Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman voljit: Za celo loto IU gld., za pol leta (i gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se i;-.. :ikrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prazniko, ob ",(3. uri popoludne.
SOS.
V Ljubljani, v torek (1 septembra 1887.
I^etiiil*:
XV
Pabrki.
ii.
Nerad pišem današnji članek; nerad, ker mi mrzi vsak prepir, ker se mi studi prepir med brati. Toda silneja od teh ozirov je vest, veleč mi, da bi ne izpolnil »Slovenec" dolžnosti katoliškega, domoljubnega časnika, ako bi molčal. »Molčati ima svoj čas in govoriti ima svoj čas", glasi se pregovor. — Molčali smo dolgo, morda predolgo; treba toraj, da rečemo jasno, odločno, a mirno besedo, ki naj ne bo dražeča zabavljica, mar resno bratovsko svarilo.
Citatelji »Slovenčevi" se še gotovo spominjajo prvega članka z naslovom: »Pabrki". Pri prvem potrkovanji smo pobrali dopis iz Ljubljane v Dunajskem „Parlamentiir"-ji, kjer je dopisnik trobil med svet lažnjivo vest, da slovenski narod hoče imeti slovansko liturgijo, da je med našim narodom ta misel občna in da narod slednjič tudi gotovo pride do uarodne liturgije, »ob unirt oder nicht unirt", to je narodu vse eno, pristavlja dopisnik. — Rekli smo, da je to grda laž, da v Slovencih ui te splošne želje, da se pehajo za-njo večinoma taki, ki se ne menijo za bogočastje, naj se vrši v latinskem ali kteremkoli obrednem jeziku. Prvemu članku pa smo na konci pristavili željo, da bodi prvi dopis, v tem smislu pisan v »Parlameutiir"-ji, tudi zadnji. — Ta skromna in popolno opravičena želja se nam ni izpolnila; žalibog, da se enaki nazori, da še hujši, poročajo tudi po slovenskih listih. — »Slovenski Narod" namreč od zadnje sobote ima kot uvodni članek dopis iz Rusije, kterih je že mnogo temu listu poslal dopisnik, ki se podpisuje z imenom: Krutorogov. Ti dopisi proslavljajo Rusijo, proslavljajo rusko vlado. Samo na sebi temu mi ne oporekamo, ker tudi mi čutimo z Rusi kot Slovani, tudi mi se radujemo napredku v Rusih, seveda le toliko, kolikor smemo to storiti kot verni katoličani in zvesti Avstrijani.
Zarad teh dopisov »iz Rusije" smo imeli že besedo s svojimi prijatelji, ki so nam po priliki očitaje pisali: »Ali ste v Ljubljani res oslepeli ali ste tako bojazljivi, dasi ue upate več z resnico na dan? Ali je res dovoljeno, da se očitno in naravnost v slovenskem glasilu proslavlja pravoslavje? Kaj stikate po tujih listih? Domača čitajte bolj pazljivo in ne pozabite, da je »Slovenec" glasilo vernega in domo-
ljubnega uaroda slovenskega!"
Tako so nam
očitali naši prijatelji iu mi smo molčali; molčali zato, ker smo upali, da slednjič vendar le neha odločevati »Krutorogov" politiko v »Slov. Narodu". — To upanje nam je popolno podrl dopis od sobote. — Tudi liberalni listi Dunajski so se spotikali ua omenjenih člankih in jim očitali veleizdajske namene; seveda se je list zagovarjal v »ParlamentiLrju" po svojem dopisniku, da to niso nazori »Slov. Naroda", da so to-le zasebne misli dopisnika iz Rusije. — Malo čudno je le to, da se vedno tiskajo ti dopisi na prvem mestu, kjer so navadno uvodni članki, ki v vsakem časopisu pojasnujejo, širijo in zagovarjajo vodilne nazore dotičnega časnika. — Tudi v ne-duhovskih slovenskih krogih se nam je večkrat reklo, da bomo našim državnikom slabo priporočili s takim pisareujem cesarju vedno zv»«ti narod svoj. Na mislih uam je, kako hud udarec je podobno nepremišljeno govorjenje pristašev stranke prava ua Hrvatskem zadelo neodvisnim opozicijonalnim strankam v saboru.
Nasprotniki so najbolj vzorne rodoljube vsled omenjenega nepremišljenega govorjenja očrnili v visokih vladnih krogih in jih obdolžili po krivici veleizdajskih namenov, in to je bil poglaviten vzrok, da je hrvatski ban tako oblastno postopal pri zadnjih saborskih volitvah.
Vse to imamo pred očmi, in to nas sili, da v tem oziru odločno izjavimo svoje nazore, trdno prepričani, da so ti tudi uazori našega naroda. Zato rečemo: Tako kakor »Slov. Narod" piše v dopisu iz
Rusije, ki ga je prinašel kot uvodui članek dne 3" septembra, ne čuti, ne misli, ne govori slovenski narod, vedno zvest katoliški veri in svojemu cesarju!
In kako piše? Da ne sodimo nenavzočega, berimo:
»Koburžan je v Bolgariji, šel je ,ua prestol slavuih bolgarskih carjev', po ,božji milosti iu volji naroda', kakor pravi ta pustolovoc v svojem manifestu k bolgarskemu narodu. Predno se je odpravil osrečevat slovanski, pravoslavui narod bolgarski, prosil je ta nemški, katoliški princ blagoslova Rimskega papeža in dobil ga je seveda v polui meri. Oborožen tem blagoslovom in ščedrimi obeti svojih prijateljev, pojavil se je s svojim ,pri-dvornim statom' iu pridvornim kuharjem v Bolgarijo iu uzel v roke ,uzde pravljenja'. Sedi on ,zdaj na bolgarskem prestolu po božjej milosti'. Pokazalo se je zopet poraziteljno soglasje mej nemškimi politiki in sv. očetom. — Ta blagoslov je naperjen proti vsemu Slovanstvu in znamenje, česa se nam je še nadejati. Sicer pa blagoslov v politiki nema posebnega pomena in Koburžanu ne bode pomagal priti iz Bolgarije, kakor mu je pomagal uiti v njo.
Nedavno je Rimski papež predlagal svoje usluge ,za pomirjenje narodov ž njih vladami' iu pri tem ponujal svoje sodelovanje tudi ruski vladi posebe, v svojem pismu h kardinalu-tajuiku. Ruski listi so to uslugo odklonili, češ, da je ruska vlada dovolj silna, da bi sama odstranila razna uasprotstva mej njo iu svojimi katoliškimi podložuimi. Izvestno je, da je pritiskanje katoličanov v Rusiji ravno tako resnično, kakor so resnične pravice Koburžana na bolgarski knežji prestol. Vsi taki kriki o pritiskanji izhajajo iz Poljskih virov; Poljaki, ki sanjarijo še vedno o svojem ,krolu' in še vedno žive v prepričanji, da ,Polska nie zginila' v svojem umopo-mračenji, o Rusiji pleto vsakojake laži, ktere tiskajo v galiških časopisih ..." Ko je tako dopisnik dobro oklestil katoliške Poljake, povzdiguje Rusijo in do-
LISTEK.
Odlični Kranjci.
(Dalje.)
