbi in njihovemu žalostnemu gospodarstvu nastopili tako odločno, da tudi vlada ni zaprla svojih ušes. Zdaj pa demokratsko časopisje in glasila g. Puclja javkajo, kakor bi se samostojne-žem zgodila kaka krivica! Isti ljudje, ki dan za dnem govore in pišejo v svoji obnemog-losti, da je naša parlamentarna delegacija brez vsakega vpliva, zdaj solzavo priznavajo, da so sebi in javnosti lagali. Navidezno se bijejo med sabo po svojih listih, znašli so se pa takoi v objemu, ko smo poročali o uspehih Pucljevih intrig v Belgradu. Pucljevo glavno glasilo se je z našemljenim ogorčenjem sedaj spomnilo, da »pripada Kmetijska družba slovenskemu kmetu«. Pozno se je ua to spomnilo. Prej samostoj-neži niso hoteli niti slišati, ko so naši zastopniki v Kmetijski družbi predlagali za I volitve v Kmetijsko družbo proporc, da bi
I družbo depolitizirali in jo zopet dvignili na prejšnjo višino. S tem je SKS dokazala, da ji za družbo nič "i bilo, zato je v njej tudi tako škandalozno gospodarila. Družba pa i>3 sn;e biti strankarsko korito kake stranke, oziroma njenih eksponentov, kar je bilo
pri postaji ŠebeSič večja železniška nesreč«. Od nekega tovornega vlaka se Je odpelo 6 vagonov, v katere Je pridrvel z vso silo brzo-vlak iz Subotice. Človeških žrtev nesreča ni zahtevala, samo vlakovodja je poškodovan na levem očesu. Na lice mesta došla komisija jo ugotovila, da je za nesrečo odgovoren železniški pripravnik Bela Poljaković. — Istega dne je pred postajo v Doboju (Bosna) skočil jz tira en vagon 111. razreda brzovlaka, ki vozi na progi Sarajevo—Brod. Potniki iz Sarajeva so prišli v Zagreb z veliko zamudo. Ponesrečil se ni nihče.
—	V Mošnjah na pokopališču je bila 27. februarja gruda 36 cm globoko zamrznjena.
—	Drag sneg. Za odnašanje snega v Za-grobu jo občina najela 400 delavcev in 100 voz. Stroški bodo znašali I miljon kron.
—	Pobegnil je od čevljarskega mojstra Antona Omerso v Krškem uslužbenec 20 letni Martin Rodman, doma iz Sp. Pohancov pri Artičah v Brežiškem okraju. Fant jo majhne, šibko postave, bled, črnih las in črno oblečen. Vzrok bega še ni pojasnjen. — Iz občinskih zaporov v Kranju je pobegnil 40 letni Ivan Baloh, doma od Sv. Lucije. Begunec ima kostanjeve lase, pristrižene brko in jo čedno oblečen. Begunec je baje nekoliko slaboumen in skrajno nevaren človek.
—	Izgnan je iz naše države za. nedoločen čas 21 letni, samski delavec Alojzij Ce-saratto iz Trsta kot nevaren vlomilec in tat.
—	Prošnja. Kdor kaj ve o korporalu avstrijskega 97. pešpolka v Trstu Ivauu Ambrožiču, doma iz Slivjn pri Postojni, po poklicu mlinar, naj javi na naslov: Katarina Ambrožic, Zagreb, Ilica 160. Zadnjič se je zglasil meseca decembra 1914 lz ruskega bojišča.
—	Dva fanta, stara 14 let, ki sta dovršila Osnovno šolo s povoljnim uspehom, se hočeta izučiti ključavničarske obrti pri poštenem mojstru v Ljubljani ali kje v Sloveniji. Naslov pove šolsko vodstvo Gančani, p. Beltinci, Prekmurje.
-- Razne nesreče. V tovarni stekla v Zagorju si je obratovodja Jugovnr Frauc zlomil pri skoku iz vagona levo nogo. Pri stuvbenilcu Viljemu Denggu v Ptuju si je zidar Horvat Alojzij izpahnil desno roko. Na parni žagi Kianca Stareta v Kamniku je delavcu Zumru Jerneju hlod zmečkal levo roko. — V gozdu Hojak Rafaela v Podrečju je drvarju Gregorin Janezu zmečkal hlod stopalo desne noge. Kunst Vinko, delavec v svečami Gert Franc v Mariboru se je s sekiro močno usekal levo roko. — Pri gradnji železnico v Ljutomeru si jo delavec Franc Zernec zlomil levo nogo, Kapun Kare! pa desno roko; oba sta bila oddana v bolnico. — Pri tvrdki A. Kolenc in <j|rug v Celju je delavca Lipovšek Ivana udaril konj s kopitom na čelo in mu zadjal hudo poškodbo. — Pri elektr. društvu A. E. G. Union v Celju se je sluga Bernard Olmar zbodel v desno roko, vsled česar se je rana infici-rala. V tvornici »Cinal« v Celju je delaveu Tekavo Josipu padel tram na levo nogo in mu jo zlomil Oddan je bil v bolnico. V trgovini Amalije Piki v Grižah pri Celju je padla učenka Marica Uranjek in si izvila levo roko. Habat Franc, zidar pri Matku Curku v Ljubljani je na stavbi >Anatom, instituta v Ljub-Ijini vlival svinčeni lot. pri tem mu je svinec puhnil v obraz in ga opekel. V papirnici v Vevčah se je mizarski pomočnik Rešek Feliks na krožni žagi urezal na levi roki. — V tovarni konzerv »Globus« na Vrhniki se je brusilec Birk Franc ob pločevini močno obrezal na desni roki.
—	Iz Džombolje v Br.nata, ki pade meseca marca pod Romunijo, je prejela zvonarna Strojnih tovaren in livaren d. d. v Ljubljani te dni to-le pismo: Zvonovi so nam po trinajst-dnevnem potovanju srečno dospeli. Ležali so 2 dni na postaji. Postaja je bila prava božja pot, ker je lepa oblika vabila vse, da si zvonove ogledajo. Od 12.000 prebivalcev bilo jih je 10.000 v sprevodu, ki je spremljal zvonove od postaje do cerkve. V zvonili smo jih srečno dvignili in sedaj so divi vse čistim glasovom, ki popolnoma soglašajo z ohranjenim zvonom A. Iz srca je prihajala zahvalna pesem, kakor izrekam tudi tvrdki iz srca najlepšo zahvalo svojih župljanov. Bog blagoslovi Vaše delo! S posebnim pozdravom: Franc Neff, dekan-župnik.	1131
—	Opozarjamo ponovno, da razprodaja Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6—II, še nadalje najrazno-vrstnejša in brezhibno izvršena ženska ročna dela po znatno znižanih cenah na drobno in na debelo. 1165
štajerske novice.
a Imenovanje. Konzistorijski svetovalec lavantinske škofijo je postal g. Martin Jur-k o v i č, prost v Ptuju.
š Pogreb gospe dr. Jesenkove v Sevnici.
V petek dopoldne se je vršil v Sevnici pogreb pokojne gospo Jesenkove, soprogo tamkajšnjega odvetnika g. dr. Roka Jesenkn. Udeležba je bila nad vse veličastna, kar priča, kako priljubljena je bila pokojnica med Sevnieaui. Pogrebno obrede jo opravil s sveto mašo domači g. župnik ob asistenci osmih duhovnikov iz okolice. Pevski zbor jo zupel žalostinko pred župniščem, kjer jo bila pokojnica položena z detetom ua mrtvaški oder, ko so jo bili dan poprej prepeljali iz brežiške boluicc, potem v cerkvi in na gro-
bu. Domači g. župnik, osebni prijatelj družino pokojnice, je spregovoril ob odprtem grobu par v srce segajočlh besed, v katerih so je globoko ginjen poslovil od gospe Je-.»enkove, hvalil njono blago dušo, Izredno ljubeznivost in zlato mamico in tolažil žalujoče sorodnike, posebno pa globoko potrtega soproga in sinčka, zagotavljajoč jih, da jim bo spomin na preblago Maksimilo uteha v neizmerni boli. Votlo jo bobnela ruša, ko je zagrinjala prerani grob, v katerega je morala po neizprosnem zakonu naravo leči tako blaga žena, kot je bila gospa Jesonkova. Naj ji sveti večna luč!
š Umirovljeni profesorji. Ministrstvo pro-svete je umirovilo na Štajerskem profesorje: Janka Košena iz Maribora in Emilijana Li-leka ter Mateja Suhača v Celju.
š Odbor zdravniškega društva v Mariboru. Na zadnjem občnem zboru se je konstituiral odbor zdravniškega društva takole: predsednik dr. Fr. Jankovič, podpredsednik dr. Bergmann ,tajnik dr. Dekleva, blagajnik dr. Mariu, knjižničar dr. černič, odborniki: dr. Robič, dr. Tavčar, dr. Karel Ipavlc, dr. Drosch; namestniki: dr. Rajšp, dr. Bela Stu-hec, revizorji: dr. Zurečko, dr. Klasina.
š Povratek mariborskega velikega župana. Dr. Ploi, veliki župan mariborske oblasti, prevzame v ponedeljek 3. marca zopet posle od svojega namestnika dr. Vončine. Kakor znano, se je mudil dosedaj g. dr. Ploj v Parizu pri reparacijski komisiji.
Primorske novice.
p Okaličanski žnpani pri tržaškem županu. Tržaška mestna občina je v zadnjem času določila novo užiininsko črto, vsled katere je prebivalstvo raznih okoliških vasi, ki ima svoja polja tostran črte, zelo prizadeto. Te dni se je zato zbrala deputacija okoliški'1 žu; > nov in se pod vodstvom dr. Slavika oglasila pri tržaškem županu dr. Pitaccu, kateremu je predložila tostvarne pritožbe prebivalstva. Župan je deputacijo prijazno sprejel in zagotovil odpomoč.
Ij Cerkven koncert v stolnici, ki ga priredi stolno Cec. društvo v sredo, dne 12. marca, bo osmi koncert te , rste, odkar ima stolnica nove, od pokojnega nadarjenega ljubljanskega orglarskega mojstra Ivana Milavca postavljene orgle. Pri vsakem izmed teh koncertov so tudi
orgle samostojno nastopale. Pri sedanjem koncertu bo g. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega
kora, izvajal osem točk deloma iz klasične, deloma iz moderne orgelske literature. Na vrsto pridejo: Bach z dvema skladbama, s poedino pa: Mendelssohn, Brahms, Renzo Bossi, Guil-mant Canestrari in Gulbins. Poleg orgelskih skladb bo stolni pevski zbor pod vodstvom g. kanonika dr. Fr. Kimovca izvajal d? ve t pesmi novejše slovenske cerkvene glasbe. Vstopnice za koncert in sporedi z nekateriim besedili bodo od srede prihodnjega tedna dalje na prodaj v Jugoslovanski knjigarni.
lj Redek jubilej. Včeraj, dne 1. marca je obhajal 35 letnico zvestega službovanja kot poslovodja tvrdko Ant Krisper g. Jernej Š e r j a k. Obenem je obhajal isti dan tudi 30 letnico svoje poroke. Marljivemu delavcu na polju naše prosvete kličemo: Bog ga živi še mnogo let!
Umrla je v Ljubljani v petek zvečer gospn Ivana Kleinmayr, mati gospe Marije Sadar-Kleinmayr, učiteljice na 4. dekliški osnovni šoli v Spodnji Šiški, in tašča g. Adolfa Sadarja, ravnatelja drž. vzgajališča v Ljubljani, v starosti 71. let. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. s Poljanskega nasipa 52. Naj počiva v miru!
lj Govorilne n?e kluba občinskih svetnikov SLS so vsaki ponedeljek od 5—6 popoldne v tajništvu, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstr.
lj Tat\in«\ Posestnici na Vodnikovi cesti 17 Antoniji Brodnikovi jc bil ukraden lonec že opranega perila, ki jo bilo pripravljeno za sušenje. Perilo z loncem ceni na 600 Din. — Posestniku in izvoščku Viktorju Prepeluhu v Hradeckega vasi je bilo ukradeno iz omare v spalnici 44 petkronskih srebrnih tolarjev, 10 goldinarjev in 20 kron, dalje ameriški srebrni dolar in 3 češkoslovaške srebrne krone. — Mesarju Francu Volkarju na Poljanski cesti je bil ukraden smoking, vreden 1000 Din. — V gostilni Kajfež v Florjauski ulici je bila ukradena prekupcu Ivanu Mramorju lisičja koža. — Kurjaču Štefanu Fošnnriču v mestni hiši v Gajevi ulici 2 je bila ukradena s hodnika belo-zelena srajca, vredna 150 Din. — S pulta dro-gerije >Adria« v Šelenburgovi ulici je bil ukraden fotograf, aparat »Erneman«, vreden 3000 Din. — Leopoldini Kalan v Gradišču 8 sta bili ukradeni dve rdeči odeji, vredni 500 Din. — Natakarskemu vajencu v hotelu Slon Ivanu Doljaku je bilo ukradeno iz zaklenjenega kovčka 66 Din gotovino. — V kavarni Vošpernik jo bilo ukradeno Antonu Mnrkovini 325 Din gotovine.
Industrijsko posojilo.
Naša mlada industrija se nahaja zaradi splošne gospodarske in denarne krize v težkem položaju. Denarni zavodi, ki financirajo večino naših industrijskih ustanov, sc sami boro s težavami, ki jih povzroča občutno pomanjkanje gotovine in zato ne morejo industrijskih potreb kriti v polni mori in za znosljive obresti. Država se tudi ne gane, ampak s svojo prometno, tarifno in cnrinsko politiko razvoj gospodarske krize v industriji še pospešuje. Zato industrijal-nim krogom v Jugoslaviji ni preostalo nič drugega, kakor da so obrnejo za pomoč v tujino, da dobe na razpolago potrebna sredstva za vzdrževanje oziroma za razširjenje svojih podjetij.
