36
Aleksij Nikolajev: Slovo.
mirno vsaki svojo pot, in Allah bodi z vamil R'-ibn-džan je poštenjak, to vam prisegam pri očeh svojega  očeta!«
S sladkimi besedami privabiš kačo iz zemlje, veli arabski pregovor. Urbanovi sovražniki, ki so ga ravnokar še hoteli linčati, so jo kar zaobrnili in  vikali:
»Allah naj te ohrani, dobri R'-ibn-džan!«  —
v
Besedavelj pa je povabil Urbana v gosti. Črni Hasan je prinesel riža s poprom, koštrunovo pečenko s citronami, banane, v masti raztopljene, in sladic. Skrbel je pa tudi za čibuke in »ardili« (nargile) in serviral črno kavo. — Ko se je »R'-ibn-džan« drugo jutro, bogato obdarovan, poslavljal, se je lepi Fatimi takoj za botra ponudil— »zakaj pa ne, kadar bo treba!« — in obljubil Ahmedu, da pošlje za strica Osmana al-Džavalikija sod najboljšega cvička v izganjanje hentanega šejtana . . . Preteto ne bodi!
Ahmedu in Fatimi se ni treba več skrivati pod platanami, alojami in granatovim grmovjem, bogato posutim z ognjenordečimi cvetovi, in se poljubovati na samem v bajnosvetlih nočeh, ker se gresta zdaj lahko javno pri belem dnevu izprehajat in razgovarjat.
Veleučena očeta pa mrcvarita in secirata potrpežljivi jezik velikega proroka z gorečnostjo, ki se ne da nadkriliti! Zastonj jima je rigal na dvorišču stari osel, kateremu je bil dal Ahmed po nasvetu strica Osmana pravi čas nasuti peska v uho! In daleč okolo in okolo prelepega mesta Bim-el-Bam ni z lepa najti hujših prijateljev, kakor sta Abdul Slovožok pa Kara Besedavelj.
Slovo.
JU
ilostno nebo ti bodi, Albertina,  Albertina! Naj  ti vere ne prelomi, • Kot si ti jo prelomila !   — Jaz sem hrepenel po tebi, Kakor hrepeni cvetlica Po hladim tihe rose:
Cvet je rosa porosila — Moje lice  — grenka solza V  morju tog  se je topila Duša moja,  njega klela, Ali za-te je molila: Milostno nebo ti bodi, Albertina, Albertina!
Aleksij Nikolajev.