13. Krško.
Penio Jožef Karol, roj, 1. 1702. in posvečen 1. 1725. »ad. lit. Illustr. comitis Alexandri do Auor-sperg" je začel pastirovati oktobra 1728 kot kaplan v Ljutomeru.1) Oktobra 1731 jo odšel najbrž k Veliki nedelji, kjer jo pristopil k nemškemu redu. Meseca julija je postal župnik v Ormožu, 1. 1755. pa nad-župnik pri Veliki nedelji,2) kjer je 63 let star umrl 30. januarija 1766 ob 9. uri zvečer.3)
Žonor Franc je služboval kot super uumerar v Celji 1785—1788, potom je bil do 1790 kaplan, do 1796 pa vikar ondi. 1796 in 1797 je kaplanoval pri sv. Martinu pri Slov. Gradcu, dno 20. sept. 1797
') Matriko Ljutomorsko.
•) Knozoškolijski arhiv v Mariboru. a) Mrtvaška knjiga Veliko nodoljska: »1760. 30. Januarii pie in Duo obdormivit hora 9. vosp. Adm. Udus Dnus Carolus Josephus Perno Archi-Paroebus M. Dominicao, P. 0. Presbytor, qui in ordino Theutonico 30 ann. et 4 ann. est cooporator zelo-sissimo Regebat grcgem. Cui apprecatur Josephus Juvantschitz, Parochus ad s. Nicolaum et P. 0. presbyter Requiera Aeter-nam. Amen".
pa jo postal župnik v Žalcu, kjer jo umrl dne 21. avg. 1824.')
14. Laze pri Ribnici, lil le Janez, roj. 1. 1617. je bil v mašnika posvečen 1. 1643. »Titulum mensae" so mu dali cistercijenzi v Kostanjevici. Služboval je kot vikarij pri sv. Petru pod sv. Gorami od 1651 do 1665. Vizitacijski zapisnik od 1. 1665. ima o njem sledeče: »Servivit pro cooperatore 2 annis in Oblok, postea grassante peste venit ad dioccesim Labacensem et cum in Horberg sublato por pestem R. 1). Cantiano Mathiashitzh vicario Ilerbergensi successisset Mis-sionarius P. Paulus Cyrianus Jesuita ogissetque curam infectae plobis, ibidem in Horberg tandem etiam isto peste sublato successit hic Magister Joanes Ullo et paroehianorum provisionem divina gratia suseopit et administravit illaesus, quo aetu etiam fuit dietam paroehiam promoritus; sed cum videret steuris esso nimis aggravatam post 2 annos eam ronuutiavit Illmo Ordinario et suscepit cooperaturam in Paillen-staiu, cujus proventibus persolvit in paroehia Hor-bergonsi contractas rostantias et ex cooperatura pro-motus obtinuit istum Vicariatum (ad s. Petrum) in quo jam confirinatus Vicarius manot per annos 15.' Animas habet universim 2120."8)
15. Ljubljana.
Bab ni k Lovro, rojen v Šiški nad Ljubljano 1. 1739, posvečen 22. decembra 1764. Umrl kot župnik Preški na Kranjskem 3. marcija 1811.')
Banko Lovro, Ljubljnčan, 30 let star v mašnika posvečen 6. aprila 1658.') Okoli leta 1660 je postal župnik pri sv. Lovrencu na Dravskem polji, kjer je leta 1662 dal postaviti sedanjo župnijsko cerkev, kakor je razvidno iz sledečega napisa, ki se nad velikimi vrati nahaja: »Ecclesia liaec paroehianorum aliorumque bonefaetorum eIeemosquis ampli-ata et majori ex parto do novo aedificata est sub Rv. D. Lavrentis Banko paroeho anno 1662." Oče Jurij mu je bil pokopan 10. sept. 1603, strijc Bal-tažar pa 2. maja 1674. Obema je dal napraviti grobni spominek, ki ima sledeč napis: »Requiem aeternam dona ei Dno. Hic jacet honestus vir Geor-gius Banko, cliarissimus parens pro tempore paroehi sepultus X. Septembris anno 1663. — Balthasar Banko, patruelis R. D. Paroehi sepultus est 2. Maii 1674."3)
') A. Koblar, I., 127.
') Zapisnik ordinacij Sekovsko škofije,
i ®) M. Slekovec, »Župnija sv. Lovrcnea na Dr. p." str. 43.,
53. in 81.	(Dalje prik.)
') J. Orožen, lil. 383. a) J. Orožen, VI., 382.
kazuje s statističnimi podatki '), da se je v 19. stoletji zidalo več katoliških cerkvi!, nego kaderkoli poprej, „to okoliščino", pravi dopisnik dalje, „naj bi zapomnili si posebno dobro tisti, ki vedno krič^ o tlačenji katolištva na Poljskem, t. j. ne na Poljskem, no v vsej Rusiji". — Te statistične podatke, pravi dopisnik, da je vzel iz koledarja Vilenske rimsko-katoliške eparhije za I. 1885 in pristavi: „t. j. za tisto leto, ko je vlada ruska imela opraviti z episkopom Griueveckim, ki ga jo potlej za razno politične greške odpravila ,na pokoj' v Jaroslavlj". O tem le grede omenimo to-le: V Grineveekem, bivšem gojencu ruskega seminarja, jo vlada upala, da dobi rabljivo orodje za svojo namene, toda varala se je. Škof je bil apostolen mož in je nekaj slabih svečenikov, ki so očitno delali za razkoluištvo, pokaral in kaznoval, vlada pa se je za nje potegnila; to je bil povod, da so ga nenadoma odvedli v Jaroslavlj „na pokoj", po naše: v pregnanstvo. »Pravijo, da sem trmast", rekel jo Grinevecki vernim pri slovesu. »Ako je trmast, kdor zagovarja našo sv. cerkev in našo vero, potem hočem v trmi ostati do smrti!" — Zaradi tega je moral v pregnanstvo in resnicoljubni g. Krutorogov pravi: za razne politične greške!
Končii pa dopis s temi vrsticami: „Ko je bil pred dobrim letom naš car v Varšavi, šel je tudi v katoliško katedraluo cerkev in podaril je za nje olepšavo 30.000 rubljev. O tem so Poljaki molčali, posebno avstrijski. ,.Si parva licet compouere magnis", koliko se je dalo ali storilo za pravoslavno cerkev v Serajevem? Vprašal bi lahko še nadalje marsikaj o Bosni in Hercegovini, a stvar je kočljiva in vsega ni smeti pisati. To pa lahko povem, da če se že v jednomer pisari o tlačenji katolikov v Rusiji, bi mi vtegnili obrniti sulico iu tudi kaj jednacega pisati. Sapienti sat!"
Tako slove od besede do besede začetek iu konec omenjenega dopisa. Blagi čitatelj, ali ni žalostno kaj tacega čitati v slovenskem listu, ki je zelo razširjeno glasilo med Slovenci? — Ali se ue vprašaš z menoj: Kaj pa smo? Ali smo še katoličani? — Kje pa smo? Ali smo šo v Avstriji? Ali smo morda že v kaki razkolni ruski eparhiji? Ali morda že ruski kozak straži na Ljubljanskem gradu, ali že ruski rubelj žvenketa po našem mestu? — Ouousijue tandem?	(Konoc prili.)
Trstenjakova slavnost
v Slovenjem Gradci, 4. septembra 1887.2)
(Izvirni dopis.)
