] PROBANKA
PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure
GBD	Koroška 33, ■4000 Kranj tel.: 04 '2801049, 2H0 10 17. 2H0 10 30 faks: 04 2891012 h hm .tfhit. si, in/o ■" %bd.\i
Gorenjska borzno posredniška družba d JI. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska yBanka
Banka j posluhom
S 1.8.2002 nižje obrestne mere
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 71 - CENA 240 SIT (14 HRK)
Kranj, petek, 13. septembra 2002
Posnetek z vaje za komedijo Vsega je kriva Marjana Deržaj, ki jo v GTČ režira Gojmir Lešnjak - Gojc.
Foto: Gorazd Kavčič
Moj sedež
Abonma (fr. abonnement): naročilo česa; plačilo vnaprej, na primer časnika ali sedeža v gledališču, najbrž še zadnjič beremo v stari izdaji znamenitega Verbinčevega Slovarja tujk. Kar bi torej lahko pomenilo, da si za nekaj časa zakupimo sedež, v gledališču na primer. In mu rečete "moj sedež". Da ne pretiravam, povem zanimivost, da so v enem ljubljanskih abonmajev v nekoliko "nobel" različici celo ponujali izdelavo kovinske ploščice z vašim imenom, ki naj bi sedež res razglasila za vašega. Za kakšen tolar več.
Če v tem zapisu zanemarim filmske abonmaje, ki jih v nekaterih gorenjskih kinematografih pripravijo enkrat ali dvakrat na leto, in se omejim le na gledališče, smo se Gorenjci nekako navadili na tri osrednje tovrstne ponudbe. Te dni nam zakup sedežev ponujajo v Prešernovem gledališču v Kranju, v Gledališču Toneta Cufarja na Jesenicah in na Loškem odru v Škofji Loki. Vem, daje bilo pred dvajset in več leti, ko je bil socializem še dovolj rdeč, s temi stvarmi precej lažje. Združeno delo je v interesu kulturnega ozaveščanja delavstva po nekakšni inerciji odkupilo del abonmajev, ljudje pa so potem prišli ali pa tudi ne. Odvisno, kaj seje igralo. No, denar je vseeno bil. Danes je kvaliteten in ljudem dovolj zanimiv program abonmaja imperativ za njegov obstoj. Ob tem, da se vsako leto pojavi kakšen nov "mengeš", se morajo repertoarna gledališča še bolj potruditi in približati publiki. Polna dvorana pomeni tudi boljši proračun gledališča. Abonmaje vsekakor živa stvar. V Zireh je kar iz civilne pobude nastal abonma, letos bodo že tretje leto v goste povabili 3 do 5 uspešnic slovenskih odrov in če bo tako kot prvih dveh letih, bodo "prodali" skoraj 300 sedežev.
Spomnim se, koje ob neki priložnosti pesnik Janez Menart povedal, da je v ljubljanski Drami redni abonent že več kot 40 let. Vedno na istem sedežu. "Moj sedež" torej je. Igor Kavčič
Slovenski prispevek v evropski proračun
Ljubljana - Bo Slovenija skupaj s Češko, Malto in Ciprom plačnica v skupni evropski proračun že takoj ob vstopu? Tako bi vsaj sodili po izračunih, ki jih vsebuje delovni dokument Evropske komisije, ki ga je v začetku septembra pripravila kot metodološko osnovo za izračun plačniških bilanc. Med kandidatkami, ki pričakujejo, da se jim ob vstopu v Evropsko unijo položaj ne bo poslabšal in bodo po zagotovilih Evropske komisije ostale prejemnice sredstev, to povzroča nejevoljo. Minister za evropske zadeve Janez Potočnik je ta teden v družbi vodje delegacije Evropske komisije, veleposlanika Krwana Fou-ereja, na novinarski konferenci pojasnil namen omenjenega dokumenta. Izračuni v njem še ne pomenijo, da bo Slovenija po vstopu v EU plačnica, pač pa kažejo, pri katerih kandidatkah je problem plačniške situacije najbolj pereč in potreben popravkov. To bo sicer še stvar pogajanj, vendar se te potrebe zavedajo tako članice EU kot Evropska komisija, ki je že v januarja letos zagotovila, da je treba narediti vse, da se plačniški položaj novink ne bi
Minister Janez Potočnik
poslabšal v primerjavi z zadnjim letom pred njihovim pristopom k uniji. Kako bodo to dosegli, s pavšalnimi povračili novim članicam ali pa skozi politike na področju kmetijstva, strukturne in kohezij-sko politiko, pa je stvar zadnjega dela pogajanj, je dejal minister Potočnik.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
Konec sieste!
Z nami je Nova FordFiesta!
Spoznajte jo v dnevih odprtih vrat, 20. in 21. septembra, pri trgovcih z vozili Ford.
Ustvarjen za življenje, narejen, da traja.
Obletnica s solzami in grožnjami
V Združenih državah Amerike in v številnih drugih državah so se v sredi spomnili obletnice največjega terorističnega napada v zgodovini človeštva, v katerem je umrlo nad 3000 ljudi. Amerika napoveduje obračun s teroristi in Irakorri,
ki naj bi bil njihov največji zaveznik.
Ljubljana - V sredo, ll. septembra, je minilo leto od terorističnega napada v Združenih državah Amerike, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo nad 3000 ljudi, končno število umrlih pa še ni znano. Tega dne pred enim letom se je prvo letalo, ki so ga ugrabili teroristi, ob 8,46 po ameriškem ali 14,46 po našem času zaletelo v severni 417 metrov visoki stolpič World Trade Centra (Svetovnega trgovinskega centra) v južnem delu Manhattna v New Yorku, nekaj minut kasneje pa se je drugo letalo zaletelo še v južni 415 metrov visoki stolpič. Nalet letal z eksplozijami goriva je bil tako silovit, da sta se čez eno uro in 42 minut stolpa, ponosa ameriške moči, sesula v prah in ubijala
ljudi. Več kot 200 ljudi, ki so bili že v stavbah, se je skozi okna pognalo v smrt. Tretje letalo se je zaletelo v ponos ameriške vojaške moči, v največjo stavbo na svetu Pentagon v Washingtonu, kjer ima sedež ameriško obrambno ministrstvo. Nad Washington je letelo tudi četrto ugrabljeno letalo, vendar so se potniki teroristom uprli in letalo je v Pensilvaniji treščilo na tla.
Amerika je skupaj z zavezniki napovedala vojno teroristom in njihovemu vodji Osami Bin Lad-nu, ki naj bi se še vedno skrival nekje v Afganistanu ali Pakistanu. Združene države Amerike so razdelile svet na dobrega in zlega, vrgle talibanski režim v Afganistanu in napovedale teroristom
dokončen obračun. Tragedija je dvignila nacionalni ponos Američanov, ki so še utrdili sloves največje vojaške in politične sile. Napovedi, da bo po 11. septembru na svetu vse drugače, se niso uresničile. Napovedovane gospodarske krize ni bilo. Borze so si hitro opomogle. Vendar ostaja teroristični napad 11. septembra lani najpomembnejši svetovni dogodek po razpadu Sovjetske zveze.
V Združenih državah Amerike so se ponosno, vendar manj agresivno, kot so pričakovali nekateri, spomnili tragičnega dogodka. Poklonili so se žrtvam, tudi na tako imenovanem "zemljišču številka O," kjer sta do lani stala slovita stolpiča, sedaj pa je grozeča jama, iz katere se bosta nekoč zavihtela v nebo nova stolpiča, ponosa Amerike. Obletnica je bila povezana tudi z grožnjami teroristom in po ameriški oceni njihovemu največjemu zavezniku Iraku, ki ga lahko vsak trenutek napadejo. Ameriška javnost je za napad, čeprav ni znano, kaj bodo z napadom dosegli. Znani slovenski zunanjepolitični komentator Jurij Gustinčič je dejal, da je argument za napad nafta. Drugega razloga za napad ne pozna.
Na obletnico terorističnega napada v Združenih državah Amerike seje odzvala tudi Slovenija. Po cerkvah so ob 14.46 uri zvonili zvonovi. Predsednik republike Milan Kučan je bil v New Yorku na zasedanju generalne skupščine OZN in na spominski svečanosti.
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa sta povedala, da bo naša država še naprej zaveznica v boju zoper svetovni terorizem, ki je najbolj groba oblika ogrožanja miru in temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Jože Košnjek
;f\J ;o
-.O
d3
■ IT\
iro !0
=~ o
I
JU
9770352666025
Ribiško premirje v Piranskem zalivu
Predsednika slovenske in hrvaške vlade dr. Janez Drnovšek in Ivica Račan sta se v Zagrebu dogovorila za začasni režim ribolova v Piranskem zalivu. Hrvaški ribiči pravijo, da
je sporazum kapitulacija Hrvaške, slovenski pa odgovarjajo z besedami: Bomo še videli.
Ljubljana - V torek sta se v Zagrebu sestala predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in predsednik hrvaške vlade Ivica Račan z namenom skleniti premirje v Piranskem zalivu in se do-
obremenjeno, bodo mejo dovoljenega ulova znižali. Predsednika obeh vlad sta po pogovoru posebej opozorila, da je sporazum začasen za 3 mesece in da vsaka stran lahko od njega odstopi. Prav
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je prepričan, da je sporazum z Račanom zadnja možnost za rešitev problema ribolova v zalivu.
govoriti za začasni režim ribolova v območju, ki ga zajema sporazum o obmejnem sodelovanju (SOPS). To je ribolovno območje med Ankaranom in Vrsarjem. Predsednika vlad sta se dogovorila, da število ribiških ladij, ki bodo lahko lovile v tem delu morja, ne bo omejeno (po sporazumu bi jih smelo po 25 iz vsake države), vendar bosta državi oblikovali skupne organe nadzora in kodeks ponašanja ribičev. Če bi bilo morje  zaradi  ribolova preveč
tako sta povedala, da ribiški dogovor ne prejudicira poteka državne meje. Dejala sta, da bo najslabše, če bo probleme še naprej reševala policija, ene pa ustrezni državni organi, zadolženi za uresničevanje ribiškega dela sporazuma. Dr. Janez Drnovšek je dejal, da je ta sporazum zadnje dejanje, kar je lahko storila politika. Če Hrvaška tega predloga ne bo sprejela, potem je vprašanje, kako naj se državi še pogajata. Odmevi na pogovore so bili različni. Slovenski ri-
Arhar za pravice manjšine
Ljubljana - Slovenski državljani nemškega porekla uživajo vse pravice, ki jim jih zagotavlja slovenska ustava. Slovenska država podpira kulturno delovanje njihovih društev. Avnojski sklepi so del povojne ureditve Evrope, nastali so iz zgodovinskih potreb ter iz boja proti fašizmu in nacizmu, ki danes predstavlja temelj Evrope. Vsakršna relativizacija avnojskih sklepov kot celote pod vprašaj postavlja mnogo več. kot samo slovensko avstrijske odnose. Posamezni členi avnojskih sklepov so v današnji luči teže razumljivi, vendar predstavljajo zgodovinsko dejstvo, je dejal ob napovedi napada avstrijske vlade predsedniški kandidat dr. France Arhar.
Dr. France Arhar pričakuje, da bodo predčasne volitve v Avstriji utrdile tiste politične strukture, ki bodo udejanjila določila Avstrijske državne pogodbe in v duhu visokih mednarodnih standardov zaščite manjšin omogočila enakopravno sobivanje slovenski manjšini v sosednji Republiki Avstriji. Obenem izraža zadovoljstvo, ker v avstrijski vladi ni več protislovenskih strank.
OBČINA BOHINJ
Na podlagi 8. in 9. in 10. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) ter 8. in 30. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99) objavljam
POGOJE
za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v Občini Bohinj
1. Občina Bohinj ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili ter pogoje za plakatiranje v Občini Bohinj.
2. Za plakatiranje bodo namenjena določena plakatna mesta, ki so enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Bohinj.
3. Organizatorji naj v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino.
4. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 7. oktobra 2002 na naslov OBČINA BOHINJ, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom "volilna kampanja".
5. Občina Bohinj bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti vsakemu organizatorju določila enako število brezplačnih plakatnih mest za osnovno informiranje volivcev v Občini Bohinj.
6. Občina Bohinj bo ob upoštevanju enakih pravic za osnovno informiranje volivcev poskrbela za lepljenje prispelih plakatov na določena plakatna mesta v Občini Bohinj.
7. Plakatiranje je dovoljeno tudi na oglasnih deskah, društev, če le-ta to dovolijo. Izjemoma je dovoljeno plakatiranje na individualnih objektih, če to dovoljujejo lastniki. Ne dovoli se plakatiranje po drevesih, vzgojno varstvenih ustanovah in sakralnih objektih.
Prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev volilne kampanje je prepovedano.
8. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 11. oktobra 2002 do 8. novembra 2002 do 24.00 ure - v času volilne kampanje.
Številka: 006-07-1/2002
Bohinjska Bistrica, 11. september 2002
ŽUPAN Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., I.r.
biči so odgovarjali z besedami: Bomo še videli. Povedali so, da sta bila predsednika vlad v izjavah zelo nejasna in da ni čisto jasno, o čem sta se sploh pogovarjala in dogovarjala. Če bo res dovoljeno loviti do Vrsarja, potem bo to za slovenske ribiče dobro. Opozorili pa so na različno ribiško zakonodajo v obeh državah. Istrski ribiči pa so nagnali pravi vik in krik. Njihovi predstavniki so že v torek povedali, da je dogovor popolna kapitulacija hrvaške politike in da ne želijo več sodelovanja politikov, saj naj bi ribiči sedaj plačevali njihove grehe. O rešitvi problemov bi se morali dogovoriti ribiči sami, ne pa vlada, ki ji napovedujejo novo glasovanje o zaupnici.
Enotnost slovenske politike
Razen ribolova so bile teme pogovora predsednikov vlad in zunanjih ministrov tudi drugi problemi, ki bremenijo odnose med sosednjim državama. Glede meje zagovarja Zagreb arbitražo, za Slovenijo pa je to skrajna možnost, ki mora biti dobro priprav-
Podpisi
za Brezigarjevo
Radovljica - Občinski odbor Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke iz Radovljice obvešča, da je volilni štab že začel zbirati podpise za kandidaturo Barbare Brezi-gar za predsednico republike. V Radovljici zbirajo podpise pred stavbo Upravne enote (nasproti občine) vsak dan med 9. in 13. uro, v sredah pa tudi med 14. in 16. uro. Podpise bodo zbirali do 20. septembra. J.K.
ljena in potrjena v parlamentih, sicer bomo priče novi blokadi. Pogoj za kakršnokoli rešitev in dogovor je najprej umiritev strasti. Hrvaška Stranje slovenski povedala, da želi ratifikacijo sporazuma o jedrski elektrarni Krško, da bo mogoče normalno izkoriščanje jedrske elektrarne. Tudi Slovenija je za spoštovanje sporazuma, je povedal dr. Janez Drnovšek in izrazil upanje, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo. Po mnenju predsednika slovenske vlade je sporazum boljša možnost kot prodaja hrvaškega deleža elektrarne Sloveniji. Sporazum namreč rešuje tudi pretekle finančne probleme.
Zagreb zagovarja hitrejše reševanje problema hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki. To bi morali urediti s posebnim meddržavnim sporazumom, čeprav o tem že razpravljajo v Banki za mednarodne poravnave v Baslu. Slovenska stran meni, da so lahko dvostranski pogovori le v funkciji naslcdstvenih pogajanj. Slovenija je v preteklih letih dajala pobude za rešitev, vendar na hrvaškem in v Bosni in Hercegovini ni bilo ustreznega odziva. Za takratne devizne vloge ni jamčila Ljubljanska banka, ampak nekdanja federacija, zato je treba tudi ta problem rešiti v nasledstvenih pogajanjih. Na Slovenijo se pritiska tudi zato, ker je bogatejša od osta-
lih naslednic nekdanje skupne države.
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je dejal, da je slovenska politika, tudi opozicija, enotna glede odnosov s Hrvaško in vključevanja naše države v Nato in Evropsko unijo, kar je pomembna kvaliteta in prednost. Slovenski delegaciji je bila ponovljena želja Hrvaške po hitrejši gradnji cest preko Slovenije, s katerimi bi bila Hrvaška povezana z Evropo, od koder prihaja na Hrvaško največ turistov. Zagreb namreč že nekaj let ponavlja predlog, da bi morala Slovenija hitreje graditi avtocesto mimo Ptuja do Avstrije in na relaciji od Reke do Italije.
Jože Košnjek
Milijarda za ljubiteljsko kulturo
Ljubljana - Vlada Republike Slovenije soglaša s programom dela in finančnim načrtom Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2002, ki gaje na 2. seji dne 9. januarja 2002 sprejel nadzorni svet javnega sklada. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti zagotavlja strokovno in organizacijsko podporo za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter upravlja in razpolaga z namenskim premoženjem in finančnimi sredstvi, kijih ustanovitelj zagotavlja za sofinanciranje programov in projektov na področju dela sklada. Javni sklad z 58 izpostavami predstavlja dobro organizirano, prireditveno, kulturno izobraževalno in posredniško mrežo, ki sega tudi v zamejstvo ter mednarodni prostor.
Leta 2002 javni sklad načrtuje za 1.011.851.000 SIT prihodkov, kar je za 12 odstotkov več kot leta 2001. Prejeta sredstva iz državnega proračuna predstavljajo 77 odstotkov prihodkov, prejeta sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti 17 odstotkov, ostalo so drugi prihodki (od prodaje blaga in storitev, prejete donacije, prihodki financiranja). Med prejetimi sredstvi iz državnega proračuna so poleg sredstev, ki jih Ministrstvo za kulturo zagotavlja za delovanje in program javnega sklada v višini 706.858.000 SIT, prvikrat vključena tudi sredstva, namenjena za izvedbo programa "Kulturni tolar - ljubiteljska kultura" v višini 71.471.000 SIT. Odhodke načrtuje javni sklad v enaki višini kot prihodke 1.011.851.000 SIT, kar je za 12 odstotkov več kot leta 2001. Od tega predstavljajo plače zaposlenih v skladu in območnih izpostavah sklada 43 odstotkov vseh odhodkov. J.K.
BLED
Casino Bled, d.d.
prirejanje posebnih iger na srečo Cesta svobode 15 4260 Bled
vabi k sodelovanju nove sodelavce za nočno restavracijo Taverna
1. VODJA STREŽBE (1)
2. KUHARJA (2)
Od kandidatov pričakujemo: Pod 1:
-VI. ali V. stopnjo izobrazbe gostinske smeri
- delovne izkušnje 3 oz. 5 let v stroki
- znanje dveh tujih jezikov
- osnovno znanje računalništva
Pod 2:
- V. ali IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri
- delovne izkušnje 1 oz. 2 leti v stroki
Kandidate vabimo, da nam pošljejo svojo ponudbo in dokazila o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Casino Bled, d.d., prirejanje posebnih iger na srečo, Cesta svobode 15, 4260 Bled.
Za Štularja in Arharja
Naklo - Na svoji seji v petek, 6. septembra, je OO SLS Naklo začel s predvolilnimi aktivnostmi. Sestavljen je volilni štab, ki bo poleg lokalnih volilnih opravil skrbel tudi za predsedniško kam-panijo. Kot smo že objavili, je županski kandidat SLS sedanji naklanski župan Ivan Štular, na predsedniških volitvah pa stranka SLS podpira kandidaturo neodvisnega kandidata dr. Franceta Arharja. Tako se občinski odbor pridružuje zbiranju podpisov s podporo g. Arharju ter poziva svoje člane in simpatizer-je, naj s svojo podporo pomagajo zbrati potrebne podpise za kandidaturo. To je mogoče opraviti tudi na krajevnem uradu v Naklem. Tako izpolnjene obrazce je možno oddati poverjenikom OO SLS.
Sušnik in Drobnič na Rodinah
Rodine - Občinska odbora Socialdemokratske stranke Slovenije in Nove Slovenije Žirovnica vabita na skupno javno tribuno Koalicije Slovenija, ki bo v petek (danes), 13. septembra, ob 18. uri pred rojstno hišo pisatelja Janeza
Jalna na Rodinah. Gosta na tribuni bosta poslanca Nove Slovenije in Socialdemokratske stranke v državnem zboru mag. Janez Drobnič in Franc Sušnik. Tema pogovora bo kmetijstvo in drugi aktualni politični dogodki.
Srečanje na Visokem
Visoko - V nedeljo. 1. septembra, je škofjeloški regijski odbor Nove Slovenje - krščansko ljudske stranke organiziral svoje prvo srečanje članov, simpatizerjev in prijateljev na Visokem v Poljanski dolini, na kraju, kjer žal že predolgo vlada mrtvilo in propada naša kulturna dediščina. Zbrane je nagovoril poslanec državnega zbora dr. Jože Bernik in jim zaželel poguma in pokončne drže v še vedno mladi samostojni državi pred prihajajočimi volitvami tako za člane občinskih svetov in župane kot za predsednika države. V popoldanskih urah se je srečanja udeležila tudi gospa Barbara Brezigar, ki je v prijateljskem vzdušju predstavila svoje poglede in prizadevanja kot kandidatka za predsednico države. Daje prireditev lepo uspela, gre zahvala vsem, ki so se odzvali vabilu in tako popestrili naše srečanje. J.K.
Unija pozitivna za kmetijstvo
Ljubljana - Člani Socialdemokratske kmečke zveze - gibanje za razvoj podeželja opažamo, da se v javnosti predvsem v Zadnjem času večkrat pojavljajo izjave, da slovenski kmetje nasprotujemo vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, daje Evropska zveza za slovensko kmetijstvo pogubna, da bo ob vstopu slovensko kmetijstvo propadlo in podobne protievropsko usmerjene izjave. Dejstvo je da vsi, tudi tisti, ki so skeptični do EZ, ugotavljamo, da je današnje stanje na področju slovenskega kmetijstva katastrofalno ter da izboljšanja pod sedanjo vlado in ministrstvom ni pričakovati. Hkrati ugotavljamo, da so v EZ višje subvencije, cenejše veterinarske storitve, manj omejujoča zakonodaja. Dobro se zavedamo, daje tretja alternativa le balkanska povezava in vse / njo povezane "tržne" zakonitosti. To nas prepričuje, daje vstop v EZ za slovensko kmetijstvo pridobitev in daje treba stremeti k temu, da se Slovenija Evropski /vezi čimprej pridruži. Širjenje proli-evropskega razpoloženja, pa lahko razumemo Zgolj kot opravičevanje vlade, ministrstva in slabih pogajalcev /a neuspešno delo, ki je pripeljalo do današnjega stanja in slabih pogajalskih izhodišč, so zapisali v izjavi za javnost, ki jo je podpisal Božo Predalič. J.K.
Staro letno kopališče v Kranju že podirajo
Novo kopališče bo ponujalo
sodoben program
V sklopu novega letnega kopališča v Kranju bodo otrokom, mladini in rekreativcem ponudili nove športne in rekreativne programe. Kopališče bo svoj krst
doživelo z evropskim prvenstvom v vaterpolu junija prihodnje leto.
Kranj - Letno kopališče v Kranju je bilo staro, zato že povsem dotrajano, njegovo vzdrževanje je bilo drago, poleg tega pa je bilo povsem neprimerno za uvedbo novih sodobnih programov, ki bi bili koristni rekreaciji, otrokom, mladini in ostalim obiskovalcem kopališča. Posledično so na 63 let starem kopališču, ki je v preteklosti v poletnih mesecih privabljalo veliko obiskovalcev, v zadnjih letih beležili upad obiska. Zavod za šport Kranj se je že pred časom odločil, da na njegovem mestu zgradi novo, moderno kopališče, ki bo kos današnjim in jutrišnjim potrebam uporabnikov. Prejšnji teden so tako po nekajmesečni zamudi vendarle začeli z izgradnjo novega letnega kopališča v Kranju.
Stari bazen je že podrt, kmalu bodo začeli graditi novega.
Z izgradnjo novega letnega kopališča bi sicer morali začeti že v maju, vendar so se usklajevanja na različnih straneh zavlekla, tako da so šele konec avgusta pridobili dovoljenje za rušenje starega bazena. Izvajalec gradbenih del Gradiš Jesenice je takoj začel s prvo fazo projekta - rušitvijo starega bazena. V naslednji fazi sledi izgradnja velikega zunanjega bazena (50 x 25 metrov) in izgradnja dela vzhodnih tribun. V tretji fazi je načrtovana izgradnja dveh otroških bazenov ter objekta garderob in sanitarij. V četrti fazi bodo zgradili zahodne tribune, v zadnji pa še dodatni zunanji bazen (30 x 25 metrov) in preostali del vzhodnih tribun.
Celotna investicija je ocenjena na 472 milijonov tolarjev, da bo objekt lahko funkcionalno deloval, pa morajo dokončati prve tri faze, kar pomeni 393 milijonov tolarjev težko investicijo. Investitor je Mestna občina Kranj, ki bo k celotnemu projektu prispevala 44 odstotkov sredstev, Zavod za šport Kranj, ki je naročnik del, bo kril desetino investicije, preostali del investicijske pogače pa se bo porazdelil med Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (14 od-
stotkov), Fundacijo za financiranje športnih organizacij (9 odstotkov), 23 odstotkov sredstev, s katerimi bosta pokriti četrta in peta faza, pa pade k še neopredeljenim virom, med katerimi pa naj bi bili tudi že zgoraj našteti soinvestitorji-
In kdaj bo investicija v celoti končana? Jože Jenšterle pravi, da je odvisno, kdaj bo občina Kranj v okviru proračuna zagotovila vsa potrebna sredstva. O tem se bo moral odločiti mestni svet. "Glede na to, da mestna občina v kranjski šport že tako vlaga veliko sredstev, je seveda vprašanje, kdaj se bo v skladu z njenimi možnostmi projekt novega letnega kopališča zares dokončal."
Bazen pripravljen do konca aprila
Ker bo Kranj od 6. junija do 15. junija 2003 poleg Ljubljane tudi gostitelj 26. evropskega prvenstva v vaterpolu, se zastavlja vprašanje, ali bo objekt pravočasno pripravljen na tako veliko prireditev. Se posebej, ker je direktor Zavoda za šport Kranj Jože Jenšterle za Gorenjski glas že pred časom izjavil, da se mora gradnja novega letnega
Jože Jenšterle
kopališča začeti vsaj avgusta, da bo Kranj lahko organiziral EP v vaterpolu in Kranjčanom ponudil novo letno kopališče.
"Rušitev bazena se zaključuje in takoj bomo začeli z drugo fazo, torej gradnja velikega bazena in dela vzhodnih tribun. Ta gradbena dela bodo končana v obdobju, ko se začne zima in je vprašanje, ali bomo uspeli bazen do tedaj obleči v keramiko. Sicer se bo to izvedlo šele
Vojni dopisnik Valentin Areh o Afganistanu tudi v knjigi
Kot s časovnim strojem v srednji vek
Pri založbi Educy je izšla knjiga s preprostim naslovom Afganistan, vojnega dopisnika Valentina Areha, ki je s snemalcem Simonom Pavlinom
šest tednov preživel sredi vojne vihre v tej azijski državi.
Ljubljana - Ko se je vojni dopisnik Valentin Areh s snemalcem Simonom Pavlinom vrnil iz Afganistana, niti najmanj ni razmišljal o tem, da bi napisal knjigo. "Za to nimam časa niti energije, sem si mislil, velik krog ljudi, prijateljev, znancev pa me je venomer znova spraševal po zgodbah iz ozadja, kakšno je novinarsko delo vojnega dopisnika, kakšno je življenje v Afganistanu...," razmišlja Valentin in dodaja: "Poskusno sem se lotil pisanja, napisal prvih 10 strani, nastalo jih je 20, 30, 40... Zdaj vem. Ko začneš pisati knjigo o resničnih dogodkih o Afganistanu, kot novinar na vse to gledaš tudi zelo čustveno. Tako preprosto nisem mogel nehati." Pred nami je tako avtentična pripoved izkušenega vojnega poročevalca, s katero nam približa njihovo delo in življenje v nemogočih razmerah, hkrati pa nam avtor skozi svoje oči in doživetja predstavlja zgodovinsko, antropološko in sociološko ozadje afganistanske drame.
Valentin Areh je diplomirani zgodovinar in sociolog, trenutno pa končuje podiplomski študij na Filozofski fakulteti. Kot vojni dopisnik se je preizkusil že v vojni na Hrvaškem in v BIH, za POP TV pa je prvič poročal z intifade v Izraelu leta 1996. Dve leti zatem se je ob drugi zalivski krizi odpravil v Irak, sledila je vojna na Kosovu, leta 2000 je poročal iz Čečenije, Južne Srbije, ponovno iz Izraela, pa Makedonije, Afganistana, nazadnje že tretjič iz Izraela. Poleg slovenskih medijev je delal tudi za televizije kot CNN, Italia Uno, APTN, ABC...
Tudi v Afganistan seje Valentin Areh, podobno kot že pred tem na nekaj kriznih območij, odpravil zato, ker se je ta po terorističnem napadu 11. septembra in ameriški reakciji na to, znašel v središču svetovne pozornosti. Afganistan je na vojno področje privabil ogromno medijev z vsega sveta. Seveda pa je poročanje za informativni program v glavnem osredotočeno na podajanje informacij 0 tekočih dnevnih dogodkih, kjer ni prostora za zgodbe, ki so nastajale v ozadju. Knjiga je za to idealen medij. "To kar sem napisal v knjigo, je le eden mnogih pogledov na Afganistan in dogajanje v njem, to so zgodbe vojnih dopisnikov, ki smo skupaj prišli na, lahko bi rekli kar drug planet," je skromen Valentin Areh, katerega ima veliko Slovencev za nekakšnega avanturista. "Delo vojnega dopisnika je avanturi-zem za mlade novinarje, ki to šele postajajo. Tudi zame je bil. Ampak, ko prideš do točke, ko imaš priložnost, mogoče tudi srečo, da delaš za veliko slovensko medijsko hišo, kot je POP IV, in največje svetovne medije, kot  so  APTN,   Italia Uno,
ABC..., sam spoznaš, da za avanturizem ni več prostora. Gre za profesionalno delo, ki od vsakega posameznika poleg novinarskega znanja zahteva zelo široko obvladovanje različnih znanj, potrebnih za nemoteno delo in sploh preživetje v takih posebnih razmerah."