Inicijativo za to akcijo so dali industrijalci v Vojvodini. Ti so se bili parkrat. obrnili na Belgrad za pomoč, a ves njihov trud jo bil zaman. V Belgradu so naleteli na gluha nšesa in če ne na prasne, pa vsaj na trdno zaprte blagajno. V tej stiski se je rodil načrt-, naj industrije! najamejo sami nn svoj račun veliko posojilo v inozemstvu.
Tozadevna pogajanja so vodile razne trgovske zbornice preko svojih pooblaščencev. Pogajanja so se dolgo vlekla, končno pa so rodila lc zaželjen uspeh: Na Angleškem so je našel potrebni kapital, ki bo vsaj za prvi začetek pokril potrebe naše industrijo, angleškim kapitalistom pa so so pridružili tudi Nizozemci.
Na skupni seji industrijalcev in bel-grajsko trgovske zbornice jo v petek poročal predsednik Zvezo belgrnjskih industrij-cev g. Bnjloui o nameravanem posojilu. G. Bajloni jo povedal, fta je vlada odrekla državno garancijo za industrijsko posojilo in je prepustila industrijcem popolno svobodo, naj ua svojo pest napravijo, kar hočejo in morejo. Industrije! bi bili siccr sami pripravljeni vplačevati lepe zneske v posobcu »garancijski fond«, vprašanje pa je, če bo vlada na ta načrt pristala. Zaenkrat sc smejo industrije! zanašati le na svojo lastno moč.
Zanimanje za industrijsko posojilo je v vseh pokrajinah kraljevine SHS jako veliko. Iz Subotice poročajo, da se je tam odjavilo 60 industrijcov, ki bi potrebovali 70 miljonov dinarjev posojila. Novi Sad zahteva za 40 industrijalcev 55 miljonov dinarjev, Veliki Bečkerek pa zahteva celo 200 miljonov dinarjev zn 50 Industrijalcev. Vojvodine! bi torej sami radi 350 miljonov dinarjev. Slovenska »Zveza industrijcov« želi ш 20 svojih članov okoli 30 miljonov dlimrjcv, poleg tega pa se je oglasila c"n. snmn tvrdka za 40 miljonov dinarjev. Zagrebčani bi radi dobili za 25 lndustrijalcov 70 miljonov dinar-
jev, Sarajevo pa želi za ?I0 industrijalcev okoli 40 miljonov dinarjev. Ene. tvrdka v .Tužui Srbiji bi potrebovala 5 miljonov dinarjev, Dalmatine! pa sc še niso priglasili. V Belgradn se je priglasilo za posojilo okoli 156 tvrdk, med temi zahteva eno samo tekstilno podjetje 40 miljonov dinarjev.
Te številke jasno govore, kako velika stiska za gotovino vlada v naših industrijskih krogih. Če bi imeli dovolj gotovine na razpolago, bi naglo izginila tudi vedno bolj preteča nevarnost brezposelnosti.
S silnim nezaupanjem pa gledajo na pokret nnših industrijalcev Italijani. Ti so računali, da bodo po srečno sklenjenem rimskem :aktu neomejeno zagospodovali s svojo industrijo (in kot prekupci) po celem Balkanu. Zato je zelo razumljivo, da jim morebitni dvig lastne industrije v kraljevini SHS rovzroča veliko skrbi. To skrb jasno izraža rimski »Messaggero«, ki poroča o industrijskem posojilu za industrijalce v Jugoslaviji sledeče:
* Posojilo z« jugoslovansko industrijo v Angliji bi znašalo 23 ln pol miljonov funtov. Obresti iz tega posojila bi znašale za prvo leto po 17 %, pozneje pa bi se obrestna mera znižala na 14 %. Posojilo bi bilo zavarovano s hipoteko na dotične fabrike. Amortiziralo bi se posojilo v 10 letih. Izplačevali bi posojilo v polletnih obrokih. To finančno operacijo bi izvršila bančna skupina Rooke-fellerjevn skupno z Twith and Midland-banko, pridružile bi so pa tej tudi neki ho-landaki denarni zavodi. Pogajanja za posojilo potekajo ugodno in bodo kmalu končana.«
To poročilo italijanskega lista seveda v Italiji obširno komentirajo, ker dobro uvide-vajo veliko nevarnost, ki preti italijanski industrijski ekspanziji na Balkanu.
S svojo strani bi želeli, da cela zadeva čim lepše uspe. »Tujec nevarnosti in nadvlado tujcev so nam ni bati, ker ne zahtevajo niti oni niti drngi soudeležbo pri raznih podjotjih, ampak samo liipotekarno varnost za izposojeni denar. To naša industrija lahko da, zlasti z ozirom na ogromen uvoz raznih tujih fabrikatov, ki jih bo naša iudustrija lahko izdelovala doma, če dobi na razpolago potrebna sredstva. Tako bi se dala aktivnost naše trgovsko bilance znatno povečati, kar no bi ostalo brez vpliva na valuto in na blagovne ceno v bodočnosti.
KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA, je imela dne '28. februarja pod predsedstvom gosp. A. Fera svojo 64. redno glavno ekupščino. Iz poročila upravnega odbora, ki ga je podal generalni ravnatelj gospod Karel Noot. povzamemo, da je podjet-
je Izdelalo v poslovni dobi 1922/23 27.272 ton martinskega jekla, kar znači približno 40 odstotkov dosegljive polne proizvodnje tvorniških naprav v Jugoslaviji, napram 18.905 tonam v prejšnjem letu. Obratovaiijoi tvornic, ki to proizvodnjo podelujejo, je bilo ves čas neovirano, tako da so se mogla izvršiti vsa dohajajoča naročila. V jeseni leta 1922. je nastopila na železnem trgu splošna prodaina kriza, ki je prisilila delati tu pa tam na zalogo. Kriza je trajala do spomladi leta 1923., ko se je v zvezi z zasedbo Poruhrja nenadoma pojavilo živuh-no povpraševanje iz Nemčije po valjani in vlečeni žici. Cene sirovinam, poluizdel-kom in gotovim izdelkom so nekaj časa nato skokoma naraščale, zatem pa z isto naglico zopet padale ter se ustalile slednjič zlasti za gotove izdelke prav močno pod onimi cenami, ki so bile v veljavi v poprejšnji zimi. Povpraševanje iz inozemstva jo ponehalo, sosednje države s svojo večjo in močnejšo industrijo so se pričele ozirali po novih tržiščih za svojo odvisno proizvodnjo in našle so si jih v naši državi s tem, da so pričele oddajati blago pod ceno. Nezadostna carinska zaščita, mnogo manjša nego je bila v bivši avstro-ogrski monarhiji, je vzrok, da inozemska konkurenca z lahkoto k nam prodira in da smo izpostavljeni njenemu duinpingu, zlasti ker smo obdani od treh držav z močno razvito industrijo in z visoko zaščitno carino. Pri nas se nalagajo industriji vsak čas nova bremena, v njeno zaščito se pa malokaj stori, tako da se ne more povzpeli do raz-sežnega dela, kar je tudi delavstvu v škodo.
Tvornica elektrod na Dobravi je bila v minulem poslovnem letu ves čas v prav zadovoljivi meri zaposlena. — Elektrode so si pridobile dober sloves in se uporabljajo že skoraj v vseh evropskih državah. Tudi žičarna na Bistrici v R. na Koroškem je mogla vzdrževati nepreki njeno obratovanje navzlic prodajni krizi ki se je pojavila v Avstriji. Plavži v Skednju pri Trstu niso bili v obratu, pričakovati pa je, da prične delo v Skednju koncem inarca v omejenem obsegu.
Bolniška blagajna v Sloveniji poslujoče bratovske skladnice izkazuje dne 31. decembra 1922 1. 291.041.36 Din, provi-zijska blagajna bratovske skladnice istega dne pa 362.354.64 Din premoženja, pokojninski sklad nameščencev je imel dne 30 junija 1923. 1. 171.308.10 Din imovine.
Čisti dobiček znaša 613.324.54 Din in je nekoliko nižji od onega v prejšnjem letu, kar so povzročile znatno višje pasivne obresti. Vsled premlade delniške glavnice so dosegle te obresti visoko vsoto 3,386.370.36 Din. Industrijsko delavnost ovira v veliki meri splošna pičlost denarja in kredita in pa izredno visoka obrestna mera.
Po poročilu in predlogu preglednikov je občni zbor soglasno odobril predložene letne račune in sklenil, da je plačati po-čensi s 15. marcem 1924 kot dividendo pft
5.50 Din (11 odstotkov) na delnico. • • *
g Vpisi v trgovinski register. Vpisale s« se nastopne firme: Tekstilana, tovarna suk-na d. d. v Kočevju, delniška glavnica 6 milijonov dinarjev; »Elektra« d. d. v Ljubljani, delniška glavnica 3 milijoue dinarjev; KodriČ in Potokar, manufakturna trgovina, javna trgovska družba v Ljubljani; Ogledalo — izde lovalnica ogledal in brušenega stekla — družba z omejeno zavezo v Ljubljani; Papi-rografija, družba z o. z. v Ljubljani; Polzela, tvornica lesnih izdelkov, družba z o. z. v Polzeli; M. Štele & I. Pielick, trgovina s sadjem, zelenjavo in deželuimi pridelki na debelo v, Ljubljani; Ilija Goleš in Franc Pureber, družba za proizvajanje in trgovina z mesom in mesnimi izdelid v Novem mestu; Konservna tovarna Globus d. d. na Vrhniki, za prevzem družbe z o. z. »Konservne tovarne« na Vrhniki;
g Izbris iz trgovinskega registra. Izbrisale so se nastopne firme: Fr. & I. Meško, trgovina z manufakturnim blagom v Celju.
g Povišanje kapitala. Firma Črna — Ks-olin, delniška družba v Ljubljani povišuj delniško glavnico od j, milijona na 2 milijona kron.
g Poravnalno postopanje. O imovini Elize Brulčeve in Mire Černetove, trgovk v Celju, registriranih pod firmo: Brulc & Cerne, javna trgovska družba v Celju se je uvedlo poravnalno postopanje.
g Občni zbori. Kmetska posojilnica ljub-, Ijanske okolice, 12. marca; Elektrarna Škofja Loka iu okolica, d. d. 23. marca; Črna-Knolin, d d. v Ljubljani, 24. inarca; >Deska«, gozdna industrijska delniška družba v Ljubljani, 24? marca.
g Češkoslovaška trgovina z Jugoslavijo. V januarju t. 1. je uvozila Češkoslovaška iz Jugoslavije za 2в'А milijonov češkoslovaških kron blaga, torej 3.24 odstotkov vsega češkega uvoza. Jugoslavija stoji v tem pogledu nrt 7. mestu. Nasprotno je izvozila Češkoslovaška v Jugoslavijo za 33И milijonov kron, t. j. 4.15 odstotkov vsega češkega izvoza. Pri izvozu češkoslovaške stoji Jugoslavija na 6. mestu. Skupni uvoz Češkoslovaške v teku meseca januarja jo znašal 809.8 milijonov češkoslovaških kron, izvoz na 800.3 milijone češkoslo-1 vaških kron,
g Izvoz sliv Iz Jugoslavije. Po statističnih podatkih ministrstva za trgovino so izvozili v pretekli sezoni iz naše državo 42 miljouov kilogramov suhih sliv v žakljih in 6 miljouov sliv v znl)ojih. Največ sliv so prodali v Nemčijo. V primeri s prejšnjimi leti so letos izvozili za 30 odstotkov več sliv.
g Češki čevlji sc bodo podražili. Z ozirom na podražitev kož računajo češki industrijalci s podražitvijo čevljev za 10—15 odstotkov.
g Hmeljarska letina v Češkoslovaški. V letu 1923. je znašal pridelek hmelja v Češkoslovaški 00.883 stotov (po 50 kg).
g Ituski izvoz surovin. V preteklem letu Je Rusija izvozila surovine 'v zlatih rubljih): lan 11,206.000, laneni odpadki 1,645.000, konoplja 1,659.000, kože 4,500.000, konjska žima 2,605.000, nepredelane ščetine 3,637.000, čreva 1,172.000.
g Obtok bankovcev v Franciji. Izkaz }Banque de France« za 28. februar izkazuje 39 milijard 345 milijonov papirnatega denarja, kar pomeni napram 21. februarju zvišanje za 450 milijonov frankov.
BOItZA.
Cnrik, 1. marca. (Izv.) llolandija 215.85, New-york 5.7750, London 24.84, Pariz 24.08, Milan 24.84, Praga 10.74, Pešta 0012, Belgrad 7.29, Sofija 4.85.
PRI KITAJSKEM CESARJU.
Dr. A. Fuchs, profesor za oči na univerzi
V Pekiugu, nas pelje na dvor kitajskega cesarja. Le redkokdaj pride kakšen Evroj ejec tja. Povedati moramo, da je od leta 1912. naprej Kitajska republika, da pa izkazujejo nekdanjemu cesui;ju še vse cesarske časti.
»Prejšnji teden sem bil dvakrat pri cesarju. Po pogodbi z republiko je sicer še zmeraj pravi cesar, samo državo je zgubil. Imel sem priliko, da sem videl oni del palače, ki ga je videl le inalokuteri tujec; in videl sem tudi cesarico, pa ne samo videl, temveč sem smel prestopiti tudi vrata njenega stanovanja.