Divne so bile ure, koje je doživel 4. septembra Slovenji Gradec. Divne, ker so bile prvič namenjene veleslavnemu možu-učenjaku, in drugič, ker so bile res toliko lepe, da jih nobeno srce, ki jih je vžilo, nikdar pozabilo ne bode.
Že v soboto, 3. sept., pomikalo so se po mestu goste gruče praznično oblečenih gospodov in gospej, oznanjevaje, da se ima kmalu kaj posebnega vršiti. Komaj so obsipale nebrojne zvezde jasnovedro nebo, podalo se je kaj lepo število naroda iz mesta v Stari trg, da bi tam na domu samem miljeuega slavljenca počastilo iu iznenadilo slavnega Davorina Trstenjaka, kojemu na čast so se delale tako velikanske priprave. Pevci vstopijo v krog iu burno navdušeni zapojo »Lepa naša domovina". — Mili glasovi oddone — iu prikaže se veličastna postava Trstenjakova. Cela množica ga gromovito pozdravi, hoteč povedati, da ljubi iz globin vnetega srca narodnega boritelja. Zatem so šo pevci prav spretno zapeli vedno krasno Trstenjakovo »Tam za goro zvezda sveti", in ono pesem, pri kteri se širi srce svetega navdušenja — krasnega »Slovenca".
A ne samo pred župnijo zbrana inteligenca in prosti narod — tudi čili planinci hoteli so ta večer pokazati svojo iskreno Ijubav Dav. Trstenjaku. Prižgali so na več krajih velikanske kresove, ki so daleč tjekaj po Slovenskem svetu oznaujevali posebnost bodočega dneva. Slavljenec, vidno ginjen vsled tega iznenadeuja, zahvali se v prav gorkih besedah za skazano mu čast. Množica zopet na-
') Iz navedenih podatkov nam ni nikakor jasno, da bi se katoličanom no godilo tako hudo, kakor so v oboo poroča, pač pa nam žalostno stanje ruskih katoličanov J.ivo slika P. A. Arndt S. J. v obširnem članku, kojoga so vlani objavili »Dio katolisehen Missionen". Kdor se zanima za rusko katolike, njemu priporočamo ta spis.
*) Za včerajšnji list prepozno došlo.
vdušeno kliče »živio!" iu »na zdtir!" ter vesela, da je videla slavnega velmoža, odide zopet v mesto.
Ni še drugo jutro zlata zora razpela zlatih svojih kril, zagrome že možnarji z bližnjih hribov, da se je zemlja pretresala. Prebude iz sladkega snu staro in mlado, da se dostojno pripravi na svečanost, jakoršue še Slovenjegradske planine in doline niso videle. In res! Ako si ob solnčnem vzhodu stopil na cesto v Starem trgu ali v mestu samem, videl si, kako da je vse radostno gibalo. Ta je postavljal zeleno mlaje, oni je pripenjal napise, brhka slovenska dekleta pa so plela pisane vence.
Ob 10. uri zbralo se je od blizo in daleč mnogo, mnogo občinstva na Gradu k sv. maši, ktero je daroval velečast. g. Miloš Šmid.
Prava Trstenjakova slavnost pričela pa se je, rekel bi, ob 12. uri, ko so se prišle poklanjat razne deputacije slavljencu. Pred župnijo bilo je vse polno prostega naroda. Radostnim očesom zrlo je vse ua deputacijo »Ljubljanskega in Savinjskega Sokola", ki je pred vsemi drugimi juuaško korakal proti Trstenjakovemu stanovanju. Za njim šle so v dolgi vrsti druge deputacije.	(Daljo prili.)
liHispiclorjeva slavnost.
(Daljo)
21.	Gorica: Svetli zvezdi, zlatomašniku Andr. Einspiolerju, ki že pol stoletja kaže gorotanskim Slovencem pravo pot do omike in narodnih pravic, kličeta o svečani priliki njegovega petdesetletnega mašništva z navdušenim srcem: Živio! srečno vodeč svoj narod še mnogo let.
Dr. A. Gregorčič, Dr. Al. llojic, deželna poslanca.
22.	Gorica. Voditelju koroških Slovencev, zlatomašniku Andr. Einspielorju, ki že petdeset let deluje . neumorno za gmotuo in dušno korist slovenskega j naroda, pošilja o priliki slovesne petdesetletnice nje- i govega mašništva svoje prisrčne pozdrave in naj- j iskrenejša voščila
Slovensko bralno in podporno društvo.
23.	G o r i c a: Buditelju naroda, krepkemu borilcu za vero, dom, cesarja, monsignoru A. Einspielorju, ki svečano praznuje petdesetletnico svojega mašništva med splošnim veseljem slovenskega naroda, za čegar blaginjo in narodne pravice deluje in trpi kot nc-vstrašen junak, kliče: Bog Vas živi, ohrani, krepčaj še mnogo let!
Narodno politično društvo „Sloga".
24.	Gorica: Vzornemu sinu majke Slovenije, vernemu učitelju svojega naroda, nevstrašenemu junaku, zlatomašniku Andr. Einspielerju, obrekova-nemu in preganjanemu po narodnih nasprotnikih, ljubimcu in ljubitelju slovenskega naroda kličejo: Slava!
Goriški shrani rodoljubi.
25.	Gorica: Vzornemu katoličanu in narodnjaku slava!
Prof. Dcrbuč.
20. Gorica: Bog živi zlatomašnika monsignora vseskozi delujočega za Boga, cesarja in domovino!
Frančiškani v Gorici.
27.	Gorica: Zlatomašniku v Svečah, očetu in prvoboritelju koroških Slovencev kliče: Mnogaja leta!
Pralno društvo v Šcmpasu na Goriškem.
28.	Gorica: Bog živi Vas, starosto gorotanskih bratov! Slava! Ne vdajmo se, zmaga bo naša!
Pralno društvo v Košani.
29.	Gorica: Bog ohrani zlatomašnika šo mnoga leta na gorotanskem bojišči za vero, dom, cesarja! Slava gorotanskemu vojskovodji!
Katoliško bralno društvo v Brdih.
30.	Gornji G r a d: Velezasluženemu rodoljubu in jubilantu dodeli Bog šo mnogo srečnih let!
Dekani ja Gornji grad.
31.	Gornji grad: Voditolju koroških Slovencev gromoviti: Živio!
Županstvo Gornji grad.
32.	Gornji grad: Duhovitemu pisatelju in pogumnemu boritelju za vero, narod in cesarja bodi slava večna iu zahvala.
Čitalnica Gornji grad.
33.	Gornji grad: Boritelju za prosveto slovensko na Koroškem prisrčno častitajo:
Itodošek, župnik, Prcdika, profesor in sin Milko,
petošolec iz Ljubljane, Lekše, hogoslovcc, Zmrzlikar, nadučitclj.
34.	Gornji grad: Starosti slovenskih učenjakov in rodoljubov gromoviti: Živio!
Okrajni zastop Gornji grad.
35.	Gradec: Slava očetu koroških Slovencev! Bog živi nevstrašljivega boritelja za narodne pravice! Prisrčna voščila k Vašemu že dolgo zasluženemu imenovanju. — Vso za Boga, cesarja in dom I
Sočehran.
30. Gradec: Očetu koroških Slovencev kličeta iz dna srca: Mnogaja leta!
„Triglav", Čitalnica. (Dalje prili.)
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i. 6. septembra. Notranje dežele.