Avtor na knjigo gleda nekako s treh stališč, saj je v njo vpletel tri komponente njegove "afganistanske zgodbe". Nekakšna rdeča nit, ki jo pelje skozi knjigo, opisuje izkušnje vojnega dopisništva, svoje, Simonove in kolegov dopisnikov, zaveznikov povezanih v "bratstvo v kameri", kot je sam zapisal. Sodobno vojno dopisništvo in razvoj komunikacijske tehnologije od poročevalca zahteva števila znanja. "Konkurenca med mediji je velika. Boj za prvo, najboljšo novico je velik, pomembna je kvaliteta slike in informacije..." Tako je bil Simon tako snemalec kot montažer, Valentin novinar, snemalec in producent na terenu, oba pa sta morala obvladati sodobno komuniciranje preko satelitov. Znati moraš priti do informacij, do pravih ljudi in pri tem imeti tudi srečo. Poleg tega je v državi, ki je v primerjavi z zahodnim svetom še v bibličnih časih in v kateri konec koncev divja vojna, potrebno preživeti in zadovoljiti osnovne človekove potrebe. "Moje iskreno mnenje je, da bi to delo lahko opravljal vsak novinar, saj v novinarskem smislu ni ne vem kako zahtevno. Mi smo v Afganistanu na vsakem koraku imeli veliko zgodbo, medtem ko je pri odkrivanju zgodb v Sloveniji najbrž potrebno več inovativnosti in določenih znanj. Seveda pa ima vojno dopisništvo drugo posebnost. Ne moreš si privoščiti velikih napak, v vojni se te napake plačujejo z življenjem." Prav zato je opisovanje življenja in dela dopis-
nikov v teh razmerah tako pomembno.
Druga komponenta, ki se je avtorju zdela zelo pomembna pri pisanju, je doživljanje dežele in njenih prebivalcev, kot ljudi, ki so izjemni, a zelo drugačni od nas. "Zal 99 odstotkov novinarjev Afganistancev ne razume, tako kot na neki način oni ne razumejo nas. Prepad med našimi kulturami je prevelik. Naš komentar, ko smo prišli v Afganistan, je nehote bil, to je biblija, vrnili smo se 2000 let nazaj. Tisti, ki smo študirali zgodovino, bi marsikaj dali za časovni stroj, s katerim bi se vračali v preteklost. Afganistan je tak časovni stroj," pripoveduje Valentin Areh in hkrati dodaja, da se sam nima za velikega strokovnjaka o tej državi, da v 6 tednih, ko-
ški poglavar. Ženske ni. Pri tem je pisec znal opisati odnose v družini, sorodstvene vezi med očetom in ženo, med starši in otroki... Na te stvari ne gleda zgolj površinsko, ampak poskuša priti do dna... Ob antropološkem in sociološkem orisu afganistanske družbe je spretno vpletal osebne izkušnje, najbolj neverjetne zgodbe, ki so se dogajale njemu in dopisni-škim kolegom.
Tretji okvir Arehove knjige je seveda tisti, zaradi katerega se je znašel v Afganistanu. Vojna. "Gre za pogled, ki smo si ga dopisniki lahko oblikovali na strani severnega zavezništva. Če bi bil na talibanski strani, bi bila knjiga najbrž drugačna. Tudi njihova resnica je najbrž drugačna. Zato se v knjigi ne ukvarjam s tem, kdo ima prav
Kolega v "afganistanskem dopisništvu", Valentin Areh in Simon Pavlin.
likor jih je tam preživel, lahko ujameš le delček te dežele. Kot je povedal, je imel srečo, daje sodeloval z dvema izobraženima prevajalcema, s katerima seje zbližal in izvedel tudi marsikaj o življenju v tej državi, o strogi patriarhalni družbi, kjer je moški poglavar družine, nad njim pa plemen-
in kdo ne," še dodaja Areh: "Žal je osem kolegov za vedno ostalo v Afganistanu, nekateri po svoji krivdi, drugi zaradi nesrečnega naključja. Taka je pač vojna in vojno dopisništvo." In tako razmišlja Valentin Areh. ki ga nisem ' vprašal, ali bo naslednje žarišče v Iraku. Igor Kavčič
konec zime. Po pogodbi, ki smo jo z Gradisom Jesenice že podpisali v vrednosti 312 milijonov tolarjev, mora biti objekt izgotovljen in preizkušen do konca aprila prihodnje leto," je razložil Jože Jenšterle.
Kljub temu da se z gradnjo predvsem mudi zaradi bližajočega se evropskega prvenstva v vaterpolu, pa Jenšterle poudarja: "Gradnja novega letnega kopališča je prvenstveno namenjena v dobrobit občanov Kranja in ostalih obiskovalcev bazena. Ne nazadnje bomo zgradili objekt, ki bi moral Kranju zadostovati za naslednjih 50 let. Evropsko prvenstvo v vaterpolu pa bo samo ena izmed številnih velikih športnih prireditev, ki jih nameravamo izpeljati v kranjskem bazenu."
Bojazen, da se Kranj ne bi pravočasno pripravil na tako veliko športno prireditev, ki bo preko televizijskih prenosov prisotna v 14 evropskih državah (več kot 135 ur neposrednih TV prenosov), torej ni potrebna. V Kranju se bo te dni odigralo 44 tekem, v Ljubljani, kjer bo potekalo žensko evropsko prvenstvo, pa 20 tekem. Pričakujejo okoli 40 tisoč gledalcev, tri četrtine od tega v Kranju. Daje zanimanje veliko, priča že izkušnja iz Beograda, kjer je bil pred dnevi svetovni pokal v vaterpolu. Tam so organizirali tudi posebno novinarsko konferenco, na kateri'so predstavili EP v Kranju. "Konference seje udeležilo okoli 40 novinarjev, ki so veliko spraševali o evropskem prvenstvu, pobrali pa smo tudi že prve akreditacije. Mislim, da je bila predstavitev dobro izpeljana," je strnil beograjske vtise direktor kranjskega zavoda za šport. Ob tem še omenimo, da bo olimpijski bazen v Kranju v času EP naenkrat sprejel okoli 3.600 gledalcev, za bodo poleg delno zgrajenih vzhodnih tribun okoli bazena postavili še montažne tribune.
Simon Šubic, foto: Tina Doki, Gorazd Kavčič
umr^miGLAS'
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Župan (se) ne bi bil častni občan
Občinski svet v Cerkljah je ta teden med drugim obravnaval tudi predloge komisije za odlikovanja in priznanja občine Cerklje, ki jih bodo prihodnji teden podelili ob občinskem prazniku.
Cerklje - Komisija je na podlagi prispelih predlogov iz javnega razpisa predlagala šest nagrajencev, in sicer za veliko in malo plaketo občine ter priznanja občine Cerklje, pa tudi za častnega občana. Janez Narobe, sicer v preteklih letih predlagatelj več dobitnikov občinskih priznanj, je za ta ugledni naslov predlagal župana Franca Čebulja. Slednji pa namerava na letošnjih volitvah znova kandidirati za župana, zato se priznanju odpoveduje, češ da je primernejše takrat, ko človek zaokroža svoje življenjsko delo.
Občina Cerklje ne razmetava ravno s priznanji, častna občana sta sedaj le dva, škof Jožef Kvas, rojak iz Zaloga, in upokojeni pedagog Jože Vari. Tudi sicer je prispelo malo predlogov za letošnja občinska priznanja, kot bi ljudje ne cenili dela, ki ga nekateri prostovoljno vlagajo v razvoj svojega kraja. Veliko plaketo bo letos dobilo Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje, malo Prostovoljno gasilsko društvo Zalog, občinska priznanja pa Metod Kropar, Marjan
Luskovec in Minka Škoda. Novega častnega občana letos ne bodo dobili, ker sta tako komisija kot občinski svet upoštevala željo Franca Čebulja, da sedaj ni pravi čas, da sprejme častni naziv. Priznanja bodo podelili prihodnjo nedeljo, 22. septembra, ko praznujejo občinski praznik. Prireditve, zlasti športne, so se že začele, na osrednji slovesnosti pa bodo v parku sredi Cerkelj spet odkrili doprsni kip pomembnemu rojaku, tokrat Antonu Vavknu. Pričakova-
li smo, da bo občinski praznik tudi priložnost za odprtje novozgrajene športne dvorane, a ta še ni opremljena, tako da bo treba na otvoritev še počakati. Župan Ce-bulj jo napoveduje po volitvah, čeprav bo verjetno nared že prej.
Med zanimivejšimi temami občinske seje kaže omeniti še morebitni odkup klavnice v Škofji Loki, pri katerem naj bi sodelovale tudi občine. V Cerkljah temu niso naklonjeni, saj ne gre za ustanovo javnega pomena, pač pa profitno podjetje. Občina Cerklje naj bi za odkup namenila 17 milijonov tolarjev, merili pa sta stalež goveje živine in obseg občinskega proračuna, ne pa tudi število pre-
bivalcev. V Cerkljah menijo, naj bi v klavnice vlagali kmetje in njihove zadruge, ne pa lokalne skupnosti, če pa že, naj bi poleg interesa kmetov upoštevali tudi predelavo in potrošnika. Sicer pa je kmetijska politika države naravnana tako, da načrtuje le eno ali dve industrijski klavnici v Sloveniji, ostale naj bi bile manjše in v. zasebni lasti. Predlog o finančnem prispevku občine k odkupu klavnice so zavrnili.
Tik pred koncem mandata so v Cerkljah sprejeli popravke občinskega statuta, pritrdili pa so tudi regionalnemu razvojnemu programu Gorenjske.
Danica Zavrl Žlebir
Pet milijonov za pomoč
Medvode - Na torkovi redni seji občinskega sveta v občini Medvode, ko so obravnavali in sprejeli med drugim tudi tako imenovani rebalans proračuna za letos, so v posebni točki člani občinskega sveta obravnavali in potrdili tudi poročilo o škodi v letošnjih neurjih v občini. Iz proračunske rezerve so namenili pet milijonov tolarjev za kritje stroškov po neurju na območju občine Medvode 24. junija, za požar na pobočju hriba Brezovec, kije bil sredi marca letos, in za točo, kije avgusta na območju Smlednika uničila tri sadovnjake. Milijon tolarjev pomoči pa so namenili tudi za šolo Podzemje.
Na seji so imenovali tudi tričlansko komisijo, ki bo pripravila kriterije za določitev pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v prihodnje. Hkrati pa so sprejeli poročilo in predlog Leopolda Kneza, da velja javna zahvala vsem gasilcem, ki so sodelovali v različnih akcijah ob letošnjih nesrečah in tudi vsem tistim občanom, ki so se sami odzvali pri pomoči. Andrej Žalar
Proslava v Strahinju
Strahinj - Medobčinski odbor Zveze združenj borcev Kranj in krajevni odbor Zveze združenj borcev NOV Naklo bosta priredila v nedeljo, 15. septembra, ob 14. uri spominsko svečanost ob spomeniku padlim borcem Kokrškega odreda v Strahinju. Letos mineva 60 let od bitke v Udin borštu, kjer so Nemci obkolili in pobili ali ujeli borke in borce II. bataljona Kokrškega odreda. Na svečanost bo govoril Martin Košir. J.K.
Celovita prenova Vodiške ceste
Vodice - V začetku tedna se je s podpisom skoraj 200 milijonov tolarjev vredne pogodbe formalno začela v občini Vodice ena največjih investicij v zadnjem obdobju. S celovito prenovo Vodiške ceste v središču Vodic bodo namreč na skoraj 900 metrov dolgem odseku uredili pločnik, prenovili vodovod, zgradili kanalizacijo, javno razsvetljavo, elektrovod. plinovod in kabelsko televizijo. Pogodbo o izvedbi del te največje investicije so slovesno podpisali župan Anton Kokalj, direktor Komunalne operative^ d.d., Ljubljana Anton Popit, direktor Tegrad&Pap, d.d., Ljubljana Štefan Oblak, za elektro in direktor San-tose, d.o.o., Stane Papež, za strojna dela pri plinovodu. Celovita prenova Vodiške ceste se bo začela jeseni. Andrej Žalar
Obnovljena farna cerkev
Gorenja vas - V nedeljo, 15. septembra, ob 9. uri bo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode blagoslovil obnovljeno farno cerkev Janeza Krstnika v župniji Trata Gorenja vas. Na slovesnosti pričakujejo veliko ljudi, saj bo to pomemben dan ne le za cerkev, ampak za celoten kraj. J.K.
Dražji dimnikarji v Škofji Loki
Občinski svetniki so v Škofji Loki sprejeli pobudo župana Igorja Drakslerja določili nove, višje cene za
dimnikarske storitve.
Škofja Loka - Izvajalec, podjetje Dimko, opravlja delo kot obvezno gospodarsko službo Občine Škofja Loka, ki mora upoštevati cene, ki jih določi občinski svet. Sprejeli so najvišje cene za dimnikarske storitve (tudi tiste, ki niso zakonsko obvezne), kar je predvsem pri svetniku Janezu Jenku sprožil očitke o vračanju v stare čase.
V obrazložitvi predloga je župan Igor Draksler zapisal, da cene dimnikarskih storitev že nekaj časa niso več pod neposredno državno kontrolo. Izvajanje dimnikarske službe obravnava Zakon o dimnikarski službi, ki je izvajalcem in občinam v oporo kot sistemski zakon, v praksi pa je treba uporabljati še zakone, ki urejajo gospodarske javne službe, kontrole cen ter javne finance. "Nova
zakonodaja je še v pripravi, vendar menim, da je stanje kljub temu treba urediti. V primeru, da nova zakonodaja prinese bistvene spremembe, pa bomo ravnali v duhu teh določb," je zapisal župan. Sprejeti sklep ima namen
omejiti cene in jih opredeliti kot najvišje, ki se lahko uporabljajo za posamezno storitev s področja dimnikarske dejavnosti na območju občine Škofja Loka. Izvajalec lahko uporablja tudi nižje cene storitev ali sklepa posebne pogodbe, lahko več storitev združi v enotno ceno, vendar ne sme presegati sprejete cene. Po sprejetem ceniku bo najvišja cena za čiščenje dimne tuljave znašala 2.170 tolarjev (za vsak nadaljnji dimnik 970 SIT), za navadni šte-
dilnik 1.060 tolarjev, prav toliko za peč do osem kilowatov in 1.865 tolarjev za peč do 50 kilovatov. V večstanovanjskih objektih, bodo plačali za posamezno tuljavo po 805 tolarja, za zbirno tuljavo 3.125 tolarjev, za zračni in iztočnico pa po 970 tolarjev. Podjetja bodo za gostinske štedilnike plačali od 4.160 do 5.557 tolarjev, za centralne kurilne naprave pa od nekaj več kot 6.000 Sit do skoraj 70.000 tolarjev.
Boštjan Bogataj
V Vodicah so praznovali
Na osrednji prireditvi so podelili tudi priznanja.
Za odlokom le še koncesijska pogodba za ogrevanje
Vse bliže koncu mandata je občinski svet v Preddvoru sprejel še zadnjega od odlokov.
Vodice - S številnimi prireditvami so letos v občini Vodice obeležili občinski praznik. Že sedmič zapored so za praznik, ki ga vsako leto praznujejo 9. septembra, to je datum, ko je bil pred sedmimi leti objavljen statut in ki je opredelil ustanovitev občine Vodice, pripravili vrsto prireditev.
Predvsem športne prireditve so se začele že konec avgusta in se potem v začetku septembra nadaljevale s slovesnostmi ob začetku šolskega leta. Tako je bila med drugim tudi letos tradicionalna sveta maša ob začetku šolskega leta v cerkvi sv. Marjete v Vodicah. Osrednje prireditve pa so bile ob koncu minulega tedna in v ponedeljek. Še posebej sta v soboto izstopali dve prireditvi in sicer tradicionalna kolesarska povorka ter družabno srečanje s Čuki. V ponedeljek pa je bila osrednja kulturna prireditev s podelitvijo priznanj občine Vodice, predstavitvijo videokasete in knjige o občini Vodice ter predstavitvijo zgoščenke Mešanega pevskega zbora Biser.
Preddvor - Gre za odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja toplovodnega omrežja in oskrbe s pitno vodo, ki so ga svetniki brez večjih pripomb sprejeli po skrajšanem postopku. To področje je namreč treba formalno urediti, saj je znano, da občina Preddvor gradi toplovodno omrežje za daljinsko ogrevanje na biomaso, ki ga sofinancira tudi Evropska skupnost.
Pri/nanje častna občanka je tokrat prejela Slavka Dacar za izjemno požrtvovalno delo na področju gasilstva in za zgledno materinsko skrb v težkih družinskih okoliščinah. Slavka je bila od včlanitve v prostovoljno gasilsko društvo Polje dejavna na vseh področjih požarnega varstva in tudi zdaj nadaljuje tradicijo gasilstva v
!Olet>_
ALTA PROPAGANDING, d.o.o. Kranjska cesta 4 4240 RADOVUICA razpisuje prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
Pogoji: VI. stopnja izobrazbe.ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj izključno na področju prodaje, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje dela z računalnikom, komunikativnost, ažurnost in natančnost, vozniški izpit B kategorije, starost od 30 do 35 let, komercialne sposobnosti in samoiniciativnost.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Če izpolnjujete pogoje in ste zainteresirani za tako delo, nam pošljite prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na zgornji naslov.
družini. Začel pa jo je njen oče, ki je bil tudi ustanovni predsednik PGD Repnje.
Priznanji župana so tokrat prejeli Tatjana Bizant, ravnateljica Zavoda osnovna šola Vodice, za zgledno sodelovanje z občino pri investicijah vzgoje in izobraževanja, Majda Podgoršek, patronaž-na medicinska sestra, za požrtvovalno opravljanje službe in skrb za kulturo v domačem okolju ter Hinko Rosulnik, turnski mežnar, organist in nekdanji poštar, za dolgoletno vsestransko sodelovanje na kulturnem področju in za skrb za sakralne objekte.
Občinsko plaketo pa so letos prejeli: Aleš Borčnik za izreden dosežek na športnem področju in za naslov svetovnega mladinskega prvaka v dvojicah v balinanju, Lado Koželj za dosežke na področju inovativne dejavnosti in Franc Ziherl za delo na kulturnem, družbenem in poklicnem področju.
Praznovanje ob občinskem prazniku bodo v Vodicah sklenili v soboto, 21., in naslednjo soboto, 28. septembra, s tradicionalnima gasilskima prireditvama. Andrej Žalar, foto: Gorazd Kavčič
V zvezi z ogrevanjem bodo morali skleniti še koncesijsko pogodbo, s čimer bo občina posle v zvezi z ogrevanjem predala podjetju Energetika Preddvor. Sicer pa so svetniki v županovem poročilu med drugim tudi slišali, kako napredujejo dela pri daljinskem ogrevanju na biomaso. Zaradi slabega vremena za kak teden kasni-jo, konec septembra pa bodo zagotovo končana. Tedaj bodo poskusno zagnali nov sistem ogrevanja, na katerega se je priključilo nad 95 odstotkov odjemalcev.
Sredi oktobra bo otvoritev, v novi kurilni sezoni pa se bodo v Preddvoru že greli na lesno biomaso.
Na seji občinskega sveta, ki je bila končana v pičlih dveh urah, so svetniki obravnavali še nekaj drugih tem: odločali so o delni povrnitvi stroškov za lokalne volitve v občini, dali soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda LTO Kokra in predstavnika občina v svetu zavoda (direktorje Robert Bauman, predstavnik občine Preddvor pa Marjan Ciperle), odločali o nakupu klavnice v Škofji
Loki, po hitrem postopku pa so sprejeli tudi odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine.
Mandat gre h koncu, pomembnejših tem sedanja občinska oblast ne bo več načenjala. Tudi sprejetje občinskega proračuna za naslednje leto prepuščajo novemu občinskemu svetu. Dan pred sejo občinskega sveta je župan Miran Zadnikar sklical predstavnike strank, ki so zastopane v občinskem svetu, da so skupaj analizirali dosežke sedanjega mandata. V prihodnjega se nadaljujeta dve veliki naložbi: kanalizacija, ki so jo začeli graditi že hkrati z daljinskim sistemom ogrevanja, in dograditev osnovne šole, za katero so še v fazi pridobivanja potrebnih dokumentov.
Danica Zavrl Žlebir
Nov kip v Aleji znamenitih Ločanov
Na predlog Združenja umetnikov Škofja Loka in Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka bo novo spominsko obeležje postavljeno v čast in
spomin Ivetu Šubicu.
Škofja Loka - Decembra lani je škofjeloški občinski svet sprejel odlok o Aleji znamenitih Ločanov, ki je podlaga za objavo razpisa o zbiranju pobud za postavitev spominskega obeležja ali drugega umetniškega dela. Na letošnji razpis je prispelo šest predlogov, občinski svet pa je sprejel predlog za postavitev spominskega obeležja akademskemu slikarju Ivetu Šubicu.
Akademski slikar Ive Šubic je zanesljivo najpomembnejši likovni umetnik druge polovice 20. stoletja na škofjeloškem območju. To, kar je Ivan Tavčar izrazil s pisano besedo, je Ive Šubic izrazil z ris bo in sliko. S samosvojim likovnim izrazom je slikal intimno resnico o zemlji in ljudeh, ki tukaj Živijo, Njegova dela izražajo globoko ljubezen in Spoštovanje do vsega živega, kar gaje obdajalo.
Še zelo mlad seje vključil v NOB, kije v njem pustila neizbrisen pečat, kar dokazujejo obsežni opusi partizanske grafike. Sicer je Ive Šubic slikar mehke poljanske pokrajine in rta zunaj trdih poljanskih kmetov. Večino svojega umetniškega dela je bil raz
pet med svojim ateljejem v Poljanah in umetniško delavnico v Škofji Loki. Ves čas svojega bivanja v Škofji Loki je aktivno sodeloval pri oblikovanju loške podobe, svetoval pri likovnih in drugih umetni ških stvaritvah, bil med glavnimi akterji ustanovitve Združenja umetnikov Škofja Loka ter si prizadeval za ugled Škofje Loke doma in po svetu.
V slovenskem slikarstvu je pustil velik pečat na področju štafelajnega slikarstva, grafike in ilustraci je, posebej pomemben pa je njegov delež, pri obuditvi tradicije freskoslikarstva. Za svoja dela je prejel številne nagrade z vsega sveta, ter najvišje stanovske nagrade v Sloveniji. Veliko je razstavljal doma in po Svetu, aktivno je sodeloval pri oblikovanju kulturnega življenja na širšem območju Škofje Loke. Leta 1993 je bil postluimno imenovan za častnega občana občine Škofja Loka, letos pa praznujemo 80-lel-nico njegovega rojstva. Z postavitvijo spominskega obeležja v Aleji znamenitih Ločanov bo tudi Občina Škofja Loka umetniku Ivetu Šubicu izkazala hva težnost in spoštovanje. Boštjan Bogataj
Svečanost na Jezercih pod Krvavcem
Krvavec - V nedeljo, 8. septembra, so organizirali Območno združenje Zveze borcev in udeležencev NOB Kranj, Krajevna organizacija Zveze borcev Cerklje na Gorenjskem, Skupnost borcev II. grupe odredov in skupnost borcev Gorenjskih odredov pri spomeniku na Jezercih pod Krvavcem spominsko slovesnost ob 61 -letnici ustanovitve Krvavške čete in 60-letnici bojev ob pohodu II. Grupe odredov z Dolenjskega preko Gorenjskega na Štajersko. Slavnostni govornik pri spominskem obeležju na planini Jezerca pod Krvavcem je bil Vinko Hafner, prisotne pa sta pozdravila Božo Janež iz Cerkelj in Polde Maček, predstavnik skupnosti borcev II. grupe odredov.
V kulturnem programu so sodelovali ženski pevski zbor Lipa Društva upokojencev Kranj pod vodstvom zborovodje Draguške Vlašič, recitatorji, in harmonikar osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj. Spominske slovesnosti seje udeležilo več kot 400 ljudi. Janez Kuhar
Srečanje slovenskih planincev
Osrednja prireditev ob Mednarodnem letu gora bo jutrišnje srečanje planincev iz vse države na Lisci nad Sevnico.
Slavnostni govornik bo predsednik državnega zbora Borut Pahor.
Ljubljana - Planinci so pripravili več spremljajočih prireditev. Danes bo na sevniškem gradu svečana seja upravnih odborov PZS in PD Sevnica z gosti, sta povedala Franci Ekar in Jože Prah na torkovi novinarski konferenci. Tam so govorili tudi o urejanju planinskih poti in nesrečah v gorah. Na Lisco se bo večina planincev podala z Brega, kjer bodo odprli Jurkovo pot.
Prisotne je
Slovenija je pretežno gorata dežela. Planinska društva povezujejo okrog 74.000 članov, vendar v gore zahaja precej več prebivalcev. Prihodnje leto bodo člani PZS proslavili že 110. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva in kamniške ter savinjske podružnice. Ugled v svetu bodo potrdili s prevzemom sedeža Alpskih držav Evrope. Doma je pomembna odločitev vlade, da sodeluje v aktivnostih ob letošnjem Mednarodnem letu gora, je ocenil mag. Franc Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije. Kot je poudaril Maksimilijan Mohorič, slovenska vlada financira kar 18 od 26 točk programa v Mednarodnem letu gora, ob ak-
tivnem sodelovanju PZS pa ga podpirajo tudi občine. Občina Sevnica bo gostila letošnje srečanje slovenskih planincev, ki bo 14. septembra na Lisci.
Taka odločitev ni naključna, saj Planinsko društvo Lisca Sevnica praznuje letos 100-letnico Jurkove koče in 50-letnico Tončkovega doma na Lisci ter 30-letnico šolskih taborov, je ugotovil predsednik Jože Prah. V društvu z okrog 700 člani so jubileje in Dan slovenskih planincev označili z ureditvijo Jurkove poti z Brega na Lisco, izdajo vodnika Izleti v sev-niško okolico ter razstavo starih planinskih fotografij na sevniškem gradu. Danes, v petek, 13. septembra 2002, ob 17. uri bo v
Predsednik PZS Franc Ekar (desno), predsednik PD Lisca Jože Prah (v sredini) in predsednik Komisije za planinska pota Tone Tomše (levo).
Ponovni rebalans proračuna
Na torkovi seji občinskega sveta Občine Žiri so svetniki sprejeli prostorsko ureditvene pogoje občine Žiri, program prostorskih sestavin, rebalans proračuna in odlok o pokopališkem redu.
Žiri - Sprejet je bil tudi Odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki je določeno z zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Od leta 1980 so posamezniki in takratna Krajevna skupnost Žiri solidarnostno vlagali v izgradnjo telefonskega omrežja.
V tistem času je bilo narejenih približno 1000 priključkov, za katere so morali posamezniki vplačati 2000 nemških mark, prav toliko je dala še krajevna skupnost, hkrati pa so morali opraviti še 50 delovnih ur. Župan Bojan Starman meni, da ne bo težav pri pridobitvi ustrezne dokumentacije, in upa na vrnitev sredstev po zakonu. Na seji je svetnik Milan Oblak podal predlog, da bi vrnjena sredstva namenili izgradnji ka-
belskega televizijskega sistema v Žireh. O tem svetniki ne morejo odločati, ampak se morajo do tega predloga opredeliti prav vsi končni upravičenci.
Svetniki so sprejeli že drugi rebalans proračuna občine Žiri za leto 2002. Potrebno ga je bilo sprejeti zaradi spremenjene dinamike sofinanciranje gradnje prizidka vrtca, saj so iz državnega proračuna dobili sredstva že v letošnjem letu in bo moral biti tudi
občinski delež ustrezno večji. Zaradi zamude pri pripravi projektov in pridobivanju soglasij s strani Družbe Republike Slovenije za ceste v letošnjem letu ne bo mogoče začeti z gradnjo mostu na Selu in avtobusnega postajališča.
Ob prehodu žirovske osnovne šole v devetletko, in posledično manj prijav za osemletko, kot so načrtovali, so se odločili za dodaten oddelek vrtca. Dodatno so sprejeli 24 otrok (30 jih je še vedno ostalo zavrnjenih), z rebalansom proračuna pa so za vrtec v te namene namenili dodatne tri milijone tolarjev. Dodatne štiri milijone so svetniki potrdili za asfaltiranje cest, dodatne štiri milijone in
pol pa je so namenili za ureditev Partizanske ulice.
Boštjan Bogataj
tem gradu svečana seja upravnih odborov PZS in PD Lisca, MDO Zasavje, Športne zveze Sevnica in vodstva tamkajšnje občine. Jutri, v soboto, 14. septembra 2002, ob 11. uri bo na Lisci osrednja slovenska prireditev ob Mednarodnem letu gora. Pričakujejo, da se bodo srečanja udeležili poleg planincev iz vse države in domačinov tudi člani vlade. Slavnostni govornik bo predsednik državnega zbora Borut Pahor. Na svečanosti, med katero bodo podelili priznanja PZS, bodo v kulturnem programu nastopili pisatelj Tone Partljič, mešani pevski zbor Lisca, Pihalna godba Sevnica, planinci iz OŠ Sevnica in Anita Str-gar na citrah. Na družabnem sre-
čanju bosta zabavala ansambel Savinja in pihalna godba.
Pohodnike bodo sprejeli na železniški postaji Breg, kjer bo ob 8. uri odprtje Jurkove poti. Po njej je dobri 2 uri hoda čez Razbor, kjer bo na ogled razstava o učitelju in pisatelju Blažu Jurku. Možni so tudi vzponi po daljših poteh iz drugih smeri. Za vozila bo dostop na Malo Lisco mogoč le s posebnimi dovolilnicami organizatorja. Na Lisci bo na voljo priložnostni žig, predstavili bodo izdaje Planinske založbe, projektno zasnovo slovenskega planinskega muzeja in druge zanimivosti. Organiziran bo tudi voden izlet z Lisce na Lovrenc.
Stojan Saje
Upokojenci za Dan starejših
Radovljica - Društva upokojencev in Zveza društev upokojencev občin Radovljica, Bled in Bohinj so že začela s prireditvami v počastitev 1. oktobra. Mednarodnega dneva starejših. Pripravili so več prireditev, ena takih prireditev bo razstava ročnih in slikarskih del ter barvnih fotografij starejših iz radovljiške, blejske in bohinjske občine. Razstava ročnih del bo v preddverju Linhartove dvorane v Radovljici, razstava likovnih izdelkov in fotografij pa bo v avli občine Radovljica. Otvoritev razstav bo danes, 13. septembra, ob 18. uri, na ogled pa bodo od pone-
deljka, 16. septembra, do petka, 20. septembra, med 8. in 16. uro. Razen teh razstav bo 1. oktobra ob 19. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici uprizoritev Goldonijeve komedije Sluga dveh gospodov, ki jo bodo zaigrali igralci gledališča Tone Cufar z Jesenic, isti dan pa bo tudi sprejem pri radovljiškem županu Janku S. Stušku. Na pokritem balinišču v Lescah bo 24. septembra balinarski turnir, 4. oktobra bo rekreacijski pohod v dolino Voje, med 14. in 17. oktobrom pa bo na kegljišču Društva upokojencev Radovljica meddruštveno tekmovanje v kegljanju. J.K.
Posebno priznanje domu Matevža Langusa
Ob krajevnem prazniku so pripravili tudi slikarsko kolonijo, v kateri je ustvarjalo osem
slikarjev amaterjev.