Prvič so naju peljali 21. decembra 1923 opoldne skozi vzhodna vrata prepovedanega mesta mimo muzeja v one oddelke, ki so namenjeni samo cesarju in so strogo zastraženi. Z mojim kitajskim asistentom sva šla najprvo po dveh dolgih dvoriščih in sva prišla na tretje dvorišče. Na severu vidiva krasna vrata prestolne dvorane, na jugu se pa dviga na treh lepih marmornih terasah veličastno po-slojije, ki služi tudi reprezentativnim evrham. To dvorišče je videlo že več tujcev, kajti ob novem letu se vršijo tam jpvni sprejemi, h katerim so prihajali prej tudi ministri. Tukaj je sprejemal cesar odposlanstva tudi pred osini-,,,mi meseci, ob priliki svoje poroke. Na zahodnem koncu dvorišča nas je sprejela četa evnuhov; nekateri so imeli na glavi klobuk manda-rinov, črn s strmim robom, na vrhu pa z gumbom v različnih barvah. Evnuhi se od drugih Kitajcev skoraj nič ne ločijo, vsi so bolj de-belušasti, s slabo brado. Večino evnuhov, kakšnih 2000, so pred kratkim odpustili, v službi cesarjevi jih je ostalo samo še par sto. Po prehodih so naju peljali na ozko, a krasno dvorišče, kjer stražijo veličastni pozlačeni levi z majoliko okrašena vrata. Iz majhne hišice ob severni strani sta stopila učitelj cesarjev, elegantni Škot Johnston, in pa minister cesarjevega dvora Iiii Ling. Peljala sta naju v majhno sobico, in servirali so nama čaj v ličnih porcelanastih čašicah. V kitajskih hišah nič ne kurijo, tudi v cesarjevih zasebnih sobah ne. Oblekli smo se torej v kožuhe, saj je bilo 10 stopinj pod ničlo in zunaj je bril hud veter.
Skoz drug prehod smo prišli na drugo dvorišče, ravno tako majhno in ravno tako lepo, kakor jc bilo prvo, okrašeno s čudovitimi živalmi iz brona. Hišica tam je ena od mnogih, kjer ima cesar stanovanje; v tej je njegova študijska in pisalna soba. Sob je pa kakor v vseh talcih hišah le prav malo. Vse te hiše so brez nnds'ropja, imujo velika okna in rumeno pobarvano, posteklenelo strešno opeko. Za okni so stale tako lepe vaze in bronaste posode, da sem mislil, da sem v muzeju. Skoz napol temno sobo smo stopili v prostor, kjer nas je čakal cesar. Minister je pokleknil in se je s čelom dotaknil tal. Mi smo se pa globoko priklonili. Cesar je stal kakor odreve-nel in ne da bi se ganil; taki so predpisi. Osemnajst let je šele star, velik, s pravilnimi pote-zaml. Takoj se mu vidi, da ni pravi Kitajec — kitajska vladarska rodoviua je iz Mandžurije >—. Kratkoviden je; dal me je poklicati zato, da mu preiščem oči. Preiskati sem moral tudi se njegovega šestnajstletnega brata in pa dvanajstletnega svaka. Zato sem se precej zamudil. Pa še s svečo sem moral preiskovati, ker so neki prejšnji požar naprtili kratkemu stiku in so že vpeljano električno razsvetljavo zopet opustili.
Soba, v kateri smo bili, je pravzaprav dvorana, z ogromnimi okni na eni strani, polna krasnih kitajskih preprog, svilenega pohištva in umetnin. Pa tudi dosti evropskih reči sem opazil, darila evropskih vladarjev. Podobe na stenah so bile kitajske hua, ki jih lahko zvi-Jemo; sicer so bile pa stene pokrite z velikimi rdečimi preprogami, na njih pa črne kitajsko črke. Vsak cnsar piše namreč г velikanskim čopičem na take preproge izreke, ki jih ohranijo in ki služijo potem za okraske. To je čudovito sredstvo za ohranitev čistosti pisave; vidimo, da Kitajec lepo pisavo visoko ceni in da ima leuouisje za umetnost. — Preiskova-
nje je trajalo dve uri, šalili smo se vmes in j govorili o umetnosti. Pri odhodu uii je cesar rekel, da bo tudi cesarico pregovoril, naj si da oči preiskati, in da bo golovo privolila. Dovolil mi je tudi, da sem napravil par fotografičnib posnetkov. Drugega večera mi je poslal dve krasni vazi iz porcelana, modro pobarvani, in dva krožnika. Pozneje sem zvedel, da so bili to izdelki cesarjeve tovarne porcelana, ki je pa le tri leta, 1909—1912, nosila žig sedanjega cosa.ja Hsuan Tunga.
Prihodnjič bom pa poročal o obisku pri cosarici.«
PODARITEV NAJVEČJE IN NAJKRASNEJŠE ZASEBNE KNJIŽNICE SVETA.
Znani ameriški milijarder John Pierpont Morgan je naznanil te dni nevojorškemu županu, da podari svojo zasebno knjižnico svojemu rojstnemu mestu. Knjižnica bo nastanjena v novem poslopju tik Morganovega stanovanja, bo imenovana po Morganovem očetu in je namenjena v prvi vrsti uporabi dijakov Ze-dinjenih držav. Za upravljanje je določen kapital pol milijona dolarjev.
Vrednost knjig in rokopisov se da le približno ceniti. Po mnenju nekega strokovnjaka znaša vrednost dvanajst milijonov dolarjev. Seveda je to le tržna cena, če bi bile knjige sploh kupljive. Koliko je pa takih, ki jih nikjer ni in ki se sploh oceniti ne dajo. K onim dvanajst milijonom pride še osem milijonov za svet in za zgradbo poslopja, skupaj torej dvajset milijonov dolarjev. To je največji enkratni dar v javne namene, celo v Ameriki, ki sicer na takih darovih ni revna.
Knjižnica vsebuje okoli 30.000 knjig, starih rokopisov, faksimilov in egiptskih раруго-zvitkov. Kulturnozgodovinska važnost zbirke pa ni toliko označena v številu zvezkov itd. kakor v redkosti. Saj sta nabirala oče in stari oče Morganov vse svoje življenje, z veliki stroški. Posebno zanimiva in dragocena je zbirka modernih rokojnsov; mej drugimi zakladi omenimo skoraj vse originalne rokopise velikega pesnika Вугопа — letos je stoletnica njegove smrti —, rokopisi romanov nesmrtnega Dickensa, skoraj vsa njegova korespondenca, dnevniki slavnega VValterja Scotta itd. Posebno pozornost vzbuja kratko francosko pismo, podpisano od artilerijskega stotnika Napoleona Bonaparte; to pismo je najstarejši znani rokopis velikega cesarja. S številnimi pesmimi nastopa slavni lirik Bums, Tomaž Moore z epigrami, klasični pripovedovalec Tlmckeray z originalnim rokopisom znanega romana >Va-nity Fair«. Med starejšimi rokopisi omenimo neko zelo dragoceno pismo Frančiška Šaleškega. — Kras knjižnice je takozvano »Zlato sv. pismo«, ki je je podaril papež Leon X. angleškemu kralju Henriku VIII. za rojstni dan. V lolantu so risbo slavnega llansa Holbeina. Tekst sv. pisma je delo anglosaškega meniha, ki je izvršil umetniško izdelane iniciale najbrž že koncem 7. stoletja.
To je darl
SKUHANA TI.UPLA.
Vsak najrajši počiva v domači blagoslovljeni zemljL V križarskih vojskah j-) bilo pa to nemogoče. Zfclo so trupla večkrat razkosali in jih toliko časa kuhali v vodi in vinu, da se je meso odločilo od kosti. Kosti so potem par-fumirali in poslali domov. Turinški grof Lu-dovik III. je na poti domov umrl na otoku Kipru. Brat je dal njegovo telo skuhati in srce zmleti v prah. Kosti in srce je vzel domov in jih je tam pokopal. Meso so pa zagrebli na Kipru. — Truplo utonolega cesarja Friderika Rdečebradca — umrl 1190 — so prenesli v Au-tiohijo in tam skuhali. Meso so pokopali v glavni cerkvi, kosti so pa prenesli v Tirus, ho-teč jih pozneje pokopati v Jeruzalemu. Ker pa Jeruzalem ni padel, so jih prenesli na Nemško. Mož svete Elizabete grof Ludovik IV. je umrl v Otranto. Najprvo so zavili njegovo truj)-lo v bele rjuhe, nato so ga pa vseeno skuhali. Dejali so ga v dobro zaprto skrinjo in naložili na tovorno živinče, |>a so šli skoz Italijo in čez Alpe domov ua Turinško. Čo so med potjo počivali, so dali skrinjo v cerkev, бо jo pokrili z baldahinom, zažgali sveče in kadili н kadilom. Na isti način so spravili tudi truplo francoskega kralja Ludovika IX. Svetnika, umrlega ua križarski vojski v Tunisu. Drobovje so pokopali v Monreale na Siciliji, kosti pa v opatijski cerkvi sv. Dionizija pri Parizu, sta rem pokopališču francoskih kraljev.
»UBOGI« BERAČI,
Italija ni samo klasična dežela večne pomladi, ampak tudi domovina lazaronov, beračev, zavitih v cuujc, ki živo v brezdelnv-nosti brezskrbno življenje tako v Neapolju, na solnčnein italijnnskom jugu kakor na trgu sv. Marka v Benetkah. Oblasti jim doslej niso stavile nobenih ovir. Nihče se ni zmenil zanje, nikoli se nI policija predrznila, da bi bila kontrolirala to armado laških državljanov, kojih število se ceni na več ko 40.000 članov. Ali zdaj je udarila kakor strela med nje Mus.solinijeva naredba, po lmtorl mora policija deželo osvoboditi teh neproduktivnih, škodljivih elementov. Prva dela so se že pričela in njih uspeh jo bil v ue-kutorih mestih nepričakovan. Ugotovilo so je, da na Laškem živi sto iu sto prosjakov in lazaronov, kojih imetje v i>remtiogih slučajih cenijo na milijone lir. V samem Neapolju »o našteli 20 beračev • miljonarjev. Eden mpd njimi, sedemdesetletni sturcc, po imeuu S. Ferguto, jo imetnik konta pri rim-
ski filialkl, ene izmed največjih angleških bank, v znesku 40.000 funtov šterlingov, vso-kako premoženje, ki zagotavlja lastniku celo v današnjih dragih dneh prijetno brezskrbno življenje. Pri pregledu knjig so dognali, da je bil Fergato pred nekaj leti še vočjl bogataš. Del svojega premoženja je dal »ubogi« berač za doto dvema hčerama, ki sta so poročili z višjimi laškimi uradniki.
ČISTO ENOSTAVNO.
Učitelj je peljal učence na sprehod. Pridejo mimo pošte. Več uradnikov in uradnic je gledalo pri oknih ven, med njimi trdi poštni načelnik. Tako glasno, da so morali vsi otroci slišati, je rekel načelnik: »Jaz bi tudi rad ves dan hodil zunaj okoli.«
Učitelj pa odvrne: »Dobro, kar zamenjajte s pismonošok
—	Slovaški rudarji na Mažarskem imajo biti nadomeščeni z mažarskimi, ki so v Poruhrju iu sedaj nimajo tam dela. Mažarski premogovi baroni se hočejo iznebiti Slovakov, ki dobivajo plačo v češkoslovaških kronah. Več kakor 500 mažarskih družin je že na potu iz Poruhrja na Mažarsko.
—	Vrnitev po devetih letih. To dni se je po devetih letih vrnil v Tismice pri Češkem Brodu vojak France Martinek iz Sibirije. V Vladivostoku se je oženil in imel v svoji čevljarski obrti tri pomočnike. Ali želja po domači deželi ga je naposled pripravila to tega, da se je napotil domov. V rojstni vasi se jo ustavil pri spomeniku padlih rojakov. »Za koga je pa tole prazno mesto«, je vprašal pa pokazal na vrsto padlih. >Zate, ampak nismo za gotovo vedeli, če si mrtev« — se je glasil odgovor. Moža je to tako pretreslo, da so mu zablestele solze v očeh.
—	Nenavadna mrl. Tragičen slučaj nagle smrti se je pripetil te dni na cesti med Borovani in Ledenicami na Češkem. Korakala sta po cesti dva vašfana in se živo raz-govarjala. Ko bi trenil je enemu izmed njiju na gladki cesti spodrsnilo, da je padel in se na glavi ranil. Njegov sosed se je sklonil k njemu, da bi mu pomagal vstati, ali zagleda-joč rano, iz katere je kri curljala, se je tako prestrašil, da ga je zadela srčna kap in je v par minutah izdihnil.
—	Pošte, brzojav in telefon na Češkem. Po najnovejši uradni statistiki je bilo preteklo leto na Češkem 4605 poštnih uradov. En poštni urad pride na vsakih 2956 prebivalstva. Ti uradi so odpravili 750 milijonov pisemskih pošiljk, med temi 232 milijonov časopisov, leto 20.796 km, dolžina vseh žic pa je merila
—	Brzojavnih linij je imela Češka preteklo 126.826 km. Brzojavni uradov je bilo 3668, ki so odpravili nad 20 milijonov brzojavk, za katere so odpošiljatelji plačali 72 milijonov čeških kron pristojbin. — Telefonskih postaj je bilo 1419. Lokalne proge so merile 14.000 eo znašali 121 milijonov čeških kron.
—	Podržavljenje policije na Češkoslovaškem. Češkoslovaška republika doslej ni imela državne policije. V bodoče se podržavlje-njo izvrši stopnjema. V letošnjem proračunu je v to svrho določenih 1 milijon čeških kron.
—	Skrb za napredek visokih šol. Te dni si je posebna komisija ogledala medicinsko fakulteto in živinozdravniško visoko šolo v Brnu, da ugotovi, kaj jima treba za uspešen razvoj in napredek. Komisija je priznala potrebo, da se na živinozdravniški visoki šoli postavi novo poslopje za anatomični in palologični institut. Poleg novih slušalnic in dvoran za raz-telesevanje se opremita instituta tudi s hladilnicami in drugimi modernimi napravami.