Nalivno ministerstvo odbilo je prošnjo, da bi prevzela država v svojo upravo češko gimnazijo v Opavi. Interesentje trdijo, da je ta ukrep proti ustavnemu pravu, ter so se radi tega pritožili pri državnem šodišči.
Blizo vsi ministri so ua počitnicah. Državni finančni minister Kallay odpeljal se je v Mondsee k svoji družini. Poljedelski minister grof Falkenhayn odšel je v Zeli ob jezeru; finančnega ministra dr. viteza pl. Dunajevvskega pričakujejo iz Išla ua Dunaj. Ministerski predsednik grof Taaile in trgovinski minister markiz pl. Bacquehetn odpočivata se pa truda-polnega dela v Ellischau-u.
»Budap. Corr." javlja: Skupna vojniška uprava sklenila je pogodbo z avstrijsko tovarno za izdelovanje pušk-repetirk. Cene so se dogovorile in orožje biti inora gotovo najpozneje v treh letih. Kako da se bo ta državni dolg plačeval, ui doguano. Pogajanja za oboroženje ogerskih doniobraueev s temi puškami pa še niso končana.
Ogerski minister a latere, baron Bela plem. Orczy, ki je sedaj začasno preskrbljeval ministerstvo notranjih zadev, stopil bo iz službe zaradi bolezni.
Viiauje države.
Srbski minsterski sovet posvetoval se je preteklo soboto o predlogah za skupščino. Fiuaučui minister Vuič hotel se je odpovedati zaradi razsodbe kasacijskega sodišča v Petrovičevi zadevi, pa premislil se je ter bo rajše izročil skupščini spis, v kojem bo opravičil svoje postopanje.
O Bolgariji prihajajo dan na dan druge vesti. Ves svet je radovedeu pričakoval, kako se bo godilo ruskemu generalu v Bolgariji, iu že se oglašajo razni listi, na čelu jim »Nord", da ruska vlada nikdar ni resno nameravala odposlati generala v Sofijo. — V Sofiji vrši se veselica za veselico, vsi stanovi vabijo se k pojedinam — ali bodo ti stroški donašali Koburžanu kake obresti, to je več ko dvomljivo. — Častniki dobili so povelje, da morajo odslej nositi na svojih epoletah črko E. namesto A.
Sestanek ruskega in nemškega vladarja splaval je po vodi. Nemški kancelar sedaj pač ne bo mogel žrtovati svojega starega prijatelja — Avstrijo — novemu zavezniku — Rusiji. Nemškim politikom seveda pri teh razmerah ne preostaja druzega, kakor z nova naglašati, da so jim edino le in v prvi vrsti koristi Avstrije odločilne. Bismarck propal je v svojem pogajanji za rusko prijateljstvo, nemška politika pa je doživela sijajno — blamažo!
Pariško kazensko sodišče spoznalo je, da je popolnoma opravičena tožba proti obema tajnikoma in listu »Figaro", ker so prebrzo razglasili vest o francoskem poskusnem oboroženji. Po postavi o vohunstvu, točka 3, je kazen za to hudodelstvo od enega do pet let ječe, oziroma globa od 300 do 5000 frankov. — Listi izražajo svojo nevoljo, ker niso ruski in turški vojaki zasedli Bolgarije ter hitro izgnali Koburžana. Da pa svojo jezo ohlade, pričeli so zopet 1 juto napadati cerkvene naprave. Posebno slabo se godi katoliškim šolam v zapaduih pokrajinah, kjer izpodrivajo šolske brate posvetni učitelji na vse mogoče načine.
»Standard" dobil je poročilo iz Genove: Med razgovorom predlagal je francoski ministerski predsednik Itouvier predsedniku švicarske zveze, da naj v slučaji italijansko-francoske vojske zasede Švica nevtralno Savojo.
Belgijski katoliško-socijalni shod v Bruslji otvoril je dne 4. t. m. zvečer prvo svojo sejo. Shod obiskovan jo mnogoštevilneje od lanskega leta. Navzoč je kardinal-nadškof Rheimski, knez Lowenstein, mnogo nemških puslancev i. dr. Seja pričela se je z nagovorom Litihškega škofa o delavskih dolžnostih in o dolžnostih države, da se poteza za delavce. Škof hvalil je postave, ktere je predlagalo ministerstvo in delavska komisija, ter končal svoj govor zatrjevaje zvestobo belgijskim naredbam. Prejšnji minister Wdste je naglašal, da ne zadostujejo postave. ako jih ne podpirajo vsi soeijalni krogi.
Ukrep angleške vlade proti irski narodni ligi pričel se je izvrševati; tudi v parlamentu so se zaradi tega pričeli boji, na Trškem samem pa se je bati, da bo v kratkem tekla kri. Irska vlada prepo-
vedala je ljudsk shod, ki je bil sklican za dne 4. septembra v Ennis (grofija Clare) z uameuom, da se sklene resolucija na korist zemljiške postave, podpiše zahvalna adresa Gladstone-u in angleški demokraciji za sočutje ter zavržejo posilne postave. Poslanec Dillon poprašal je due 4. t. m. v spodnji zbornici vlado, kaj da jo je napotilo k tej prepovedi. Odgovor ni zadovoljeval. Dillou razložil je potem, da je bil nameravani shod političen iu popolnoma zakonit ter da ga vlada ne more prepovedati. Pro-klainacija, ki preganja ligo, je posilstvo. Shod vršil se bo vzlic prepovedi. Kmetje v Clare-ski šli bodo v Ennis, ako bo pa kri tekla, odgovoren bo Balfour, ki je prisiljen od zemljiščnih posestnikov proti postavam prepovedal shod. Proti Dillonu sta govorila Balfour in glavni opravnik irski, ter je slednjič Dil-lonov predlog propal s 97 glasovi proti 61. V Ennisu pa so oglasi nabiti po vogalih, da se bo shod vkljub vicekraljevi prepovedi vršil, uaj pride, kar hoče.
Otomanska bauka naznanila je turškemu finančnemu ministru, da bo ustavila svoja plačevanja turškim odposlanikom in stalno nameščenim častnikom, ako vlada sama ne bo spolnovala svojih plačilnih dolžnosti. Ker minister ni odgovoril na ta poziv, banka v resnici več ne plačuje.
Reuterjevo izvestje poroča izBombava: Ruski vojaki in afganistanske čete iz Herata sprijeli so se dne 8. avgusta pri Killai-u in Katamboru blizo Zulfikara. Izid te bitke še ni znau.
Izvirni dopisi.