Kamna Gorica - Minuli konec tedna so v Kamni Gorici v počastitev krajevnega praznika potekali drugi Langusovi dnevi, posvečeni spominu na kamnogoriškega slikarja Matevža Langusa. Osrednja slovesnost je bila v soboto zvečer v Domu krajanov, kjer so podelili letošnja priznanja Sveta krajevne skupnosti. Prejeli so jih Društvo upokojencev Kamna Gorica, Kulturno društvo Kamna Gorica, Društvo strevcov možnaristov in Dom Matevža Langusa.
Kot je povedal predsednik Sveta KS Jože Skalar, je glavni namen in cilj Langusovih dnevov privabiti v Kamno Gorico čim več likovnih ustvarjalcev, športnikov in ostalih obiskovalcev. Izrazil je zadovoljstvo, da so krajani praznik -letos poteka ravno 210 let od rojstva Matevža Langusa - vzeli za svojega. Priznanja Sveta KS so iz rok Jožeta Skalarja prejeli predsednik Društva upokojencev Janko Pogačnik, predsednik Kulturnega društva Kamna Gorica Andrej Potočnik in najstarejši mož-narist Franc Smrekar v imenu Društva strevcov možnaristov. Posebno priznanje - sliko z upodobljenim starim domom - pa so podelili Domu Matevža Langusa, ki je v Kamni Gorici deloval štiri desetletja (od leta 1952) in kruh dajal več kot 40 domačinom. Priznanje je prejela direktorica Zvonka Ste tančic.
V kulturnem programu sta slovenske narodne pesmi ob sprem Ijavi citer prepevali Helena Vidmar in Melita Jelen, nastopili pa so tudi mladi člani kulturnega društva. Rdeča nit njihovega nastopa je bila povezava Kamne Gorice z vodo, ta tematika pa je vodila tudi udeleženec druge slikar ske kolonije. Na temo vode so ustvarjali Andreja Ropret, Draga
Soklič, Ljubo Soklič, Janka Vidmar in Polde Gros iz sekcije VIR Radovljica, pridružili pa so se jim tudi trije domači slikarji Marjan Rozman, Mito Šolar in Tone Kavčič. Vsi udeleženci slikarske ko-
lonije so slike poklonili krajevni skupnosti, prav tako kot tudi 108 otrok, ki so v soboto risali v Kamni Gorici. Kot zanimivost omenimo še, da so v soboto zvečer Kamnogoričani prvič imeli priložnost videti štiri originalne slike Matevža Langusa - gre za portrete - iz zasebne zbirke domačinov Fani in Marjana Kalana. V okviru praznika pa so že v petek odprli tudi prenovljeno lokalno cesto na Gabelo med KS Lancovo in KS Kamna Gorica.     Urša Peternel
KMETIJSKA TRGOVINA CEGNAR
Cegnar Franc s.p., Virmase 161, Škotja Loka Tel. 04/5132765
irtlklc razen
VELIKA AKCIJA -5% « v..
211, krmil in gnojil, za katere Imamo 2c ugodne cene:
- koruza i\Uli ki;
- ječmen 34,00/kg
- plenica 40.00/kg   ... in ostalo...
l.KPO VABLJENI NA AKCIJ«, KI TRAJA DO KONCA SEPTEMBRA I
Gimnazija je ponosna na dosežke letošnjih maturantov
Ta teden so na slovesnosti v kranjskem kinu Center podelili spričevala letošnjim maturantom Gimnazije Kranj in nagrade enajsterici, ki se je na maturi najbolje odrezala.
Kranj - Že stodruga generacija je končala šolanje na Gimnaziji Kranj. Letos je štela 225 dijakov četrtih letnikov, razen tega pa je maturo opravljalo še 52 slušateljev maturitetnega tečaja in 27 ostalih kandidatov. Ravnatelj mag. Franci Rozman jih je pohvalil, da so dobro opravili. Od 225 jih je 219 uspešno naredilo zrelostni izpit, torej so bili 97,8-odstotno uspešni.
Ravnatelj mag. Franci Rozman s cvetom letošnjih maturantov.
Kranjska gimnazija od državnega povprečja ne izstopa le po tem kazalcu, pač pa tudi po povprečni oceni na maturi, ki je bila 20,65, medtem ko je bilo državno povprečje 19,28. Nad slovenskim povprečjem so bile tudi ocene pri vseh treh glavnih predmetih. K letošnji bilanci uspeha pa pripomore tudi dejstvo, da ima šola kar deset odličnjakov. Enajsti pohvaljeni, ki ga omenjamo uvodoma, sicer ni zbral dovolj točk za odliko,
izkazal pa se je s stoodstotnim uspehom pri matematiki in to na višji ravni zahtevnosti. Taki matematiki so štirje: Tomaž Savli, Tina Tinkara Peternelj, Jaka Bobnar in Tilen Kusterle. Gimnazija ima tudi najboljša slovenska dijaka pri slovenskem in angleškem jeziku: pri materinščini je bil v državni konici Miha Zor, pri angleščini Miha Zavrl. Ista imena najdemo tudi med odlič-njaki, ki so z maturo zbrali od 30
do 34 točk. To so bili: Barbara Ulčar, Tilen Kusterle, Tina Tinkara Peternelj, Teja Balažič, Luka Ausec, Jaka Bobnar, Matevž Uranič, Miha Zor, Andraž Briški Javor (edini med deseterico je imel vsa štiri gimnazijska leta povprečno oceno 5,0) in Miha Zavrl. Slednji je na maturi dosegel vseh 34 možnih točk.
Preden so maturantje prejeli spričevala, s katerimi se bodo v prihodnjih dneh vpisali na želeno fakulteto, so prisluhnili programu, ki so ga dijaki pripravili sami. Maturantka Petra Zupan, predsednica šolske skupnosti, se je ozrla na minula šolska leta in se zazrla v neznano prihodnost, oba odličnjaka Miha Zor in Jaka Bobnar sta dokazal, da sta tudi odlična kitarista, Borut Slapar je bral poezijo, Miha Zavrl pa je skušal odkriti ključ svojega uspeha. Generacija letnika 1983 se je dokončno razšla. Ostajajo jim še obletnice mature. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
GORENJKA - GORENJEC MESECA
AVGUSTA 2002
Štajerc in Gorenjec
Tudi Leon Štukelj ni mogel mimo Bleda
Beno Fekonja
Matija Perne
Po izboru Gorenjca meseca julija je na vrsti že izid glasovanja v prvem krogu za Gorenjca meseca avgusta. V prvem krogu smo za predlagana kandidata za Gorenjca meseca dobili skupaj 69 glasov. 14 glasov ste namenili gorenjskemu Štajercu Benu Fekonji, kar 55 glasov pa Matiji Pernetu. Ker sta tokrat v igri imeni, ki sta vzbudili pozornost med bralci Gorenjskega glasa in poslušalci radijskih postaj, smo prepričani, da bodo naslednja glasovanja zanimiva.
Beno Fekonja ni Stajer'c v Ljubljani, ampak Štajer'c v Kranju. S svojo skupino sodelavcev, ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Fakultete za organizacijske vede, je letos že drugič pripravil Kranjsko noč, ki seje raztegnila kar na pet večerov in je ponovno na kranjske ulice privabila staro in mlado, v petih dneh pa smo našteli več kot 50.000 obiskovalcev. Štajerec, ki na številnih prireditvah, organiziranih v zadnjih dveh letih s pravim posluhom skrbi za lepe urice Kranjcev in Gorenjcev, ima v prihodnje še precej načrtov. Tudi postati Gorenjec?
Matija Perne iz Škofje Loke je kot prvi Slovenec prejel zlato kolajno na olimpiadi mladih fizikov na indonezijskem otoku Bali. Tokratna zlata kolajna pa ni prva v njegovi zbirki. Že lani je osvojil bronasto kolajno na olimpiadi kemikov. Fizika, kemija in matematika so ob jamarstvu in elektriki velike Matijeve ljubezni.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
V izboru sodelujejo v mesecu septembru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5,1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Ivanka Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur. Vrednostna pisma prejmejo: Erika Štamfelj, Lipce 12, 4273 Blejska Dobrava; Anton Pipan, Voklo 60, 4208 Šenčur in Pavla Demšar, Rudno 37, 4227 Železniki. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Janez Oblak, Dolenja Dobrava 13, 4224 Gorenja vas; Anica Treven, Pod Gozdom 1, 4201 Zg. Besnica; Uroš Frelih, Kebetova 18, 4000 Kranj; Primož Skumavec, Velesovska 2, 4208 Šenčur; Angelca Stanta, Puštal 92, 4220 Škofja Loka in Francka Pintar, Poljane 25, 4223 Poljane (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
PREJELI SMO_
Spoštovani g. župan!
Kar nekaj časa ze odlagam tole pisanje, ker so me druge zadolžitve odvračale od njega. Vendar pa je zadeva, o kateri vam želim posredovati svoje mnenje, še vedno zelo aktualna. Govorim o problemu pozidave območja Vok. Prav zdaj, ko je zaradi poplav ogroženih toliko ljudi na raznih koncih sveta, je to resnično moč osvetliti kot problem. O tem močvirnem predelu Preddvora je bilo že kar nekaj povedanega, tako v sami občini kot tudi zunaj nje. Kot strokovnjakinja, ki delam na področju ekologije vodnega okolja, sem vas in občinske svetnike že prepričevala o pomenu ohranitve Vok. Vendar pa sem iz razgovorov s člani Odbora za ohranitev Vok kot tudi iz dveh člankov v Gorenjskem glasu, v maju (zapis s seje občinskega sveta) in juniju (intervju z vami), spoznala, da še vedno vztrajate pri zazidavi tega občutljivega območja. Zato vam pišem, ker menim, da vas moram še enkrat opozoriti na nevarnosti takega posega.
Ker sem sodelovala pri izdelavi dokumenta Načrt urejanja povod-ja Kokre iz leta 1998, to območje kar dobro poznam. Sam dokument je bil zastavljen tudi z namenom, da občinskim ljudem olajša delo hi odločitve pri posegih v prostor. Sami ste v 8 letih županovanja nedvomno spoznali, da je voditi in udejanjati razvojno politiko v občini težko delo, ne navsezadnje tudi zaradi različnih pogledov in interesov. Vendar imate pri tem v pomoč vedno več zakonskih in strokovnih podlag. Prav NUP, dokument, ki ga omenjam, je namenjen taki pomoči na področju posegov v vodno okolje, saj je prvi primer celovitega pristopa k obravnavanju povodja, ki je bil izdelan v Sloveniji in odraz poglobljenega
razumevanja ter naprednega razmišljanja o trajnostnem razvoju in posegih v okolje. Verjamem, da je za vas dobil dokument pravo težo šele, ko se je v občini pojavil konflikt zaradi načrta pozidave območja Vok. Vendar pa iz vaših izjav sklepam, da sporočila iz NUP-a kot tudi ugovorov krajanov in strokovnjakov niste dovolj resno in odgovorno pretehtali. Saj drugače ne bi več vztrajali pri načrtovanju gradnje naselja, ne v manjšem ne v večjem obsegu.
Naj utemeljim to trditev še z nekaj ugotovitvami iz samega dokumenta. V poglavju vodni in obvodni biotopi je ugotovljeno, da so hudourniki značilni za pobočja pod Grintavci in Kalškim grebenom. Sem sodi tudi hudornik Suha, ki je že večkrat katastrofalno poplavljal, zato je stanje gozdne vegetacije v zaledju in vegetacije v obvodnem prostoru eden pomembnejših dejavnikov za preprečevanje in omilitev poplav. Vse močvirne površine v nižinskem delu imajo pomembno vlogo naravnega zadrževalnika vode iz zaledja. Celovita situacija o vodnem in obvodnem prostoru hudourniškega potoka Suha je predstavljena tudi na kartah:
- na karti hidrodinamičnih pojavov na povodju Kokre so označene pogoste poplave urbanih površin na spodnjem toku potoka Suha, zgornji tok pa je prepoznan kot erozijsko aktivno korito, kjer erozija napreduje;.
- na karti ekološke vrednosti vodnega in obvodnega sveta je ves del potoka Suhe do naselij označen kot predel z veliko ekološko vrednostjo.
Biti na čelu tistih, ki odločajo o razvoju občine, je odgovorna naloga. Pri tem vam je lahko še posebej v pomoč mnenje ozaveščenih krajanov, ki jim ni vseeno, kaj se z
Tudi v blejski kroniki ni prezreti svetovnega velikana v telovadbi vseh časov Leona Štuklja (1898 v Novem mestu). Na kratko omenimo, da je nosilec treh zlatih, ene srebrne in dveh bronastih medalj olimpijskih iger v Parizu (1924), Amsterdamu (1928) in Berlinu (1956), pri 36 letih pa je prenehal s tekmovanjem. Ob tej bogati športni karieri je prejel še najvišje odlikovanje MOK v letu 1987 na univerziadi v Zagrebu - bil pa še poseben gost predsednika J. Sa-maraneha na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti in povabljen tudi že v Sydney, sprejel je posebno priznanje ob 100-letnici v Novem mestu.
V maju leta 1921 seje prijavil na mesto tajnika takratne Zdraviliške komisije na Bledu s tem, daje poleg svojega dela prevzel še vadbo sokolskega naraščaja. V tem mu je priskočil na pomoč Emil Pure-bra, ki je bil pri roki tudi pri njegovi vadbi.
Kot sam zatrjuje, naj bi bil takrat predsednik Zdraviliške komisije Ivan Rus, trgovec, spominja pa se še dr. Andreja Ferjančiča, Polaka - moža slavne pevke Irme Polakove in lastnika gradu Kende. Pri delu pa mu je pomagal z nasveti blejski župan Hrvoje Tomec. Na Bledu naj bi bil takrat turizem še v začetkih, neorganiziran, zato
se mu ni manjkalo dela. Predvsem je organiziral evidenco zasebnih sob, njih oddajanje ter pobiranje zdraviliške takse. Pri tem mu je bil v pomoč upokojeni orožniški narednik Gliha. Vse goste je vpisoval v posebne knjige.
Spominja se kot dobrega gosta in posebneža ministrskega predsednika pri srbskem kralju Aleksandru Obrenoviču dr. Vladimirja Djordjeviča. Poznan je bil po svoji skoposti pa tudi potratnosti. Posebna Štukljeva naloga pa je bila pripraviti vse potrebno za čimslo-vesnejši sprejem pokrajinskega namestnika dr. Ivana Hribarja. To nalogo mu je poveril sam blejski župan Tomec.
Že v mraku so osvetlili Blejski grad. hotele, zasebne sobe s svečkami, lampijoni, saj so bili tega Blejci že vajeni še iz "starih" avstrijskih časov. Lahko bi menili, da je tu Štukelj malo zapostavil blejske sposobnosti v turizmu. Čolni so se nato napotili proti Hotelu Mallner, kamor seje pripeljal Ivan Hribar ob pozdravu zbranih domačinov. Štukelj omenja pripombe, ki so tedaj letele na Hribarja, ki je dotlej bil poslanik v Pragi, da se je pojavil v diplomatski uniformi. To naj bi izrabili njegovi nasprotniki v dnevnopolitičnem življenju. Vendar nalogo okoli sprejema je Štukelj kar do-
bro izpeljal. Ob koncu sezone je zapustil Bled, ko se je prijateljsko poslovil ob blejskih sokolov, dr. Janežiča in župana Tomca. Še pripomba Štuklja o stopnji takratnega turizma na Bledu - lahko trdimo, da je bilo njegovo mnenje vse prej kot pozitivno - enako pa je ocenjeval tudi ves slovenski turizem.
V povsem drugačnih okoliščinah je bil njegov drugi obisk na Bledu. Po njegovem izrednem uspehu - zlati medalji na OI v Parizu - in po velikih slavjih po vsej Sloveniji je bil povabljen na Bled h kralju Aleksandru, ki je takrat dopustoval v svojem dvorcu Su-vobor. Veliki župan dr. Vilko Bal-tič je sporočil v Novo mesto, da naj se pripravi na sprejem pri kralju na Bledu. Imel je težave, kot sam omenja - tako z obleko, saj ni imel primerne za sprejem na dvoru kot tudi s prevozom na Bled. K sreči mu je posodil Miloš Nagode sokolsko uniformo, ki mu je le za silo bila prikrojena - prevoz pa mu je poskrbela firma "Medic - Zanki". Spremljal pa ga je Miroslav Ambrožič. Na Bledu ga je sprejel adjutant Branko Pogačnik. H kralju ga je pospremil poročnik Darko Mažuranič. Kralj mu je čestital, se zanimal, kako je nastopal na olimpiadi, zatem pa mu je podal odlikovanje Red sv. Save V.
stopnje. Štuklju so vsi navzoči čestitali k odlikovanju, zatem pa ga je po krajšem odmoru kralj povabil na kosilo. Na kosilu so bili še baronica Hartvvig, hčerka ruskega poslanika na starem dvoru, in neki francoski slikar - katerega imena pa se Štukelj ne spominja. Po skromnem kosilu - kot pripoveduje Štukelj, je jedel le malo, pil vodo, govoril pa tiho, da si ga le težko razumel. Zato mu je ponavljal njegove besede Branko Pogačnik. Zatem je kralj vstal in po krajšem bivanju se je poslovil s stiskom roke, ko gaje pospremil v sprejemni adjutant general Ste-fanovič in Branko Pogačnik. In Štukelj je bil vesel, daje bilo tega protokolarnega srečanja konec in se odpeljal nazaj v Ljubljano.
Kot opisuje Štukelj, je bil kralj srednje visok, vitek, z izrazitim nosom in ščipalnikom. Govoril je tiho, ob nasmehu pa je bilo zaznati belino njegovih zob.
Štukelj se je kar oddahnil, ko je lahko zapustil dvorec "Suvo-bor" in se poslovil od kralja - kot je takrat zatrdil, mu je bilo to kar odveč. Kaže pa, da se je pozneje njegovo razpoloženje do "visoke" družbe le spremenilo, saj kot kaže je kar užival, pa naj si bo to doma ali v tujini, če je v družbi "višjih".
Božo Benedik
njihovim prostorom dogaja. Tudi kakšno dobronamerno strokovno mnenje je lahko pravi dar. Dojemanje vsebin, ki stojijo za besedama razvoj in napredek, se spreminja. To niso samo nove urbane površine in infrastruktura ter raba obnovljivih virov energije, pač pa tudi prepoznavanje in ohranjanje naravnih vrednot v prostoru. Vedno več je občin, ki so ponosne na naravno dediščino, posebnosti, ki izhajajo iz nje, pa tudi uspešno tržijo. Vodno bogastvo je eno od bolj privlačnih elementov te dediščine (dolina Temenice, krajinski park Lahinja, krajinski park Cerkniško jezero, Planšarsko jezero, Slivniško jezero, Smartinsko jezero. Škocjanske jame...). Tudi Preddvor uspešno ponuja jezero Crna-va, pa čeprav ni naravna znamenitost. Nedvomno je sprehod okoli jezera in v širšo okolico ena od privlačnosti, za katere občina že ve, da je njen dolgoročni razvojni potencial. Gradnja naselja na območju Vok, ki je sedaj del sprehajalnega območja in še diha po naravnih zakonitostih, pa je vse prej kot pametna in odgovorna poteza. Glede na vse okoljske spremembe, ki se dogajajo na globalnem nivoju, je tak okoljski poseg povsem nesprejemljiv.
V upanju, da boste s svojimi sodelavci še enkrat pristopili k odločanju o primerni lokaciji za nove stanovanjske kapacitete vas pozdravljam in vam želim obilo modrosti pri odločanju ter uspešno delovanje.
Predsednica Društva ekologov Slovenije Mag. Olga Urbane - Berčič
Prireditve na Bledu
Odgovor na članek v Gorenjskem glasu.
Zanimanje za prireditve na Bledu je izjemno veliko, zato je veliko prireditev uvrščenih v program naknadno, ker vloge za prijavo prireditve prispejo šele po tem, ko je že izdelan koledar prireditev. V primeru koncerta Deškega zbora iz St.Petersburga, ki je potekal v zaprtem prostoru, smo spregledali možnost, da bi druga prireditev, ki je v okviru Festivala Sik Fest Bled 2002 ob isti uri potekala na prostem, zaradi glasnosti lahko motila izvedbo koncerta. Zal se je zgodilo prav to, za kar se vsem prizadetim še enkrat opravičujemo.
Da do takih neljubih dogodkov v prihodnje ne bi več prihajalo, sem zahteval, da prireditveni svet, ki deluje na občini Bled, izdela in potrdi pravilnik o organizaciji prireditev na Bledu. V pravilniku bo določen način prijavljanja vseh prireditev, pogoji, ki jih bodo morali organizatorji izpolnjevati pri organizaciji prireditev, način pri javljanja ognjemetov, določiti lo-
kacije za prireditve ipd. Z določili pravilnika bodo vsi organizatorji prireditev na Bledu pravočasno obveščeni.
Ob tej priložnosti bi radi še pojasnili, da smo trajanje prireditev na prostem omejili na 23. uro na priporočilo blejskih hotelirjev in sicer zaradi pritožb gostov v blejskih hotelih.
Župan Občine Bled mag. Boris Malej
Prešernova hiša - kot barka po brodolomu
Dobesedno tako izgleda zdaj, ko so nazaj obesili polkna na "prenovljena" okna. Pred tem prizorom je nameščena tabla z imeni izvajalcev in nadzornikov in s pripisanimi kraticami, ki naj bi označevale njihovo visoko strokovnost. Prav ob tem sem se zamislil in zaključil, da je tam nekaj odveč. Pred imeni gospe Pamič in gospoda Peršolja je napisano: strokovni nadzor. Nadzor že, oporekam pa navedbi, da je tam prisoten strokovni nadzor. Človek se samo zgrozi ob misli, da se to v današnjem času lahko zgodi. Neverjetno, da ima nekdo z visoko-zvenečimi nazivi lahko nas Slovence, posebno pa tukajšnje domačine, za take bedake.
To, kar se dela zdaj pri obnovi Prešernove hiše v Vrbi, je z gledišča strokovnosti, za izvajalce in spomeniško varstvo žalostno spričevalo. Trdim in tudi gospe Lebno-vi sem osebno že povedal, da spomeniško varstvo samo prepoveduje, težko pa se zgodi, da tudi kaj pametno svetuje. Zato se je zgodilo, kljub možnosti, da bi se okna obnovila z naravnimi deli, da so zdaj kamniti deli pomazani in zamazani z nekim sintetičnim materialom. Ne barva, niti trdnost ne bo obstala, kar se že lahko opazi na prvih razpokah. Polknice so obešene na moderne nasadila za žalu-zije, katera so v osnovi pocinkana in nato s črno barvo popackana. Podložne ploščice pri nasadilih so na kamniti okvir s tremi križnimi vijaki privita. Nasadila so odmična brez potrebe in skr i vijena tako, da polknice štrlijo na ven in so že zdaj grdo povešena in zato pravim, da hiša izgleda kot barka po brodolomu. Zato se sprašujem, kdo to nadzoruje in kdo prevzema tako štamparijo za strokovno. delo? Kdo si sme dovoliti take posebej, da je na zunanje stopnišče, kjer je bila vedno deska zdaj vgradil kamen in to z nekim novim vzorcem. Prej je bila zgoraj kamnita plošča Z ravnimi robovi. Kamniti deli so za nameček še preozki. Kdo si je dovolil na vzhodni strani hiše lepo, veliko okno s kovano mrežo izkopati in na novo vzidati majhno okence, ki nima ne primerne oblike ne pravilno razdeljenih prečk
pri gavtrih in še eno okno je izdelano na novo iz starega, luknjastega, že večkrat uporabljenega kamna. Zanima me, g. Lebnova, če ste vi to dovolili in si vam drznem svetovati, da imate zdaj izredno priložnost nekaj prepovedati. Ob tej priložnosti vam tudi povem, da so bili za taka dela, ki se zdaj izvajajo v Prešernovi hiši, vedno strokovnjaki "mali" ljudje in da so se domačini še vedno za svoj kraj najbolj sami zavzeli. Za primer vam povem, da imamo pri nas kovaškega mojstra, ki še vedno po starem izdeluje izjemne stvari in bi bilo zelo pametno, da bi strokovnjaki izkoristili to možnost.
Dejstvo je, da so iz dogajanja bili izključeni delavci jeseniškega muzeja, da so odgnali iz gradbišča g. Resmanovo iz Občine Žirovnica, le župan naj bi nemoteno prihajal na oglede. Ne morem verjeti, da se ne bi zavedal, da je udeležbo ali svojo prisotnostjo že večkrat podprl "sumljive projekte". Eden teh je tudi Janšev čebelnjak na Breznici, pa še kaj bi lahko navedel. Ne se tolažiti, da je dal "žegen " na ta načrt sam gospod Peterle kot predsednik Čebelarske zveze. Vzemite v premislek misel g. Ježa, ki je zapisal... a povsod, kjer je zraven Lojze Peterle... se mora hiša prej ali slej zrušiti.
Pavel Bešter, Selo, Žirovnica
Ali rokovski koncert sodi v središče Bleda
V članku z naslovom Ali rokovski koncert sodi v središče Bleda (Gorenjski glas, torek, 27. avgusta 2002) so bila podana nekatera dejstva, predvsem s strani ga. Eve Štravs Podlogar in g. Toneta Vidi-ca, ki ne ustrezajo resnici in so bila očitno izrečena z namenom škodovati Klubu študentov Bled in blatenju imena prirt 'ditve ŠIK FEST Bled 2002.
Najprej bi razjasnil trditev, da smo se študentje čutili prikrajšane zaradi omejitve prireditve na enajsto uro v soboto in deseto v nede Ijo. Odločitev občine smo sprejeli Z obžalovanjem, vendar se zavedamo težavne vloge občine pri koordiniranju različnih interesnih sfer na Bledu. Res pa je, da so mnogi obiskovalci glasno izražali svoje nezadovoljstvo ob tako zgodnji prekinitvi prireditve.
Če preide m na trditev gospoda Vidi ca, ki da je ogorčen glede na zvrst glasbe in čas koncerta, ter da kaj takšnega v dvajsetih letih turističnega dela ne pomni, mu očitno spomin ne seže niti do letošnjih Blejskih dnevov, ko je "rokovski koncert" trajal do I. ure jutra j. Tudi pritožba o tem, da so imeli številni gostje zaradi jakosti glasbe uničena kar dva počitniška dneva je smešna. Očitno se ti gostje odpravijo spat že krepko
pred deseto uro, utrujeni od razmetavanja velikanskih količin denarja na mnogoštevilnih blejskih prireditvah.
Dejstvo, da so turistični delavci skušali prireditev pisno preprečiti, govori samo zase o odgovornosti le-teh, da so se zganili le nekaj dni pred prireditvijo, za katero se je vedelo že nekaj mesecev.
Tudi ob naravnost smešnih trditvah gospe Štravs-Podlogar o tristotih poslušalcih koncerta in trpečih tisočih gostov se lahko samo čudimo, kako so gostje lahko vzdržali "divje rokovske ritme" na Blejskih dnevih.
Tako v soboto kot nedeljo lahko obisk merimo v tisočih, v nedeljo je bila izbrana skupina The Stroj ravno zaradi svoje glasbe, ki je zaradi svoje prvinskosti dostopna kar najširšemu občinstvu, ter ne postavlja nikakršnih jezikovnih preprek tujim obiskovalcem, ki so to dokazali s svojim obiskom koncerta.
Seveda pa bi "prva dama blejskega turizma " rada uporabila preizkušen recept za pokopavanje blejskih prireditev, s tem, da se jih prestavi na Pristavo, t.i Hišo duhov. Vsi vemo, kaj se je zgodilo s prireditvijo Okarina folk festival.
Poraja se vprašanje, ali je namen blejskega turizma v tem, da služi za Blejce, ali namen Blejcev, da služijo turizmu. Kot kaže, je samo še vprašanje časa, ko bodo turistični delavci strpali Blejce v rezervat, da s svojo prisotnostjo ne bodo motili "visokih" gostov.
Zaradi sovpadnosti koncerta na promenadi s koncertom v cerkvi smo bili pripravljeni svoj koncert prekiniti za čas trajanja nastopa deškega zbora, če bi ga potem lahko podaljšali za eno uro, da bi bil nastop zagotovljen vsem glasbenim skupinam, ampak o tem gospa Štravs-Podlogar ni hotela niti slišati, in poraja se občutek, da je hotela incident celo namerno izzvati, da bi tako onemogočila našo prireditev. Kljub taki aro-ganci smo zmanjšali jakost nastopajočih za čas nastopa dečkov, ter naredili polurno prekinitev, kar je bilo tudi vse, kar smo lahko storili zaradi natrpanega urnika. Ultimatu gospe Štravs-Podlogar o brezkompromisni prekinitvi našega koncerta od 8.30 do 10. ure pač nismo mogli ugoditi, saj bi s tem uničili večer tisočerim obiskovale em ŠIK FEST-a.
Upam, da bo to pismo vsaj malo razjasnilo vzroke za očitno pomanjkanje kakovostnih prireditev na Bledu, saj posvečeni krog blejskih turističnih delavcev z. veliko skrbnostjo in presenetljivo učinkovitostjo onemogoči vsak poskus oživljanja te tako "občutljive jezerske sklede."