—	Za zavod patologične anatomije na medicinski fakulteti se adaptira dosedanja prefek-turu deželne bolnišnice, kateri se prizida še novo krilo. Ako primerjamo s tem poniževalno borbo naših visokih šol z vladnimi krogi za golo eksistenco, nam postane jasna ogromna razlika med Prago in Belgradom.
—	Silen odpad Židov od nemštva v ostrov-skem okraju se je pojavil zlasti v zadnjem letu. Odpad se kaže v rastočem obisku židovske šolske mladine v čeških šolah. Ali ta pojav ni samo konjunkturnega značaja, ampak posledica protižidovskih dogodkov na Nemškem in v Avstriji ter končno posledica znanega Schollichovega predloga za uvedbo določenega števila (numorus clausus) na visokih nemških šolah v Češkoslovaški republiki.
—	Vojaško-inženirski zavod na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vojna uprava pripravlja načrt za ustanovitev inženirskega kolegija, v katerega bi sprejemali dijake, ki so uspešno položili prvi državni izpit ua tehniki. Na-daljne študije bi jim omogočila država popolnoma ua svoje stroške, dijaki pa bi se morali zavezati, da bodo služili v armadi kot vojaški inženirji. Kakor hitro dosežejo inženirsko diplomo, se imenujejo za poročnike, po dovršitvi aplikacijske šole pa za nadporočnike.
—	Spominsko plošče znamenitim možem v Pragi. Tekom letošnjega leta odkrijejo v Pragi spominske plošče: astronomu in matematiku Keplerju, skladatelju in organintu Jož. Ferd. Siegertu (v cerkvi sv. Kastula) In K. J. Dienzenhoferju.
—	Sanatorij za bolno na srcu. Mednarodni krog zdravniških strokovnjakov namerava v Francovih varili ustanoviti sanatorij za bolne litt srcu.
—	Češkoslovnški Rdeči križ. Te dni pra-
' *nuje češkoslovaški Rdeči križ petletnico svo-
jega dela. Pogled tega dela priča, da je to ena
najaktivnejših skupin mednarodno organizacije Rdečega križa. Češkoslovaški Rdeči križ je osredotočil vso svojo pažnjo na socialno higi-jenične naloge ter porabil v to svrho 134 milijonov Kč. Svoje delo je organiziral tako, da more v slučaju epidemij, elementarnih katastrof in v slučaju mobilizacije nemudoma nastopiti službo državi. V prvih letih je bilo njegovo delo zlasti blagoslovljeno v zanemarjeni Podlmrpatski Rusiji in Slovaški, kjer je Izvršil na stotisoče cepitev proti kozam in nudil pomoč 57.000 otrokom. Za pobijanje jetike je izdal 1,372.470 Kč, ustanovil počitniške kolonije za ogrožene otroke itd. Danes ima Rdeči križ svoj lastni sanitetni vlak s 27 najmodernejšimi vagoni in pripravami. Dalje posveča Rdeči križ svojo pažnjo izseljencem ter je v Libenu pri Pragi ustanovil izseljeuiško postajo. Sploh je vse prizadevanje Rdečega križa usmerjeno v nravno in zdravstveno povzdigo ljudstva. V svojem programu ima misel svetovnega miru in na njegovo prizadevanje so sprojele to toč-ko v svoj program tudi mnoge inozemske skupine mednarodnega Rdečega križa.
—	Nasadi Velikega Brna. Z Brnom se je •zadnja leta združilo 23 predkrajev. Mestna uprava je sestavila obsežen načrt, da zagotovi mestu čim več nasadov in zlasti cel gozdni in vrtni pas. V to svrho je prevzela občina v notranjem mestu 47 ha 93 arov vrtov, v pred krajih pa 58 ha 80 arov, v čemer sadovnjaki v predkrajih niso všteti. Tekom lanskega leta je zasadila mestna uprava nad 8000 dreves in na stotisoče cvetlic.
—	Nova avtonomna sovjetska republika. Značilne za politično razmerje med Nemčijo in sovjetsko Rusijo so razne koncesije, ki jih dovoljuje sovjetska vlada Nemcem v Rusiji. Najnovejša nemška pridobitev jo priznanje avtonomno sovjetske republike ob Volgi, kjer se nahaja močna nemška kolonija še izza predvojnih časov. Nemška sovjetska repubUka ob Volgi bo razdeljena na 14 okrožij, glavne mesto republike pa bo Pokrovsk. Vrhovna uprava v nemški sovjetski republiki bo v rokah ljudskih komisarjev po moskovskem vzoru. Centralizirana ostaneta le dva komisari-jata, namreč komisarijat za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino. O vseh drugih upravnih zadevah bodo odločevali Nemci sami. — Takn poroča »Prager Prtsse«.
Po svetu.
—	Dva katoliška kongresa v Švici. Od 10, do 11. maja t. 1. se vrši v Curihu 25. švicarski katoliški shod. Tri tedne kasneje se vrši isto-tam zborovanje pevske zveze »Concordia«, v kateri so včlunjeni vsi švicarski katoliški ia krščansko-socialni pevski zbori.
—	Zakon v varstvo najemnikov v Angliji
Angleška spodnja zbornica je te dni v drugem branju rešila zakonski načrt, s katerim se razteza varstvo najemnikov temeljem predvojnih pogodb od leta 1925. do 1928. Predvojne najemnine se smejo poslej zvišali samo za največ 25 odstotkov, tako da se bodo sedanje najemnine, ki so zvišane za 40 odstotkov, znižalo za 15 odstotkov.
•— Francoska vlada ukinila razpust kon» gregacije. V Broonsu na Francoskem je od leta 1839. obstojala kongregacija sester sv. Marije. Leta 1914. je francoska vlada izdala odlok za razpust kongregacije. Kongregacija je vložila utok. V tem je prišla svetovna vojna in samostan je na široko odprl svoje duri ranjencem, ki so našli tu kar uajskrbnejše nego. Samostan je poslal izvrstna vojua bolnišnica. Z ozirom na to je sedaj francoska vlada utok kongregacije proti razpustu ugodno rešila in kongregacijo priznala.
—	Edmund Picard uinrl. Umrl je v Brus« lju znameniti belgijski jurist in pisatelj Edmund Picard, star 90 let.
—	Numorus clausus na berlinski univerci* Na berlinski univerzi so po viharnem zborovanju s 26 glasovi proti 23 sklenili, da se za židovske dijake uvede numerus clausus.
—	Konference o Marijinem češčenju v Rimu. Povodom 15 stoletnice češčenja sv. Marije v Portiku so je v Rimu vršila konferenca o Marijinem češčenju sploh. Najznamenitejše ja bilo predavanje comm. prof. Orazia Marucchi o »Devici v katakombah«. Najstarejša dozdaj znana Marijina podoba je Priscilina Devica ns via Salaria. Predstavlja Madono z Detetom v naročju. Izvira iz 2. stoletja. Predavatelj je na-glasil, da ni izključeno, da se v katakombah odkrijejo še starejše Marijine slike.
—	Za povzdigo katoliške kulture v Italiji. Katoliška univerza presv. Srca v Milanu je sklenila z »Azione Cattolica« zvezo v svrhfl skupnega dela za povzdigo katoliške kulture v Italiji: za izobrazbo mladine, klera in intelcL tualno povzdigo italijanskih katoličanov sploh. Univerza je uaklonila A. C. znatna sredstva, da more le-ta preskrbeti vsem katoliškim moškim in ženskim organizacijam, duhovnikom, knjižnicam in prosvetnim krožkom 25 del ver-sko-znanstvene, vzgojne in socialne vsebine po znatno znižani ceni (25 odstotkov).
—	Alkoholna prepoved v Amorlki. Kljub prepovedi alkoholnih pijač v Ameriki je lansko leto umrlo samo v Ncwyorku 300 oseb na zastrupljenju z alkoholom.
—	časopisje v velikih mestih. V Londonu pride 1 čii so p i.-* na 160,000 prebivaleov, v Berlinu in v Varšavi na 85.000, v Parizu na 75 tisoč, v Rimu in v Budimpešti na 70.000. v Pragi pa na 33.000 prebivalcev.
—	Boj proti francoski pornografiji v
Belgiji. Jozultski pater Lemairo v Charlo-roi je započol v javnosti velik boj proti pornografski poplavi, ki so iz Francijo zbira v Belgiji. V prvih 10 mesecih lanskega leta je Francija Izvozila v Belgijo 1,201.757 kilogramov knjig v vrednosti 9,910.871 frankov; riulje časnikov in časopisov 2,468.406 kg v vrednosti 8,348.518 frankov. V tom pa še niso všteti klišeji in filmi. Med tomi tiskovinami in proizvodi, pravi p. Lamaire, je ogromna večina pornografično in koruptiv-no vsebine, tako da ta povodonj skrajno ogroža duha bodočo generacijo. P. Lamaire poziva vse poklicano činitelje, da zajeze ta umazani uvoz iz Francije.
—	Plače industrijskih uslužbencev v Avstriji. Industrijski uslužbenci v Avstriji se pogajajo z delodajalci za novo ureditev plač. Na pogajanjih so ugotovili, da dobiva uslužbenec v starosti od 18—22 let po enoletnem službovanju do 1 milijon nemških kron, inžener z visokošolsko izobrazbo pa po polletnem službovanju do 2 milijona kron. — Plače v jugoslovanski valuti si lahko vsak sam preračuna.
t)r. Joža Glonar:
»Nova Srbija in Jugoslavija«.
Pod tem naslovom je v založbi »Državne Stamparije« izšla zelo obsežna in okusno opremljena knjiga, v kateri Gjurgje Jele-u i ć skuša podati »zgodovino narodne osvoboditve in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev«; v dobi od 1. 1788 do 1921. 2e površen pregled kazala nam pove, da je vsebina knjige prav za prav le zgodovina Srbije, ki ji je za uvod dodano principijalno poglavje, v katerem pisatelj precizira svoje stališče, za konec pa opis naših prizadevanj za ustvaritev in notranjo ureditev naše kraljevine s celotnim po-natiskom ustave. Tako že površen pogled na naslov in kazalo pokaže, da knjiga vsega tega ne prinaša, kar v naslovu obeta. Jelinič očividno pozna samo srbsko zgodovino, ne pa tudi hrvaške in slovenske. Neznano mu je n. pr., da je narodna zavest slovenska, ki je prvi pogoj za stremljenje po osamosvojitvi, stara ob času, ko začenja pisati, že več ko dvesto let. To neugodno sodbo o piscu nam podroben pogled na vsebino knjige samo še potrdi. Njegova zgodovina je pisana s strogo in izključno srbskega, ne pa z jugoslovanskega stališča. Kar leži izven srbsiva, mu je neznano in če o tem govori, si vse prikraja po svoje. V uvodu sicer citira troje slavnih zgodovinarjev, vse njegovo pisanje pa razodeva .zgodovinarja z zelo ozkim obsegom znanja in z enostransko materialističnim konceptom, ki zre odločujočo nioč v toku zgodovine le v fizikalnih zakonih in je za vse pojave idej in gibalne sile, ki ležijo v njih, popolnoma slep in gluh. Njegovo jugoslovanstvo ni izraz znanstvenega spoznanja, ampak je običajna politična teza, kakor smo je vajeni: srbski koncept, ki iz jugoslovanstva izključuje Bolgare. Kako je njegovo pisanje v podrobnostih, bo par citatov najbolj jasno pokazalo.
»V zgodnjem srednjem veku sta se v jugoslovanskem narodu kmalu po naselitvi v novo domovino, izvršila dva važna in značilna zgodovinska procesa, katerih posledica je bila formacija njih narodne individualnosti. Skoro istočasno, s prevzetjem krščanstva, so se izdi-ferencirala in razprostrla na ves jugoslovanski narod tudi nacijonalna imena: Srb, Hrvat in Slovenec. Takoj po doselitvi Jugoslovanov
Anton Lajovic:
Ms ii o kuiturnem tipu germa-niziranega Slovenca.
(Premišljevanje o priliki prve izvedbe Jurija Mihevca v Čerinovem koncertu.)