Od Novega mesta, 3. sept. (Konec.) Čč. šolske sestre pa oskrbujejo tudi dekliško šolo Smihelske fare. S kolikim veseljem jo deklice obiskujejo, ni lahko povedati. Veliko jih pride že ob osmih, toraj uro prezgodaj v šolo; vzemo kos kruha za opoludno z doma in še po popoludanski šoli ue gredo, dokler jih »sestra" ne spremi celo do zunanjih vrat. Označilno je tudi, kar sem slišal o ueki deklici. Proti konci šolskega leta pisale so nalogo: kako dober otrok počitnice porabi. Učiteljica jim pove, kako naj pišejo. Začele naj bi tako-le: Vesel čas počitnic se bliža itd. Omenjeua deklica pa spremeni predmet naloge ter začne: ..Žalostni čas počitnic se bliža", in nadalje žaluje, da toliko časa ne bo smela v šolo. Da se je pri tolikem vesel ji do šole nadejati lepih vspehov, ni treba omenjati, tudi ne bodem govoril, ktere predmete in kako čč. sestre uče, ali pozabiti ne smem nekega neobligatnega pa zelo potrebnega predmeta: čednosti in varčnosti. Nobena deklica ne gre raztrgana iz šole in zdaj tudi v šolo ne več, kar pa imajo doma raztrgane obleke, pri-neso po zahtevi čč. sester v šolo iu pod njih vodstvom mojsterski zakrpajo. Krpanje moralo bi biti ua vsaki dekliški šoli poseben obligaten predmet, prej kot pletenje in vezenje. Kako znajo učenke pri čč. sestrah krpati, pa tudi plesti 'u vezti, pokazala je izložba ročnih del, kako pa krščauski nauk, branje, pisanje, računstvo, petje itd. pa očitna skušnja konec šolskega leta v soboto 27. avgusta. Bila je to prava skušnja, ne le „pro forma", v navzočnosti mil. g. prošta P. Urha, preblagoroduega g. vladnega svetovalca, okrajnega glavarja Ekl-a, mnogih drugih gospodov, kakor prof. Komljanca iz Kočevja, nekterih sosednih duhovnikov iu učiteljev, mnogih gospej in gospodičin iz Novega mesta in okolice, starišev in mater iz fare. Gosp. državni in deželni poslanec Pfeifer se je mimogrede nekoliko časa pomudil.
Po sv. maši ob '/20. uri začela se je skušnja, ali prav za prav štiri skušnje, dečkov, deklic prvega in druzega razreda iu gluhonemih, ki so trajale čez eno uro popoludne, štiri ure, ki pa so minule, da nismo vedeli kdaj. Da so vsi otroci, posebno pa deklice, krščanski nauk izvrstno znale, še omenjati ni treba. Pri prvem razredu pa nismo vedeli ali bolj občudovati točnost, hitrost, gotovost učenk pri odgovorih v vseh predmetih, ali gospodičine učiteljice pri vprašanjih. Sestra učiteljica druzega razreda pa je Prusinja — pa nikar se preveč ue vstrašite, saj govori izvrstno slovenščino. „Christkindl" ji je pred nekimi leti še na Nemškem pisal, da želi, naj se nauči slovenskega jezika. Tudi njene učenke so ravno tako izvrstno odgovarjale — s kratka: deklice so zaslužile pohvalo g. vladnega svetovalca: Vse ste zaslužile obdarovane biti. Daril je bilo veliko in mnogovrstnih: knjižice (»Augeljček"), podobice, za revnejše zraven še: pavola, sukanec, roba za obleko. Rad bi priobčil imena darovalcev, pa jih nisem mogel pozvedeti, menda je tudi te darila Bog dal, tako, da skoraj ne moreni reči: Bog povrni!
Nazadnje prišle so na vrsto gluhoneme. Prvi vtis, ko jih slišiš izgovarjati besede, je žalosten. Vendar, • posebno mlajše, prav dobro in naravno izgovarjajo. Razveseli se človeku še le srce, ko vidi, kako je gluhonema sama vesela, ko ji smehljajoče prikimanje častite sestre povč, da se ji je posrečilo besedo ali stavek dobro izgovoriti. Popolnoma po-tolaženi in razveseljeui pa smo odšli, ko se je mala gluhonema v govoru razumljivem, čisto dolgem kakor n. pr. „Ueščena si Marija" navzoči gospodi zahvalila in prosila naklonjenosti še zanaprej.
Bog daj kmalu vsem gluhonemim dečkom in deklicam tako vzgojo, kojo jim podaje človeka vredno duševno življenje, olajšanje telesnega zlil, starišem pa veliko tolažbo. Našemu človekoljubnemu času pa prav za prav ni na čast, da pusti čakati gluhoneme reve že leta in leta brez pomoči.
Iz Št. Gotarda, 4. septembra. (Inštalacija.) Včeraj in danes je bil za Št. Gotardsko župuijo radosten dan. Po preteku štirih mesecev dobili smo zopet duhovnega pastirja. Kakor je ob nagli smrti pokojnega duhovnika vsa fara žalovala, tako se je razveselila zvedevši, da dobi v osebi veleč, gospoda Ivana V r h o v n i k a novega župnika. Zato so se delale za njegov prihod običajne priprave, da bi ga sprejeli dostojno, kolikor je to v gorskih krajih mogoče. Upamo, da se je č. g. župnik včeraj iu danes prepričal, da so tudi srca faranov to čutila, kar so oznanjali slavoloki, napisi, zastave . . . Krog 4. ure popoludne se pripelje novi g. župnik v spremstvu več duhovskih iu svetnih gospodov, pozdravljali že ob potu po veselih obrazih svojih novih ovčic. Pri-šedši v cerkev, priporočivši se Bogu, Gospodu vseh blagodarov, prvič blagoslovi svojo novo čredo. — Prijetno izneuadeni smo bili zvečer, ko se vrlih pevcev družbica pred župnijo vstopi v krog — in mila pesen slovenska zadoui kot presrčen pozdrav ter se razlega pod zvezdnato nebo, čez hrib iu dol. — Od blizo iu daleč prihajal je ta Gospodov dan verni ljud ter se zbiral pri farni cerkvi, v ktero ob 10. uri spremi novega župnika deset duhovnih gospodov sosedov in prijateljev. Čemšeuiški g. župnik P. Rome pojasni slavnost v izbornem govoru. — Po cerkvenem opravilu pogosti blagi g. župnik povabljence, pri tej priliki vrstile so se običajne ua-pitnice. Ker je ravno ta dan slavil sosednje duhovščine štajarske, ktere zastopnika v osebi preč. gosp. knez »škofijskega svetnika Balona, župnika Vranskega, smo imeli v svoji sredi, dični starina Davorin T r s t e n j a k svojo petdesetletnico, poslala se mu je v imenu vseh 18 zbranih, duhovnih in svetnih, brzojavna čestitka. — Župnika Vrhovnika delovanju za »cerkev i dom" Božji blagoslov!
Iz Vrem, 1. septembra. Dno 15. avgusta, to je na Velikega Šmarna dan, je običajno vsako leto pri Vremski farni cerkvi velik shod, kterega se vdele-žuje mnogobrojno ljudstvo iz bližnjih okrajev Kranjskega, Primorskega in Istre.
Letos je bil pa za Vremsko faro nekako posebno imeuiten iu vesel ta dan, kajti vršila se je v župnijski cerkvi slovesnost, ktera je sploh redka iu kakoršue mi v Vremah ne bodemo več dočakali. Čakal sem, da kdo bolj natauko popiše slovesnost, a ker tega do sedaj nihče ni storil, storim to jaz ter podam bralcem „Sloveučevim" kratek obris slovesnosti blagoslovljeuja novega sv. križevega pota, kterega nam je omislil za našo faro toliko skrbni preč. g. župnik A. F e 11 i c h - F r a n k h e i m iu ga kaj spretno naslikal nadepolul slikar g. Ogrin z Vrhnike. Tudi okviri so jako okusno na Vrhniki izdelani.