Klub študentov Bled Klemen Pangerc
PETEK, 13. SEPTEMBRA 2002
6.05 Teletekst TV Slovenija
6.25 Kulturna kronika
6.30 Odmevi
7.00 Dobro jutro
9.00 Poročila, šport, vreme
9.05 V znamenju dvojčkov, lutkovna nanizanka
9.15 Potujoči škrat
9.40 Na liniji 10.15 Dober tek vam želi Tracy-nn iz Jamajke 10.30 Oddaja za otroke 10.45 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor
11.10 Dosežki
11.30 Resnična resničnost
12.00 Svlvia, nemška nanizanka
13.00 Poročila, Vreme, Šport
13.15 Videostrani
13.25 Prisluhnimo tišini
13.55 Vsakdanjik in praznik
15.00 Prvi in drugi
15.20 Osmi dan
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Mladi virtuozi
17.05 National Geographic, ameriška
dok. serija 18.00 Marko, mavrična risbica, risana
nanizanka 18.10 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme
19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Rovvan Atkinson: Bean pred Bea-nom
20.30 Čudovita si,
angleška nadaljevanka 21.20 CikCak
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.05 Sedem dni, ameriška nanizanka 0.55 National Geographic, ameriška
dok. serija 1.40 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka
2.10 Sternbergovi. nemška nanizanka
2.55 Kuduz, bosanski film
4.50 Športni film
5.15 Vsakdanjik in praznik
6.20 Orion
7.10 Teletekst TV Slovenija 7.30 Videostrani - Vremenska panorama 8.00 TV Prodaja 8.30 Videostrani - Vremenska panorama 9.05 Dobro jutro 11.05 Videostrani - Vremenska panorama 14.55 TV Prodaja 16.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Sternbergovi, nemška nadaljevanka 18.00 Čudež, danski film 19.15 Videospotnice 20.00 Sprehod z zverinami, angleška znanstvena serija 20.50 Krotilec Mortant, avstralski film 22.35 Praksa, ameriška nanizanka 23.15 Najstrašnejši umor, angleška nanizanka 23.45 Iz slovenskih jazz klubov 0.40 Videospotnice, ponovitev
10.50 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 11.40 TV Prodaja 12.10 Svilene sence, ameriška nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV prodaja 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija 16.55 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springer-ja, pogovorna oddaja 20.00 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 20.50 Angel, ameriška nanizanka 21.40 Ellen, ameriška nanizanka 22.10 Moške zadeve, ameriška nanizanka 23.00 Žametne noči, an-gleško-ameriški film 1.10 Raj, erotična serija
9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitve 10.55 Med ljubeznijo in sovraštvom, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Emino življenje, ameriška nadaljevanka 14.10 Varuhi luke, avstralski nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Taktični napad, ameriški film 21.40 Kameleon, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.20 24 UR, ponovitev
čas 21.00 Dok. film - Pionirji (The Pioneers) 21.30 Iz olimpijskih krogov OKS 21.40 GTV Priporoča IV 21.45 Gorenjska TV poročila 1855 22.00 Petkov večer z Mitjo Grmovškom, Večer NZ glasbe, kontaktna oddaja 23.00 Poletne Kanonade v Kranju HHokej 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1855 00.00 Zdaj pa res ne morem več, Bom kar ugasnu... Hardcore Network do 1.00 1.00 Videostrani GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer dežela, promo spot 20.04 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.20 Noč na plaži, zabavno glasbena prireditev v Simonovem zalivu pri Izoli v organizaciji TV Primorke 21.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.05 Premiera na DTV: Ljubeljske dirke, narodnozabavni spot ansambla Mirko s prijatelji 22.15 Srečanje upokojencev in žuapnov Gorenjske v Komendi, premiera 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtvŽIokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo
IMPULZ CATV KAMNIK
:... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz
6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Deček spoznava svet, otroška nadaljevanka 9.25 Risanka 9.50 Gasilec Samo, risanka 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.20 Pravica do rojstva, nanizanka 13.10 Halo, Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Mokro zlato, ameriški film 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Hrvati v Italiji 17.30 Hrvaška danes 18.00 Pionirji egiptologije, dok. serija 18.30 Glasba 19.00 Kviz 19.15 Male skrivnosti Podravke 19.30 Dnevnik 20.05 TV Bingo. kviz 20.50 Naše malo mesto, hrvaška serija 21.55 Zvočni udar 23.00 Meridian 16 23.35 Grobi jezdeci, ameriški film 2.35 Vse za Johna, dok. film 2.25 Včeraj, danes, jutri, italijanski film 4.05 Umor kitajskega kockarja, ameriški film 5.50 Pionirji egiptologije 6.15 Čarovnija 7.05 Glasba
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program 7.55 Varuška 8.20 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.40 Super-man 9.30 Herkules 10.10 Kaisermuhlen blues 11.00 Otroški program 12.45 Formula 1, trening 14.05 mali dinozaver 14.15 Speed trophy 14.20 Pinky in Brain 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Superman 16.30 V sedmih nebesih 17.15 Čarovnica Sabrina 17.40 Faktor X 18.30 Prijatelji 19.00 Will & Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Milijonski show 21.10 Igra, ameriški film 23.15 Skrivališče, ameriški film 0.55 Nevarno zaupanje, ameriški film 2.25 Morski pes, mehiški film 3.55 Smrt v rdečem jaguarju, ameriški film 5.25 Korak za korakom 5.55 Dreams
14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Večer z Natašo in Juretom
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 V sedlu 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska prodaja 14.20 Inline hokej, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Potovanja z Janinom 17.20 Štiri tačke 17.50 Bonanca, nanizanka 18.50 Automobille 19.00 Pokemoni, risani film 19.30 Risanke 20.00 Pod zidano marelo 21.30 Ves ta bes, ameriški film 23.30 Reporter X 0.00 TV Prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1855 19.15 Kam ta konec tedna, kažipot 19.20 PTP, tedenski pregled, 115 19.30 Iz olimpijskih krogov - OKS 19.40 TA Dober dan predstavlja, nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX - veselo v poletni
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Aktualno 6.15 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.04 Aktualno: Razgled s Triglava 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Dr. Petek: Pomen zdrave, varovalne prehrane, Andreja Krt Lah, dr. med. 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Veterinar na obisku - mag. Nina Korene, dr. vet. med.: Pitanje prašičev 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno: Minute za Obrtno zbornico Radovljica 17.00 Aktualno: Ženske v lokalni politiki 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Aktualno: ponovitev Veterinar na obisku 19.40 Oglasi 20.00 Glasbeni večer 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta tedne na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Radio Pirat 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutra je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.30 Zmajčkov mozaik 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav. Kranj in Sora - RADIO ŠTAJERSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Go-dan 9.20 Gremo na potep: Ribnica 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 MK - GEA 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 Novice 11.10 Relax 11.20 Akcija Mercator pika kartica 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Oglašanje in AVTO HI-FI 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo -GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Pred občinskim praznikom v Občini Cerklje
SOBOTA, 14. SEPTEMBRA 2002
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program
99.5 MHz   100.2 MHz   104.8 MHz
www.rgl.si
7.05 Teletekst TV Slovenija 7.25 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Modro poletje,
španska nadaljevanka 9.00 Slovenska ljudska pesem 9.05 Arčibald, risana nanizanka 9.20 Male sive celice, kviz 10.10 Dober tek vam želi Tracy-Ann iz
Jamajke
10.20 Na liniji, oddaja za mlade 11.00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nadaljevanka 11.30 Radio aktivnosti, kanadska nanizanka
11.55 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Mostovi
13.40 Študentska ulica, oddaja za študente
14.15 Ceste mojega otroštva, španski film
16.00 Pipsi, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpe-Donava-Jadran 17.15 Ozare
17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Legende morja, francoska dok. serija
18.15 Palček David, risana nanizanka 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Glasbena ogrlica
21.00 Beli konjiček, koprodikcijska nadaljevanka
21.30 Parada plesa
21.50 S plavajočo hišo po reki: oddaja TV Koper - Capodistria
22.20 Poročila, šport, vreme
22.55 Moške zadeve,
angleška nadaljevanka 0.30 Fantje črnega kroga, ameriški film 2.15 Legende morja, francoska dok. serija
2.40 Alpe-Donava-Jadran 3.10 Varljivo sonce, francosko-ruski film
5.20 Beli konjiček, koprodukcijska nadaljevanka
6.15 Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev
7.10 Teletekst TV Slovenije 7.30 Videostrani - Vremenska panorama 8.00 TV Prodaja 8.30 Videostrani - Vremenska panorama 10.25 Murphy Brown, ameriška nanizanka 10.45 Enciklopedija znanja 11.05 Velika otročaja, angleška nadaljevanka 11.30 Štafeta mladosti 12.20 TV prodaja 12.50 Ima-go Sloveniae 14.45 Grand prix v atletiki - finale, prenos 18.00 Quo vadiš, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 Poirot: Zlo pod soncem, angleški film 21.40 Glem-bajevi, hrvaška nadaljevanka 22.20 Praksa, ameriška nanizanka 23.05 Sobotna noč 1.05 Videospotnice, ponovitev
10.20 TV prodaja 10.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.10 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.00 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 15.50 Film stoletja: Goli v sedlu, ameriški film 17.30 Xena, ameriška nanizanka 18.20 Herkul, ameriška nanizanka 19.10 Simpatije, ameriška nanizanka 20.00 TV kriminalka: Polnočni mož, kanadski film, 2/2 21.40 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 22.30 Poslednji tabu, ameriški film 0.15 Ekstra magazin, ponovitev
8.00 TV prodaja 8.30 Ringa - Raja: 8.30 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 8.55 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.05 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 9.30 Pujsek Zlatko, sinhronizirana risana serija 9.40 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 10.05 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 10.15 Knjiga o džungli, sinhronizirani risani film 11.10 Mali helikopter, sinhronizirana risana serija 11.20 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 12.10 Providence, ameriška nanizanka 13.00 Formula 1, prenos treninga 14.05 Naša vojna, kanadski film 15.50 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.40 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.30 Ah in oh, ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Filmski hit: Igra, ameriški film 22.20 Glasba mojega srca, ameriški film 0.30 Za kulisami kviza Lepo je biti milijonar, dok. oddaja 1.30 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Princ in berač, risani film 10.00 Iskri vranec, risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 Čestitke iz domače skrinje 13.30 TV prodaja 14.00 Pod zidano marelo 15.30 Inline hokej 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu 16.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža 17.00 SQ Jam 18.00 Spidi in Gogi show 19.00 Risanke 19.30 Wai Lana joga 20.00 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 21.00 Anikino obdobje, drama 23.00 Moč polnega življenja 23.30 TV razglednica 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
:... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila, 1855 19.15 Iz arhiva GTV 19.45 PTP, obzornik, 115 19.55 GTV priporoča II 20.00 Dediščina sončnih bogov, 1. del dok. oddaje 20.30 Drugačne zvezde, 1. del - Sahara 21.00 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.15 Predstavljamo predsedniške
kandidate, Zmago Jelinčič - Plemeniti 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila, 1855 22.00 Zeleni vodnik -mačehe 22.30 Noč na plaži - pon. 1. oddaje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila, 1855 00.15 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 GTV jutri, 24 ur TTX ŽBody:SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
... Video strani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer dežela, promo spot 20.04 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.20 V spomin na 11. september prikazujemo: eksperiment: Globina 20.21 Dokumentarni film Draga Paplerja iz serije: Soseske sopotij - New York 1999 21.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 21.30 V spomin na 11. september prikazujemo: Eksperiment: Globina 21.31 Svetloba, dokumentarni film 21.42 Žar noči, dokumentarni film 21.51 Deželne novic e- infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 Premiera na DTV: Ljubeljske dirke, narodnozabavni spot ansambla Mirko s prijatelji 22.15 Kasaške dirke na Brdu 2002, premiera 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
ŽBody:OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtvŽIokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Kdo so to upokojenci 9.50 EPP 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.30 Poletje v Kranju 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.40 TV Koledar 7.50 Otroški program 8.45 Herbie 9.30 Zgodbe 10.00 Poročila 10.05 Škandal v letu 1920, ameriški film 11.35 Risanka 12.00 Poročila 12.15 Govorniški oder 13.05 Prizma 14.00 Korenine 14.35 Oprah 15.20 Poročila 15.30 Konjeniki, ameriški film 17.50 Zlata dekleta, amer. nanizanka 18.15 Hrvaški glasbeni program 18.45 Pisani svet 19.00 Biblija 19.15 Popaj 19.30 Dnevnik 20.05 Dolgo, toplo poletje, magazin 21.00 Dečki in deklice, ameriški film 22.30 Poročila 22.40 Stoletje zabavne glasve 23.30 Nočni program
AVSTRIJA 1
3.55 Smrt v rdečem jaguarju, ponovitev filma 5.25 Korak za korakom 5.55 Otroški program 12.00 Povsem mirni, povsem življenjsko 12.45 Formula 1, trening 14.15 Poletni SP v smučarskih skokih, prenos 16.35 Q3 Austria Top 40 17.30 Streetlive 18.00 Nogomet 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Lepo je biti milijonar 21.15 Ljubezen ima dva obraza, ameriški film 23.15 Prava McCoy. ameriški film 0.55 Igra, ponovitev filma 2.55 Jerry Broadwayu, nemški film 4.20 Q3 Austria Top
AVSTRIJA 2
4.45 Dovrodošla, Avstrija 6.25 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Trgovec s pticami, nemška komedija 10.55 Sončni fant, ameriški film 12.45 Zakladi sveta 13.00 Čas v sliki 13.10 Pustolovščina v Grand hotelu, avstrijska komedija 14.35 Dvajset deklet in prfoksi, nemška komedija 16.25 Alpe- Donava-Jad-ran 16.55 Religie sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.45 Ljudksi odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ko glasba zaigra. .21.45 Čas v sliki 21.55 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.25 Škandal, komedija, 1 /3 23.55 Čas v sliki 0.00 Labod, ameriški film 1.45 Pogled od strani 1.50 Alpe-Donava-Jadran 2.20 Ozri se po deželi 2.55 Ljudski odvetnik 3.30 Sončni fant, ponovitev filma
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme,
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.15 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.20 Aktualno 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Tednik občine Naklo 11.40 Oglasi 12-00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Aktualno: Beseda mladih 13.40 Oglasi 13.50 Aktualno: Podarim dobim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice in pogled 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Aktualno: Duhovni razgledi 19.00 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Aktualno 19.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.05 Glasbena oddaja: Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta tedne na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 23.40 Oglasi
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan, ponovitev 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Aktualno 9.30 Sobotni kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 20.00 Radio jutri 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program
IV
Gama mm
najbolj športna frekvenca
NEDELJA, 15. SEPTEMBRA 2002
7.40 Teleteskt TV Slovenija
8.00 Živ žav: V deželi palčkov; Roli poli
oli; Tabaluga, otroška oddaja 9.50 Pihalni orkester železarjev Ravne 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper -
Capodistria 10.55 Orjaki, angleška dok. serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja,
oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Potovanje predaleč, dok. serija 14.25 Rovvan Atkinson: Bean pred
Beanom, angleška oddaja 14.55 Srečno, Kekec, slovenski film 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV
Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16.55 Vsakdanjik in praznik 18.05 Domače obrti na Slovenskem,
dok. oddaja 18.35 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.40 Večerni gost:
dr. Marko Milosavljevič 22.40 Poročila, Šport, Vreme 23.15 Humanistika 23.50 Pokrajina v megli, grški film 1.50 Domače obrti na Slovenskem,
ponovitev ' 2.20 Ushuaia, francoska dok. serija 3.05 Najstrašnejši umor, angleška
nanizanka 3.35 Slepa boginja,
norveška nadaljevanka 4.30 Vsakdanjik in praznik 5.50 High five, športni film
7.10 Teletekst TV Slovenija 7.30 Videostrani - vremenska panorama 8.00 TV Prodaja 8.30 Videostrani - Vremenska panorama 10.55 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 11.20 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 12.10 Akademski pevski zbor Tone Tomšič 12.40 TV prodaja 13.10 Pot prijateljstva, koncert v spomin na 11. september 2001 15.55 Šport 17.50 Speedway za grand prix, posnetek iz Poljske 19.15 Videospotnice 20.00 Ushuaia, francoska dok. serija 20.50 Mur-phy Brown, ameriška nanizanka 21.10 Homo turisticus 21.30 Slepa boginja, norveška nadaljevanka 22.25 Slovenski baletni večer 22.40 Koreografije za glasbo Slavka Osterca 23.30 Videospotnice, ponovitev
9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 10.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.10 Mladi in nemimi, ameriška nadaljevanka 14.00 Begunec, ameriška nanizanka 14.50 Film stoletja: Navaronski topovi, ameriški film 17.30 Princesa, ameriški film 19.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 20.00 Družinski film: Beethoven, ameriški film 21.35 Samo za ženske, ameriška nadaljevanka, 2/3 22.45 Nora bolnica, ameriški film 0.25 Dannvjeve zvezde, ponovitev
POP TV
8.00 TV Prodaja 8.30 Ringa - Raja: 8.30 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 8.55 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 9.20 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.30 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 9.40 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 10.05 Pujsek Zlatko, sinhronizirana risana serija 10.15 Heidi, sin-honizirana risana serija 11.10 Mali helikopter, sihronizirana risana serija 11.20 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 12.10 Pot v Kalifornijo, ameriška nanizanka 13.00 Bette, ameriška nanizanka 13.30 Moja boš!, ameriška nanizanka 14.00 Formula 1, prenos dirke za VN Italije 16.00 Moja boš!, ameriška nanizanka 16.30 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.30 Samo domov ne, ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Miss Slovenije, prenos finalnega izbora 22.00 Športna scena 22.40 Točka izginotja, ameriški film 0.20 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Princ in berač, risani film 10.00 Spidi in Gogi show 11.00 Za vas in mesto 12.00 V sedlu 12.30 Iz domače skrinje 14.00 Sijaj 14.30 TV prodaja 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Iskri vranec, risani film 17.30 TV razglednica 18.00 Štiri tačke 18.30 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 19.30 Risanke 20.00 Reporter X 20.30 Alfi med prijatelji, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Knjiga 22.00 Tvoj problem 22.30 Automobille 23.00 Naš vrt 23.30 Dok. oddaja 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 8.00 Predstavitveni spot GTV 8.05 GTV priporoča I 8.15 Gorenjska TV poročila, 1855 8.30 PTP - 115 8.45 Bordanje - film produkcija Opus design 9.45 S srečanja gorenjskih upokojencev 10.15 Aktualno -Ime rože (z otvoritve v Kranju) 10.30 Zeleno vodnik, mačehe 11.00 Župan pred kamero; Miran Zadnikar 12.00 Kuhajmo skupaj, 1. del 12.15 SEM 1. povzetek -oddaja R Klariča 12.45 Koncert nedeljskega 14.16 Videostrani gtv, panoramska kamera 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1855 19.15 Kam ta konec tedna, kažipot 19.20 PTP, tedenski pregled, 115 19.30 Iz olimpijskih krogov -
OKS 19.40 TA Dober dan predstavlja, nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX - veselo v poletni čas 21.00 Dokumentarni film - Pionirji (The Pioneers) 21.30 Iz olimpijskih krogov OKS 21.40 GTV priporoča IV 21.45 Gorenjska TV poročila 1855 22.00 Petkov večer z Mitjo Gr-movškom, Večer NZ glasbe, kontaktna oddaja 23.00 Poletne Kanonade v Kranju 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1855 24.00 GTV jutn, prelistajte teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.04 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.20 Predstavljamo: Občina Komenda 20.40 33. redna seja občinskega sveta občine Vodice 20.50 25. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka ,21.00 Pravljični svet gob v objektivu kamere Dušana Mariniča 21.20 Pogovor v studiu o videoprodukciji Dušana Mariniča, voditelj: Igro Saksida, Vkel 21.30 V glasbi in sliki Toneta Mlakerja: Čudovita narava jeseni 21.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 Premiera na DTV: Ljubeljske dirke, narodnozabavni spot ansambla Mirko s prijatelji 22.15 Čipkarski dnevi v Železnikih 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05 KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 -ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtvŽIokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.30 TV koledar 7.40 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Hollywoodske norčije, ameriški film 11.40 Športne igre mladih 12.00 Opoldanske novice 12.15 Plodovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 Črno belo v barvah 14.45 Nezemljan v družini 15.10 Note, notice, glasbena oddaja 15.40 Iz sveta razvedrila 16.15 Oprah 17.00 Poročila 17.20 Jack in Jill 18.05 Rojeni med divjimi živalmi 18.30 Zlata dekleta 19.00 Zadnji dan 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Rožnati panter vrača udarec, ameriški film 21.45 Glasba 22.00 Tišina prosim!, kontaktna oddaja 23.00 Poročila 23.10 Razdvojena družina, ameriški film 0.40 Modra nota, francoski film
AVSTRIJA 1
5.10 Povsem mimo, povsem življenjsko 6.00 Otroški program 9.15 Formula 1, ogrevanje 10.10 Rocket man, ameriška komedija 11.35 Nogomet 12.05 Športni pregled 12.30 Mož Dolomitov 2002 12.50 Formula 1, dirka za VN Italije 16.00 Nogomet 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Mož z železno masko, film 22.25 Columbo: Spomenik za večnost, ameriška kriminalka 23.40 Truplo za desert, ameriški film 1.10 Prava McCoy, ameriški film 2.50 Formula 1, posnetek 4.35 Faust
AVSTRIJA 2
5.15 Modern Times 5.50 Slikanica Avstrije 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Povsem kulinarično 9.30 Katoliška maša 10.15 Tisoč obrazov duha, dok. film 10.30 Teden kulture 11.05 Evropski studio 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.25 Univerzum 15.10 Tri dame 15.35 Ljubezenski pozdrav s Tirolske, avstrijski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 18.00 Igra na srečo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Z očmi ljubezni, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 Fink odpelje, avstrijska komedija 23.25 Čas v sliki 23.30 Mojster mladih dni, avstrijski film 1.15 Teden kulture 1.45 Živeti lepše 2.35 Poglediod strani 3.05 Univerzum 3.50 Dober dan, Koroška
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do
05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev: Državno prvenstvo v avtokrosu Zminec 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 6.45 Današnja pravljica -Janko in Metka 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan 9.40 Oglasi. Makler 9.50 Nedeljski nasvet Kaj pa danes za kosilo? 10.00 Nedeljski pogovor: Jure Cekuta 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 10.50 Aktualno: Kravji bal v Bohinju 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, obvestila 12.40 Oglasi, Makler 13.00 Aktualno: Skriti glasbeni gost 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Pogovor z Marijo Ahačič Polak, ki že 40 let živi v Kanadi 15.25 Radio v prihodnih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Čestitke, obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Popotniški kviz 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ta teden na Radiu Triglav 22.40 Oglasi 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 23.40 Oglasi
R SORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.50 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 18.00 Uspešnice in novosti 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop 21.00 DTJ tirne
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv, Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program
PONEDELJEK, 16. SEPTEMBRA 2002
RADIODMEV
90.9. 97.2. 99.5, 103.7 Mhz UKV. STEREO, RDS
6.05 Teletekst TV Slovenija
6.25 Utrip
6.40 Zrcalo tedna
7.00 Dobro jutro
9.00 Poročila, šport, vreme
9.05 Iz popotne torbe
9.25 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka
9.35 Oddaja za otroke
9.50 Orjaki, angleška dok. serija
10.15 Na vrtu, oddaja TV Maribor
10.40 Legende morja, francoska dok.
serija
11.05 CikCak
11.25 Glasbena ogrlica
12.25 Parada plesa
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.15 Zlata šestdeseta - nostalgija z
uredniki: Marjanca Vojnovič
14.15 Divja vrtnica, ameriški film
15.55 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, vreme, šport
17.00 Recept za zdravo življenje: Prebavila
17.55 Otok živali, risana nanizanka
18.20 Radovedni Taček: Kobilica
18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Manatea, francoska nanizanka
20.55 Svetovni izzivi
21.25 Opus
22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme
22.50 Ecco homo, kanadska dok. serija
23.45 Recept za zdravo življenje: Prebavila
0.35 Opus, ponovitev
1.00 Svetovni izzivi, ponovitev
1.30 Mary Tyler Moore, amriška nanizanka
1.55 Sternbergovi, nemška nanizanka
2.40 Parada plesa
3.00 Homo turisticus, ponovitev
3.20 Studio City, ponovitev
4.35 Končnica, ponovitev
5.35 Šport
7.10 Teletekst TV Slovenije 7.30 Videostrani - Vremenska panorama 8.00 TV Prodaja 8.30 Videostrani - Vremenska panorama 9.05 Dobro jutro, ponovitev 11.05 Videospotnice - Vremenska panorama 12.55 TV Prodaja 13.25 Sprehod z zverinami, angleška znanstvena serija 14.15 Sobotna noč 16.15 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Sternbergovi, nemški nanizanka 17.40 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 17.55 Velika otročaja, angleška nadaljevanka 18.20 Jasno in glasno 19.15 Videospostnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Gaza - zaprto mesto, francoska dok. oddaja 22.55 Brane Rončel izza odra 0.30 Videospotnice, ponovitev
10.40 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, v živo 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija 16.55 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Super film: Ubežnik, ameriški film 21.45 Ti in jaz, ameriška nanizanka 22.15 Tretji kamen od Sonca, ameriška nanizanka 22.45 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 0.05 Raj, erotična serija
9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanja, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena 14.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Komedija: Nabriti kanoni, ameriški film 21.30 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.20 24 UR, ponovitev
6.00 Video strani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Moč polnega življenja 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Anikino obdobje, ponovitev filma 18.20 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 Mo-tomanija 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Nivea Sun Beach Vollev, ponovitev 23.45 TV prodaja 0.15 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV
priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1856 19.15 Gorenjski glas jutri 19.17 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Svet. prvenstvo v CASTINGU - Bled 2002 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pol ure z
JANO, aktualni pogovori 20.30 Britanski dokumentarec 21.00 S.E.M. oddaja Rudija Klariča, 1. povzetek 21.30 Iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1856 22.00 Usodni trikotnik, Boštjan Lajovic 22.40 Dvajset pred deseto - aktualno 23.00 S srečanja gorenjskih upokojencev 23.30 Marketing GTV predstavlja, frizerski salon Silva 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1856 00.00 Vklop "trdoporno" kanala SCT - Le za tiste, ki so v življenju poizkusili prav vse 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Predstavljamo vam novo Ford Fiesto 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.20 Pogovor z županom občine Jesenice Borisom Bre-gantom 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88.9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA    W R TRIGLAV
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.20 Šport: Kolesarski spust z Jošta 20.55 Glasbeni videospot 21.00 V živo: Čudež človek, alternativna znanost pogovor v žiovo 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 22.05 Ljubeljske dirke, narodnozabavni videospot ansambla Mirko s prijatelji 22.10 Košarkarska tekma KK Union Olimpija : KK Slask (pvak Poljske 2001/2002), posnetek medanrodne tekme ob svečani otvoritvi večnamenske športen dvorane v Šenčurju 23.25 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtvŽIokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
:... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.50 Kino klubi in hrvaške filmske šole 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.20 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Moževa preteklost, ameriški film 15.35 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Hrvati v Italiji 17.30 Hrvaška danes 18.00 "Bog te poživi, trsek", dok. oddaja 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 Reševanje zaklada, dok. serija 20.35 Se morda poznava?, film 22.05 Koncert 23.00 16. meridian 23.30 Lov na jelene, hrvaška drama 1.00 Blažen tisti, ki jih žeja, norveški film 2.55 Nočni program
AVSTRIJA 1
5.35 Drew Carey 6.00 Otroški program 7.55 Mladi Herkules 8.15 Življenje in jaz 8.40 Jesse 9.00 Sabrina - Najstniška čarovnica 9.40 Herkules 10.05 Zamenjati programe, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za-korakom 15.45 Superman 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Faktor X 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Lepo je biti milijonar 21.15 Divje pošasti, ameriška komedija 22.45 Žrelo, ameriški film 0.45 Nikita 1.30 Mortal Kombat 2.15 Zmagovalec nad vikingi, britanski film 4.15 Vodilo je maščevanje, ameriški film
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ
R KRANJ
5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Cankarjev dom -gost v studiu 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek: Otroci ustvarjajo - gostja v studiu 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Aktualno 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 6.50 Aktualno 6.59 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 7.59 Oglas 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled s Triglava - Jejmo malo, jejmo zdravo - Jože Lavrinec o vitaminu E 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, Obvestila 9.25 Radio danes 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.25 Radio danes 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Športni ponedeljek 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Ponedeljkov športni pregled 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbeni večer: Moja je lepša kot tvoja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Glasbena skrinja 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 23.40 Oglasi
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja - šport 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC novice 12.15 Pesem dneva 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Šolski radio 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.00 Modni bla bla 17.00 Euro Nato kviz 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program
TOREK, 17. SEPTEMBRA 2002
6.05 Teletekst TV Slovenije 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila, šport, vreme 9.05 Radovedni Taček: Kobilica 9.15 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka
9.40 Otok živali, risana nanizanka 10.05 Študentska ulica,
oddaja za študente 10.35 Recept za zdravo življenje: Prebavila
11.25 Obzorje duha 11.55 Manatea, francoska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor
13.50 Ljudje in zemlja,
oddaja TV Maribor 14.40 Polnočni klub 15.55 Prisluhnimo tišini _ 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.55 Sfinga, nemška dok. serija 17.45 Zakladi sveta, nemška dok. serija 18.00 Slovenske izštevanke z Melito
Osojnik
18.05 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 18.20 Knjiga brez mene 18.40 Risanke 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Mednarodna obzorja: Nemčija
pred volitvami 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.50 V imenu ljubezni, angleška drama 0.30 Knjiga brez mene 0.50 Sfinga, ponovitev nemške dok. serije
1.40 Zakladi sveta, nemška dok. serija
1.55 Mednarodna obzorja
2.45 Aktualno, ponovitev
3.40 Mary Tyler Moore, ponovitev
4.05 Sternbergovi,
nemška nadaljevanka 4.55 Šport
7.10 Teletekst TV Slovenija 7.30 Videostrani - Vremenska panorama 8.00 TV Prodaja 8.30 Mostovi 9.05 Dobro jutro 11.05 TV prodaja 11.20 Videostrani - Vremenska panorama 13.50 TV prodaja 14.20 Studio City 15.15 Končnica 16.15 Mary Tylor Moore, ameriška nanizanka 16.45 Steinber-govi, nemška nadaljevanka 17.45 In vse •zaradi mame, nemški film 19.15 Videospotnice 20.00 Šport 20.35 Rim: Liga prvakov v nogometu, Roma - Real, prenos 22.35 Čudoviti ljudje, angleški film 0.20 Praksa, ameriška nanizanka 1.00 Praksa, ameriška nanizanka 1.45 Videospotnice, ponovitev
KANALA
10.50 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 11.40 TV prodaja 12J0 Simpatije, ameriška nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV prodaja 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija 16.55 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Pre-mina tarča, ameriški film 21.45 Ti in jaz, ameriška nanizanka 22.15 Tretji kamen dd Sonca, ameriška nanizanka 22.45 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.15 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.00 Raj, erotična serija
POP TV
9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 14.05 Varuhi luke, avstralska nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Preverjeno 20.45 Resnična zgodba: Časi srca, ameriški film 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor Show report, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska tv prodaja 14.20 Ekskluzivni magazin 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Alfi med prijatelji 17.20 Naj N - nogometni studio 18.20 Motomanija 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV razglednica 21.30 Avtodrom 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Dok. film 23.45 Automobille 0.00 TV Prodaja 0.30 Videostrani
24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1857 19.15 S.E.M., oddaja R. Klariča, 1. povzetek 19.55 GTV priporoča II 20.00 Tedenski utrip Kranja 20.10 Predstavljamo vašo KS - Podnart 20.50 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.00 Šenčur -Otvoritev športne dvorane 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1857 22.00 SEM. oddaja R. Klariča, 1.