(Konec)
Drugi tip manjše obolelosti je tem pogostejši, to je oni tip, zlasti pogost med štajersko inteligenco, katera sicer z inte-lektom čuti slovensko, katera ima pa nasproti nemški kulturi le slabotno čustveno odpornost. Take inteligence je celo v ns sem kulturnem centru v Ljubljani jako znaten del. Mnogo takih naših inteligent-nikov je v nacionalni indiferentnosti poročilo nemške žene, njih rodbine so po navadi nemškega mišljenja, ali v najugodnejšem slučaju nacijonalno indiferentne. Lahko imenujem bele vrane tiste Slovence, ki imajo nemške žene in pa slovensko zavedno družino. Ljudi drugega tipa nam je prevrat vse polno nagnal v naše centrale, kjer zavzemajo dostikrat celo odlična mesta. Vsi ti sloji so nasproti nemštvu in nemškutarslvu v Sloveniji skrajno popustljivi in to v imenu kulture. Ž njimi je jed-nako, kakor je bilo s slovenskimi socijalni-mi demokrati pred vojno in med vojno. Naši socijalni demokrati so bili vzgajani v iiiternacijonalnosti, kar jo praktično pomenilo, da so zanemarjali svoj slovenski značaj in med sabo radi izključno nemško občevali. Ob izbruhu vojske so so njihovi učitelji, nemški socijaini demokratje postavili na nacijonalno stališče jednako raj-hovskim in francoskim socijalistom, edino-le naši sociialisti so ostali zvesti domnev-
— Ženo prodal. Sedmograšld lietl poročajo: Kmet Andrej Laszlo v Alsocsernatonu pri Kološvaru se je po dobrem letu zakona svojo žene naveličal. Hotel se je je znebiti. Sel jo noči. — Dr. M. Justin: Alkohol ln človeško telo. — Za mladi svet. — Društveni glasnik.' v sosedno vas Ikalalvo, kjer živi prejšnji častilec Laszlove žene — Andrej Mathis. Temu je proti vsoti 25.000 lejev ponudil v nakup svojo ženo in obljubil, da izroči ženi ob odhodu tudi vse, kar je prinesla k hiši. Mathie jo ponudbo sprejel in moža sta šla takoj k odvetniku, ki jima je sestavil kupno-prodajno pogodbo. To pogodbo sta po nekem selu poslala ženi, da jo podpiše tudi ona. Zena, misleča, da gre za predpuslno šalo, je pogodbo smeje se podpisala. Ko pa je prišel mož zvečer domov, ji je povedal, da jo pogodba britka resnica in da pride Matliis prihodnjo nedeljo z vso častjo ponjo. Ko je mož odšel v hlev, je žena hilro pobrala najnujnejše stvari in svojo sedemmesečno dete in zbežala k staršem. Proti možu je takoj vložila tožbo za ločitev, a o Ma-thisu, ki jo je hotel kupiti kakor neumno žival, neče slišati.
v njihove današnje zemlje so začeli mnogo-brojni krščanski agitatorji širiti krščansko vero med novimi in mnogobrojniini balkanskimi prebivavci. Te agitacije so skoro sočasno prihajale od dveh strani: iz vzhodi — iz Carigrada, in iz zapada — iz Rima. Vzhodna bizantinska struja jo bila v začetku mnogo bolj Jaka ln iutenzivna. Bizantinski misijonarji so prišli celo do jugoslovanskih naselbin v Pano-niji, Hrvaški in Dalmaciji. Toda vse njihove agitacije so imele malo uspeha, ker Jugoslovani niso razumoli njihovega jezika, kakor tudi niso mogli razumeti zapadnih latinskih pridig. Krščanska vera je bila definitivno utrjena pri Srbih šele proti koncu IX. stol., ko sta slovanska apostola Ciril in Metod, po rodu iz Soluna, prevela cerkvene knjige in obrede na slovanski jezili, ki ga je narod razumel. Sestavila sta ob enem tudi prvo slovensko az-buko, ki se je pod imenom glagoljice v zapadnih srbskih in jugoslovanskih krajih ohranila do naših dni.« (Str. 4—5.) Poleg konfuznosti, te historične slike vpliva skoro komično tudi stalna bojazen pisca, da bi kdaj zapisal samo »jugoslovenski« brez »srbskega«! Ta dva termina se vlečeta roko v roki skozi celo knjigo in na mnogih mestih učinkujeta naravnost kot nameravan in preračunan kontrast.
Na strani 8 nas poučuje, da po jugoslovanskih zemljah vplivi tujih kultur nikdar niso bili niti toliko intenzivni niti tako dogotrajni, da bi mogli ustvariti kake velike temeljne razlike. To dokazuje s primerjanjem timoškega kraja in hrvaškega Zagorja, Istre in Kosovskega polja, torej ravno krajev, ki ležijo na prehodnih robovih raznih kultur in kulturno sploh niso še diferencirani. Logičen sklep je iz tega njegovega paralelizma in njegovih zgledov torej le ta, da tvori eno naših najznačilnejših enotnih potez baš naše pomanjkanje kulturo ali naravnost kulturna nerazvitost Da so po drugih krajih vplivi tujih kultur močni in vidni, tega ta učenjak ne vidi in ne mara videti.
Pri opisu duševnih lastnosti posameznih delov »jugoslovenskega« naroda operira pisec bolj s splošnimi formulami in osebnimi simpatijami, ko pa z rezultati študija in opazovanja. Kdo mu bo n. pr. verjel, da je baš za Sok-ce (!!!) značilna velika množina svobodnih izrazov v narodnih pesmih in v osebnem občevanju sploh! Zanimiva je njegova karakte-
no zveličavnemu internacionalnemu nazoru.
Podobno je bilo z ono našo inteligenco, ki svojega duha ni ozdravila od nemškega kulturnega strupa. Tudi ti naši ljudje so vsako borbenost in vsako svojo udarno moč nasproti nemštvu izgubljali ob nekem doranevanem intcrnacionalno-kultur-nem oziru.
Treba je pa enkrat jasno in na ves glas izkričati, kako samomorilno je bilo to talmi -kulturno stališče.
Treba je povedati, da je ideja o inter-nacijonalnosti kulture zmota. Res je, da so Mozart, Beethoven in Wagner ogromni vrhovi, toda to so vrhovi nemške kulture. Ona bi izgubila, če bi izgubila enega izmed njih, izgubila bi veleznaeajno polezo svojo. Ali taka izguba, ki bi jo utrpela nemška kultura, bi daleč ne bila v jednaki meri tudi izguba za našo jugoslovansko kulturo. Wagner je visok vrh, toda ne vrh naše kulture. Gothe je velikan, toda če bi mi bilo voliti, da izgine iz kulture Gothe ali pa Prešeren, ne bi niti trenotek pomišlje-val, za katerega izgubo se odločim. Prešeren v naši kulturi pomeni vse, Gothe skoraj ničesar.
Kultura vsakega naroda ima čisto svojo individualno rast. Vsak narod ima svoje klasike. Tuje kulture za njegovo duševno življenje prihajajo v poštev le posredno, nikakor ne odločilno in najsi so še tako mogočne.
Če pa je duševnost velikega dela našega naroda bodisi preprostega, bodisi inteligence bolna na nemškem kulturnem strupu, —- ne dvomim, da je ta bolezen še j danes akutna, treba je samo pogledati jav-' no življenje na Štajerskem — za nas danes
ristika Slovencev (str. 16): »Živečim na nerodovitni, toda zdravi planinski zemlji, v neposrednem stiku e srednjeevropsko in italijansko kulturo, z druge strani pa v stalni zvezi s svojimi brati, Srbi in Hrvati, se je Slovencem x njihovim zelo živahnim duhom posrečil kulturen razvoj iu samostatno ustvarjanje. Dali so lepo število velikih učenjakov, nadarjenih pesnikov in najboljših jugoslovenskih umetnikov. Zravon Dalmacije izhajajo še danes iz slovenske sredine najbolj nadarjeni delavci na polju jugoslovenske umetnosti. Slovenci kamenite Kranjske se s luepkostjo svojega značaja in čvrstostjo svojih idej, ki meji na fanatizem, nekoliko razlikujejo od svojih štajerskih bratov, ki so nekoliko raečji, toda duševno prožnejši, ki so spretni karijeristi in se znajo prikupiti tudi nasprotniku, pri tem pa sami nikdar ne pozabijo interesov svoje bojevito nacije. (Naj no o priliki kak Sloveneca vpraša gospoda Jeleniča, s kolikimi Slovenci je govoril in koliko slovenskih knjig je p reči-tal !) Dasi so jim do zadnjih dni ni posrečilo, da bi v habsburški monarhiji dobili le eno svojo srednjo šolo, vendar so v zadnjem času svet naravnost zadivili s svojo organizirano borbo na ekonomskem, kulturnem in prosvetnem polju z nerazmerno - mnogo močnejšimi avstrijskimi Nemci in Italijani.« Dobro bi bilo, če bi nam pisec povedal, odkod ima podatek (str. 261), da so 23 junija 1903 na dunajskem kolodvoru stotine jugoslovanskega dijaštva pozdravilo bodočega kralja Petra s vzkliki: »Živel jugoslovanski kralj!« in (str. 272) da je bilo par slovenskih regimentov deetmiranih, ker so se uprli ob mobilizaciji za časa aneksij-ske krize.
Borno idejno podlago vsega Jelenićevcga zgodovinskega pisanja tvori nerodna aplikacija slabo prebavljenih rezultatov Cvijičeve antropogeografske šole, postavljena na izključno srbsko stališče. Enako omejeno stališče zavzema tudi v pogledu na ir.ternacijonnlni pomen našo države, ki mu je (str. 402) samo »jez zoper imperialistično ekspanzijo Nemcev, Madžarov in Bolgarov«, ne pa etapa na potu rešitve jugoslovanskega vprašanja, ki jo eminonlno svetovnopolitičen problem. To njegovo stališče jo sicer dobro srbsko, ni pa demokratično, niti slovansko, kamo-li — jugoslovansko.
• • »
pr Useda lepe knjige. Založništvo Dokler-jevega Grško-slovenskega slovarja obvešča na-še uredništvo, da ima v svojem skladišču večjo množino slovarja, zloženega v pole. Ker zavzema to obširno delo ogromen prostor, ki se nujno rabi za drugo knjige, mora založništvo del slovarja prodati za ovojni papir. Nepopisna Li bila šivoda, ako zadene knjigo, v kateri ,'o '.oliko duševnega truda la žalostna usoda, zato je založništvo sklonilo ponuditi tisk po izredno nizki ceni javnim in zasebnim knjižnicam, dijakom in izobražencom sploh. Vsak nevezan izvod v zloženih polah odda založništvo po Din 24, za šolnike in dijake Din 16. Tega denarja je slovar vreden, tudi če se ima porabiti za ovojni papir. Slovar je '.reba naročiti takoj pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Pri poštnih pošiljatvah zaračuna označena knjigarna tudi poštnino in ovoj.
pr Vrtec in Angelček. Izšla je 3-4 številka z mičnimi sipsi, z lepimi pesmimi, z zanimivim opisom Koroške. — Vrtec ir Angelček staneta za vso leto 15 Din, Angelček sam pa 5 Din. Dobi 6e tudi še številka 1.—2. Uprava je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80.
pr »Naš dom«, letnik XVI., Št. 3. Vsebina: Dr. Josip Hohnjec: Narodno gospodarstvo. — Savinjka: Ne toži! — Dr. Antonij Biserjamski: Prlekija. — A. Boštele-A. de Lamothe: Kralj
ni nacijonalno važnejšega problema kot izlečiti to bolezen. Če ne gre drugače, treba je energičnih operacij, četudi bi koga bolelo. Za svojo osebo sem prepričan, da bi bile Ljeninovsko metode vporabljeno koj po prevratu z razmeroma neznatnim naporom izžgale ta hudi tvor na našem narodnem telesu. Toda kje smo bili mi z našo duševno prijjravljenostjo? Zastonj jc bil Zupančič še pred prevratom povpraševal: >So li vaše njive zorane?« Ob prevratu niso bile zorane.
Zato še danes visi nerešeno malenkostno vprašanje celjskega »Deutsches Hausc, ali se še pojavl ja kol nerešeno vprašanje mariborskega gledišča. Zalo smo mi nacionalizirali. Ah, kako nacijonalizirali!! (Glej ljubljansko ^kranjsko šparkasoc)
Toda kar smo storili napak, ni treba, da jih nadaljujemo.
Predvsem konstatirati je treba, da v Sloveniji no eksistira nemška niinoreta kajti nikakega kompaktne'ga nemškega ozemlja nimamo, temveč so nemški drobci samo sporadično raztreseni po Sloveniji. Nikdar pa ne bomo našim nemškutarjem, kojih stariši niso govorili nemške besede, nikdar jim ne bomo priznali lastnosti in pravic kake minorilote. Naša stvar je, da z a t r e m o nemški kulturni strup, kjerkoli se hoče uveljavljati. Zato ml je bila srčna potreba opozoriti na osnovno črto Čerinovih programov, ki so pod lažno krinko internacionalne kulture zmožni škodovati razvoju noše narodne individualnosti. •
Te za prizadete mogoče bridke resnice ne bi bil povedal, da mi ni ravno prvo iz-
Narodno gledišče.
DRAMA.
(Začetek ob 8. uri zvečer.)
Nedelja, 2. marca ob 3. uri pop.: UGRABLJENE SAB1NKE, ljud. pred. Zniža-ne cene. — Ob 8. uri zvečer: DANES BOMO TIČI. — Izven. Ponedeljek, 3. marca: TKI MASKE, SMEŠ-NE PREC1JOZE, PRILJUDNI KO-MISAR. - Red E. Torok, 4. marca: zaprto. Sreda, 5. marca: HAMLET. — Red F. Četrtek, 6. marca: ASANTKA, (premijera). Izven.
Potok, 7. marca: TRI MASKE, SMESNtt PRECIOZE, PRILJUDNI KOMISAR
- Red B.
OPERA.
(Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Nedelja, 2. marca popoldne ob 4. uri: PRO* DANA NEVESTA, slavuostna predstava. — Izven. Pondeljek, 3. marca: zaprto. Torek, 4. marca: zaprto. Sreda, 5. marca: TRAVIATA (gostovanj*
ge Wosei-Polla.) — Red C. Četrtek, G. marca: SLAVČEK. — Red A. Petek, 7. marca: POLJUB. — Red D.
Slavnostna predstava opere »Prodana nevesta« se vrši danos popoldno točno ob 4 uri. Občinstvo opozarjamo iu prosimo, da prido prod pričotkom predstavo in tako s prepoznim prihajanjem ne moti. Pri predstavi sodeluje celotni baletni zbor z balotnim mojstrom g. frobišem na čelu. Slavnostno predstavo dirigira kapelnik g. Bnlntka, re-žirn režiser g. Bučar. Danes se vprizorita v dramskem gledališču dve veseloigri in sicer »Ugrabljeno Sabinke« kot ljudska predstava pri znižanih cenah popoldne ob 3. ari. zvečer pa »Danes bomo tiči.«
Hudožestveniki v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je v pogajanjih z Hudožestveuikt gledo gostovanja v Ljubljani, lludožestveniki bodo gostovali tu tri večere in sicer po svojem odmoru v Dubrovniku t. j. v drugI polovici meseca aprila. Po gostovanju v Ljubljani so Hudo-žostveniki vrnejo v Prago. Spored ujihove-ga gostovanja iu natančno datume objavimo v kratkem.
нииааииаишашшаившвмшашммиор
TsMa Mm Šalpstosl® Orla imrtlio 3 .sna ri 3 zran Mm.
епвав»аив8шчадавдз»иишидииав1иш»ш«
Naznanila.