Pri lepem vremenu šla je procesija iz farovža; nosila sta po dva mladenča podobe, na vsaki strani svetila je belo oblečena deklica. Za podobami vrstila se je čč. duhovščina iu verno ljudstvo. Tako se je pomikala procesija v prav okusno ozaljšano cerkev. Preč. g. o. J o ž e f B i z a v i č a r iz Ljubljane stopi na lečo in nam razloži pomen sv. križevega pota, kterega je pred altarjem blagoslovil. Konečno je služil z asistenco čč. gg. župnikov iz Senožeč in bližnjega Škocijana slovesno sv. mašo. Precej prostorna cerkev bila je za ta dan veliko premajhna in mnogo ljudstva je moralo med cerkveno službo zunaj okoli cerkve ostati. Vsa slovesnost trajala je cele tri uro iu pol, a uobeuemu se ni zdela predolga.
Križev pot dela čast preč. gosp. župniku, ki je zares toliko vnet za olepšavo našo cerkve. Ž njim si jo pri nas sam postavil „aere perennius". Proti večeru smo se poslovili od občepriljubljenega gosp. I župnika s srčno željo, da bi ga Vsemogočni Bog še
mnogo, muogo let ohranil tako čvrstega iu krepkega, kakor do sedaj, v prid iu korist njegovim župljauom.
Iz Kobarida, 3. septembra. (V obrambo, pa še nekaj.) Nisem se nadejal, da mi bo treba zopet prijeti za pero zaradi zadnjega dopisa v cenjenem »Slovenci" od 26. avgusta, v kterem hočejo najti nekteri agentje dosti gradiva, da bi ljudstvo zoper mene našuntali.
Kar zadeva prvi dogodek v onem dopisu, nisem in ne morem biti neposredna priča. Ko bi trebalo, pripravljen sem povedati osebo, ki mi je ono pridno komisijo naznanila iu priporočila. — Druga točka zadnjega dopisa ne da miru celi stranki, ki išče prav marljivo »dlak v jajci". Dogodek je najnovejše dobe ter jo na deželi velikega pomena. 20. avg. ponašal se je neki mladenič po našem trgu s smodko v ustih in s sklobukom na glavi ravno opoludne, ko so drugi ljudje spoštljivo molili. Ta obžalovanja vredni dogodek tiči v latinski prislovici: „Si Romae es, romano vivito more", kar pa naj bi bil že davno prej prestavil dotičnemu njegov intimni prijatelj. Za to: chronique sc . .. , ktera se bo morala pisati »na deželi", t. j. na Bolškem itd.
Da bi bil hotel pa z onim odstavkom pogrevati prejšnje nevšečnosti iu zopet odkrivati senčne strani javnega življenja tukaj, je napačna misel. (Jemu bi se mrliči pri miru ne pustili? Dopis sestavljen je bil le iz dobrega namena. Bilo bi tudi malo modro, pisati žalj ivo v tak časuik, kakor je »Slovenec", ker ga tu pri uas priprosti ljudje premalo bero.
Kar se pa čita v tretjem oddelku onega dopjsa o žganjepitji in njega posledicah, to veljii pa splošno, kar značijo koj v začetku onega odstavka besede: Tudi naši d o 1 i n i (t. j. Soški dolini = Bovškemu, Tolminskemu itd.). Pri tem odstavku nisem vzel v poštev le Kobarida in njega okolice. Da bi bil pa proti naravnemu žganju v pravem pomenu besede, ni nikjer pisano. Vsaj se čita ravno tam: »Pili so žganje in ga bodo pili, samo država uaj skrbi in potrebno ukrene, da se ne bo prodajala taka in tako draga žgana pijača".
Ko bi se na ta ali drug način zabranila »brljavka", potein bi ne iskali trgovci dobička pri špiritovem žganji, ampak le pri naravnem in ne tako škodljivem. Ono bolj šaljivo primero v spozuauji špiritovega žganja (brljavke) povzel sem iz Dunajskega koledarja od Albana Stolza. Če je oni plodo-viti nemški pisatelj tako odločno pisal proti vsakemu žganju na Dunaji, ue da bi ga vlada aii drugi radi tega napadali, bi se morda ne smelo tudi na deželi povedati svoje misli o špiritovem žganji? Da je pa špiritovo žganje za človeka pravi strup, to je gotovo. Le pomislimo, da n. pr. konj, ki mora vživati strup mišnico, hitro začne hirati in naposled pogine, če ne preneha z mišnico. Kakor deluje pri konji mišnica, ravno take posledice ima špiritovo žganje nezmerno vžito pri človeku. Gotovo niste brali, koliko slabih nasledkov ima ravno to špiritovo žganje. Okoli Gorice, kjer vino raste, pije se tudi že špirit, kteri je letos par žrtev že zahteval, kakor je bilo čitati prejšnjo zimo v dopisu iz Gorice. Po Kranjskem, zlasti na Gorenjskem, umrlo jih j« pretečem predpust radi špirita kakih pet, če se ne motim. Na Kranjskem ustanovila se je »družba treznosti", ki so zmirom bolj širi. Jaz pa nisem zadnjič pisal proti naravnemu žganju, marveč oglasil sem se proti špiritu, ko bi se dal lahko nadomestiti z dobrim in koristnim žganjem. Tedaj sem pisal za ljudstvo sploh, ne pa proti njemu. Zadel sem se morda le ob kakega tovarnarja s špiritom, ki zahteva: »Nolli taugere circulos meos!"
Tii zopet ne mislim tukajšnjih in bližnjih trgovcev, ktere spoštujem radi njih poštenega javnega življenja. Vsekako treba je lepše brati zadnji dopis, ue pa kar meni nič tebi nič verjeti m soditi, kakor tolmači, razpravlja in razuaša kak agent. Pisal sem toraj za dobro stvar vseh trgovcev in kupčevalcev (ne samo pri nas). Ko bi bil pa koga nevedoma razžalil in mu z onim dopisom škodoval, naj se oglasi javno ali zasebno, ter naj pove, ktera beseda mu je tako segnila do sreii, iu jaz storim svojo dolžnost.
Zdaj pa hočem objaviti nekaj iz Kobarida in okolice. Ravno v našem trgu stavile so se meje pijančevanju. Slavno županstvo tukaj skrbi, da se zaprejo vsak večer ob 11. uri vse krčme in prodajal-nice. čo pa kak trgovec prezrti to »policijsko uro", ima ponočni čuvaj nalogo, drugi dau prijaviti ga županstvu, ktero zahteva od njega postavno kazen.
Prav bi bilo, ko bi se po tukajšnjem vzgledu tudi drugje vpeljala »policijska ura". — Srečne se morajo šteti naši ljudje, da jih je Bog obvaril na polji pogubouosne toče iu suše, ki je ubogim Cioričauoin in Lahom vse vzela. Sena ni obilno, pač pa pridelkov na polji bode dosti. Sadje pada z dreves. Vendar utegue biti kupčija s sadjem skoraj kakor lansko leto.
Ravno danes romajo iz naših krajev verni na Staro Goro pri Čedadu, kjer se delijo skozi cel mesec september vsako nedeljo in praznik popolni odpustki, in sicer na prizadevanje preč. Videmskega nadškoiijstva v namen, da bi Vsemogočni Bog ohranil Nj. Svetost papeža Leona XIII. saj še toliko časa, da bi mogel videti o priliki zlate maše in splošnega romanja v večno mesto, kako ga cel katoliški svet občuduje, spoštuje iu uboga. Naše ljudstvo prav rado posluša in čita o razvijanji sv. cerkve, posebno pa so mu godu podatki iz življenja in delovanja svetega očeta, ter hlastno pričakuje kake knjižice o pomenu splošno - veselega dneva svetega Silvestra letošnjega leta.