povzetek 22.30 Ekskluzivno - v lovu na Črne vdove 22.45 Ime roče - z otvoritve v Kranju 23.00 Usodni trikotnik - Boštjan La-jovic 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1857 00.00 Vklop "trdoporno" kanala SCT - Le za tiste, ki so v življenju poizkusili prav vse 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.04 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.20 Utrinki dežele: Škofja Loka 20.40 Kamera med vami: Kamnitnik 20.55 Glasbeni videospot 21.00 Komenda v knjigi, premiera 21.10 Piknik doma slepih in slabovodnih v Škofji Loki, premiera 21.22 Narodnozabavni spot 21.25 Šolske investicije v Škofji Loki, premiera 21.35 Podjetja predstavljajo svoje izdelke, posnetek Tone Mlaker 21.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.05 Ljubeljske dirke, narodnozabavni videospot ansambla Mirko s prijatelji 22.10 Za kulisami: Kranjska noč 2002 22.40 Rolkarsko tekmovanje v Medvodah 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtvŽIokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
...Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
.. Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO-oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja -oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.50 Kino klubi in hrvaške filmske šole 11.10 Odprave v živalsko kraljestvo, dok. serija 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.20 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Ujeta na Aljaski, film 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Hrvati v Italiji 17.30 Hrvaška danes 18.00 Narodov spomin, dok. oddaja 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vera stoletja, dok. serija 21.00 Hrvaški gospodarski forum 22.10 Transfer 23.00 16. meridian 23.30 Zaradi, neke ženske, francoski film 1.15 Nočni program
AVSTRIJA 1
5.30 Korak za korakom 6.00 Otroški program 8.00 Varuška 8.25 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.45 Superman 9.35 Herkules 10.15 Divje pošasti, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simp-sonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Superman 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Nogomet 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zdravniški helikopter 117 - Vsako življenje šteje, nanizanka 21.05 Odlikovanje za morilca, nemški film 22.40 Seks v mestu 23.10 Nogomet 0.20 Nogomet 0.35 Sopranovi 1.20 Zrelo, ponovitev filma 3.20 Grad moje matere, ponovitev filma 4.55 Sedma nebesa
SNOP ■ skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Prometno izobraževalno tekmovanje v kolesarjenju za mlade - gostje v studiu 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek: Otroci prodajajo - gostja v studiu 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 BIO vremenska
napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.10 Nasveti veterinarke dr. Zlate Čop -kontaktna oddaja 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Večerni program 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Aktualno 6.15 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Aktualno 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: Energetski nasvet 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled s Triglava - Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.15 Voščila 9.25 Radio danes 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno: Gibljive slike 10.15 Obvestila 10.25 Radio danes 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Drug z drugim - delovni invalidi 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Prosta delovna mesta 15.25 Radio v prihodnjih dneh 5.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Popoldne z Bracom Korenom 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.55 OKC - Črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Lestvica izpod Triglava 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ponovitev oddaje o resni glasbi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni progam do 24.00 23.40 Oglasi
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o jeziku 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.30 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911/kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe, 1. del 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vrtiljak stare glasbe - II. del 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100.2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna krpnika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Osir 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 POP starinarnica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program
SREDA, 18. SEPTEMBRA 2002
6.05 Teletekst TV Slovenija
6.25 Kulturna kronika
6.30 Odmevi
7.00 Dobro jutro
9.00 Poročila, šport, vreme
9.05 Babar, risana nanizanka
9.25 Pipsi, risana nanizanka
9.50 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik
9.55 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 10.10 Knjiga brez mene 10.25 Oddaja za otroke 10.50 Zakladi sveta, nemška dok. serija 11.05 Sfinga, nemška dok. serija 11.55 National Geographic, ameriška
dok. serija 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Glasbena oddaja 14.05 Mednarodna obzorja: Nemčija
pred volitvami 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 17.00 Stanje planeta, angleška poljudnoznanstvena serija 17.55 Sneguljčica, plesna predstava 18.25 Enciklopedija znanja 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Sedmi pečat: Razsvetljenstvo zajamčeno, nemški film 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme
22.55 Umetnost violinske igre, francosko glasbeno-dok. oddaja 23.55 Stanje planeta, angleška poljudnoznanstvena serija 0.45 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 1.10 Steinbergovi,
nemška nadaljevanka 1.55 Tiha cona, ameriški film 3.45 Šport
7.10 Teletekst TV Slovenija 7.30 Videostrani - Vremenska panorama 8.00 TV Prodaja 8.30 Dober dan, Koroška 9.05 Dobro jutro 11.05 TV prodaja 11.20 Videostrani - Vremenska panorama 14.55 TV prodaja 15.25 Akademski pevski zbor Tone Tomšič 15.55 Homo Turisticus 16.15 Mary Ty-ler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Sternbergovi, nemška nadaljevanka 17.40 Stava, francoski film 19.15 Videospotnice 20.00 Liga prvakov v nogometu: Bavern -Deportivo, prenos; Feyenood - Juventus, posnetek; Milan - Lens, posnetek; barcelo-na - C. Brugge, posnetek 0.00 Praksa, ameriška nanizanka 0.40 Praksa, ameriška nanizanka 1.25 Videospotnice, ponovitev
10.40 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, posnetek 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija 16.55 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Svilene sence, ameriška nanizanka 20.50 Ekstra magazin 21.40 Ti in jaz, amriška nanizanlka 22.10 Tretji kamen od Sonca, ameriška nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.00 Raj, erotična serija
www.gorenjskaonline.com
POPTV
9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno 14.05 Varuhi luke, avstralska nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Sosedovo dekle, ameriški film 21.45 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avtodrom 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.20 Nivea Sun Beach Volley 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Štiri tačke 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.20 Automobille 16.30 Vznemirjenje, ameriški film 18.20 Gradimo 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Bonan-ca, nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Inline hokej 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Ekskluzivni magazin 23.45 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1858 19.10 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.25 Odbojka na mivki -Maribor - Lent 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero, Jože Kotnik 21.00 Pol ure z Jano - pon. ponedeljkove oddaje 21.30 Iz olimpijskih krogov - OKS 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV po-
ročila 1858 22.00 Predstavljamo vašo KS -Podnart 22.45 Potovanja - Peru 23.35 Marketing GTV predstavlja - salon Silva 23.40 GTV priporoča iV 23.45 Gorenjska TV poročila 1858 00.00 Vklop "porno" kanala SCT... nežnim seksualnim dušam in ljubiteljem gospodinjskega seksa ogled odsvetujemo 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV
ŽBody:SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
:... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.03 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.20 Gasilska vaja v Voklem 20.35 Festivalski filmi Simona Paplerja
20.50 Gozd 21.10 Sredino središče: 60-letnica ustrelitve talcev na Bistriškem klancu
21.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.05 Dokumentarni film: Voda 22.10 Iz narodnozabavnih logov: Ptujskih 5 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI 20.10 in 21.45. 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtvŽIokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.45 Kino klubi in hrvaške filmske šole 11.10 Odprave v živalsko kraljestvo, dok. serija 12.00 Poročila 12.20 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Govori z menoj, ameriški film 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Morje in otoki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Oblikovanje in želja 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Skrivnostni mit 20.45 Očetov dan, ameriški film 22.20 Kulturno poletje 22.50 Glasba 23.00 16. meridian 23.30 Uranus, francoski film 2.20 Nočni program
AVSTRIJA 1
5.40 Nenadoma Susan 6.00 Otroški program 7.55 Korak za korakom 8.15 Princ z Bel Aira 8.40 Sabrina - Najstniška čarovnica 9.00 Superman 9.50 Herkules 10.30 Spomenik za večnost, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Superman 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Faktor X 18.30 Varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet 0.30 Maščevanje po načrtu 1.15 Senca velikanov, ameriški film 3.30 Skrivnostni tujec, francoski film
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Pred občinskim praznikom v Cerkljah 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Ford Fiesta 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 BIO vremenska napoved 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 izgublje-
ni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 19.30 Glasba 20.00 Posebna z... Igorjem 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Aktualno 16.15 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6:30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled s Triglava - zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, obvestrila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Skupaj na Triglavu -Olimpijski kotiček 10.30 Včerja danes jutri 10.40 Ogalsi 11.00 Glasbena oddaja - Zlata kočija formule 1 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva - kontaktna oddaja 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice, borzno poročilo 14.40 Oglasi 14.50 Predstavitev 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.10 Aktualno 18.39 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dnea 19.05 Misli iz biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba - ponovitev 19.40 Oglasi 20.00 Aktualno 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.15 Ponovitev: Zdravnikov nasvet 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ponovitev oddaje tega dne-Zlata kočija... 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 23.40 Oglasi
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.15 Pogovor z županom občine Železniki 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice "13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911 (Pogovor z županom občine Škofja Loka) 18.00 Na planetu glasbe 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.30 Play off 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes... 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Beseda opozicije 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Knstusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001- 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
(R)
RADIODMEV
909, 97.2, 99.5. 1P3.7 MHZ UKV, STEREO, RDS
ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 2002
6.05 Teletekst TV Slovenija
6.25 Kulturna kronika
6.30 Odmevi
7.00 Dobro jutro
9.00 Poročila, šport, vreme
9.05 Afriške pravljice: Želva
9.10 Sneguljčica, plesna predstava
9.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Enciklopedija znanja 10.35 Alpe-Donava-Jadran 11.05 Mano, nedeljski večer v živo, ponovitev
13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Slovenci v Avstraliji 14.10 Pisave 14.35 Svetovni izzivi 15.05 Večerni gost:
dr. Marko Milosavljevič 16.00 Slovenski utrinki,
oddaja Madžarske T V 16.30 Poročila, Vreme, Šport 17.00 Dosežki
17.20 Slike s poti - Brazilija, dok. oddaja 17.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
18.25 Dober tek vam želi
Sana iz Maroka 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in dugi
21.20 Osmi dan
22.00 Poročila, šport, vreme
22.50 Zgodbe o knjigah
23.00 Rdeča poglavja iz zgodovine,
angleška dok. serija 23.30 Slike s poti - Brazilija, dok. oddaja
0.00 Osmi dan, ponovitev
0.30 Tednik, ponovitev
1.25 Marv Tyler Moore, ameriška nanizanka
1.50 Sternbergovi,
nemška nadaljevanka
2.35 Živeti v raju, francoski film
4.30 Šport
7.30 Videostrani - vremenska panorama 8.00 TV prodaja 8.30 Mostovi 9.05 Dobro jutro 11.05 TV prodaja 11.20 Videostrani - Vremenska panorama 15.00 TV prodaja 15.30 Ushuaia, francoska dok. oddaja 16.15 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Sternbergovi, nemška nadaljevanka 17.40 Nova ženska, francoski film 19.15 Videospotnice 20.00 Festival Ljubljana 21.30 Pretakanje: Slike iz življenja uše Čurin- Lapajne, dok. feljton 22.00 Poseben pogled: Propad ameriškega cesarstva, kanadski film 23.40 Praksa, ameriška nanizanka 0.20 Praksa, ameriška nanizanka 1.05 V senci katedrale, nemška nanizanka 1.55 Viaeospotnice
KANALA
10.50 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija 16.55 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Krimić: Mrzlo srce, ameriški film 21.45 Ti in jaz, ameriška nanizanka 22.15 Tretji kamen od Sonca, ameriška nanizanka 22.45 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.00 Raj, erotična serija
POPTV
9.10 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Popolni četrtek: Emino življenje, ameriška nadaljevanka, 3/6 21.00 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.30 Seks v mestu, ameriška nanizanka 22.00 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 22.50 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.40 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana ioga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Dok. oddaja 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Sijaj 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Pod zidano marelo 17.50 SQ Jam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Mondenost, ameriški čb film 22.00 Iz domače skrinie 23.15 Tvoj problem 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1859 19.15 Gorenjski glas jutri 19.17 Vroča kolesa, 81. oddaja 19.50 Iz olimpijskih krogov, OKS 19.55 GTV priporoča II 20.00 Skrbimo za zdravje - kontaktna oddaja 21.00 Znani, neznani obrazi, 1 oddaja jes cikla 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila  1859 22.00
SE.M., odd. R. Klariča, 2. povzetek 22.30 Podoknica v Strahinju, pon. 2. dela 23.00 Predstavljamo vašo KŠ - Podnart 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1859 00.00 A dons tut? Mater ste džeki! Vklop pornokanala SCT - Za neobčutljive in že utečene "stroje" 01.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš Teletekst GTV ŽBody:SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.04 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 21.31 Podgorje Storžiča v glasbi in sliki Toneta Mlakerja: Trstenik, Bašelj, Preddvor.... 21.00 Sopotja: Celovec v knjigi, premiera 21.10 Podpis protokola o pripravah na Poljansko obvoznico 21.20 Občina Naklo, predstavitvena oddaja 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.05 Ljubeljske dirke, narodnozabavni spoet ansambla Mirko s prijatelji 22.10 D'best 51 na terenu - za kulisami: Skupina Kingston, ob otvoritvi 20. evropskega košarkarskega prvenstva za mladinke v Škofji Loki 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtvŽIokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam. ponovitev 21.43 Videostrani
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.50 Kino klubi in hrvaške filmske šole 11.10 Odprave v živalsko kraljestvo, dok. serija 12.00 Opoldanska poročila 12.20 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Prvi semester, ameriški film 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Morje in otoki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Morje 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Barve turizma 20.55 Enostavno ven, nemška drama 22.20 Z vseh strani 22.40 Glasba 23.00 16. Meridian 23.30 Pravi čas 0.40 Nočni program
AVSTRIJA 1
5.10 Sedma nebesa 6.00 Otroški program 8.00 Varuška 8.25 Sabrina - Najstniška čarovniva 8.40 Superman 9.30 Herkules 10.15 Odlikovanje za morilca, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simp-sonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Superman 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.35 Novo v kinu 17.40 Novo v kinu 17.45 Nogomet 19.54 Šport 20.15 Nogomet 22.45 Novo v kinu 23.00 MA 2412 23.30 Umetnine 2.30 Mestni nevrotik, ameriška komedija 4.00 Mad Legs, komedija 4.25 Faktor X
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.35 Radio Capris 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gost v studiu župan občine Radovljica Janko S. Stušek 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek Čez pregrade do Merkur-ieve nagrade 16.50 EPP 17.00 Novice
17.20 Natofon 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.00 Godan 18.05 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Večerni program 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Aktualno 6.15 Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka - kontaktna oddaja 6:30 Novice 6:40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno: Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7:20 Popevka tedna 7:30 Danes v Dnevniku 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja -Vasiljka Kokalj - O hujšanju 8:15 Obvestila 8:30 Novice 8:40 Oglasi 8:50 Aktualno: Zakladi ljudske modrosti 9.00 Aktualno 9:15 Voščila 9:20 Aktualno: Jutranja uganka - kontaktna oddaja 9:40 Oglasi 10:00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10:40 Oglasi 11:00 Mavrica, oddaja o kulturi 11:40 Oglasi 12:00 BBC-novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 Voščila, obvestila 14:30 Novice 14:40 OGLAS114.50 Aktualno: Duhovna univerza 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15:30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 16.50 Aktualno: Obrtna zbornica Jesenice 17.00 Aktualno: Natofon - gost v studiu Radia Triglav Jelko Kacin 18.00 Oglasi 18.05 Včeraj, danes, jutri 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19:15 Voščila, obvestila 19:25 Pogjed v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Glasbeni večer; zimzelene melodije 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21:00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ponovitev današnje uganke 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do polnoči 23.40 Oglasi
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Od svečke do volana 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vandranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Šport in rekreacija 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.30 Turizem 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Spori 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade ... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
wvvw.ribeinvode.com
■  Med i a A rt
www.gorenjskaonline.com
KINO
Petek, 13. septembra
Body:CENTER amer. kom. AUSTIN POVVERS V ZLATOTIČU ob 18. uri, amer. erot. trii. NEZVESTA ob 20. uri, amer. vojna drama GLASNIKI VETRA ob 22. uri STORŽIČ druž. anim. film VRNITEV PETRA PANA ob 17. uri, amer. kom. trii. ALI G INDAHOUSE ob 19. in 21. uri RADOVUICA - LINHARTOVA DVORANA afriški ples in glasba AGBOGUN DANCE TROUPE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. drama MULHOLLAND DRIVE ob 20.30 uri ŽIRI amer. pust. film ČASOVNI STROJ ob 20.30 uri
Sobota, 14. septembra
CENTER amer. kom. AUSTIN POVVERS V ZLATOTIČU ob 17. uri, amer. erot. trii. NEZVESTA ob 19. in 21.15 uri STORŽIČ druž. anim. film VRNITEV PETRA PANA ob 16. uri, amer. kom. trii. ALI G INDAHOUSE ob 17.30 uri, amer. vojna drama GLASNIKI VETRA ob 19.30 in 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij. kom. VELIKE TEŽAVE ob 18. uri, amer. grozlj. IZBRANKA TEME ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 18.30 uri, krim. drama MULHOLLAND DRIVE ob 20.30 uri DOVJE najstinška kom. SESTRE ob 20. uri
19. in 21.15 uri STORZIC amer. kom. trii. ALI G INDAHOUSE ob 16. in 18. uri, amer. vojna drama GLASNIKI VETRA ob 19.45 in 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. grozlj. IZBRANKA TEME ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 18. in 20. uri
Ponedeljek, 16. septembra___
CENTER amer. kom. AUSTIN POVVERS V ZLATOTIČU ob 16.30 uri, amer. vojna drama GLASNIKI VETRA ob 18.30 in 21. uri STORŽIČ druž. anim. film VRNITEV PETRA PANA ob 17. uri, amer. kom. trii. ALI G INDAHOUSE ob 19. uri, amer. erot. trii. NEVZESTA ob 21. uri
Torek, 17. septembra_
CENTER amer. kom. AUSTIN POVVERS V ZLATOTIČU ob 16.30 uri, amer. vojna drama GLASNIKI VETRA ob 18.30 in 21. uri STORŽIČ druž. anim. film VRNITEV PETRA PANA ob 17. uri, amer. kom. trii. ALI G INDAHOUSE ob 19. uri, amer. erot. trii. NEZVESTA ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. VELIKE TEŽAVE ob 20. uri
Sreda, 18. septembra_
CENTER amer. kom. trii. ALI G INDAHOUSE ob 16.30 uri, amer. vojna drama GLASNIKI VETRA ob 18.30 in 21. uri STORŽIČ Danes zaprto!
Nedelja, 15. septembra
CENTER druž. anim. film VRNITEV PETRA PANA ob 15.30 uri, amer. kom. AUSTIN POVVERS V ZLATOTIČU ob 17. uri, amer. erot. trii. NEZVESTA ob
Četrtek, 19. septembra
ŠKOFJA LOKA vojna drama GLASNIKI VETRA ob 20. uri
KUHAJMO Z DANICO DOLENC_
Skuhajmo nedeljsko kosilo
Dopustov je konec, poletje z lepimi sončnimi dnevi je pa še tu. Ste se tokrat na morju najedli rib? Tudi če ste se jih, se vam bo doma stožilo po njih, zato stopite v ribarnico, kjer imajo vedno na voljo osliče, če ne sveže pa cenejše zamrznjene. Panirani z drobtinicami in jajcem so vedno okusni. Tokrat za nedeljsko kosilo predlagam paradižnikovo juho z rižem, ocvrte panirane osliče in blitvo s krompirjem po dalmatinsko. Ne pozabite na olivno olje!
Sladica za nedeljsko popoldne pa naj bo tista, ki smo jo že zadnjič napovedovali, potem pa je zanjo zmanjkalo prostora: pecivo /. bučkami in s pehtranom.
Paradižnikova juha z rižem
Za 4 osebe potrebujemo: 50 do 75 dag paradižnikov ali srednje veliko konzervo pelatov, dve žlici olja, žlička moke, 1 korenček, pol peteršiljeve korenine, pol čebule, 1 dl riža, list zelene in par lističev bazilike.
V posodo ulijemo olje, na njem svetlo prepražimo sesekljano čebulo in drobno nariban korenček ter na tanka kolesca /rezano pet-eršiljevo koreninico, riž in sesekljano zeleno, potresemo z moko.
Gama mm
najbolj športna frekvenca
malo prepražimo, dodamo pelate ali okupljene, očiščene semenja in na kose zrezane paradižnike, solimo, zalijemo z juho ali z vodo, ki smo ji dodali pol zelenjavne ali mesne jušne kocke. Vse skupaj naj še dobro prevre, da bo riž mehak, z vilicami pretlačimo pelate ali paradižnike, potresemo juho s sesekljano baziliko, še malo pov-remo in ponudimo. Če hočemo malo bolj poln okus juhe, pelatom ali paradižniku dodamo še malo žličko sladkorja.
Ocvrti osliči
600 do 800 g osličevih filejev, sol, rezinica limone, moka, olje za cvrenje, 2 jajci, drobtine.
Osličeve fileje osušimo s papirno brisačo, posolimo, pokapljamo z limoninim sokom, jih malce pustimo, da se prepoje, nato jih povaljamo v moki, stepenih jajcih in drobtinah ter ocvremo v vročem olju.
Pa še to: Ce nočemo paniranja, enako pripravljene le povaljamo v ostri moki in ocvremo. Če pa imamo na voljo cele osliče, jim previdno odstranimo luske in drobovino. Tako očiščene osliče pripravljamo naprej kot fileje. Ocvrte položimo na krožnik, z nožem zarežemo po dolgem po sredini
ter izvlečemo glavno kost, da ribo odpremo. Polijemo jo s tržaško omako, ki smo jo pripravili iz segretega olivnega olja, sesekljanega česna in peteršilja ter malo soli.
Krompir z blitvo po dalmatinsko
600 g krompirja, 400 do 500 g blitve, 2 do 3 žlice olivnega olja, 5 strokov česna, sol.
Krompir operemo, olupimo, zrežemo na manjše kocke in skuhamo v slanem kropu. Preden je krompir povsem kuhan, mu dodamo očiščene, nekajkrat prerezane liste blitve (manjše liste kuhamo cele) in zrezane česnove stroke, kuhamo še dobrih 5 minut, odee-dimo, vendar tekočino prihranimo. Zdaj krompir in blitvo skupaj na grobo stolčemo s tolkačem, če se zdi jed presuha, dodamo še malo krompirjevke. dobro premešamo, stresemo na servirni krožnik in zabelimo z oljem.
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio~sora.si
89.8 91.1 96.3
Sladica za nedeljsko popoldne
Pecivo z bučkami in pehtranom
Potrebujemo: 4 jajca, 18 dag sladkorja, 40 dag bučk, 35 dag moke, 1 pecilni prašek, 2 kavni skodelici olja in 1 kavno skodelico mlačne vode, 2 zvrhani žlici sesekljanega pehtrana.
Beljake ločimo od rumenjakov in iz njih stepemo trd sneg. Rumenjake in sladkor penasto umešamo. Dodamo olje in vodo, premešamo, primešamo presejano moko s pe-cilnim praškom. Dobro premešamo, dodamo drobno zmiksane bučke (mladih ne lupimo), nazadnje pa narahlo primešamo snet' i/ beljakov Ul sesekljan pehlran. To maso. ki naj bo bolj gosta, /I i jemo na namalcen pekač In pečemo 45 do 50 minut pri 1X0 do 190 stopi njah ('. Ohlajenega razrežemo na
kvadratke ali rombe in ponudimo.
Pepe in Liza sta potrpežljivo nosila otroke
Luka, Matej, Mojca, Urša, Katarina in Bojana, otroci iz dveh gorenjskih rejniških družin, so v nedeljo prvič sedeli v sedlu. Poni Pepe in kobila Liza z ranča pri hotelu Kanu sta
se jim pustila voditi po maneži in bližnjih travnikih.
Valburga pri Smledniku - Seveda ni šlo brez vešče roke jahalnega vaditelja Matjaža in hlevarja Marjana, kiju živali na ranču dobro poznajo. Otroci so od njiju slišali, kako je treba zajahati konja in ga potem usmerjati, kamor želi jezdec, tako da so pri prvem poskusu zadnjih nekaj minut že čisto sami vodili konja nekaj krogov. Vse to se je dogajalo po nedeljskem kosilu v hotelu Kanu, kamor sta prišli dve rejniški družini. Že prekaljena rejnica Jožica Beke je prišla s svojimi štirimi dekleti, Mojca in Pavle Benedičič z Gorenjega Brda pri Poljanah pa sta dvema dečkoma rejnika nekaj let.
Benedičičeva sta starejšega, pr-vošolca Luka, posvojila, mlajši Matej je rejenec. Tudi pri Bekeje-vih je podobno: Urša je posvojena, Mojca in Bojana sta rejenki. Katarina pa je vnukinja rejnice Jožice in del živahne dekliške druščine. Marsikaj skupnega bi še našli družini, ki sta se tokrat odzvali našemu povabilu na srečanje ob hotelu Kanu v Valburgi, če bi bilo več priložnosti za pogovor, tako pa je otroke pritegnila farma s številnimi zanimivimi živalmi. Koze, osel, gosi, pav, najbolj pa konji so zanimali pestro druščino,
v kateri je bil najmlajši Matej star tri leta, najstarejša Mojca pa devetnajst. Na ranču pri hotelu Kanu imajo kar 22 konj, jeseni pa bodo god vodstvom vaditelja Matjaža Cika, ki se že vse življenje ukvarja s konji in je tudi tekmovalec v preskakovanju zaprek, potekali jahalni tečaji. Devet otrok iz rejniških družin bo imelo 10-urni začetni tečaj brezplačno, hkrati pa bodo v hotelu Kanu sprejemali prijave ostalih tečajnikov.
"Potekali bodo tečaji za otroke do 12. leta, za kar imamo usposobljene štiri ponije, čez zimsko ob-
Luka se je prvi opogumil in sedel na Pepeta.
dobje pa bomo pripravili tudi odrasle konje in na njih učili jahanja tudi večje otroke in odrasle," je povedal Matjaž Čik, ki bo vodil tečaje. "Pripravljamo začetni in nadaljevalni tečaj. V desetur-nem začetnem tečaju se bodo
otroci seznanili s konjem, spoznali bodo opremo, se naučili ravnanja s konjem, od čiščenja, uzdanja do sedlanja, prvo uro pa bodo konja tudi zajahali. Od vsega začetka se učijo, da sami delajo s konjem, da dobijo občutek, kako ga
Ko se pokvari dvigalo, je nemočen
Ta teden smo družini Domna Andoljška, ki je po operaciji na invalidskem vozičku, izročili denar, zbran
v dobrodelni akciji.
Kranj - Andoljškovi so prej živeli v majhnem stanovanju v Stražiš-ču, zaradi Domnove invalidnosti pa so se morali preseliti v večje, kjer bi se lahko gibal z invalidskim vozičkom. Našli so ga na Planini, v sedmem nadstropju bloka, preureditev pa je družino stala veliko denarja. Območno združenje Rdečega križa Kranj in naš časopis smo spomladi začeli z dobrodelno akcijo, s katero smo zbirali denar za Andoljškove, ta teden pa smo jim izročili 368 tisočakov, kolikor je prispevalo 19 darovalcev. Ob izročitvi pa smo se srečali z zanimivo izkušnjo.
K Domnu zadnje čase prihaja vojak Aleš, ki civilno služi vojaški rok pri Območnem združenju Rdečega križa Kranj. Z vozičkom ga odpelje na sprehod po mestu, da fant ne tiči le med štirimi stenami in da se polagoma navaja na družbo vrstnikov. Njuni dnevi so torki, vendar sta morala enega že izpustiti, ker je bilo v bloku pokvarjeno dvigalo. Tudi ob našem
obisku seje eno od dvigal, dovolj veliko za Domna na vozičku in njegovega spremljevalca, ustavilo. Fanta, ki sta bila zunaj, se tako nista mogla vrniti domov. Za manjše dvigalo je voziček prevelik, oviro pa predstavljajo notranja vrata. Da bi Domna spravili domov, se je začela prava akcija. Spremljevalec Aleš je najprej zložil voziček, Domnu pa je mama z
Domen z Alešem in Milko Miklavčič z Območnega združenja RK Kranj.
manjšim dvigalom poslala v pritličje stol, na katerega je presedel. Nato se je odpeljal v sedmo nadstropje, kjer smo ga že čakali in mu odprli vrata. Sam namreč tega ne more. Aleš naj bi voziček pri-tovoril po stopnicah, vendar je medtem drugo dvigalo že začelo delovati, tako da se je pripeljal, spet sestavil voziček in Domen je s stola presedel nanj. Vse skupaj je trajalo kakih dvajset minut.
Tudi sicer kar dolgo traja, preden se Domen namesti, zlasti ko se kam odpeljejo z avtomobilom. Presedanje z vozička na avtomobilski sedež in zlaganje invalidskega vozička, preden avto spelje s parkirišča, včasih kakemu ne-strpnežu dvigne pokrov in začne se nervozno hupanje. Z vozičkom pa naletiš tudi na drugačne ovire.
"Že ena stopnica je odveč," pravi Domen, njegov spremljevalec Aleš pa dodaja, da šele sedaj vidi ovire, ki jih v običajnih okoliščinah sploh ne opaziš. Saj obstajajo klančine, ena je tudi pred Domno-vim blokom. Po Aleševem mnenju je zelo strma in pozimi bo najbrž zaledenela, Domen pa je sam nikakor ne zmore. Celo Aleš mora po njej pošteno potisniti voziček. Tudi robniki po mestu so ovira, prek katerih je težko riniti voziček.
Domen na ta način spoznava nove življenjske okoliščine. Spomladi je dobil ustrezen invalidski voziček, s katerim gre lahko tudi
ven, čeprav mu je malce prevelik. Na društvu paraplegikov, ki mu pogosto priskočijo na pomoč in imajo s pripomočki veliko izkušenj, so mu rekli, da je podobno, kot če bi v trgovini kupil čevlje številka 45, čeprav sicer nosi 40. V stanovanju so vse uredili tako, da je Domnu po meri, manj po meri pa mu je zunanji svet. Na tega se bo moral še navaditi.
V dobrodelni akciji, ki je trajala po leta, smo za Domna zbrali 368 tisočakov. Prispevali so naslednji darovalci: Andrej in Milka Valič, Ciril Jereb, Jožica Ciglič. Boris Kobal, Marjan Kadivec, Marija Rant. Mestna občina Kranj. Telekom Slovenije Kranj, Krajevna organizacija RK Stražišče, Elek-tro Gorenjska, Jana Rupnik, Marija Medja, Vera Thaler, Aleš Ovse-nik, Zlata Balek, Osnovna šola Stražišče, Tomaž. Rant in Marija Kadivec. Med njimi je veliko znancev, ugotavlja Domnova mama, ki se vsem darovalcem za pomoč iskreno zahvaljuje. Posebej pa so denar za Domna zbrali tudi v glasbeni šoli Piano Forte v Trbojah, in sicer z dvema koncertoma, vodja šole Franci in pobudnik akcije Aleksander, Domnov učitelj kitare iz glasbene šole, pa sta ga tudi obiskala. Domen je sicer precej zadržan fant. družbe pa je vendarle vesel. Želimo mu, da bi mu bilo življenje v prihodnje lažje kot doslej in da bi uresničil svoje cilje.   Danica Zavrl Žlebir
voditi. Naučili jih bomo voditi konja, ga usmerjati levo in desno, ustavljati... Ko bodo to znali, tudi jahanje ne bo več počasno, pač pa se bodo naučili jahati v kasu, proti koncu pa poskušamo tudi v galopu. Med učenjem se kdaj primerijo tudi padci, vendar naj to učencev ne prestraši, saj se nikoli ne zgodi nič hudega. Od začetka z. otroki delamo individualno, pozneje pa formiramo skupine s tremi ali štirimi tečajniki, pač glede na to, kako jim jahalna veščina gre od začetka. Tudi v nadaljevalnem tečaju delamo v skupinah."
deja. ki je vaditeljica dresure, hle-var Marjan pa tudi pomaga, da je prvi stik s konji prijazen. Za naše otroke je bil, vsi so na Pepetovem in Lizinem hrbtu neznansko uživali, najbolj takrat, koje Matjažev in Marjanov prijem popustil in so sami lahko vodili konja naokoli.