Rokodelski dom ▼ Ljnbljani. Danes ob 6. url zvečer bo v v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 3t. 12, običajna predpustna prireditev. Spored: Igra Lumpacij Vagabund, petje komični prizor »Stotnik in slugac, kuplot »Skozi ključavnico«, bogat sročolov itd. Vabimo I
V Smartnem pri Litiji bodo v nedeljo 2 marca ob 3. uri popoldne ponovili burko »Pri belem konjičku«.
Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbo sv. Elizabeto Ima redno mesočno sejo prihodnji torek, t. j. 4. t. m. ob 5. uri popoldno v Jugoslovanski tiskarni.
člani kougrcgarije *a gospode se vabijo v ponedeljek ob 8. k ustanovnemu občnemu zboru
I Krščanske šole v knjižnično dvorano Jugoslovanske tiskarne.
vajanje Jurija Mihevca znak, da se je nekje globoko užgala iskra slovenskega instinkta Čerinovega, da je stopil na novo pot. Njegov prvi korak je sicer še nesigu-ren in zastrt njegov pogled po tako vajeni avtoriteti nemško kulture, vendar verujem v njegovo dobro zvezdo.* V namenu mu iz goščave tujekulturnih predsodkov pomagati na iasno pot naše nacijonalne kulture so napisane te .vrste. Njegovo gorico prizadevanje, s katerim nam je odkril Jurija Mihevca, kot znamenitega slovenskega glasbenega duha, vpoštevam v polni1 meri in mu odpuščam zaradi te njegove ljubezni vse njegove dosedanje zmote ln eventualno napravljeno škodo.
* V nepotrebnem spoštovanju nekdaj мкго
sanktnegn nemškega načina pisave naših imen je milega Jurija Mihevca dul tiskati na programih in plakatih »G.(eorg) Micheuzc Spošlovnnje, ki ge Se danes brez slutnje sramu goje naSl Schupeutzi Seunigi, Mally-ji, Ogoreutzi etc.
Poslano.
V	današnjem »Slovencu« me imenu}« g. sodnik Lajovic g e r m a n i z i r a n e g a Slovenca. Nimam danes časa, da bi odgovoril na ta nezaslišan napad. Rečem pa, kdor pozna moje življenje, ta ve, koliko sem n oral ravno jaz zaradi svoje slovensko narodnosti trpeti. Na ta očitek g. La-jovica ne bom ostal dolžan odgovora; žalostna slika naših razmer pa je, da hoče gotova klika mene in moje koncerte e tom ubiti, <*a me stavi na sramotni oder kot narodn > izdajico. Branil se bom!
V	Ljubljani, 1. marca 1924.
Kapelnik dr. Jo«. Cerin.
Predprodaja vstopnic za telovadno aka« rfemtjo Sentpeterskega Orla v Uniona dne 9. marca se vrši od poudeljka .4. marca do sobote 8. marca v trgovini KTD (prej Nič-man) v Kopitarjevi ulici St. 2. Cene vstop-nienm od 3 do 12 Din.
šišensko prosvetno drnštvo priredi v pondeljok, 3. t m. ob pol 8. uri zvečer ski-optično predavanje v samostanski dvorani ^Potovanje po prijazni Švici« (nadaljevanje). Predava posp, prof. Janko Mlakar, ^rusi kom-ert jugoslovanske komorne glasbe vr3i v ponedeljek, dne 10. t. m. v dvorani Fil-harmonižne družbe. Na programu so komorni kvarteti jugoslovanskih komponistov Konjoviča in štol-eerja ter dr. Ant. Dvornka. Vse abonente in druge posetnike opozarjamo na to preložitev koncerta, ki ■se je preložil od pondeljka 3. nn ponrieljek 10. t. m.
Za simfonični koncert >Ma vlast< so vstopnico » predprodaji v Matični knjigarni.
Cerkveni vestnik.
KOLEKTIVNO PISMO FlfANCOSKEGA EPISKOPATA.
Francoski kardinali, nadškofi in škofi to te dni izdali na francoske katoličane skupno pismo, v katerem se dotikajo najbolj perečih dnevnih vprašanj. Pismo na uvodnem mestu objavlja tudi »Osservatore Romauo« kot pomembno za vse katoličane sveta.
Uvodoma opominja pismo vernike, da tiaj se v veri, upanju in ljubezni oklenejo Boga ln njegovih zakonov, si prizdevajo za glavne čednosti: modrost, pravičnost, moč, zmernost ter v to svrho pogosto prejemajo ®v. zakramente.
Potom prehaja pismo ua temelj vsega socialnega življenja: družino. Ta pa mo-mora temeljiti zopet na veri. Kjer tega ni, se omaja družina v svojih koreninah. Med vzroki, da danes družina propada, je naj-pogubnejša r a z p o r o k a. Pismo navaja ancikliko Leona XIII. »Arcanuin divinac sapientiae« 1. 1880., potem pa nadaljuje: sStrah vas je pogube, ki jo vasi deželi zadaje šiba razljudevanja in ki epravlja v nevarnost sam obstoj našega plemena. Ne varajte se. Nić razen vere no bo zmagalo zla. Ce zakonci nimajo več vere, če jih misel odgovoruosti in kazni pušča indifereutne, potem ne bodo mislili ua nič drugega več nego na svoje blagostanje, na vživanje, na svojo svobodo. Potem bodo ognjišča in Francija postajala puščava.« Vsi drugi pripomočki za številnost družin, ob sebi eicer dobri, se bodo izjalovili, ako so ne izvrši globoka preosnova na verskem temelju.
Obširno se peča pismo s šolskim vprašanjem. Naglasa, da 60 po samem i\ Uaravnem pravu prvi učitelji otrok starši, »"Tjjihov nadnaravni poklic jih podreja avtoriteti Cerkve. Pismo navaja encikliko Leona XIII. »Affnri vos« 1. 1897. ter zaključuje, da imajo katoliški starši pravico zahtevati, da dobe njihovi otroci v šolah obenem s časnimi znnnostmi tudi pouk v sv. veri. Siliti otroke, da rastejo v nevednosti jli v ozračju, nevarnem najvišjim koristim njihovih duš. bi bila največja krivica. Zakonitost katoliških zahtev v tej stvari je tako očividna, da jih morajo vsi prijatelji pravičnosti, brez razlike strank, podpirati in katoliškim šolam postavno zagotoviti onake koristi, kakoi jih vživajo drugo šole.
Potem govori pismo o ljubezni do domovine temeljem dofinicijo sv. Tomaža: »Pietas so extendit ad patrinm nt ost quod dam ossendi principium«. Govoreč o državljanskih dolžnostih pravijo škofje: »Ako sto poklicani, da volite, volite. A volite dobro. Od našega glasovanja bomo dajali Bogu odgovor kakor od vseh drugih naših dejanj. Volivna dolžnost jo dolžnost vesti, v kolikor so od njene dobro ali zle uporabo odvisne važno koristi domovine iu voro.
V nndatjnom opominja pismo vernike, naj ljubijo svojo mater katoliško Cerkev, v katere vzvišeno, božjo poslanstvo verujejo vsi plomoniti duhovi ter priznavajo njene neprecenljive zaslugo tudi za zemeljsko dobrobit vsi globoki zgodovinarji in modri politiki brez razlike vere in svetovnega prepričanja.
t- * o
c Nočnim častilcem presv. R. T. se vljudno naznanja, da je v noči od pustnega ponedeljka na torek redna celonočna molitvena ura. Moli se 30. ura: Spravne molitve. Uljudno vabimo vse častivce presv. Zakramenta, da se zanesljivo udeleže te molitvene ure.
c V Križ;, trku h danes zvečer ob 6. uri shod oudotne Moške in niladeniške Marijine družbe.
c Govor za može. Danes ob štirih popoldne je o kongregacijski kapeli pri č. o. jezuitih govor izključno za moške. Predmet govora: Razredni boj. Vabljeni so vsi možjo in mladeniči posebno pa udje meščansko Marijine kongregacije.
c Prvi ameriški kardinal v Sv. deželi. Sredi minulega meseca je obiskal Jeruzalem in druge sv. krnje bostonski nadškof kardinal 0'Connell. To je prvi slučaj, da se jo ameriški kardinal mudil v Palestini. Kardinala so sprejeli z vsemi častmi, pri čemer so sodelovale politične in upravne oblasti ter predstavitelji vseh ver. PočašČeuje jo veljalo obema oblastema, ki jih je zastopal kardinal 0'Connell: rimsko-katoliški cerkvi in Združenim državam Severne Amerike. Zanimanje Združenih držav za Sv. deželo jo vzbudilo v vseh palestinskih krogih kakor med katoličani sploh veliko zadoščenje.
«
t«
oddelka za Slovenijo. Obisk univerze je mogoč seveda snmo za ljubljanske in okoliške tovariše. Drugi no morejo priti v poštev.
Rcilueirani predujmi. Kakor bi nas dražili, tako dolnjo z nami. Vsem, ki imajo plačo od 8800 Din do 4990 Din Din so odtegnili po 300 Din ln milostno pustili šo 100 dinarjev predujma. Zares, velikodušno!
Presenečenje. Dne 1. aprila utegnemo dočakati lopo presenečenje, da bomo sploh brez, plač in bn*». predujmov. Učiteljico, ki so doslej bilo zaposlene v računovodstvu, so vrnili učiteljskemu poklicu. Kdo bode sedaj izvršil to ogromno delo, smo res radovedni.
Zavetišča. Kakor čujerno, so odslovili nekaj nčitoljic tudi iz zavotišč. Menda prevzame zavetišča občinska komuna v svoje področje. Kompetentk ne bo manjkalo. Bojimo se le, da bi zavetišča no bila zavetišča za protežiranke!
Srbske knjigo. Kakor v bivši Avstriji nemške, tako nam tudi sedaj ponujajo različne srbsko knjige v naročanje za šolske in učiteljske knljžnice. Razlika jo samo ta, da prej ni bilo toliko pritiska od zgoraj, kakor-šen je sedaj. Mi pa smo mnenja, da so rlobro blago samo ponuja. Kar pa so hoče s silo vsiliti — bržkone ni mnogo prida.
Nove tablice. Mesto tablic: »Višji šolski svet« imajo v vladni palači že nove 7, besedilom: »Prosvetni oddelek za Slovenijo«. Kakor čnjemo, so staro spravili, ker nekateri upajo, da jih bode treba kmalu zopet obesiti nazaj. Bila je vložena na višjem mestu pritožba proti temu. O usj>ebu bomo že še poročali. Čudno pa so nam le vidi, da ne stoji šo napisano: Prosvetni oddelek za Slovenijo, ne pa za ljubljansko oblast. Morda dožlvimo to že čez nekaj dni. Vreme jo sedaj spremenljivo.
Število razredov se bo omejilo. Bivši višji šolski svet je izdal naredbo, da no sme biti otvorjen noben prvi razred, ako se no vpiše vanj vsaj 30 učencev. Vsi postopni razredi, ki nimajo več kot po 15 učencev, se naj zatvorljo. Vzporednica so sme otvoriti lo tedaj, ako je v razredu 50 in več učencev. Po mestih bo ta odredba sprejeta z nejevoljo, po deželi pa z veseljem. Učiteljstvo že vo, zakaj!... Če ne bo odredba ostala lo na papirju! Vis maior se večkrat pojavi,... včasih samo v osebi očeta, strica, svaka ali kakšnega drugega sorodnika
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna. Centralna kurjava
Učiteljski vestnik.
Modra odredba! Ministrstvo prosvote so jo odločilo, da bo odobravalo samo »ogra-ničeni broj bolovnuja-f. Z drugimi besedami povedano: ua bolezenskem dopustu bo smelo biti lo omejeno število učiteljstva. Kaj pa če bo več bolnih?... Tem se bo reklo: Bodi zdrav! In bo ...
V posnemanje! Na Skaručini so se večerni tečaji, ki jih je prirejala ontlottia šola za soli odrasle, prav lepo obnesli. Bivši višji šolski svet jih priporoča tudi drugod. Navodila dajo vodstvo šole v Skaručini.
Učiteljstvo in obisk univerze. Učitelji, ki bi hoteli obiskovati predavanja na univerzi, morajo imeti dovoljenje šefa prosvetnega
o priliki „PraSkega velesajma" od 18—23 marca. Pctalika legitimacija nadomestni« Istega. Pojasnila dtafe: Cfhoslouaški konzulat ) Sloma Сотрапу Ljubljana	Ljubljana
Pevska zveza.
Upravništvo sPevca« javlja: ?Pevect bo izhajal odslej redno v marcu štev. 1—4, v maju, juliju, septembru in novembru pa po dve številki od 5. do 12. Vsem lanskim in predlanskim dolžnikom smo razposlali položnice s prošnjo, da nam dolg poravnajo. Ker so upravništvo trudi, da je cena rPev-cu« kar mogoče nizka, mora računati pri tem seveda le na plačujočo naročnike. Zato prosimo vse, ki so dobili obračune, da nam označeno zaostale znesko čim prejo pošljojo. V novem letu bomo pošiljali list samo onim,
ki ga bodo točno plačevali, ker moramo —
sam o p osebi umevno — kriti vse stroške v tiskarni sproti ali celo vnaprej. Če se je /godila pri tirjatvah tu ali tam morda kakšna pomota, prosimo, da nam jo naznanite ln oprostite. Vsled trikratnega menjavanja upravnika je kakšna pomota lahko mogoča. Seda.i smo upravništvo preuredili in bo v tem oziru odslo.j popoln red. — Zborom naznanjamo, da iin-amo v zalogi še Pevčevo pesmarico I. in II, del po 1250 Din. Pri več jem naročilu mogoč znaten popust. Pesmarica ,ie dobro broširana, njo oblika zelo pripravna (žepna) in vsebina nad vse pestra. Skoro nobenega koncerta ni na Slovenskem, da no bi biln na sporedu p?sem iz pesmarice. Sezito po njih, dokler je še na razpolago!