Iz Celja, 81. avgusta. (Nevaren slepar.) Danes se je vršila pri tukajšnji okrožni sodniji pod predseduištvom deželne sodnije svetnika gosp. dr. G al 1 e-ta glavna obravnava proti Miroslavu A g i č - u recte Arnuš-u zaradi hudodelstva goljufije. — Zatoženi se je porodil IS. januvarija 1860 v La-honšaku, župnije sv. Tomaža pri Veliki Nedelji, in je v Runci izvršil ljudske šole. Leta 1876. je vstopil v prvi gimnazijski razred v Varaždinu. Prvi in drugi razred je tukaj reduo izvršil, v tretjem pa je bil zaradi velike tatvine v gimnazijski cerkvi v Varaždinu izključen. V noči 31. oktobra 1878 so bili ukradeni iz tako zvane Pavlinske cerkve v Varaždinu trije kelhi, tri patene iu več granatov v vrednosti 325 gld., in v noči 5. junija 1879 iz zaprtega hleva Franca Dant-a v Očuri osem svinj v vrednosti 146 gld.
Zaradi teh tatvin je bil Vinko Arnuš z razsodbo kraljevega sodnega dvora v Varaždinu z dne 23. februvarija 1880 na pet let težke ječe obsojen, ktero je 1. 1885. v Lepoglavi prestal.
V	kaznilnici se je Vinko Arnuš razun drugih gimnazijskih predmetov tudi latinskega, italijanskegaj in francoskega jezika učil. Po prestani kazui se je Vinko Arnuš proti Bosni obrnil, da bi kako službo dobil, in si je zaradi tega ime Miroslav Slavoljub Agič prisvojil. Od meseca maja do julija 1885 je kot dninar (diurnist) pri okrajnem uradu v Banjaluki služboval, zadnje mesece šolskega leta 1885. pa na gimnaziji v Sarajevem učeuce v italijanskem in francoskem jeziku privatno poučeval, kakor spričuje ravnatelj te gimnazije.
V	tem času je ponaredil Miroslav Agič spričalo grško-pravoslavnega odbora v Boboti v Slavoniji, ktero se tako glasi, da je Miroslav Agič na grško-pravoslavni šoli v Boboti služboval kot pomožni učitelj od 1. oktobra 1881 do 1. sušca 1885. Dalje si je ponaredil potni list in zrelostno spričalo gimnazije v Varaždinu od 5. novembra 1885, in slednjič tudi krstni list župnije sv. Tomaža pri Veliki Nedelji z dne 16. decembra 1885.
V	krstnem listu se potrjuje, da je bil Miroslav Slavoljub Agič zakonski sin muhamedancev Mustafe Effendibeg Agiča in Fatime , rojene Bešlagič, 27. decembra 1865 v Agiči pri Banjaluki rojen, in 15. avgusta 1880 v cerkvi sv. Tomaža na Štajarskem po rimsko-katoliškem obredu krščen.
Prvo spričalo grško - pravoslavnega odbora v Boboti je Miroslav Agič priložil prošnji, ktero je 1. oktobra 1885 vložil na deželno vlado za Bosno in Hercegovino, da se mu podeli mesto učitelja ljudskih šol. Tukaj je prišlo na dan, da je to spričalo ponarejeno, in se jo pričela preiskava pri okrožnem sodišči v Sarajevom proti Agiču zaradi goljufije.
Ali Miroslav Agič se je še o pravem času na Štajarsko preselil. On je bil namreč na podlagi omenjenega ponarejenega zrelostnega spričala in krstnega lista od nadškofijskega ordinarijata v Sarajevem v ondotno nadškolljo kot bogoslovec sprejet, in od nj. ekscelence Vrhbosenskega nadškofa v Sarajevem v semenišče v Gradec odposlan. Tukaj je bil Miroslav Agič na vseučilišči vpisan in je 27. aprila 1886 od Graškega knezoškofa tonzuro prejel; konec meseca maja pa je skrivaj iz semenišča pobegnil, ker ga je neki znanec iz mladih let spoznal in mu očital, da ni Agič, temveč Arnuš. — Ker je bil v teku tega meseca pri sodniji tudi
v zadevi ponarejenega spričala šolskega odbora v Boboti zaslišan, sprevidel je, da je njegovih sleparij konec. — Nekoliko časa se je zadržaval v domovini, potem pa se je vrnil v Bosno. Na tej poti pa je bil v Darovaru zasačen in k sodniji v Požego, in od tukaj v Derveut pritirau, da bi ga oddali okrožni sodniji v Sarajevem, kjer so je zoper njega še vršila preiskava zaradi goljufije. Ali Miroslav Agič recte Vinko Arnuš si je znal tudi tukaj pomagati. V temni noči je s pomočjo nekega turškega jetnika iz zapora ušel, iz Bosne na Ogersko ubežal in tukaj bival dalje časa v raznih mestih, posebno v Budimpešti. Poslednjič je prišel tudi v svojo domovino, kjer so ga orožniki 3. julija t. 1. prijeli in sodniji izročili.
Pri današnji obravnavi je zatoženi vsa dejanja odkritosrčno priznal in pristavil, da je Vinko, nezakonski sin že umrle dekle Alene Arnuš iz Lahou-šaka, župnije sv. Tomaža pri Veliki Nedelji na Štajarskem.
Sodnija ga je obsodila zaradi hudodelstva goljufije vsled ponarejenih javnih pisem na eno leto ječe, ktero je precej nastopil.
DomaČe novice.
(Mil. g. knezoškof) odpeljali so se danes zjutraj birmovat na Kočevsko.
(Prečast. g. Dav. Trstenjaku) so povodom njegove sedemdesetletnice pismeno čestitali vladika Josip Strossmayer, knezoškof dr. Misija, zlatomašnik dr. M u r š e c in drugi.
(V Višnjigori) je g. državni poslanec profesor Suklje v uedeljo poročal o delovanji v državnem zboru. Volilcev se je zbralo obilno število; odobravali so njegov govor in mu izrekli popolno zaupanje.
(Novo šolsko leto) se prične dne 16. septembra, in sicer: Na prvi in drugi deški mestni ljudski šoli, ua mestni nemški deški šoli, na dekliški šoli, ua uršulinski dekliški šoli in na nemški mestni dekliški šoli. Učenci in učenke se vpisujejo dne 13., 14. in 15. septembra pri dotičnih ravnateljstvih.
(Nesreča pri vojaških vajah.) V petek zjutraj pal je pri vajah v P os t o j i ni poveljnik 55. brigadi, GM. Buttervveck, s konjem vred in si zlomil roko. Vojaški nadzdravnik je generala hitro obvezal. Včeraj se je s štabnim zdravnikom dr. Ur i e I-o m iz Postojine odpeljal v Celovec.
(Iz Trsta.) G. Vekoslav Mader je tukaj znan kot vrl rodoljub. Pred nokimi dnevi prišla je v njegovo stanovanje redarstvena komisija in sicer dva nadzornika in jeden komisar. Zaplenili so mu nekaj zasebnih pisem in osem izstisov »Deutsch-Amerika-uische Biickerzeitung", v kterih so sumili spise anarhistov. V petek so sumljivega gospoda pozvali na policijo, kjer so ga strogo izpraševali. Po preiskavi so mu vrnili vse papirje, ker je nedolžna vsa vsebina. G. Mader, ki je brez vzroka imel veliko sitnosti, zahteval je imč nesramnega ovaduha, kterega pa ni zvedel.