Prvi so torej preizkusili čare jahanja, sedaj pa vabimo tiste, ki se želijo udeležiti brezplačnega tečaja, da nam to čimprej sporočijo v naše uredništvo. Danes objavljamo prijavnico, ki bo veljala le za rejniške družine, prijave pa pričakujemo v prihodnjih desetih dneh,
Gasilska slika udeležencev nedeljskega srečanja z vaditelji jahanja.
V nedeljo so naši otroci spoznali ponija Pepeta in kobilo Lizo, najstarejšo žival na tem ranču, na tečaju pa bodo srečali še druge. Najprej se bodo učili jahati v maneži, pozneje pa jih bodo popeljali tudi v okolico, kjer bodo lahko občudovali naravo in kjer je jahanje najlepše. S konji se na ranču poleg Matjaža ukvarja še vaditeljica Ta-
torej do 23. septembra. Izpolnite torej prijavnico, jo nalepite na dopisnico in pošljite na naslov Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom "jahanje za rejniške družine". Izbranih bo devet tečajnikov, prednost imajo otroci do 12. leta starosti, o izbiri pa vas bomo obvestili v tej rubrikL
Danica Zavrl Žlebir
PRIJAVNICA
Rejniška družina:_
Otrokovo ime in starost:
Nas 1 ov:_ _
Študijski krožki
za tretje življenjsko obdobje
Kranj - Že osemnajsto leto v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Območno združenje Rdečega križa Kranj poteka več študijskih krožkov. Starejši ljudje se vpisujejo k angleščini, nemščini, umetnostni zgodovini, likovnemu krožku, zgodovini z etnologijo, klek-ljarsko čipkarskemu krožku, krožku zdravilnih rastlin... Prvi teden oktobra krožki ponovno začnejo z delom, svoje delo pa zaključijo maja 2003. Vse. ki se želijo včlaniti v delo študijskih skupin, vabijo k vpisu od 15. do 30. septembra v pisarni Območnega združenja RK Kranj na Tomšičevi 4 (v stavbi Društva upokojencev Kranj), vsak dan, razen srede, od 8. do 11. ure. Informacije dajejo tudi po telefonu 20-11-150.
Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01 /4344 822.
Piše Milena Miklavčič
Usode
348
Tek za življenje
Vesna jć prav V bolnišnici spoznala, da veliko lažje pomaga drugim kot sebi. Ženska, ki je delala samomor, seje počasi odprla in Vesni zaupala marsikaj iz svojega življenja. N<dn-na izmed naju ni imela kakšnih velikih izkušenj. Kljub vsemu sem bila jaz po karakterju močnejša in fe zdaleč ne tako negotovo V svojem značaju, kot sem prej mislila. Ko sva se nekoč obe začeli smejati in to predvsem zaradi moje
vztrajnosti, sem ugotovila, daje že skrajni čas, da
nekaj storim tudi zase. Postalo meje Sram, da sati dela umreti Spomnila sem se. kolikokrat sem tekmovala z. zadnjim kančkom energije. Velikokrat sem zmagala tudi po tistem, ko nas je trener zmerjal, da smo lene prašiče in za nobeno rabo.
"Tisto žensko so enkrat po viziti brez znanega razloga odpeljali drugam in potem sem v sobi ostala sama. " se spominja Vesna. "Bila sem tako omotični/ od raznih tablet, da se mi je že kar mešalo in pred očmi \em imela privide. Toda nisem se upalu povedali, da mi spet ne bi dali še močnejša zdravila. Če sem le mogla, tablet nisem pogoltnila, ampak sem jih na skrivaj metala stran in počasi sem lahko tudi vstala in šla sama na stran t s, v. Zdravniki so se
razveselili moje napredka, tal so ga pripisovali svoji uspešni terapiji. Na srečo so me čez kakšen mesec ali dva izpustili v domačo oskrbo, kamor sem spet prišla z dežja pod kap. Starši so mi moj poskus samomora nenehno očitali, mama se je jokala, da sem jim naredila neodpustljivo sramoto, sestre pa me niti pogledale niso več. Celo nečaki, ki sem jih crkljala. odkar so bili na svetu, me niso smeli obiskovati. Če so se že oglasili, so jim prepovedali, da bi prišli k meni. To me je res zelo bolelo, ker sem vedno bolj spoznavala, da me je v življenju še vsak samo izkoriščal. Dokler sem nesla zlata jajca, so me vsi objemali, ko pa sem rabila pomoč, so se obrnili stran od mene. kol da sem bila gobava!"
Na pomlad se je Vesna odločila, da gre v brigado. Doma ni nič povedala, samo rekla jim je, da jo čez poletje ne bodo videli. Prav, kakor veliš, ji je rekla mama od štedilnika, pa se tudi ozrla ni, ko je šla.
Naneslo je tako. daje prav zaradi poškodbe, dobila delo v potujočem vrtcu, ki so ga v brigadi organizirali v odročnih vaseh. "Ko sem prvič stisnila k sebi liste skuštrane glavice, ki tudi umite niso bile, se je v meni nekaj spremenilo. Začutila sem, da je to moje poslanstvo in v trenutku sem se odločila, da bom svoje življenje posvetila njim. / vodjem tabora sem se že takoj prvi dan na smrt sprla, ker sem mu povedala, da bodo otroci tudi telovadili. Rekel mije, da tisti kmetavzarji tega res ne potrebujejo in da naj delam to, kar so mi ukazali. Ja: pa sem mu samo prikimala, potem pa sem naredila po svoje. V vrtcu sva bili skupaj še z eno Makedonka, ki ni znala niti
besedice slovensko. Samo takrat je bilo to normalno, da smo se vsi nekaj pačili, da bi nas oni ja razumeli. Znala je pa krasno risati in tako sem jih jaz učila telovadbe, brala knjige in jih učila pesmic. Ugotovila sem, da imajo otroci krasno kondicijo, da so ubogljivi in ponosni na svoj uspeh. Na žalost sem se od otrok nalezla uši in to meje tako razkačilo, da sem hotela vse skupaj pustiti in oditi krampat na cesto. Ostrigla sem lase. na katere sem bila zelo ponosna. Ko so mi pa rekli, da sem z novo frizuro pol mlajša, sem se malo potolažila. "
Poletje je hitro minilo, Vesna pa je odhajala domov trdno odločena, da si novo službo poišče v kakšnem vrtcu. Napisala je več prošenj in povsod navedla podatke o svoji športni karieri. "Nasmehnila sem mije sreča, saj sem od 8 prošenj dobila same pozitivne odgovore, " pravi Vesna in globoko potegne cigaretni dim. "Kraj, kamor sem prišla, do mojega prihoda še ni imel vrtca, niti potujočega ne. Prostori so bili v neki stari hiši, za katero se mi je zdelo, da se bo vsak čas podrla. Vendar pa smo bili blizu šole. od koder so nam vozili malico. Kosilo so otroci imeli doma. Nikoli ne bom pozabila, kako so sedeli stisnjeni v enem kotu in me prestrašeno gledali. Sploh nisem vedela, kaj naj naredim. Zanje sem bila tujka, ki je malo šepala, imela lase < rne kot čarovnica m kadila kot kakšen Turek. Potem sem iz torbice potegnila zavitek karamel in jih stresla na ptelmat krožnik, ki sem ga našla v veži, zraven lijaka. Opazila sem, kako so se jim očki zasvetili in ko sem prvega vzela na kolena, so se razživeli. Niso se
me upali dotikati kar sami od sebe, ampak so se postavili v krogu okoli mene in me gledali. Dvakrat sem jim morala reči, naj vzamejo bonbon, preden so se upali ubogati. Takoj sem opazila, da so sladkarije bolj malokrat zašle v njihova usta, pri tem pa sem pomislila na svoje nečake, ki so se zmrdovali in sladkarije metali po tleh. če jim niso bile všeč. Kar pri srcu me je zabolelo. Še zmeraj se spominjam, da sem jim prvi dan brala Slovenske pravljice, nazadnje pa sem jim na pamet povedala še zgodbo o Martinu Krpanu. Sama ušesa so jih bila!"
Skoraj celo plačo je potem dala za kolo. da ji ni bilo več potrebno pešačiti na avtobus ali vlak. Počutila se je kot kraljica, saj je imela kar naenkrat dovolj denarja, da sije lahko kupila vse, kar ji je srce poželelo. "Ko sem šla v mesto, sem nabavila najrazličnejši material za moje otročičke, predvsem zalo. ker ravnatelj v šoli ni imel niti malo posluha za predšolske otroke. Rekel mi je, da je dovolj, če popazim nanje, da več res ne potrebujejo. Bil je že starejši, videlo se mu je, da mu je vse odveč in da se mu nič ne ljubi. Spet sem ga samo pogledala, mu prikimala in dala vedeti, kako pameten je, naredila pa sem pote/H po svoje. Na srečo se v moje delo ni nič vtikal, ker ga ni nič brigalo. "
Vesno je stara poškodba večkrat zelo motila pri delu. saj je otroke težko krotila, če je ves čas sedela samo pri miru. Ko je šla na pregled, ji je zdravnik rekel, da bo spet morala na operacijo. Hkrati pa ji je dal med vrsticami vedeti, da se lahko zgodi, da bo potem noga krajša od druge.      /konec prihodnjič/
Pred novo sezono v Prešernovem gledališču v Kranju
Jasno, spet same ta boljše
V abonmajski ponudbi Prešernovega gledališča za sezono 2002/2003 je pet predstav, od tega tri domačega gledališča in dve gostujoči.
Od sentimentalke, preko kriminalke do komedije, ki je lahko tudi črna.
Kranj - Pretekla sezona je bila za Prešernovo gledališče v Kranju izredno uspešna. Na gostovanjih v Venezueli in Dominikanski republiki so si jih gledalci zapomnili po komediji Zupanova Micka, ki je letos pomladi prepričala tudi strokovno žirijo Tedna slovenske drame, saj je predstavi namenila Veliko nagrado. Pred dobrim mesecem pa so se "prešernovci" s Festivala komornih gledališč v Umagu, kjer so se predstavili z dramo Vera, ljubezen, upanje, vrnili s prvima nagradama žirije in občinstva ter še nagrado za igralske dosežke. Majhen, a zelo delaven gledališki ansambel po številu odigranih predstav na igralca med slovenskimi gledališči sodi na sam vrh, saj na sezono v povprečju odigrajo za skoraj 20 odstotkov več predstav, kot kolegi v drugih gledališčih.
"Ostajamo zvesti načelu izpred dveh let. Naše predstave morajo biti ljudem všeč, predvsem pa komunikativne do te mere, da se gledalec v dvorani ne počuti kot tujec. Hkrati želimo ustvarjati predstave, o katerih bo gledalec razmišljal tudi potem, ko bo odšel iz dvorane," tudi ob pogledu v letošnjo reper-toarno knjižico razmišlja ravnatelj Prešernovega gledališča Borut Veselko in dodaja, da predvsem izbirajo med teksti, vezanimi za socialno tematiko, teksti o našem bivanju v širšem okolju in našem vključevanju v družbo.
Prva letošnja premiera in hkrati tudi prva abonmajska predstava bo sentimentalna komedija Benetke, argentinskega avtorja Jorgeja Accameja, s katero je ta po svetu doživel že kar precej uspeha. Nedavno je bila uprizorjena v New Yorku. pred tem pa tudi v Londonu, Mehiki in Kanadi... V Prešernovem gledališču je tokrat tudi režijo prevzel Argentinec Omar Viale, ki je pomladi dva meseca preživel v Kranju, konec maja pa so igro "poskusno" že uprizorili. Gre za lahkoten tekst, ki se je prelevil v sanjavo predstavo, polno lepe muzike, lučk, z živopisnimi
kostumi... Ansambel Prešernovega gledališča gre z omenjeno predstavo najprej na gostovanje v Argentino, kjer se bodo v mestu Cordoba udeležili festivala Mer-cosur, v Južni Ameriki pa se bodo predstavili tudi z Zupanovo Micko, nad katero so bili selektorji navdušeni že na njihovem lanskem gostovanju v tem delu sveta. Tako bomo Benetke premierno v Kranju videli 18. oktobra.
Ze novembra bo na sporedu naslednja premiera, metafizična kriminalka Zabava za rojstni dan, znamenitega dramatika Harolda Pinterja. Po Skopuhu in Županovi Micki se bo z novo režijo v Prešernovem gledališču znova spopadel eden prodornejših režiserjev zadnjega časa, Vito Taufer. Povsem človeška zgodba, splet situacij, v katerih se pogosto znajdemo sami. Če so te postavljene v neobičajno zaporedje, lahko postanejo zanimive... Nedvomno zanimiv je tudi dramatik mlajše generacije, ki se podpisuje s psevdonimom Rokgre. Leta 2000 je na TSD prejel Grumovo nagrado za tekst To, v letošnji sezoni pa bomo v Prešernovem gledališču videli njegovo komedijo Blok. Enega izmed petih nominiranih
Paleta likovnih raziskovanj
V naslov "Ime rože - poljub svetlobe - poletni sprehod" je v razstavišču ZVKD OE Kranj vpletena razstava del Nore de Saint Picman.
Dela, s katerimi se slikarka Nora de Saint Picman tokrat predstavlja v razstavišču Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju, so nastajala predvsem v poletjih zadnjih štirih let in predstavljajo sintezo pogledov treh različnih lokacij, grškega otoka losa, doline reke Kokre in Pariza. Gre za oljne slike pokrajin in rož večjih dimenzij, kolažirane risbe na platnu manjših dimenzij in z intimnejšo tematiko, figuralne risbe z osebno tematiko, predvsem so to liki ženske in otroka dopolnjeni s poetičnimi teksti, mislimi... Novejša dela v sliko vnašajo predmete urbanega vsakdana, kot papirnate vrečke za kruh, vabila k razstavam, vstopnice prireditev, kuverte... Razstavo pa sicer na neki način opredeljuje že sam naslov "Ime rože - poljub svetlobe - poletni sprehod". Razstava bo odprta do 9. oktobra. I.K.
tekstov za Grumovo nagrado 2001, bo režiral Matjaž Latin. Tragikomedija, ki ima za osnovo pet enodejank A.P. Čehova, katerega stil je Rokgre mojstrsko izpeljal v svojem delu, bo tudi otvoritvena predstava naslednjega TSD.
Letošnji abonma pa prinaša še dve gostujoči predstavi in sicer črno komedijo Samotni zahod, irskega avtorja Martina McDo-nagha, v režiji Borisa Cavazze pa jo bo uprizorilo Gledališče Koper, za zaključek pa bo sledila še črna komedija 'M te ubu, za katero je pisec Zoran Hočevar lani prejel Grumovo nagrado, v režiji Matjaža Latina pa jo bo uprizorilo PDG Nova Gorica. Na vprašanje, je povabilo omenjene predstave nekakšen dolg kranjskega odra do Grumovih nagrajencev, je Veselko dejal, da so predstavo povabili predvsem zato, ker je dobra z odlično igralsko zasedbo. "Seveda pa je tudi lepo, če ljudje vi-
Napoved komedije Blok, kjer so trije bloki s štirimi travniki. Razprava je odprta...
dijo, kaj nastane iz nagrajenih tekstov, ko so ti postavljeni na oder." Ob tem je povedal še, da v zadnjem času precej moči usmerjajo tudi v povezovanje z manjši-
mi gledališči v Gorici, Kopru, na Ptuju, kot kaže pa bodo svoj oder dobili tudi v Novem Mestu. Poleg tega bodo na odru PG tudi letos postavili otroško predstavo. Zgod-
bo o Janku in Metki, avtorja Janeza Venclja, bo režiral Lojze Domajnko, premiera pa bo konec oktobra.
Tudi letos so v Prešernovem gledališču razpisali 12 abonmajev, za katere upajo, da jih bodo zapolnili tako kot v preteklem letu. Nekoliko pod vprašajem je bržkone le študentski abonma, ki je ob tem da ima Kranj s širšo okolico več kot 6000 študentov, še vedno nerešljiva uganka. Vpis v abonmaje poteka še do 19. septembra. "Pridite pogledat v naše gledališče, obljubim vam da bo letošnja sezona dobra, vsaj tako kot pretekla, s katero se lahko brez skromnosti hvalimo," je še dejal kapitan Prešernove barke, katere "mornarji in drugo osebje" so na zelo simpatičen način predstavljeni v repertoarni knjižici. "Obstajamo le, če nas gledate," so zapisali in mi jih gledamo.
Igor Kavčič
Center kulturnih dejavnosti vpisuje v šole, tečaje, delavnice
Nove vsebine v prijaznejših prostorih
Kot narekuje tradicija zadnjih let, tudi letos v septembru poteka vpis v šole, tečaje in delavnice, ki so jih za novo šolsko leto pripravili v Centru kulturnih dejavnosti v Kranju. Preplet že uveljavljenih področij kulturnega izobraževanja
in izpopolnjevanja otrok in odraslih z novimi vsebinami.
Kot je povedal vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Kranj, Vladimir Brlek, šole, tečaji, delavnice, ki so jih za letošnje šolsko leto pripravili v okviru Centra kulturnih dejavnosti, v glavnem ne izstopajo iz lanskega okvira, so pa dodali nekaj novih vsebin. Pri tem velja omeniti predvsem Tečaj kljunaste flavte I in II, ki ga bo na dveh stopnjah za otroke od 4 do 6 in od 7 do 11 let vodila vsestranska glasbenica Katja Oserban. Novost je tudi Tečaj Afro-latino ritmov, ki ga bo vodil priznani slovenski tolkalist Nino Mureškič. Tu sta še Glasbeno animacijska delavnica in Igralne urice za najmlajše... Medtem ko bo tako kot preteklo leto Šolo keramike I in II vodila Barbara Štembergar, pa bo Malo likovno šolo in Studijsko risanje prevzela
Eva Puhar, sicer absolventka Pedagoške fakultete, likovna smer. Poleg omenjenih bodo tudi letos na sporedu Dekorativno oblikovanje, Delavnica stripa. Mladi konstruktor, Tečaj kitare, Plesne delavnice za otroke, Moderni ples L, II. in III., Klasični balet I. in II, Jazz balet II, Street dance... Prav tako bosta tudi letos Lutkovni delavnici I. in II., Gledališko delavnico pa bo prevzela dramska igralka, pedagoginja in pevka Alenka Vidrih. Ob koncu delavnice bodo ustvarili tudi gledališko produkcijo, a zaenkrat še iščejo primerno odrsko rešitev, predvsem pa dodatna sredstva za to... Tu je še Literarna delavnica, ki jo bo vodila Agata Trojar, v okviru katere bodo poleg bralnih uric v goste prihajali tudi gostje, znani literati.
Letos so tudi nekoliko obnovili prostore na Sejmišču 4, kjer bodo delavnice potekale, ter jih v lepšem in prijaznejšem okolju tudi približali otrokom. Za nemoten potek in logistično podporo dejavnosti bosta skrbela samostojni strokovni svetovalec za likovno in
ure. To bo najlepša priložnost, da se seznanite z mentorji, potekom in značilnostmi posameznih delavnic... Več o delavnicah je moč izvedeti tudi v ličnih zloženkah, ki so na voljo na številnih javnih mestih v Kranju oziroma na tel. št. 04/201-37-31.
VOS
posf lovno ogledalo
Vas veseli delo na terenu, imate lasten prevoz in ste komunikativni, potem se nam oglasite.
Nudimo vam izobraževanje, dober zaslužek in podporo pri delu.
Vaše prijave pričakujemo na naš naslov: SZT, d.o.o., Cesta v Kleče 12, 1000 Ljubljana
OBVESTILO O VPISU
Osnovne šole z osemletnim programom:
- Davorin Jenko Cerklje
- France Prešeren Kranj
- Matija Valjavec Preddvor
- Predoslje
- Simon Jenko Kranj
- Stane Žagar Kranj
- Stražišče Kranj
- Šenčur
bomo v soboto, 21. septembra 2002, zadnjič vpisovale v 1. razred osemletne osnovne šole. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1996 ter januarja in februarja 1997.
Vpis bo od 8. do 12. ure na matičnih in podružničnih šolah, vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni list.
K
20 let kiparskega druženja v Innsbrucku
Innsbruck - V začetku septembra se je v Innsbrucku slovesno zaključil letošnji Tirolski kiparski simpozij. Ustanovljen je bil pred 20 leti z namenom kiparjem iz skupnega alpskega kulturnega prostora omogočiti spoznavanje z oblikovanjem monumentalnih skulptur iz marmorja. Po zaslugi sodelovanja med likovnimi ustvarjalci iz Inns-brucka in galerijskim oddelkom Gorenjskega muzeja na njem poleg kiparjev iz Avstrije, Italije in Liechtensteina sodelujejo tudi slovenski kiparji. Tako se je leta 1994 simpozija udeležil Metod Frlic z Malenskega vrha, leta 1999 Alenka Vidrgar iz Ljubljane, letos pa je v Innsbrucku ustvarjal predstavnik mlajše generacije slovenskih kiparjev Boštjan Novak iz Ljubljane. Ob njegovi plastiki sta na fotografiji pobudnik slovenskega likovnega sodelovanja z. Innsbruckom, umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin in ustanovitelj ter vodja simpozija, akademski kipar prof. Erich Keber.
foto-filmsko dejavnost Zmago Puhar in samostojni svetovalec za gledališko, lutkovno in literarno dejavnost Lojze Domajnko, seveda pa bo letos CKD v celoti pripravljala kranjska območna izpostava JSKD v sodelovanju z ZKO Kranj, pri čemer velja poudariti, daje večji del zagonskih sredstev prispevala MO Kranj. Vpisi v posamezne dejavnosti bodo potekali do 27. septembra, pouk pa se bo začel s 1. oktobrom.
Tako kot v preteklih letih so organizatorji pripravili tudi informativni dan, ki bo v prostorih CKD Kranj na Sejmišču 4, v soboto, 21. septembra, od 10. do 12.
Tudi v letošnjem letu bo na sporedu tudi med otroci že nepogrešljiva Sobotna matineja. Kot je povedal programski vodja matineje I .oj/.e Domajnko, bo tudi 10 sezona obsegala 26 predstav, ki si jih bodo * otroci lahko ogledali od začetka oktobra do konca marca prihodnje leto. Tudi letos bodo na ogled najboljše lutkovne, gledališke, plesne, pevske, animacijske predstave, ki so bile v Sloveniji ustvarjene v zadnjih sezonah. Kot kaže bodo letos zaradi velikega povpraševanja po abonmajih, poleg tradicionalne predstave ob
10. uri odpreti še nov termin ob
11. uri. Igor Kavčič
I.K., foto: D. (.lobočnik
Carnium začenja sezono
Kranj - Glasbena šola Kranj v nedeljo, 15. septembra, ob 18.30 uri v kranjski župnijski cerkvi sv. Kancijana prireja koncert komornega orkestra Carnium. Dirigent Peter Škrjanec je k sodelovanju povabil tudi mlado italijansko violinistko Vittorio Panato, ki je doslej prejela že mnoga nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Izvajali bodo dela W.A. Mozarta. LK.
De profundis vabi na avdicijo
Kranj - Eden vodilnih slovenskih vokalnih sestavov. Komorni zbor De profundis, vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 041 970 317, lahko pa se v četrtek, 19. septembra, med 18.00 in 20.00, oglasite v Kulturnem domu KS Stražišče pri Kranju, kjer ima zbor vage. I.K.
Ko se pojavijo, se jih ne znebimo
Ledvični kamni so najpogostejši med 30. in 50. letom. V Sloveniji naj bi jih imelo od 3 do 4 odstotke prebivalcev. Poleg bolečin je njihova slabost tudi ponavljanje, pojavijo pa
se lahko tudi pri otrocih.
Kranj - Prva in najpogostejša misel, ki jo ledvični kamni izzovejo pri ljudeh, je bolečina. Slednja je znanilka in spremljevalka ledvičnih kamnov, poleg tega je njihova značilnost tudi ponovljivost, kar pomeni, da se jih kljub odstranitvi le redko znebimo za vse življenje.
Slovenski urologi zadnja leta ne opažajo naraščanja števila bolnikov z ledvičnimi kamni, narašča pa število bolnikov, ki imajo kamne v sečevodih. V Sloveniji je kar 40 odstotkov vseh kamnov spodnjih sečil, kamni sečil so majhni, in se hitro izločajo, izločanje pa spremljajo bolečine. Ledvični kamni so vsaj trikrat pogostejši pri moških kot pri ženskah. Raz-
logi za to še niso znani, obstaja pa možnost, da ženski hormoni delujejo zaščitno in preprečujejo kristalizacijo snovi v seču. Pojavljajo se lahko pri katerikoli starosti, tudi pri otrocih, najpogostejši pa so pri ljudeh v najbolj aktivnem življenjskem obdobju. Bolečine se pojavijo nenadoma in so lahko zelo hude. "Pravimo jim tudi ko-lična bolečina. Pri bolnikih se
Sevanje mobilnih telefonov ogroža zdravje
Kranj - Elektromagnetno sevanje mobilnih telefonov škodljivo vpliva na zdravje, ogroža predvsem osrednje živčevje ter srce in ožilje. Med dolgim pogovorom po mobilnem telefonu se segreje predel okoli ušesa in nekateri ljudje tarnajo tudi zaradi glavobola. Ultravisokofrekvenčno sevanje vpliva na zvišanje temperature, zato strokovnjaki odsvetujejo daljšo uporabo mobilnega telefona in ljudem svetujejo, naj klice po mobilnem telefonu čim bolj skrajšajo. Med telefoniranjem je treba mobilni telefon držati čim dlje od glave, nezdravo je njegovo nošenje na telesu npr. za pasom, priporočljiva pa je uporaba mikrofona oziroma vrvice, vendar mora biti tudi v teh primerih mobilni telefon oddaljen od telesa več kot pol metra. Raziskave so pokazale, da uporaba mobilnega telefona pred spanjem povzroči spremembe možganskega valovanja in spanje v neposredni bližini mobilnega telefona ni priporočljivo. Nemška raziskava je pokazala, da so otroci v fazi odraščanja še bolj dovzetni za elektromagnetno sevanje in njegove škodljive posledice, zato strokovnjaki staršem priporočajo, naj otroci mobilne telefone uporabljajo le za njune klice, priporočljiva pa je tudi zaščita pred
sevanjem. Nevtralizator sevanja (npr. bakrene kodirane ploščice) naj bi vsaj za 70 odstotkov zmanjšal delovanje škodljivega sevanja in celične poškodbe. Rednemu izpostavljanju elektromagnetnemu sevanju mobilnih telefonov pri otrocih pripisujejo tudi slabšo koncentracijo, slabši spomin in reagiranje ter celo manjšo telesno vzdržljivost. Poleg naštetega strokovnjaki opozarjajo tudi na dejstvo, da ni pomembna le jakost sevanja, ampak samo sevanje, na katerega se odzove človeško telo.
R. Š.,
lahko pojavi slabost in tedaj je priporočljivo zaužiti sredstva proti bolečini ter včasih tudi sredstva, ki zmanjšujejo izločanje urina, kajti povečana količina urina in njegov dotok v sečila, kjer je odtočna ovira zaradi kamna, povzroča bolečine, včasih pa so zaradi okužbe in zvišane temperature potrebni tudi antibiotiki," je pojasnil specialist urolog primarij Andrej Kmetec, dr. med., vodja urološkega oddelka ljubljanskega Kliničnega centra.
Ledvični kamni so presnovna bolezen, presnovna motnja lahko povzroči nastanek kamnov. V Sloveniji je približno 75 odstotkov kamnov t.i. kalcijevega oksa-lata, okoli 10 odstotkov je kamnov iz sečne kisline, od 10 do 13 odstotkov je fosfatnih kamnov, 1 odstotek je cistinskih kamnov, znani pa šo tudi t.i. tihi kamni, ki jih zdravniki slučajno odkrijejo. Primarij Kmetec omenja pet temeljnih vzrokov za nastanek ledvičnih kamnov: povečana koncentracija posamezne snovi v seču, pomanjkanje snovi v seču, ki preprečujejo kristalizacijo, povečano izločanje snovi, ki povzročajo nastanek kamnov npr. kalcija, oksalatov, sečne kisline, kislost seča in različne odtočne ovire, ki povzročajo zastoj seča ter nastanek kamnov. Ljudem, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom zdravniki priporočajo pitje zadostne količine tekočine, opazujejo naj svoj urin, ki mora biti svetlo rumen, skoraj prozoren. Zanimivo je, da tudi
Najpogostejše je lasersko drobljenje ledvičnih kamnov, le pri 1 odstotku bolnikov je potrebna operacija.
uživanje velikih količin mesa lahko pospeši nastanek ledvičnih kamnov, ki jih povzročajo različni kisli presnovki. Zato je priporočljivo zmerno uživanje mesa in sicer 5 do 7 mesnih obrokov tedensko. Napačno pa je prepričanje, da osebe s kalcijevimi kamni ne smejo uživati kalcija in da izogibanje kalciju ščiti pred kamni. Ledvičnih kamnov se ne da zdra-
viti, treba jih je odstraniti, lahko pa se tudi sami izločijo. Približno 80 odstotkov kamnov se izloči samih, gre za drobne, majhne kamne (5 do 6 milimetrov), ostale odstranijo z laserskim drobljenjem, kamne v spodnjem delu sečevoda odstranijo s posebnim instrumentom, približno 1 odstotek bolnikov pa zahteva operativni poseg. Poleg bolečine je slabost ledvič-
nih kamnov tudi njihovo ponavljanje, saj z odstranitvijo ne odstranijo osnovnega vzroka.
V prvih dveh letih po prvem pojavljanju ali napadu se ponovijo v približno 40 odstotkih. Pri osebah, ki so že imele ledvične kamne, se bodo ti prej ali slej spet pojavili.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Zdravo spanje brez pršic
Kranj - Hiter življenjski ritem, vse večje zahteve na delovnem mestu in stres so najpogostejši vzrok za utrujenost, ki ob velikih naporih lahko preraste v kronično utrujenost. Počitek je nujen, saj z njim obnovimo energijo in si naberemo novih moči. Kako dragocen je zdrav spanec, se pogosto zavemo šele tedaj, ko ne moremo spati in se zjutraj zbudimo nenaspani ter utrujeni. Za zdrav in kakovosten spanec je pomembno tudi ležišče.