Iz odborove seje: Tajniške posle je pre« vzel tajn. nam. Tone Torkar, ker je tajnik N. Hoče vi r nujno prestavljen v Bolgrnd. — Pisarna in upravništvo »Pove,-v; sta se preselila v pisarno »Prosvete«, Miklošičeva c. 7.. Tajnik uradnje redno ob pondeljkih 10—12, sredo №-12. petek 10—12, upravnik (g. Ter-ček) pa vsak ponrieljek in petek od 2. do S ure popoldan. Sicer pa jo na razpolago v Zadr. g'osp. banki nasproti »Prosvete«. Sicer dajejo pa potrebna pojasnila še gg. tajnik in knjižničar »Prosvete« v »Prosvefci« In g. Lavrič v Jugoslavnski knjigarni. — Nekaj društev šo ni poravnalo za letos članarino (25 Din). Pozivamo zbore, da nam jo čim prej pošljejo.

ПГ=

™ r;.
se latifoo smatra MILO „GAZEIA"
hi po svo|S netfo-segEjlvi Kah©v®si pre-Kaša vse drage ргеоте^.
Dell, Čistil ln varale fraclnosf perila!
Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek zn kavo.
Opozarjamo, da izdeluje tisiijerie
odslej v lastnih ateljejih ia po meri lc kontekcijska industrija
гшпгшшмпмиошшш
Drago Scfjreafe, IftsbJfana
Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fllerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jaci čc? 25 lei priljubljen kosme!ikurn za nego kože, hi-in usti Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakoi francosko žpanjel S za.ojem in poštnino 3 dvoj-uate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 8<i dvojnatih ali 12 špecijalnib steklenic 214 dinarjev in tO doplatka razpošilja: lekarna Kvgcn V. Fel-ler. Stubica Donja, Elzalrg št 134. Hrvatsko.
STROJNI TEHNIK
?zvežban v orodju, metalni, ključavničarski stroki, ko-merciclni, tehnični službi, zmožen zastopstva, srednje starosti, reduciran jugosl. uradnik, išče mesto. Naslov pod "Verziran it. 1177« pove uprava »Slovenca«
шрвшвванвоа!
IŠČEM
praktikanta
le vpeljanega ▼ LESNO STROKO, veščega tndi pisarniških del — zanesljivo moč — vojaščine prostega.
Prodam 3000 kg prvovrstne SLADKE MRVE. - Naslov pri upravi lista pod it. 1157.
Stalnega odjemalca za
pločevinasto POSODO
išče N. PUSTINEK, klepar-etvo. Sevnica ob Savi.
GATRISTA
k polnojarmeniku, prvovrstnega, samostojnega, z najbolj, spričevali, sprejmem takoj. -Za samca stanovanje. Ljubljana, Prule 8 te v, 8. 1133
Zasebno učilišče
m strojepisje
Ponudbe poslati na PARNA j u2nB Bra 6 dinarjev. _ G.
ŽAGA FRANC OSET — SV. PETER v SAV. DOL.
IIRIBBRBfliBIII
V SLUŽBO
ŽELI VSTOPITI
iJekle z dežele b kaki boljši družini v mestu ali na deželi, vešča šivanja in gospodinjskih ter kuhinjskih del. Vstopi tudi kot natakarica. Ponudbe na upravo pod 1009
Čevljarski POMOČNIK
išče službe za takoj v mestu ali zunaj njega. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod .-PRIDEN PRIMOREC«.	1158
Prostovoljna
JAVNA DRAŽBA
»c vrii ▼ nedeljo, 2. marca na Žabjcku It. 3, II. nad&tr.,
ob 9 zjutraj. Naprodaj; postelje, omare, umivaln., klavir, žimnice i. dr. pohištvo. Kupci vljudno vabljeni!
PETAĆ, Ljubljana, Rimska cesta it, 17, L nadstropje.
3 DOBRE SLUŽBE
NA DEŽELI
NATAKARICA, dobro izurjena, KUHARICA, ki zna tudi šivati, SLUŽKINJA ra
hišna in zunanja dela Prednost imajo le pridne, poite-ne ter z dobrimi spričevali. Na!top službe s 1 aprilom. Treba se osebno predstaviti. Gostilna AMBROŽIC, LOGATEC.	1139
Lepa HIŠA
pol ure od Ljubljane, ob deželni ccsti s 5 sobami, 2 kuhinjama in veliko delavnico, pripravno za vsako obrt ali skladišče, z električno razsvetljavo, UGODNO NA-PRODAi. Kupcu vse takoj na razpolago. — Natančna pojasnila daje Ivan Vrhovec, Dravlje 102, pri Ljubljani.
DELAVNICO "IŠČEM
v mestu za takoj ali pozneje. Za uslugo sem pripravljen popravljati hišo sam na svoje stroške. Pismene ponudbe prosim na upravo pod šilro »Strokovnjak
DVOKOLESA i Dve KOČIJI, dve DIRI,
otroški vozički, se sprej- | i KASON, par srednjetežkih mejo v popolno popravo za KONJ in razno konjsko emajliranjc in poniklanie. — , VPREGO proda po ugodni Istotam jc velika zaloga ceni tvrdka BREZNIK & pneumatike za dvokolesa in FRJTSCH, trgovina z želez-otroške vozičke — poceni. | nino, Ljubljana. — Istotam «TRIBUNA«: F. B. L., Ljub- | se kepi po najvišjih dnevnih ljana, Karlovska cesta 4. — cenah stara medenina, ba-
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	1185
ker, cink L dr. kovine.
Konjske opreme,
nove in že rabljene, ima večjo množino ALOJZIJ SLAMIČ, sedlarstvo t Mostah pri Ljubljani. 1080
IZDELOVANJE tn BARVANJE
K02UH0VIN
uvaja dolgoletni strokovnjak Kupim za takoj:
JAN KODAT, PRAGA VIII, PISALNI STROJ, mali for-
HusIckA 515 — ČeSkostov.
SOLIDEN GOSPOD
IŠČE SOBO
s separatnim vhodom in po možnosti s hrano. Ponudbe
pod .Carinik« n« upravo
»Slovenca«.	1189
PRODAM;
2 postelji, 2 nočni omarici, 2 omari, mizo in 4 stole. •— Poizve se: Dolenjska ccsia lt«v, M (na dvorišču).
Inserati v »Slovencu« imajo po-polen uspeh!
иавииашил«
AMERIKANSKA
Izabela-trta.
Lepe sajenke, črnega in belega grozdja, hitro rastoče in zelo rodovitne. Kdor ima veselic do olepšav, vrtov,
naj r.c zamud: prilike te r iste naroči pri tvrdki F. PLETKRSKI, Vodnikov trg it. 5, Ljubljana,	1179
REKLAMNE
pepelnike
KAVARNE
za
in
GOSTILNE
prodaja IZPOD TVORNIŠKE CENE
»OGLASNO D. D.«
ZAGREB, Mažuraničev trg it, 7. — Vzorec dopoiljemo proti predplačila 15 Din.
NAPRODAJ
mat, dobro ohranjen; DINA-MO, 220 Volt. do 10 PS, dalje 2ELEZNO STRU2NI-CO (Drehbank) za struganje in POLNOJARMENIK, najmanj 650 mm premera. — Istotam se spre|mejo dobri in zanesljivi OGLARJI. — Vpraša sc pri upravi «SIo-venca« pod štev, 1181.
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Elektrarna Škofia Loka in okolica, d. d.
dne 33. marca ob 12. nri v mestni dvorani v škofji Loki, Glavai trg iter. 121.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsedniitva.
2.	Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	Odobritev bilance in računskega zaključka ter razdelitev čistega dobička.
4.	Absolutorij nadzorstvenemu svetu.
5.	Volitve nadzorstvenega sveta^,
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah vložiti v družbeni pisarni (Skolja Loka, Spodnji trg št. 57) v osmih dneh do dve uri pred občnim zborom. (Pisarna je odprta vsak delavnik od 8. do 12. in 14. do 18. ure.
Na podslavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki sc glasi na ime ter navaja število r.aloženih delnic in glasov, pripadajočih nanje. Škofja I.oka, one marca 1924.
PredsedniStvo.
pletilni stroji
MORSKE RIBE
NA TRGU
ZA PEPELNICO!
V sredo razprodaja sladkih in morskih rib po izredno ugodnih cenah. — flor.iancic, Vodnikov trg
Meblovano SOBO
s posebnim vhodom s hodnika, z clektr. razsvetljavo
t.VAn _ o /on__v sredin! mesta, takoj oddnm
10,60 cm, 8/30 cm m 8/40 cm boljlemu sol-dnelnu	.
vsi skoro novi. — Naslov v jUt _ Naslov se poizve pri upravi lista pod itev. 1180, uoravi lista pod š'ev, 1197.
m Prodajam
vsled novo došlega blaga in povišanja dinarja t?i blago r?o selo nizkih cenah. Sukao, hlaccvina, plavine, oxforde in vse vrste belo blaio najboljše kakovosti tu in inozemskih tovarn.
Krojači poseben popust!
IVHN KOS
LJUBLJ H M Д
Sv, Petra testa
Celovška ce>ta
SVARILO!
Doznala sva, da sc razširjajo popolnoma neosnova-ne vesti glede najine osebe, ki iuiujo očividno zlobni namen, naju in družino spraviti ob dobro ime in ugled ter ugonobiti najino obrt. Vsled tega tem potom vsa-kogar, ki bi še skuSal naju na opisani način blatiti z neresničnimi besedami radi nsebe, obrti ali iinetja, resno in odločno svariva, da bo-deva proti vsakomur brezobzirno sodnijskim potom postopala in si na ta način pridobila zadoščenja za neresnične in obrekljive besede. — Bob Bistrica, dne 29. febr. 1924. — Leopold in Frančiika Porenta, posestnika.	1186
SOBO
« Štedilnikom ali s kuhinjo IŠČE mirna ženska tnkoj aH pozneje. — Pisma na upravo pod .MIRNA«,	1196
Prostovoljna
javna dražba
KLOBUKOV in raznega modnega blaga se bo vriila dne 3. marca ob 9. ari dopoldne dalje do inkl. 8. marca pri
tvrdki E. ST6CKL,
Kongresni trg it 2, Ljublj.
Najcenejše In naJbolJSe eo
vžigalice i«
tovarne vžigalic v Rušah.
pod ugodnimi pogoji iS5e industrijsko podjetja ObSirne ponudbe pod šifro
JDM REKLAME" na МШ, №ri№.
вВД
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo,
Gosposvetska 1.12.
Stare vrče
ner za MLEKO ^
ie dobro ohranjene, kupim. Naslov pri upr. pod St. 1154.
Pri revmatičnih м
uporabljajte za masažo pravo
Erenyi Diana francosko žganje
Dobiva se povsod Varujte se pred brezvrednimi potvorbami!
Mala steklenica 8rednja „
Ve:ika _
Din 9-— . 24—
Glrvre zastopstvo In zaloga:
Jngopharmacla d. d. Diana odlo Zagreb, Piilac 11
Agitirajte za naše časopise!
				
	A-' ' -Г			
MARIJA SAD AR - KLEINMATROVA naznanja potrta najgloblje bolesti ▼ svojem imenu in v imenu vseh sorodnikov, da je Vsemogočni ▼zel k Sebi našo predobro mamico, taščo, babico, sestro in teto, gospo
Ivano Hleinmapvo nj. Žafran
dne 29, februarja ob 10. uri zvečer, ропотпо prevideno s svetotajstvi, v starosti 71 let.
Pogreb nepozabne rajne bo dne 2. marca L I. ob 4. vri popoldne ii doma žalosti. Poljanski nasip 52.
Sv. maše zadušnice se bodo brale ▼ več cerkvah. — Predrago raj-nico priporočamo v molitev.
V LJUBLJANI, dne I. marca 1924.
Mesto posebnega obvestila.
Zalivala.
V svojem In imenu obeb svojih sirotk izrekam najprisrčnejlo zahvalo vsem za vse, kar ste o priliki smrti naše nepozabne mamice in žene, gospe
Gizele Kremžar
njej in nam dobrega storili. Naša najgloblja zahvala velja prav posebno č. g. proi. dr. Kotniku, ki jc rajnici z zadnjim sv. zakramentom in molitvami v njenem smrtnem boju storil največjo dobroto. Iskrena zahvala gg. zdravnikoma dr. Pogačniku in dr. Krajcu, ki sta se požrtvovalno trudila, rešiti njeno nam tako dragoceno življenje. Posebna zahvala čč. sestram za dušna in telesna dobra, ki so jih storile rajnici v Leonišču. Od srca zahvaljeni vsi, ki ste molili in molite za dušni blagor pokojnice.
Dolžnost nas veže, zahvaliU se Iskreno vsem, ki so v tako ogromni množici našo rajnico spremili k večnemu počitku, posebno pa glasbenemu društvu »Ljubljana, za ginljivc žalostinke. To in pa mnogoštevilni pismeni in ustni izrazi sočutja so nam bili v veliko tolažbo. — Vsem iskren Bog plačajl
Presv. Srce, čegar vneta častilka je bila rajnica, n/tj vsakemu povrne vse dobro tisočkratl
Ljubljana, dne 29. februarja 1924.
PRODAM NOV
moderen stroj
sa rahlacj« (cnian(e) žime, volne in morske trave. — Naslov v upravi pod 1198.
Gradbeno podjetje
Ing.
Inseratl v »Slovencu« Imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem!
Ljubljana
Bohoričeva ul. 24.