(Obravnava proti dr. Starčevič-n) končala se bo še le koncem tega tedna. Sodba se bo neki objavila še le v ponedeljek dne 12. t. m.
(Iz Zagreba.) Hrvatski sabor imel je včeraj svojo sejo. Prečital se je zapisnik zadnje seje, ki je bil potrjen brez ugovora. Saborski verifikacijski odseki poročali so o svojih sklepih glede volitev. V imenu I. verifikacijskega odseka poročal je dr. P a ve lic in nasvetoval, da se ne potrdi volitev poslanca F r a n-ciscija za volilni okraj sv. Nedelja. Odsek je potrdil enoglasno izvolitev J a k č i n o v o za ta okraj. Poročevalec II. verifikacijskega odseka, dr. Spe ve c, nasvetuje, da se ovrže izvolitev kandidata stranke prava Folnegoviča za volilni okraj Senj. Pritožbe iz Djakova in Ozalja so se ovrgle, ker zadevajo le dogodke pred volitvijo. — Predsednikom saboru je izvoljen z 80 glasovi Mirko Hrvat, šest glasov je dobil B r 1 i č. Prvim podpredsednikom je izvoljen Vaso Gjurgjevič, drugim podpredsednikom pl. F r a n c i s c i. Konečno nasvetuje predsednik, da se izvoli odsek 9 udov, ki uaj izdela adreso na kr. reskript.
(Morskega soma) vjeli so včeraj v Kraljeviči pri Reki. Dolg je 4'/j metra in tehta 1460 klgr. V njem našli so škornje, v njih pa ostanke človeških nog.
Telegrami.
Lvov, 5. septembra. Selo Uherco v okraji Rudki ogenj popolnoma uničil, 200 prebivalcev brez strehe.
Sofija, 6. septembra. „Reuterjevo izvestje" Vlada sklenila je, da se bo odločno ustavljala vsaki nameri proti koristim naroda.
Sofija, G. septembra. „Reuterjevoizvestje". Zai •adi posojila 10 mil. za železnično zvezo vrše so obravnave z Budimpeštansko finančno tvrdko.
Sofija, 5. septembra. Mutkurov vspre-jol včeraj častnike tukajšnje posadke. Danes izide knezovo povelje, ki prepoveduje častnikom dopisovati evropskim časnikom.
Exeter, 6. septembra. Včeraj mej predstavo v gledišči nastal ogenj, Poslopje popolnoma vničeno, Dosedaj šestdeset mrtvih in dvajset ranjenih našli pod razvalinami.
itmril ko:
3.	septembra. Marija Gregorka, uradnega sluge hči, 5 let, sv. Petra eesta št. 47, škarlatiea.
4.	septembra. Janez Juretič, kondukterjev sin, 18 dni, Marija Terezije cesta št. 10, božjast.
0.	septembra. Milan Gradiš, brivčev sin, £ mes., Fran-covo nabrežje št. 1, božjast.
V bolnišnici!
1.	soptembra. Peter Pristov. delavec, 17 let, vročinska bolezon.
3. septembra. Marti .i Jančar, kajžar, 82 let, Marasmus.
Tujci.
4. so ternbra.
Pri Mattdn; Viktor grof Attems, zasebnik, z Dunaja.
—	Muttler, trgovec, z Dunaja. — Karol Kosch, okrajni sodnik, s soprogo, s Koroškega. — Grof in grolinja Thurn -Valsassina. iz Gradca. — E Felle, trgovec, iz Gradca. — F. Nossan, posestnik, iz Gotenice. — Rakovič, Korzee in Schmidt, zasebniki, iz Zagreba. — L. Piriavitz, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — 15. Fančeri, posestnik, iz Italije.
Pri Slonu: T. Rowe, učitelj, z Angleškega. — H. Ger-loff, trgovec, iz Nemčije. — Sehonk, Graukopf, zasebnika, iz Monaka. — Potli, Wal!ner, zasebnika, z Dunaja. — Mlakar, Kisch, Tauscher. Gunzer, Weigl, trgovci, z Dunaja. — J. Freud, trgovec, iz Prage. — Robert Knaus, trgovec, iz Šlezije.
—	J. Schlesinger, trgovec, z Ogerskega. — A Huchler, trgovec, z Ogerskega. — Srečko Krajnc, zasebnik, s soprogo, iz Siseka. — J. Wakounigg. zasebnik, iz Rateč. — A. Kolbe, zasebnik, iz Beljaka. — K. Hartmann, trgovec, iz Gradca. — M. Volovšok, krojač, s soprogo, iz Celja. — Redenšek, posestnik, od Zidanega mostu. — Breganzo, Polacs, zasebnika, iz Italijo. — E. Vincotini, ravnatelj, iz Trsta. — Hmelak, trgovec, iz Ajdovščine.
Pri Južnem kolodvoru: M. Forstinger, uradnik, z Dunaja. — J. Luzar, uradnik, z Dunaja. — Angoror, Giischl, posestni* a, z Dunaja. — Dr. F. Schedle, okrajni komisar, s soprogo, iz Šmihova. — E. Skarwanski, uradnik, iz Galicije.
—	Marija Brecelnik, blagajničarica, iz Ljubljane. — A. Leuz, posestnik, od Št. Martina — Atzenberger, učitelj, iz Trsta. — F. \Vonedik, profesor, iz Reke. — A. Goriup, zasebnik, iz Gorice.
Pri Avstrijskem caru: L. Graf, profesor, z Dunaja.
—	Kowatsehek, trgovec, s soprogo, iz Gradca — J. Horetzki, zasebniea, iz Pulja.
Vremensko sporočilo.
o x	i	f
g (Jas	Stanje	I	g g
"	I	V o ter V roine iBj* I
opazovanja	"»X™1*1«	toplomera	oN -
r ■>	v mm	po Celziju	<< g
7. u. zjut.	732 (ii;	+16 (5	si. vzh doz [TTkT
5.2. u. pop.	732 70	+20.0	„ oblačno ,
9. u. zvee. 733 90	+17 8	„	jasno flez
Zjutraj zarija, ob 8. uri zjutraj nevihta na jzap., od 7. do 10 ure jo deževalo, potem so je zjasnilo. Srednja temperatura 18 2° C., za 2 2" nad norraalom.
OuiiajNka borza.
(Telestrarično poročilo, i 6. septombra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka)	81	gl. 10	kr.
Sroberna „ 5 <% „ 100 ., (s IG davka)	82	„50	„
4 "/„ avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 50	„
Papirna renta, davka prosta......96	„ 15	„
Akcijo avstr.-ogersko banke............884	„ —
Kreditno ak ijo ....................282	„ 40	„
London.............126	„ 05	„.
Srobro .............—	„ —	„
Francoski napoloond....................9	„ 96	„
Cesarski cokini......................5	„ 91	„
Nemško marko...........61	„ 55	„
Izvožno marčno pivo
v Hteklenloah	(32)
dobiva so v pivovarni Juneza Perlcsa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z 5/l0 L. „ n 50 „	„ „ '/,„ L.