Mnenj o tem, kakšno naj bi bilo zdravo ležišče, je veliko in so zelo različna. Včasih je veljalo pravilo.
da mora biti ležišče ravno in trdo. Ko so se pojavile prve vodne postelje, so jih ljudje pogosto enači-
Vodna postelja je zdravo in eno najčistejših ležišč.
li s prestižem in nanje gledali kot na muho enodnevnico, za katero svojega klasičnega ležišča ne bi niti v sanjah zamenjali. Zadnja leta o prednostih vodne postelje govorijo tudi ortopedi. Povsem napačne so predstave, da so vodne postelje hladne, da niso stabilne in da miren spanec utegne motiti pretakanje oziroma valovanje vode, kajti vodne postelje so ogrevane in vzdržijo vsaj 5 ton. So zdravo in udobno ležišče. Preživeto je tudi prepričanje, da mora biti postelja trda, danes je vse bolj razširjeno mnenje, da naj se kakovostno ležišče čim bolj prilega telesu, naj bo prožno in upogljivo.
Vodna postelja se prilega telesu in med spanjem ne prihaja do t.i. točkastih obremenitev, hrbtenica se lahko popolnoma sprosti, pritisk na medvretenčne ploščice se zmanjša in izboljša se krvni pretok. Pravilna temperatura postelje vpliva na psihično sproščenost in mišično regeneracijo, stalna temperatura postelje pa ugodno deluje pri revmatičnih obolenjih. Vodna postelja je lahko tudi učinkovita preventiva pred hrbtenični-
mi težavami in udobno ležišče tudi za hude bolnike, ki dalj časa preležijo v postelji, saj so strokovnjaki ugotovili, da preprečuje nastanek preležanin. In vsaj še ena značilnost vodne postelje je predvsem za osebe z alergijami in za astmatike zelo pomembna. Nečistoče v vodni postelji ni in zato spada med najbolj čista ležišča, saj v- njej ni pršic, ki so sicer prisotne v navadnih vzmetnicah ter se hranijo s človeško kožo in znojem, veliko ljudi pa ima nanje alergijo.
Dober spanec je zelo pomemben za telesno zdravje in za dobro psihično počutje. Količina spanja se razlikuje od posameznika do posameznika, otroci potrebujejo več spanja kot odrasli, vendar naj bi tudi slednji spanju namenili vsaj 7 ur. In, verjeli ali ne, spanje vpliva tudi na lepo in zdravo kožo. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da ponoči v koži nastajajo nove celice in ji dajejo svež videz. Koža se obnovi vsake štiri tedne, vsakih 40 minut pa v njej odmre okoli milijon celic.
R. Š., foto: Tina Doki
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Kako se je ženil
Zadnjič nam je Leveč opisa! ljubljansko štimungo v letu Kersnikove vrnitve v Ljubljano. 1874. Zdaj poglejmo, kako se je mladi mol v tej družbi znašel. "Janko je bil vsak dan v naši družbi. Rad je posedel v kavarni ali zvečer v krčmi, samo na kak daljši sprehod ga ni bilo spraviti. Pa naj je bilo zimsko ali pomladansko nedeljsko popoldne še tako lepo in prijetno in naj sva ga z. Jurčičem še tako nagovarjala. Janko se je iz kavarne izgubil ter do večera pre-tičal v svojem stanovanju, kjer je bral in pisal ali pa premišljevaje tobak kadil in hodil po sobi gor in dol. Veselo pa ti ga je bilo pogledati takrat na plesu v ženski družbi. Visoka vitka postava, dolga temno rjava brada, živahno Slikanje, fino vedenje, neprisiljen, dovtipen razgovor, njegov prijazni smeh, zdru-
žen z dobrodušnostjo, ki seje brala iz njegovih rjavih oči in iz njegovega simpatičnega glasu - vse to ga je moralo prikupiti na prvi pogled. In kako je znal plesati, sukati in zabavati svojo plesalko!"
Ja, je bil pač doma z gradu in ne iZ hajte! Kako ne bi bil zanimiv z« takratni ljubljanski ženski ledik stan. "Mnogo mrež je bilo Janku takrat razpetih po Ljubljani, in Jurčič je včasih nejevoljen godrnjal: 'Boš videl, da se bo ujel!' -Janko je zelo zaupno občeval z Jurčičem, a včasih mu je vendar presedala njegova družba. - Ta Jurčič je vražji človek', mi reče nekoč, 'vsako misel mi ugane in kar bere mi v srcu, da ne moreš čisto nič prikriti pred njim. Naj še tako tajim in zavijam, naposled se mu moraš vendar vdati!'..." In res je nato naneslo, da je prav Jurčič odigral pomembno vlogo pri njegovi ženitvi. O tem piše tudi tir. Prijatelj: "Zanke so nastavljale mlademu, lepemu koncipistu zlasti nekatere ljubljanske gospe, med
Gojmir Anton Kos, Ilustracija Kersnikovih spisov, 1924
njimi neka Souvan-Froelichova, ki je bila znana, da stavi svojemu možu rožičke. Končno je Kersnikovo razmerje do ženske Jurčičeva previdna roka uravnala v eno smotrno in za njega pozneje jako srečno smer."
Kako se je to zgodilo? "Jurčič je Kersnika pod konec leta 1875. seznanil s hčerko svojega hišnega gospodarja Luke Tavčarja, Lojzka. Mladenka je bila baš takrat prišla nekoliko bolehna iz. vzgoje-volišča v Lindavi /= verjetno bavarski Lindau na Bodenskem jezeru/, vsled česar jo je oče sklenil obdržati doma in je ne pošiljati več v tujino. V domači krčmi, ki jo je vodila skrbna sorodnica Marija, se je zbirala v posebni sobici zanimiva družba, ki nam jo Leveč gori popisuje. V to družbo je prišel včasih tudi gospodar in - pač na Jurčičev politični migljaj - tudi hčerka Lojzka. Bilo je na Silvestrov večer 1875 ... 'Takrat je pričela počasi kaliti najina ljubezen', je pisal Kersnik tri leta pozneje svoji nevesti. " Kar se je začelo, se je
tudi nadaljevalo. "Pred pustom 1876 ni bilo plesa v čitalnici, da bi ga ne bil Janko preplesal ž njo, ki si jo je na tihem že izbral za izvoljenko svojega srca. Ko je prihajala v deželo pomlad, je napravila druž-bica izprehod k Božjemu grobu; o tem izprehodu pravi Janko leto pozneje v svojem pismu na ljubljeno deklico: 'Na tem izprehodu sem bil tako neizmerno vesel in blažen, da sem smel biti tako dolgo s teboj in nisem našel besede, da bi ti bil razkril svojo ljubezen.' Sele poleti 1876 mu je zdrknila odločilna beseda z jezika in našla pri deklici za njega tako osrečevalen odmev."
In kako se je vse skupaj končalo? S poroko. Leveč: "Janko je našel izvoljenko svojega srca ter se dne 16. februarja I. 1881 poročil z Lojzko Tavčarjevo, s katero je živel idealno lepo zakonsko življenje: Kar sonce mi je posijalo v srce, kadar sem prišel na krasno Brdo ter videl mater, Lojzko in Janka v njihovi neizmerni sreči in ljubezni... In ta vesela kopica lepih, zdravih otrok!" Zapišimo še, da Lojzka Tavčar por. Kersnik (1858-1933) ni bila v nikakršnem sorodu s pisateljem Tavčarjem. Njen oče je bil ljubljanski hotelir in posestnik Luka Tavčar, med drugim lastnik stavbe, v kateri je še danes kavarna Evropa. Janko in Lojzka sta imela osem otrok, pet hčera in tri sinove.
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Petek, 13. septembra 2002
V nedeljo se v Španiji začenja letošnje svetovno prvenstvo v veslanju
Za preživetje "obsojeni" na kolajne
"Naš cilj v tej sezoni je podoben tistim iz minulih let. Če namreč veslanje hoče preživeti, je "obsojeno" na kolajne," je pred včerajšnjim odhodom na svetovno prvenstvo
v Sevillo poudaril selektor in glavni trener veslaške reprezentance Slovenije Miloš Janša.
Četverec brez krmarja v postavi Milan Janša, Jani Klemenčič, Rok Kolander in Matej Prelog je pripravljen na konkurenco iz vsega sveta.
Bled - Tiskovna konferenca, ki jo vodstvo naših veslaških reprezentanc pred odhodom na velika tekmovanja že po tradiciji pripravi v veslaški Mali Zaki na Bledu, se je letos začela še posebej slovesno, saj sta predsednice Veslaške zveze Slovenije Slobodan Ra-duljko in predsednik uprave Dela, d.o.o., Jure Apih podpisala spon-zorsko pogodbo, s katero bo časopisna hiša Delo podpirala trud slovenskega veslaškega športa. Ta je namreč v zadnjih letih doživel številne odlične rezultate, olimpijske kolajne in kolajne na svetovnih prvenstvih. Te pa za naše
Iztok Čop v čolnu še pogreša sproščenosti.
Ob svetovnem prvenstvu v Sevilli bo tam potekal tudi kongres FISA. Udeležil se ga bo predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Raduljko.
veslače še zdaleč ne pomenijo spanja na lovorikah, ampak jih iz leta v leto silijo, da se znova dokazujejo in veslaški šport v Sloveniji skušajo ohraniti med najbolj uspešnimi in odmevnimi športi.
"Ko govorim o ciljih posamezne sezone, je jasno, da ti ne morejo biti manjši od ciljev v minulih letih. Če namreč hoče naše veslanje preživeti, je "obsojeno" na kolajne. Tako je bil tudi način izbire reprezentance letos podoben kot prejšnja leta, saj smo ekipe sestavljali od najmanjše do največjih posadk. Lahko rečem, daje reprezentanca letos zelo izenačena, tri posadke: enojec, četverec brez krmarja in četverec s krmarjem, so se sposobne boriti za kolajne, manj izkušenj pa ima dvojni četverec, ki bo v Španiji prvič v takšni postavi nastopil na tekmovanju," je načrte štirih posadk predstavil selektor in trener Miloš Janša, ki mu bo v Sevilli pomagal trener Dušan Jerše.
Manjka sproščenosti
Sicer pa bo naš enojec v Sevilli predstavljal Iztok Čop, ki mu izkušenj z velikih tekmovanj seveda ne manjka. "V zadnjem času sem se na treningih trudil predvsem popraviti tehnični del veslanja. Nekaj tega mi je uspelo, vendar trenutno ugotavljam, da mi v čolnu manjka še nekaj sproščenosti. Vem, da imam še nekaj "rezerve" in če jo bom znal izkoristiti, bom seveda znova lahko "mešal štrene" tudi letos najboljšim, kot so Nemec Hacker, Norvežan Tufte, Čeh Chalupa in morda še kdo. Zavedam pa se, da so tudi oni poleti trdo delali in da bo boj za ko-
lajne težak," je povedal naš šampion Iztok Čop, ki je letos nastopil na dveh tekmah svetovnega pokala v Luzernu in Miinchnu in obakrat osvojil tretje mesto.
Utrujenost po treningih popušča
Načrte za novo kolajno svetovnega prvenstva (lani so osvojili bron) ima seveda tudi naš četverec brez krmarja, v katerem že dve leti skupaj veslajo Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog. "Na prvenstvo smo se dobro pripravljali, utrujenost od napornih treningov pa je zadnje dni začela popuščati. Naš cilj je zagotovo eno od prvih treh mest, zavedamo pa se, da je treba biti pripravljen na odprt boj do konca. Naši največji konkurenti bodo - po mojem mnenju - Angleži. Gotovo so dobro pripravljeni tudi Nemci in Italijani, slabše poznamo ameriški čoln. Skratka, če bo le "naš dan", kolajna ne sme uiti," pravi Jani Klemenčič, ki se je v zadnjih letih naveličal četrtih mest in bi raje obdržal lansko uvrstitev ali se s prijatelji v čolnu povzpel še kakšno mesto više.
Optimisti iz četverca s krmarjem
Ob Iztoku Čopu in četvercu brez krmarja, ki zagotovo sodijo v krog favoritov, bosta v Sevilli v naslednjem tednu nastopila še dva naša čolna. Velike ambicije za dober nastop ima zagotovo četverec s krmarjem, v katerem bodo veslali Miha Pirih, Matija Pavšič, Andrej Hrabar, Tomaž Pirih, krmar pa bo Žiga Pirih. "Zadnji
mesec je bil za nas težak, trdo smo trenirali in upam, da smo res dobro pripravljeni. Smo optimisti in že komaj čakamo na nastop," je v imenu peterice povedal Matija Pavšič. Sicer pa naj bi boj naših za najvišja mesta najverjetneje skušali preprečiti predvsem veslači četvercev s krmarjem iz Nemčije, Hrvaške in Anglije.
Uspeh bo finale
Težko delo za uvrstitev v želeni finale pa bo v Sevilli čakalo člane našega dvojnega četverca, ki bo
tokrat prvič nastopil skupaj v sedanji postavi. Tako bodo v čolnu sedeli Gregor Novak, Gregor Sračnjek, Boštjan Božič in Luka Spik. Posadka je v nekoliko spremenjenih postavah nastopala na vseh treh letošnjih tekmah svetovnega pokala. "V Miinchnu smo se uvrstili v finale. Od takrat je ekipa malce drugačna, zamenjali pa smo tudi razpored na sedežih. Vse konkurence ne poznamo, upamo pa, da nam bo uspela sicer težka naloga, da se prebijemo v finale." je povedal Luka Špik.
Sicer pa za naše veslače prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva v španski Sevilli ni neznano, saj so nazadnje tam trenirali lani jeseni. Seveda pa tokrat v Španiji pričakujejo vso svetovno konkurenco, saj bo nastopilo več kot devetsto veslačev iz 53 držav. Prva predtekmovanja se bodo začela to nedeljo, 15. septembra, zadnja finalne odločitve pa bodo na sporedu naslednjo soboto in nedeljo, 21. in 22. septembra.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki in Gorazd Sinik
Jeseniški klub ima novo vodstvo
Pred začetkom novega državnega hokejskega prvenstva so pri HK Jesenice za novega predsednika izbrali dr. Slavka Ažmana, za direktorja kluba pa potrdila Draga Mlinarca - Kranjčani domačini na Jesenicah
Jesenice - S prvim krogom se jutri in v nedeljo začenja letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu. Tekme med ekipami Slavi-je M Optime in Mariborom, Marc Interierom Tivoli in Bledom ter Hit Casinojem Kranjska
KOŠARKA _
Gora in Olimpijo bodo na sporedu jutri ob 18. uri, le ekipa Triglava, ki je v tej sezoni ostala brez svojega domačega igrišča bo kot domačin v nedeljo ob 18. uri v Podmežakli gostila Acroni Jesenice.
Radovljičani premagali Loka kavo
Radovljica - Minuli torek sta se na prijateljski tekmi v Radovljici pomerili ekipi Radovljice in Loka kave. Oba gorenjska LB ligaša sta tekmo začela z minuto molka, saj je pokojni Zoran Kešclj igral za obe ekipi.
Tekma je bila nato zanimiva in polna preobratov, na koncu pa je zmagala domača ekipa 85:81 (13:20, 21:27, 22:11, 29:23). Poudariti je potrebno, da je ekipa Loka kave, ki je lani igrala v l.A ligi, tokrat nastopila povsem spremenjena. V njej je igral Vladimir Mihajlovič, ki je prišel iz Krke, Uroš Trdan, ki je prišel iz Cerknice, Sergej Lukič, ki je igral v Postojni, Gašper Komar iz Inerstika, Štefan Kosec iz Medvod in Miloš Cujovič iz Radovljice. Kot je povedal trener Gašper Okom sta v ekipi manjkala Dejan Kiš (lani je igral pri Iliriji) in Peter Hartman, ki je bil lani igralec Loka kave. G.L.
BALINANJE_
Visoka zmaga Centra
Kranj - Minuli konec tedna so balinarji v super ligi odigrali 11. krog. Ekipa Jesenic je z 10:14 izgubila s Hujami, Skala Casino K Bar je s 13:11 premagala Lokateks Trato, Center pekarna Vrhnika je kar z 22:2 ugnala ekipo Jadrana H.K., Sloga pa je z 8:16 izgubila z Mlinar Padno. Na lestvici vodi ekipa Centra Pekarne Vrhnika s 30 točkami, Mlinar Padna ima 27 točk, Lokateks Trata na tretjem mestu pa 24 točk. Naslednji krog bo na sporedu 21. septembra.
V 1. ligi je ekipa Bistrice s 17:7 premagala Železničar in še naprej vodi na lestvici s 36 točkami. Jutri Bistrica gostuje v Žabicah.
V 2. ligi - vzhod so konec tedna odigrali 13. krog. Radovljica Alpe-tour je na gostovanju s 7:17 premagala Rogaško Crvstal, Duplica je z 9:15 izgubila z EIS Budničarjem, Zarja je z 20:4 premagala Primsko-vo, Partizan Mengeš in Tržič sta igrala neodločeno 12:12, Planina pa je kar s 24:0 premagala Velenje premogovnik. Na lestvici vodita Planina in Primskovo s po 29 točkami. Pari jutrišnjega 14. kroga (tekme se začnejo ob 10. uri) pa so: Radovljica Alpetour - Planina, EIS Bud-ničar - Zarja, Primskovo - Rogaška Crvstal, Tržič - Duplica in Velenje premogovnik - Partizan Mengeš. V.S.
Sicer pa je bilo minule dni na hokejskih Jesenicah še kako živahno, saj so v torek pripravili redni občini zbor. Na njem so izbrali novo vodstvo.
Tako bo novi predsednik dr. Slavko Ažman, poleg njega pa bodo v upravnem odboru še: župan Boris Bregant, dr. Vasilij Prešeren, Ljubo Jasnič, Zvone Jurkovič in Zmago Geršak. Za direktorja kluba so potrdili Draga Mlinarca, za novega trenerja pa Romana Pristova. Njegov pomočnik bo Aleš Sodja, tehnični vodja pa Branko Jeršin.
Jeseniško moštvo bo v novi sezoni nastopilo precej pomlajeno, razveseljuje pa podatek, da bosta
SMUČARSKI SKOKI
v njem igrala Miha Rebolj in Tomaž Razingar, ki se zaenkrat nista odločila za tujino.
"Naša usmeritev je, da vsaj do novega leta igramo z domačimi igralci, kasneje pa bo vse odvisno od denarja in rezultatov. K sreči nam večina sponzorjev stoji ob strani, tako da upamo, da se bodo v naslednjih letih razmere uredile. Naslov državnih prvakov za nas ni prvotni cilj, seveda pa se bomo zanj borili po najboljših močeh," pred začetkom letošnjega državnega prvenstva poudarja Brane Jeršin. V klubu tudi opozarjajo, da že lahko kupite sezonske vstopnice.
Vilma Stanovnik
Mladinci odlični na Alpskem pokalu
Kranj - Konec minulega tedna so v Obcrsdorfu v Nemčiji pripravili dve tekmi za Alpski pokal. Med 65 tekmovalci iz. 6. držav so zelo dobro nastopili tudi naši mladi skakalni upi, saj je na obeh tekmah zmagal Jaka Oblak (Alpina Žiri).
Ekipni uspeh so dopolnili Rok Urbane s 7. mestom, Zvonko Kor-dež z 8. mestom ter Jure Bogataj in Branko Iskra z 12. mestom (vsi Triglav Kranj). Kot poudarja trener Jani Grilc, je potrebno pohvaliti tudi mladega Mitjo Mežnarja (Trifix Tržič), ki je s 26. in 28. mestom osvojil svoje prve točke v Alpskem pokalu. Tekmovanja v Alpskem pokalu se bodo nadaljevala prvi konec tedna v oktobru. V.S.
Finale poletnega svetovnega pokala v Innsbrucku
Kranj - Innsbruck v sosednji Avstriji bo jutri, 14. septembra, prireditelj zadnje letošnje tekme smučarjev skakalcev za točko poletnega svetovnega pokala.
Po predzadnji tekmi v Lahtiju konec prejšnjega tedna je v vodstvu Avstrijec Andreas VVidholzel (500 točk) pred Fincem Jannejem Aho-nenom (309 točk) in Američanom Clintom Jonesom (274 točk), naš najboljši pa je na 8. mestu Robert Kranjec (139 točk). Med našimi je na 12. mestu še Damjan lias. Peter Žouia je 23., Igor Medved 33 in Primož Peterka 45. V.S.
Vabila, prireditve
7. Silcev memorial - Danes in jutri bo RK Termo Škofja Loka organizator tradicionalnega turnirja, 7. Šilcevega memoriala. Del turnirja bo potekal v Ribnici, kjer bodo danes nastopale ekipe Inles Rika, Slovana in Crikvenice, v dvorani Poden v Škofji Loki pa bodo nastopile ekipe Chia, Sevnice in domači Termo. Prva tekma v Škofji Loki bo danes ob 17. uri med Chiom in Sevnico, ob 18.30 uri se bosta pomerili ekipi Terma in Sevnice, ob 20. uri pa Termo in Chio. Jutri ob 15.30 uri bo tekma za 5. mesto, ob 17.15 uri za 3. mesto in ob 19. uri za prvo mesto.
Križnarjev memorial - To nedeljo, 15. septembra, bo Rokometni klub Preddvor organiziral 18. memorialni rokometni turnir s spomin na Jožeta Križnarja. Začel se bo ob 10. uri na igrišču za šolo, nastopile pa bodo ekipe Jezerskega, veteranov Preddvora in Alplesa.
Mladi športni plezalci v Kranju - Dvorana na Zlatem polju bo jutri in v nedeljo gostila športne plezalce in plezalke v kategoriji cicibanov, cicibank, dečkov, deklic ter kadetov in kadetinj. Jutri se bo tekmovanje začelo ob 10. uri, nedeljska finala pa bodo ob 18. uri.
Revija plesnih prvakov blejskega plesnega studia - Blejski plesni studio vabi to nedeljo, 15. septembra, na Blejski grad, kjer se bo ob 19.30 uri začela revija plesnih prvakov. Na njej se bodo predstavili udeleženci svetovnih in evropskih prvenstev v show plesih 2002. Prireditev bo z besedo in pesmijo povezovala Alenka Godec.
Jutri slovenski alpski maraton - Klub Trmastih iz Preddvora bo jutri, v soboto, organizator 2. slovenskega alpskega maratona. Start 50-kilometrske preizkušnje bo ob 9. uri v Preddvoru, start 10-kilo-metrskega teka pa ob 10. uri na Jezerskem. Za maraton se je moč prijaviti le še danes, za krajši tek pa še jutri do pol ure pred startom na športnem igrišču. Cilj obeh tekov bo ob Planšarskem jezeru, kjer bo potekal tudi zabavni program. Že danes ob 19. uri bo v hotelu Bor v Preddvoru predstavitev trase in udeležencev maratona.
Namiznoteniški turnir za članice - NTK Merkur bo jutri, v soboto, organizator 1. odprtega turnirja Slovenije za članice. Začel se bo ob 9. uri, na najem pa bodo nastopile najboljše slovenske igralke.
Športni vikend v Adergasu - Športno društvo Adergas bo v okviru praznika občine Cerklje jutri in v nedeljo pripravilo vrsto športnih prireditev. Jutri bo potekal šahovski turnir, v nedeljo pa turnir trojk v košarki, turnir v malem nogometu, turnir v odbojki in turnir v tenisu. Vsa tekmovanja bodo na igriščih v Adergasu, informacije pa dobite v okrepčevalnici Zimzelen po telefonu 04/252 62 31. Tam se lahko za tekmovanja tudi prijavite.
Poletna turneja v skokih v Sebenjah - Skakalna sekcija Trifix Tržič bo jutri, v soboto, z začetkom ob 10. uri, pripravila mednarodno tekmovanje v skokih za otroke, ki bo potekalo v okviru mednarodne Alpe Adria poletne turneje. Tekmovali bodo dečki stari od 7 do 11 let.
Nogometni spored - V 2. SNL bo ekipa Triglava v nedeljo ob Id. uri v Kranju gostila MNK Izolo. Ekipa Domžal bo gostovala pri Železničarju v Mariboru. Pari jutrišnjega v 3.SNL - center (začetek tekem ob 16.30 uri) so: Faclor Šmartno - Zarica, Slaus Kolpa - Svoboda. Britof - Alpina, Vrhnika Blagomix - Rudar Trbovlje, Kamnik Elan 1922, Šenčur Protect GL - Slaščičarna Šmon. Slovan - Avtodc-bevc Dob. Pari v 1. gorenjski ligi so: Železniki - Velesovo, Jesenice Horvej - Polet, Sava - Bitnje. Ločan - Lesce in Naklo - Visoko. V 2. gorenjski ligi bodo igrali: Kondor - Podbrezje. Preddvor - Trbojc. Podgorje - Hrastje, Bohinj - Kranjska Gora. Vse tekme bodo jutri ob 17. uri.
V.S.
Zmeda na Šucevi ulici
Na Šucevi ulici v Kranju so vzpostavili enosmerni promet, vendar pa vozniki niso bili preko prometnih znakov dobro opozorjeni na nov režim. Po dveh dneh so prometno signalizacijo vendarle dopolnili.
Nenadoma zavil na levo
Kranj - Splošno znano je, da vozniki pri vožnji po nam znanih cestah ne opazujemo pozorno postavljene prometne signalizacije. O novem prometnem znaku navadno izvemo od drugih voznikov in šele tedaj ga začnemo upoštevati. Stara zgodba, pač. In ko so ta ponedeljek spremenili prometni režim na Šucevi ulici v Kranju (Primskovo), se je znova ponovila. Le da tokrat nepozorni vozniki ne nosijo celotne krivde...
Minuli ponedeljek okoli poldneva so na Šucevi ulici v Kranju od križišča z Ulico Mirka Vadnova do Jezerske ceste postavili prometne znake, ki označujejo, da na tem delu ceste velja enosmerni promet; v smeri od Jezerske ceste proti nakupovalnim centrom na Primskovem. Nebodigatreba se je že isto popoldne na Šucevi pojavila policijska patrulja in kar po tekočem traku kaznovala vse voznike, ki so vozili v prepovedani smeri proti Jezerski cesti. Dela sta imela policista dovolj, saj je cesta zelo prometna, ker je popoldanski čas pač najbolj primeren za nakupe. No, policista nista nič opozarjala na nov prometni režim, ampak sta raje delila plačilne naloge. Državni proračun si bo opomogel...
Po črki zakona sta bila policista tudi opravičena do kaznovanja
prekrškarjev. No, po lastni presoji bi se sicer lahko odločila tudi za opozorila, saj se je nenazadnje promet v eni smeri zaprl šele pred nekaj urami. A se nista, pač v stilu: prekršek je bil storjen, plačali boste.
Kje so znaki?
Toda vestna, kot sta bila, bi si lahko predhodno ogledala, kako so vozniki sploh opozorjeni na prepoved prometa v smeri proti Jezerski cesti. Ker bi se v tem primeru verjetno oprijela le opozorila, pa še to ne voznikom, ampak vzdrževalcu ceste. Ta je Sučevo ulico resda opremil s prometnimi znaki o prepovedi vožnje v eni smeri, pri Jezerski pa z znakom o enosmerni cesti, ampak to je tudi vse. Na križišču Sučeve in Mirka Vadnova pa ni bilo sledu o nobe-
V torek dopoldne so vozniki še vedno zapeljali v prepovedano smer, nekateri pa so nato zapeljali vzratno in zavili v dovoljeno smer.
Usoden udarec v prsni koš
Med transportom železniških tirov je ena tirnica zdrsnila na tla, pri tem pa ubila 43-letnega delavca.
Jesenice - Minuli ponedeljek okoli 12. ure se je na železniških tirih v podjetju Acroni Jesenice med delom smrtno ponesrečil 43-letni Fehim Dugonjič z Jesenic, medtem ko se je njegov sodelavec 44-letni Derviš Pivač lažje poškodoval.
Policija je bila o nezgodi obveščena ob 12.20 uri. Kot so na kraju dogodka ugotovili kriminalistična komisija, preiskovalni sodnik in državni tožilec, so tega dne na območju industrijskih tirov v bližini nekdanje Izolirke z. avtodvi-galom nalagali železniške tire s pragovi na posebni vagon za prevoz tirnih naprav. Tire so naložili v treh etažah.
stopili na podest. Pri tem se naj bi Fedim Dugonjič po poročanju policije usedel na levo stran podesta. Lokomotiva se je nato počasi začela pomikati proti Jesenicam, da bi zamenjali tir. Tako je lokomotiva pripeljala do detektorja za radi-aktivnosti, ki je nameščen na kovinskih drogih v višini 2.65 metra in poldrugi meter stran od tirov oziroma 85 centimetrov oddaljeno od roba vagona. Ko so pripeljali do naprave, je zgornji del naloženih tirov s pragovi zadel v prvi drog, zato so tiri pričeli drseti, tako daje zgornja daljša kretnica, ki je bila na prednjem delu vagona zdrsnila na tla. Pri tem jo je zasukalo in potisnilo proti pred-
Po opravljenem delu je 35-letni Strojevodja J. M. z dizelsko lokomotivo skupaj s premikačema, ki usmerjata in nadzorujeta vožnjo, pripeljal do vagona, ki sta ga premi kača pripela na lokomotivo, nalo pa sta stopila na stopnice prednjega dela lokomotive. Obenem so se na prednji del lokomotive povzpeli še trije delavci in
njemu delu lokomotive, kjer so stali delavci. Premikača sta tedaj odskočila, sedečega Dugonjiča pa je kretnica zadela v prsni koš. Zaradi hudih poškodb je na kraju nezgode umrl. Derviš Pivač pa seje pri skoku z lokomotive lažje poškodoval, zato so ga oskrbeli v jeseniški bolnišnici.
S. Š., foto: G. K.
nem prometnem znaku, ki bi prepovedoval zavijanje proti Jezerski cesti oziroma določeval obvezne smeri vožnje. Nič. Kako bi potem vozniki, ki so se npr. pripeljali od nakupovalnega centra Tuš do spornega križišča in nameravali zaviti desno proti Jezerski cesti, morali vedeti, da tega ne smejo storiti. Aja, zvedeli so lahko, ko so že zavili na Šucevo in prevozili prometni znak, ki označuje prepoved prometa v tej smeri. Zal prepozno... Sicer bi lahko zapeljali vzvratno, a kaj ko je za njim že stalo drugo vozilo.
Načelnik Oddelka za gospodarske javne službe Mestne občine Kranj Marko Hočevar je pojasnil, da so se za enosmerni promet odločili, ker je bilo tamkajšnje križišče zelo nevarno, še posebej, ker številni vozniki niso vedeli, katera cesta je prednostna, zato je pločevina dostikrat pokala. Poleg tega je Šuceva ulica preozka, da bi se tekoče odvijal dvosmerni promet. "Odločba o postavitvi prometne signalizacije smo pripravili prejšnji teden in jo podpisano izdali upravljavcu ceste, ki je v ponedeljek znake tudi postavil.
Danes (sreda, op. p.) pa so križišče še dodatno opremili."