Najnovejši MODELI otroških VOZIČKOV
in dvokoles - najceneje pri .TRIBUNA«, tovarna dvokoles la otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cosla it 4, - Ceniki tranko. — Sprejemajo se tudi vsa popravila. 770
I. slovenska izdelovalnih usnjenih oblek
Llnbliina, Ovorni trn 3.
d. d.
za promet armatnr, sesalk in strojev v osnutku (Teudlofl-koncern)
Zagreb, Zrinski trg
Parne vodne plinske armature
tiidranite yseh vrst
pumpe Srt
brizgalnlce
za vse svrhe
(fiasllske brizgalke),
dvigala,
orodle za člSčenje, napravo za razkuževanje, generatorji na sesalni pl n, material za poljske železnice, grelna telesa po lastnem sistemu.
Bogato oskrbljeno tvorniško skladbe. Za^rostva v vseh večjih krajih.
ELIN
€€
NAPRODAJ |e okrog 2000 kilogramov prvovrstne
sladke MRVE
in okrog 1000 kg raznorrstne SLAME. — Naslov se izve pri upravi pod Stev. 1112.
družba za elektrotehnično Industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJSNfl, Dunajska cesta 1. Telefon 88. MARIBOR, Veierinjska ulica 11. Telefon 239.
HoCa kova Ш. II (Sur< №naO
Uvršajo dot« stavb«, hijnu priaidava in m* hiina popravila, po lastnih in danih načrti u. Delo solidno I Nlzhe cene!
Ceno
cešho perie
1 кд sivega iknblj. 65 D o, polbr'.tfa 80 D n, belega 90 Din boljicS« K*' io 120 Dm, inebkega kot puh 1S0 in 180 Din najbolj. vrata . 2S Dm. fot'tia prosto carine proti povzetju. od 100 Din vili prosto poštnine. Zrmena tn vrnitev dovoljeni« Viorci zastonj. DopUi I« na Benoaikt Snohsei, Lo.iea 5И rrl Piano, Oeika. Poltm paketi iz Cc4ka v Jugo&javifo rabi,o okou U dni.
Aiueri&tu viauni paruiki
v Kew-York
Iz Bremena čez Soulhampton v Chorbourg
George Washing!on
18. aprila (v Boston)	22. marca
President Ilnrdlng 13. mar. 11. npr. America	26. mnr.
President Roosevelf 8. mar. 2. maj. Republic	16. maja 18. jud.
Odhod izSout amptona in Cherbourga 1 dan pozneje
iz Southampiona—Cheoibourga Leviathan t. aprila 22. aprila 13. majn Vse podrobnosti povedo naslednji naslovi. _tzbornn prilika za otovoz o.ann.
cogiad: t nlaiu Ueogmdfeke Zadrugo, Pietto ilotei Brtsto a Zagreb, Središnjl .Save« Hivalshlb eljnć-kib Zadruga, Mihnnovlčeva uilon 2, Preko puta olodvora. — Ljjb.jnna, Biodarstvo Zjedinjenib Amcr.škib Držav Dunajska cesta /.9. — Sara.evo, Savez Hrva aailt Selackib zadruga za Bojnu 1 Hercu iovinu, Aleksandrova ui ca 52. __Sušak. Banka za Pomote ».
Zajamčano popravlja«!
Lokomobili
Lanz-Wolf, izdel. L 1914-29 HP HP Novi
10- 15 00—120 26— 4S 15— 20 100—130 30— 60 20- 25 120-170 40- i* 26— 30 130—190 50- 80 30— 40 150—200 70-11« 40— 50 170—230 100—14(J 50 - 60 200—300 120—130 00- 75 300—400 140—170 70 - 80 400—600 170—led 85-100 500—600 200—»Od Prvovrstno generale« popravljeni. Preizkušeni. Raoletno tovarniško Jam« sivo. Popolna montaža. O«! glejte ei našo stalno salogoj
Motorji na surovo olji
tjeucin motorji
od 5 do 50 KS
»raca rischer d. a
Zagreb, r*nutovčak S.
Ш mlinske stroje
prvovrstne izvršitve naprave
modernih mlinov rehonstruKcUo ln prezidave
že obstoječih mlinov po modernem sistemu
silosi In favanshe Zllnlce naprave za transport lita
Velika zaloga v Zagreba. Obisk inienerja, projekti, prospekti in katalogi brezplačno. Točna	C«ne
dobava.	zmerne
Traniiiiislj«. Popolia MiMa.
Bratje fiicfier. d. i Zagrib
Pantovčak S	Paatavtek S
I
P. R,
i šivilje gospodinje
: opozarjamo, da eo zopet do-: speli naiboljii iivalni stroji
|6ritzner
j v vseh opremah. I
I	s
i Pouk v vezen la i« =
j hrpanlu perila m !
I nOlitlVlC (itolanje) bres- | : plačno Cdlaa 1« pri 1 f
I Josip Peteline i
j Ljubljana, Sv. Petra n. [
: MehanICne delavnici pod vod- ;
: etvom priznanega strokov- š ; njaka iu mehanika Stanko : : Ga!eta na razpolago za ii- | š valne stroje vseh sistemov ; in koles. 7964
......................»itmmiiHmiiilil
javlja, da le spremenila тШ ћш!е z Be^ko za trgovino, obrt in indostrijo, i d. Zagreb in s Centralno eskomptno m mjeniažno banko, d. i Zagreb ш dosedanji naziv v
Za premnoge izraze aožalja, došle nam povodom
smrti naše nepozabne
Stote Urančič, roj. Orožen
za poklonjene krasne vence in za mnogobrojno spremstvo rfj! Р^ pogrebu izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 1. marca 1924.
t	Žalujoči.
ШТ
Vse bančne posla izvršuje pod nespremenjenimi pogoji.
P. n. bančnim zavodom
ter industriiskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva uGica 6/11.
Smrekove storže
kupuje še do 20. marca
»Fructus«, Ljubljana, Tabor št. 2
Objava.
Dne 8. marca 1924 ob 11. uri dopoldne se vrSi pri «krcjncm soditča v Mariboru, goba itev. 27
^ DRAŽBA ZEMLJIŠČA ^
»toi* St. 66 d. o. Spodnja Selnica in vloi. it. 87 d. o. Slemen. Posestvo meri cirka 10 oralov, ccnjeno jc nn 3,068.900 K, najmanjši ponudek znaSa 2,054.396 K. Posestvo ima lepo eronadslropno hiio z mlinom in gospodarskim poslopjem tik ob Dravi, ima električno napeljavo ter stalno vodno moč za mlin. Hiša jc posebno »posobna za trgovino г lesom, za tovarno papirja ter sploh za vsako industrijo. — Natančnejše podatke pri: dr. JUVANU, odvetniku ▼ Mariboru.	1184
Zidana HIŠA, z vrtom,
za vsako obrt — tudi za letovičarje — pripravna, v Tupaličah št. 30 pri Preddvoru NAPRODAJ iz proste roke. — Več pove M. K., Sava it. 112, polta Jesenice Fužine, Gorenjsko. 1024
PREMOG L
lep, črn, e 4500 kalorijami prodaja iz svojega rudnika »Sloven. premogokopna družba« z o. z. v Ljubljani, WolIova nI. I/I. po 300 Din. postaja Ormož, 350 Din postaja Ljubljana in 400 Din v Ljubljani na dora dostavljeno za 1000 kg.	989
O
PRESELITEV!
Popolnoma varno naložite svoj denar prt
„Najemni posojilnici"
v Ljubljani, r, z. z o. z.
iti se ja P8ESR1U ii hiSc UrSolinskoga samostana ne Ronectseem pole« minsko Mfkvt « lastno paleto aa Miklošičevi resti Mit s hotela Ј1К1Р5Г. Hranilne vloge se obrestu!«is
po Cs> %
km вЛПк* rmtrcgs In fntallifskega čarlts. »Soje v teketem ratrnin s« obrestojtje
po 5 V8 %, ves. tudi po ® l/s °'o
S ia vlile po dogovore. Varnost ia Israniin« vloga i« z«!a dobra, кгг poseduj« Vzajemna posojilnica relativno reiiuo delnic stavbne delniške družbe hotela .Unioa" v Ljubljani. Vrtiutega ie niena last novs lepa palače ob Kikbšlicvi testi. iti iMiteih hii, stavbIU in zemliiiJ v t« tn inozemstvu. Denar se nalofi lahko tudi po poštnih položnicah.
/Vtf toaletni mizi osake dame rta j služi ko i okrasek najboljša in najstarejša orig. kolinska voda z zaščitno znamko
Johann Marija Farina gegeniiber dem Julichs - Piatz
se >e tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj sve-lovni sloves. — Dobiva se d oseh drogerijah in parjumerijah.
Zastopstvo za Slovenijo drogerija ,, Adrija" Ljubljana, Šelenburgova ulica 5.
Tovarna salam

P.
i, Srbija
ima v zalogi urvovrsfn© saSame, m©?t«s-deHe, masti itd. — Ekspedira po železnici od 30 kg naprej, kakor tudi po pošti od 5,10,15, 20 kg. Za ceno je treba vprašati na zgornji naslov v Jagodini,
Brzojavk Kfefisch, Jagoclina.
005МИвГМ1 ШЛ
FđFW£
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v UubSiani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamslvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost
vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 140,000.000—.
STR0JN0, STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO LJUBLJANA Vn — SP. &ISKA
PITER BIZJAK
Amorlkanske tnize r roletami iz suhege čeSnovega lesa, kakor tudi iz hroSeviue vedao v zalogi.
TrfeofeijsM premog ta Grm H1
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA. Kralja Petra trg 8 | |
Telefon it. 220
Plačilo tudi na obroke
čitajte in širite »Slovenec«!
I Sfroli za pletenje
CatFtsk- b. leirtmassiilnen) ђвког tudi vsi potrrtithii u slralc od nelpocnatzieih tvrdK Safesr FeHKi Ledersr. Klen. Uilhelm Barfu. Apnlda. Frlis StM'sir, Ciieranlfi, lamlsr I Graff, Ehemnltz. v nalve£|l izberi m игаИ! tinah prt saimizastapcIliD ta SBiealavljo
Alfred Rozma, Cslet; I., 3ri!jtcpljiiiis ulica brej K.
Igls vieb itE5?!l; чпЈкз v zalogL
1
1
I t
I
PERJE ZA POSTELJE:
1 kg sivega, skubljenega.......Din 30
1 kg sivega, mehkega, od ......	Din 40— 60
1	kg sivega, popoln mehkega .....	Din 70
1 kg čisto helegu, od ....... .	Din 100—130
1 kg polpuhastega, od.......Din 175
1 kg puha, od..............Din 220—300
razpošilja vsako količino po povzetju
HERMANN HEILBRUNN — SENTA (Bačka).
FRANC
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
drulha 1 0. z.
tovarna slamnikov m klobukov
v Domžalah, Stob 50.
Zaloga v Celju, Gosposka al. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo prS Kovačcvič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
Stroiki pri »porabi bencina.
Vozi brez
Adaptirali svo| auto-traktor ali stabilni motor s patent H AG-generator I ena.
Kuri z Prospekte bi rattreoM dela
ogljem! дидо-ђад
* Ljubljana i Telefon ш
Bohoričeva ulica 14. |» Stroški pri »porabi oglja.
STROKE MOKE Ш LIVARNE ll t V L'ollljaol
ZVONARNA
Združene opekarne d. d. Ljubljana
Telefon 733
naznanjajo, dc so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti št. 13
tovarniško zalogo vseli vrs( opeke lastnega izdelka. Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni.
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne brccaate ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih r o k i b.
Zamevojle cenik!
ie ktrngsrn. Materino, ceflr, tiskano (drak) plat-> no, volneno blago In »so mauufsktisrno robo kupite edino « veletrgovini B. STC-SNECtti, isfje. Kdor ne verjame, naj te sam prepriča. Želeja velikanska, Trgovci engros cen«. Cenik zastonj.
				
		■ 'Vi		- ' - V" '
Ladjedelnica Um. A. G.
Komercijelno ravnatelistvot Wl6H L, Wollzelle No. IX. Telefon No. 74.306 in 76.48*. Tovorne v Llos a. Donau.
I. oddelek: Llvaraa ga jefclo 1n železo.
Motorji s nizkim prit-skom aa Borovo olje
sa Industrijske In poljedelske s vrhe od 5 do 170 HF.
Motor|l z nlsk.m рг1Н«кош na surov« olje
z& ladie od 10 do 500 HP — pcfenSi od 90 HP a patentiranim krmilom.
П. oddelek: Gradba ladif.
—a—.............»i......i ii
Motorne tn dnige reiae ladje vsakeea tipa, kakor tudi manjSe poa!ttrsbe ladje«
Ш. oddelek: Gradba motorjev.
Izdelovanje vseh litih, jeklenih in železaib
delov v vsaki velikosti
Obisk inženirja in proraCuni na želje bres-plačno.
Central« (začasno) Ljubljana
Beograd Bled Ca v tat Celje
Dnlbrovnik Ereegnovl Jelga Jesenice
Korčnla Kotor KrrtDj Ljubljana
Marfbor Metkovič Prevalje Sarajevo
Spili
Šibenik
Zagreb
Maslo v asa brzojavke: JADRANSKA	^
B
Ш
^mariicanski oddelek — Potni!ki urad
m
InosisesiisltaL zastopstva:	'
STAOjjA: Banca Adrlatlca, Trst, Opatija, Kadar. AVSTHIJA: Adrlatische Bank, Dunaj.	®
JI1ŽMA AMERIKA: Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antoiogasta, Punta Arenas. Porvenlr, Puerto Natales.	^
m
m
КЛВ
Alilacija:
Franc Sakser Sfafe Bank S2, Cortland St. Mew York CI«y.
Banka Ima prvovrstne zveze v vselh» mestih sveta ln se peča z vsemi bančnimi posli.
B
Izdaia konzotcii »Siovcnce«,
Odirovorui urednik; Frauc Kremžar v Ljubi ja« L
Juisosiovaiuka tiskarna v. L»ubl«ani