Toda ne popolno, tudi v torek dopoldne, ko si je pisec ogledal križišče, potrebnih prometnih znakov v križišču ni bilo. In v petih minutah je v prepovedano smer zapeljalo vsaj deset avtomobilov, dva od njih sta po prevoženem znaku zapeljala vzvratno in vožnjo nadaljevala v dovoljeni smeri. V sredo popoldne, ko smo znova preverili, je bilo tudi križišče že dobro opremljeno s prometno signalizacijo, tako da so odslej vozniki res sami krivi, če storijo prekršek. Desetine tistih, ki so bili v ponedeljek popoldne, pa se lahko le pritoži, saj lahko upravičeno podajo dvom, da so bili prometni znaki postavljeni tako, da jih udeleženec v prometu, ki so mu namenjeni, ob upoštevanju prometnih pravil pravočasno opazi. Vsaj zakon o varnosti cestnega prometa to zahteva, navaja pa tudi kazni za tiste, ki za pravilno postavitev znakov niso poskrbeli. Ampak večina voznikov je verjetno s plačilom pohitela, da je lahko plačala le pet namesto deset tisočakov. Simon Šubic
Kranj - V torek popoldne seje na regionalni cesti Kranj - Ljubljana zunaj naselja Orehek pripetila prometna nezgoda, v kateri so bila udeležena tri vozila. Ena oseba seje pri tem hudo poškodovala, tri pa lažje. 20-letni voznik tovornega vozila E. F. iz Ljubljane se je peljal v smeri proti Ljubljani. Ko je pripeljal preko nadvoza nad železniško progo, je iz neznanega razloga zavil na nasprotni vozni pas. Tedaj je nasproti s tovornim vozilom pripeljal 38-letni J. I. iz Ljubljane, ki kljub umikanju - E. F. je medtem zaviral - ni uspel preprečiti trčenja. Vozilo I. J.-ja je odbilo na bližnji travnati nasip, kjer je obstalo na boku, drugo vozilo pa je odbilo v desno, kjer je trčilo še v osebno vozilo, v katerem je bil 47-letni S. V. iz Kranja. Kranjčan seje pri tem hudo poškodoval, njegova sopotnica lažje, prav tako pa sta lažjejjoškodbe dobila tudi I. J. in njegov sopotnik. S. Š., foto: G. K.
Dan odprtih vrat loške policije
Škofja Loka - Danes, 13. septembra, poteka na Policijski postaji Škofja Loka od 9. do 15. ure dan odprtih vrat. Obiskovalci bodo seznanjeni s policijskim delom, opremo, policiste pa bodo lahko tudi kaj zanimivega povprašali. Predstavili bodo tudi delo posebnih in specialističnih policijskih enot. S. Š.
Opozarjanje na nevarnosti v gorah ni zaleglo
To ugotavlja načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Toni Smolej. V osmih mesecih letos so reševali
že več kot 230 ljudi.
Ljubljana - Čeprav je letos v gorah manj obiska, je nesreč več. Med ponesrečenci so poleg planincev in kolesarjev tudi ljubitelji nevarnih športov v zraku in na vodi. Najbolj je oblegano Triglavsko pogorje, kjer se septembra nadaljujejo nesreče s smrtnim izidom. Za označbe in vzdrževanje planinskih poti je pri nas dobro poskrbljeno, ocenjuje Tone Tomše.
Novi načelnik GRS Slovenije je bil pred začetkom poletne sezone optimist glede varnosti v naših gorah. Sedaj ni več, ko so znani podatki o večjem številu nesreč kljub manjšemu obisku od lanskega. Do konca avgusta letos so imeli 192 reševalnih, 19 iskalnih in 7 poizvedovalnih akcij. Več kot
Oceno je podkrepil s podatkom, da so lani v celem letu pomagali 216 osebam.
Največ ponesrečencev (113) so letos našteli na planinskih poteh, 27 jih je doživelo nezgodo med hojo po brezpotju in 21 med plezanjem. Poleg težkega stenskega reševanja so imeli več akcij zaradi
so skale na poti povsem zglajene in ob vlagi spolzke, pa spust navzdol sta bila usodna za več ljudi; minuli ponedeljek za planinca iz Škofje Loke, kije zdrsnil na istem mestu kot že prej hrvaška planinka. Zdrse največkrat zakrivijo neupoštevanje razmer, neustrezna oprema in tudi slaba telesna pripravljenost. Tura se namreč ne konča z vzponom na vrh, ampak je lahko nevaren tudi sestop. Kot je opozoril namestnik načelnika Jože Rožič, so naše gore nevarne zaradi krušljivosti, zato večkrat povzročijo padce odlomi skal, zdrse pa okruški kamenja na poteh.
Za uspešno reševanje ponesrečencev je v veliko pomoč dežurstvo v letalski bazi na Brniku, s čemer so skrajšali odzivni čas po obvestilu o nesreči. Načelnik komisije za informatiko Kosec je še
povedal, da je julija minilo le 12 dni brez nesreč, avgusta pa 11. Povprečno so našteli več kot dve akciji na dan; kar 7 so jih imeli zadnji dan avgusta.
Nesreč v gorah bi verjetno bilo še več, če ne bi imeli tako dobro označenih in vzdrževanih poti, je ugotovil načelnik Komisije za planinska pota pri PZS Tone Tomše. Letos mineva 80 let od uvedbe Knafeljčeve markacije v gorah. Več kot 700 markacistov skrbi za približno 7000 kilometrov poti; med 1442 potmi je 135 zavarovanih. Obnovo slednjih poti izvajajo že 15. leto. Letos so uresničili 9 od 11 načrtovanih akcij. Ob tem so z OK Slovenije in podjetjem Helios uspešno opravili akcijo "Markiramo Slovenijo", ki sojo gorenjski markacisti sklenili minulo nedeljo na pobočjih Razorja. Stojan Saje
Načelnik GRS Slovenije Toni Smolej (levo) in namestnik Jože Rožič sta zaskrbljena zaradi letošnjega povečanja nesreč v gorah.
1500 reševalcev je opravilo preko 6000 ur; helikopterje sodeloval v 88 akcijah in zdravniki v 119 primerih. Pomagali so kar 234 ljudem, med katerimi je bilo 9 mrtvih, 50 težje in 47 lažje poškodovanih. Če k temu prištejemo še 19 bolnih ljudi in rešene brez poškodb, ni moč govoriti o dobri sezoni, je ocenil Toni Smolej med torkovo novinarsko konferenco.
športov v zraku (21) in na vodi (2) ter gorskega kolesarjenja (3). Pri ponesrečenih gornikih so ugotavljali, da še vedno premalo uporabljajo čelado in opremo za varovanje med gibanjem ob jeklenici. Zal vsa opozorila niso zalegla, zato se smrtne nesreče nadaljujejo tudi septembra. Najbolj oblegane so poti v Triglavskem pogorju. Zlasti vzpon na najvišji vrh, kjer
Omahnil v smrt
Triglav - V ponedeljek popoldne seje na Triglavu smrtno ponesrečil 60-letni planinec F. L. iz Škofje Loke. Na poti s Kredarice proti vrhu očaka mu je pri t.i. Vodnikovi ploščadi spodrsnilo. Nesrečno je omahnil 400 metrov globoko. Zaradi hudih poškodb je na kraju dogodka umrl, tako da mu dežurni zdravnik, ki je do njega prišel s pomočju policijskega helikopterja in članov Gorske reševalne službe Mojstrana, ni mogel več pomagati. S.S.
Na bencinskem servisu
OMV ISTRABENZ v Škofji Loki
razpisujemo prosto delovno mesto
1. PRODAJALCA
Pogoji:
- končana srednja šola trgovske ali ekonomske komercialne smeri
- dinamičnost, komunikativnost, samostojnost
- zaželene izkušnje s področja prodaje
- pripravljenost za delo v dveh izmenah
2. TRGOVSKEGA POSLOVODJE
Pogoji:
- končana 5. stopnja trgovske ali ekonomsko komercialne smeri
- usposobljenost za delo z računalnikom
- dinamičnost, komunikativnost, samostojnost
- izkušnje s področja prodaje in vodenja
- izpit B kategorije
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: STIMACOM trgovina in storitve, Ljubljanska cesta 1, 4220 Škofja Loka. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi.
Spraševal nas je pravi Anglež
Zaradi televizije in računalnika je angleški jezik otrokom že v predšolski dobi zelo domač, številni pa se ga učijo že veliko predtem, ko ga spoznajo v četrtem ali petem
razredu osnovne šole.
Tudi Petra, Anže, Danko, Jaša in še nekaj drugih angleščino spoznava, odkar so začeli obiskovati šolo. Težko bi sicer rekli, da jo govorijo, kakor da so tam rojeni, njihovo znanje pa je dovolj dobro, da bi jih razumel tudi pravi Anglež. In jih tudi je, kajti 14 otrok, starih od 7 do 12 let, ki že več let obiskuje tečaj angleščine v jezikovni šoli Tales iz Kranja, se je udeležila cambriškega preizkusa znanja, ki ga pri nas za mlade slušatelje angleškega jezika prireja Britanski svet. Spraševal nas je pravi Anglež, je povedal zgovorni Anže, ki bi se v angleško govorečem okolju dobro znašel, saj zna govoriti in razume, kaj mu pripovedujejo tujci.
Jezikovne šole so pred nekaj leti vzcvetele kot gobe po dežju, ponujajo pa tudi programe za otroke, ki jim na prijazen in igriv način približujejo tuji jezik. Otrokom primerno in ne ravno strogo šolsko je tudi preverjanje znanja ob koncu tečaja, s pohvalami pa mali slušatelji dobijo vtis, da so bili pridni in uspešni. Bolj ambiciozni otroci (in njihovi starši) pa si želijo natančneje vedeti, koliko je vredno njihovo pridobljeno znanje. Testi znanja ugledne angleške univerze Cambridge za mlade slušatelje so kot nalašč za to. Tovrstni izpiti potekajo od leta 1998. potem ko so preizkusili tri tisoč otrok, v Sloveniji pa jih je konec minulega leta uspešno opravilo 80 otrok. Konec letošnjega maja se je na tem testu preizkusilo tudi 14 otrok iz jezikovne šole Tales. ki jo vodi Edita Krč.
"Otroci so dokazali, kolikšno raven znanja so pridobili na tečajih, zbrali so pogum in šli na testiranje
tujega jezika k tujemu učitelju, kar je za izobraževanje teh otrok in za njihov poznejši odnos do zunanjih izpitov zelo pomembno. Če so eksterni izpit naredili že tako mladi, pomeni, da jim tudi pozneje v življenju to ne bo pretežko," je prepričana Edita Krč. "Našo jezikovno šolo obiskuje 250 otrok, k izpitom CYLET univerze Cambridge pa lahko pristopijo tisti, ki se angleščine učijo več kot sto ur. Izpite opravljajo na prvi ravni, ki jo v Cambridgu imenujejo starters (začetniki), na drugi ravni tisti z več kot 175 urami učenja (movers) in na tretji z več kot 200 urami učenja (flvers). Slednji posega že na nivo odraslih slušateljev in ustreza preživetveni stopnji po specifikaciji Sveta Evrope, skratka otrok je s tem znanjem sposoben sporazumevanja v tuji deželi. Konec maja je na cam-briškem testu 11 otrok pridobilo stopnjo starters, dva movers in eden flvers."
Torta za najboljše. »
Izpit dokaže raven znanja, hkrati pa ponuja otrokom prvo pozitivno izpitno izkušnjo, da razvijejo čim bolj sproščen odnos do eksternih in mednarodnih izpitov in jih spodbudi k nadaljnjemu učenju. Za nekatere je to tudi prvo srečanje z "naravnim govorcem" in izziv, kako se je mogoče po teoretičnem učenju angleščine sporazumeti z nekom, ki mu je to ma-terni jezik. Kako so to izkušnjo doživeli Petra, Anže, Danko in Jaša?
"Angleščino se učim od predšolske dobe. letos sem se je začela v 4. razredu učiti tudi v šoli, od lani pa se v šoli učim tudi nemščino," je povedala Petra Ajdovec. "V jezikovni šoli nas učiteljice preizkusijo, letos pa sem slišala, da lahko opravljam tudi zunanji izpit. Posvetovala sem se z mamico in se odločila, da grem. Na izpitu je bilo treba najprej nekaj prebrati in napisati odgovore, potem poslušati
angleško besedilo in znova napisati, nato pa je prišla neka gospa in postavljala različna vprašanja. Morala sem opisati slike, se predstaviti, našteti prijatelje... Angleščino se učim že toliko časa, da bi se znala pogovoriti z Angleži ali Američani."
Anže Turel je pravi govorec že v slovenskem jeziku, pa tudi angleščino kar dobro obvlada, saj je na izpitu pridobil drugo stopnjo. Sedaj je še-stošolec, angleščino pa se uči od drugega razreda.
"Na izpit sem šel, ker sem želel poskusiti nekaj novega in zanimivega," pravi Anže, ki se s sogovornikom pogovarja zelo odraslo in zrelo. "Sedaj jo imam tudi v šoli, kjer je moj najljubši predmet. Rad imam tuje jezike in ravno sedaj nagovarjam starše, da bi se vpisal tudi na španščino, ki se mi zdi zelo zanimiv in eksotičen jezik. V šoli se sicer učimo še bolj preproste stvari, na tečaju, kjer nas je manj in se
posvetijo vsakemu posebej, pa smo spoznavali že zahtevnejše. Pogovarjamo se, opisujemo slike, tudi pišemo.,Sam nasploh rad berem in pišem v angleškem jeziku. Izpit ni bil težak, spraševal nas je sicer pravi Anglež, a je govoril dovolj počasi in razumljivo, da sem mu lahko sledil." Anže bi se v angleško govorečem okolju dobro znašel. Če bi se izgubil, bi se obrnil na turistične informacije, tudi kakega domačina bi vprašal za pot. Doslej mu tega ni bilo treba, v tujini pa je bil največkrat v Italiji, kjer domačini, kakor je prepričan, ne govorijo najbolje tujih jezikov. Tudi Jaša Krč se angleščine uči od začetka šole in to kar v mamini jezikovni šoli. Dobro se je naučil tega tujega jezika in si tudi edini pridobil stopnjo flvers.
"Lani v petem razredu sem se začel učiti še nemščino. Jezika sta precej podobna, razlike so v bese-
dah, naglasih, nekaterih črkah... Za stopnjo, ki sem si jo pridobil na izpitu, moraš kar veliko znati, tudi precej slovnice in imeti moraš že kar velik besedni zaklad. Pisanje in poslušanje je bilo na izpitu še najtežje, najlažji pa pogovor z angleškim izpraševalcem, ki sem se mu predstavil in v zgodbo povezal posamezne sličice, ki jih je prikazoval. Mislim, da bi se v tujini z angleščino dobro znašel in sem tudi že imel priložnost, ko sem se na Škotskem v nekem parku izgubil in sem moral spet najti starše. Res je. v šoli pa se pri pouku nekoliko dolgočasim." Danka Ostojiča pa je že majh — nega zanimalo, kaj govorijo v risankah, zato se je že v vrtcu vpisal k angleščini, povesta njegova starša Milanka in Svetozar. Najprej jih je učila neka Američanka, potem so ga vpisali v jezikovno šolo.
"Nič ga nisva silila, vsega se je lotil na svojo željo," pravita starša. Danko ima prednost, da je dvojezičen, razen tega ima dober posluh za tuje jezike in vedno sije želel, da bi jih znal več. Danes človek nekaj velja, če zna tuje jezike, sla prepričana Ostojičeva, ki bi svojemu sinu privoščila kak poklic, povezan z jezikovnim znanjem. Profesor, ki je Danka in vrstnike izpraševal na cambri-škem izpitu, seje čudil, kako čist in lep angleški jezik govorijo. Danko je na svojo drugo stopnjo ponosen, izpit se mu ni zdel težak. "Ko se sprostiš, vse lepo teče."
Danica Zavrl Žlebir
Brez človeškega stika ne gre
Minuli teden je na Fakulteti za elektrotehniko potekala delavnica "Izobraževanje za informacijsko družbo", namenjena predvsem dijakom in študentom netehničnih fakultet. Dobro zasedena udeležba priča o naraščajočem zanimanju za telekomunikacije in informacijske tehnologije tudi pri dekletih. Računalniki omogočajo hiter dostop do različnih informacij, a izoliranost od sveta bi povzročila družbeno katastrofo.
Ljubljana - Laboratorij za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko (www.ltfe.org) in Zveza za tehnično kulturo Slovenije sta letos že tretjič pripravila delavnico, ki je bila namenjena dijakom, učiteljem, študentom in njihovim mentorjem ter vsem, ki so želeli spoznati osnovne pojme o informacijski družbi ter uporabi najsodobnejših tehnologij. Z njimi naj bi se lažje vključili v sodobno družbo, spoznali stanje na slovenskem področju, lažje izbrali svojo smer nadaljnjega študija in si s tem olajšali pot do zaposlitve, saj povpraševanje po tem kadru v Sloveniji narašča. V februarju načrtujejo podobno delavnico tudi za učitelje. O vlogi sodobnih telekomunikacij in informacijskih tehnologij v izobraževanju, kakor sta e-izobraževanje in e-šola, smo se pogovarjali z dr. Janezom Beštrom, docentom na Fakulteti za elektrotehniko.
Kasna je vloga telekomunikacij in informacijskih tehnologij v današnji družbi
"Njihova vloga je zelo velika, saj so tisti časi, ko smo imeli samo dober učbenik, s katerim smo shajali, že mimo in danes si ne moremo predstavljati, da bi se na nivoju srednje šole in univerze
izobraževali, na da bi bili povezani s sošolcem, šolo, ostalimi šolami, univerzo, ostalimi državami, skratka, s celim svetom. Omogočajo hitrejši pretok znanja, saj se lahko povežemo z vsemi. Če je nekdo na drugem koncu sveta že napravil določeno besedilo, animacijo in zbral informacije, potem je ostalim dana možnost uporabe podatkov in s tem prihranek časa pri lastnem raziskovanju. Vse te tehnologije tudi omogočajo bolj nazoren študij. Knjiga je lahko zelo kvalitetna, a včasih tudi suhoparna, pri elektronskih učbenikih pa imamo vključene filme in animacije. Tako bomo snov lažje razumeli in se učili lažje kot sicer. Kot da bi se odločali, ali bi hodili peš ali se vozili z avtomobilom. Brez novosti se učimo počasi. Vendar tehnologij pri poučevanju ne smemo pretirano poveličevati in zanemarjali pedagoški pristop, motiviranost učiteljev in učencev. To je še vedno pomembno. Ko govorimo o e-izo-braževanju, to pomeni, da gre za običajen učni proces, za šolsko izobraževanje ali vseživljenjsko učenje, ki pa ga dopolnimo z informacijsko tehnologijo in telekomunikacijami. Lahko uvedemo daljinsko izobraževajnc. vendar je
človeški stik še vedno izjemno pomemben. Tehnologijo lahko vidimo kot odlično dopolnilo k izobraževanju in s tem naj bi šola postala učencem tudi bolj prijetna. Zakaj ne bi tudi video na in-ternetu postal del izobraževanja?"
Se vam zdi, da je elektronsko izobraževanje pri nas že zelo uveljavljeno?
"Menim, da vseh teh možnosti sploh še nismo izkoristili. Imamo narejene zelo dobre poizkuse in kar nekaj zelo naprednih učiteljev, ki to pomagajo razvijati in že
uporabljajo. Na fakulteti na tem področju ne zaostajamo za svetovnim razvojem, problem je širša in bolj kvalitetna uporaba po različnih šolah. Nekatere imajo težave še z osnovnimi zadevami, ko pa so te urejene, bi se pa lahko pogovarjali o nadaljnjem nadgrajevanju in ga pri določenih predmetih uveljavili pri izobraževanju. Potrebno se je zavedati pomena izobraževalnih vsebin, ki so bolj pomembne od samih tehnologij. Tehnologija nam to omogoča, pomembno pa je, da se začno pripravljala izobraževalne vsebine tudi v elektronski oz. digitalni obliki in ne bazirajo samo na suhoparnem učbeniku, da počasi prihajamo do elektronske knjige, ki ima video, film, animacijo. Na fa-kluteti se s tem ukvarjamo že sedem let in smo izdelali že kar nekaj vsebin, ki bi jih šole lahko uporabile pri izobraževanju: o telekomunikacijah, energiji in okolju, vitaminih, srcu skupaj z RTV Slovenija, skupaj z. Ekonomsko fakulteto tudi izobraževanje o evropski statistiki, za osnovne šole pa fiziko in matematiko, lani smo na fakulteti na področju e-izobraževanja naredili premik, saj smo k informacijskim vsebinam dodali tudi video, kar bi se lahko
uporabljalo pri samostojnem učenju prek inteneta. Pobudo smo poimenovali "Spletna izboraže-valna televizija" (www.sitv.tv). Odziv po šolah je zelo dober, saj v Sloveniji že obstajajo skupine, ki se kvalitetno ukvarjajo z videom. V nekaj letih bi lahko za vsak predmet v osnovni in srednji šoli našli dobrega učitelja in posneli predmet kot video. Če nekomu učenje ne bi šlo, bi se lahko popoldan usedel doma pred račutilnik in ponovno pregedal snov, izmenjal izkušnje in naloge s sošolci, šola bi s tem postala manj du-hamoma."
Kaj je namen izobraževanja za informacijsko družbo?
"Vemo, da so dijaki in študenti drugih fakultet premalo seznanjeni / možnostmi, na katerih bazira informacijska družba. Kako čim bolj izkoristiti interent, mobilne telefone, videokonferenco, posne ti film, narediti internetni portal, najti baze podatkov? V poplavi podatkov se ne smemo počutiti i/ gubljeni, ampak se znajti in jih znati uporabiti. Ne se jih hali, am pak sijih narediti domače. Udeležence peljemo skozi sodobne teh nološke dosežke in jim nakažemo možnosti uporabe. Obiskali so tudi podjetji Iskratel in RTV Slo-
venija, kjer so se srečali z. praktičnimi izkušnajmi in procesi izdelave. Stvari želimo prikazati interdisciplinarno. Potrebno je zgubiti strah pred temi napravami in se jih naučiti uporabljati."'
Kako se v elektronskem izobraževanju primerjamo z razvitim svetom?
"Če gledam za univerzileno izobraževanje, ki ga najbolj poznam, smo na nekaterih segmentih popolnoma primerljivi s svetom, saj je veliko naših študentov in diplomantov v tujini uspešnih. Žal se še vendno premalo denarja vlaga v strokovnost celotnega šolskega sistema, ki bi zagotavljala večje možnosti "tekmovanje" v družbi znanja. To bi bilo potrebno, saj nas je samo dva milijona in potrebno ustvarili razmere za odkrivanje talentov na tem področju. Velika skrb je. da ne zaosta-nemo za svetom, kjer se elektronsko izobraŽevanje hitro razvija. Trenimo smo še v družbi najboljših. Ministrstvo za informacijsko družbo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport vlagata precej napora v napredek na tem področju, saj se zavedata pomena informacijske pismenosti."
Katja Dolenc
Trdo življenje v naročju mehke
Poljanske doline
Petra Dolinarja sem spoznala pred leti, ko sem pripravljala časopis ob 50-letnici Marmorja Hotavlja. Poznal je začetke pridobivanja marmorja na Hotavljah, pripovedoval je tako slikovito, da sem mu rekla, kako dobro bi bilo, če bi napisal spomine. Samo široko se je nasmehnil in na kratko dejal: morda pa res. Ne vem zakaj, toda zdelo se mi je, da jih bo res napisal. Zato me ni presenetilo, ko me je pred kratkim poklical in smejoč na kratko dejal: knjiga je napisana. Nato jo je prinesel in mi dejal, naj jo najprej preberem,
nato bo vesel, če bom kaj napisala, saj si želi, da za knjigo "Prebliski skozi čas" vedelo kar največ rojakov na Hotavljah.
"Kaj Vas je navedlo, da ste napisali knjigo?"
"Zamisel je nastajala trideset let. Vedno sem si prestavljal, da bom nekaj napisal, takšno željo sem dolgo nosil v sebi. Zdi se mi, da sem v prvih dvajsetih letih svojega življenja na Hotavljah toliko doživel, da sem jih vedno želel spraviti na papir. Za svojo dušo in še za koga drugega, če bo tako želel."
"Knjiga je namenjena rojakom na Hotavljah?"
"Namenjena je zlasti vsem tistim, ki so takrat živeli na Hotavljah ter seveda mlajših, saj so v poznavanju preteklosti vrednote sedanjosti. Knjiga, ki sem jo naslovil "Prebliski skozi čas", je utrip tiste dobe, to so zgodbe, ki jih je na Hotavljah življenje izpisalo pred več kot pol stoletja. Spomini so še živi, marsikdo, ki ga omenjam, se bo spomnil na tiste čudne čase po vojni, med in pred njo."
Mladi se med vojno niso opredeljevali
"Uvodoma ste zapisali misel in jo naslovili "Iztrgano iz konteksta", na kratko jo lahko povzamem, da Vas je neprepoznavna sila premetavala naokoli, nikoli pa tja, kamor hi si želeli?"
"Veliko pove. Mislim, da se bodo mnogi strinjali z njo."
"Moram reči, da me je najbolj pretreslo opisovanje revščine, ki je za današnje čase prav neverjetna?"
"Se spomnite, kako omenjam toplomer? Danes sam po sebi ne predstavlja ničesar, takrat je bila velikanska vrednost. Prav po takš-
nih malenkostih spoznaš razmere."
"Kljub trdemu življenju in vojni ste izjemno strpni do vsega, celo do povojnih pobojev?"
"Takrat sem bil kurir na terenu, brezplačno seveda. Kar nekaj deklet sem poznal, ki so imele očete ali brate na nasprotni strani, vendar z njimi nismo imeli nikakršnih težav. Nismo se prepirali ali si kaj očitali. Mislim, da so bili povojni poboji povsem nepotrebni. Česa so bili otroci, moji letniki, krivi?"
"Ste se mladi opredeljevali že med vojno?"
"Mislim, da se nismo. Morda proti koncu vojne, ko seje že vedelo, kaj bo. Med vojno pa ne, morda le nekateri. Med vojno smo počeli stvari, ki jih ne bi, če bi imeli možnosti šolanja. Tudi po vojni v glavnem nismo mogli študirati, razen tistih, ki so jih doma podpirali. Mene niso mogli."
Štiri leta niso hodili v šolo, tudi to je bila vojna škoda
"Zanimiva je misel, da je bila vojna škoda tudi to, da niste mogli hoditi v šolo?"
"Knjigo je prebral inženir Leopold Sole iz Puštala v Škofji Loki, ki je popisoval vojno škodo, dejal mije, daje bila to res izguba in da so nanjo pozabili. Kaj pa je drugega kot vojna škoda, če štiri leta nisem hodil v šolo. Če bi se vojna začela vsaj septembra, bi končal štiri razrede osnovne šole in po vojni bi mi bila pot odprta. Šele ko sem prišel iz vojske, sem se začel boriti za svoj poklic. Takšne težave so imeli mnogi, ostali smo brez kvalifikacije, izobrazbe. Vedno sem imel željo po šolanju in se čutil prizadetega, ker nisem mogel v šole."
"Kako ste pridobili znanje?"
"Širši pogled sem dobil tudi zaradi aktivnosti v krajevnem odboru, na sestankih, seminarjih, tudi to je bila tudi svojevrstna šola. Pravo šolanje sem doživel šele v podoficirski šoli."
"Mladi danes ne vedo, kako jim je 'postlano'?"
"Ne samo zaradi možnosti šolanja, tudi delo je bilo težko. Ko sem delal v škofjeloškem Šeširju, sem imel takšne roke, da si jih nisem upal nikomur pokazati."
"Pretresljivo je tudi opisovanje revščine po vojni?"
"O svoji poroki in o očetu Bevku, mojem tastu, ne pišem zato, ker bi rad povedal, kje sem se ženil, temveč sem hotel povedati, kako težko je bilo po vojni. Ni bilo obleke, prstanov, ni bilo kaj dati v usta. Gostilna poleg matičnega urada v Gorenji vasi je bila
zaprta, inšpekcija jo je zaprla, ker so kuhali kranjske klobase, kar je bilo zaradi obvezne oddaje prepovedano. To so bile hude stvari."
"Tik pred vojno je nekaj zaslužka prinesla izgradnja Rupnikove linije?"
"Življenje je bilo strašno trdo, ljudje so za en dinar nesli žakelj cementa zelo daleč."
"Izkazalo se je, da za prazen nič?"
"Vojaški strategi v Beogradu so
mislili, da bodo tako odbili napad Italijanov. Vsega je bilo konec v nekaj dneh, po dolini navzgor so se pripeljali nemški vojaki, navzdol italijanski, le sporazumevali so se, kje bodo postojanke in napada je bilo konec."
Knjiga je spomenik stari materi
"Z izjemno ljubeznijo opisujete staro mamo?"
"Res me je imela rada. Vedno me je klicala, kamorkoli sem šel. Zaradi stare mame sem dobil že tri pohvale."
"Kakšni so odmevi na knjigo, kije izšla junija?"
"Ni jih še veliko. Mislim, da jo bodo ljudje brali čez zimo. Odmevov bom zelo vesel."
"Niste se izognili opisu očeta, kije šel od doma in ste ga kljub temu imeli radi?"
"Seveda. Rad bi ga imel doma, da bi imel oporo. Kasneje, ko je živel že v Ljubljani, sva se večkrat
Odlomki iz knjige
Skozi Puštal in še nekaj hoje naprej po dolini, preden zavijemo v hrib. Vijemo se v strmino in okoli sebe opazuje mo že odpadajoče listje, iz katerega še vedno silijo poganjki odevetelih rož., ki se jim tudi že bliža konec; tudi čebele in posamezni čmrlji se trudijo, da bi še zadnjič pobrali pridelek tega leta in odfrčali v svoje zimsko domovanje.
Pa smo že proti vrhu. ko se nam odpira obzorje proti Julijskim Alpam. Karavankam ter po kamniško-svinjskem hribovju. Proti Kranju, kjer je v tem ranem jutru Sorsko polje prekrivala rahla meglica, je bil pogled čudovit. Spomnim se na vožnjo skozi te kraje, ki jih tokrat gledam od daleč, ko sem jo prvič mahal na Gorenjsko k Vončino-vi mami, ki mije želela priskrbeti poklic. Ob pogledu na tovarniški dimnik Šeširju me je obšla misel na vse tiste klobuke, ki sem jih še surove potegnil iz vrelega kropa, ter na vsako posamezno zajčjo kožico, kako se mije vrtela med rokami, ko sem jo želel očimž.iti.
Mi, ki smo tu začeli, smo še vedno v Rudi. Ruda kot ime tega obronka pod Srednjim Brdom pa je nastalo .sto Id pred nami. ko naj bi na tem prostoru pridobivali železovo rudo in jo preko hribov transportirali v Železnike v Selski dolini, kjer so si zgradili plavž, za spreminjanje rude v železo. Tako govori teorija iz. tistih časov, ki so jo zabeležili zgodovinarji ob proučevanju tega obdobja v tem in sosed-u/ih krajih. Vendar pa se v praksi ta teorija v naših očeh ni potrdila. Nikjer pri zemeljskih delih in tudi kasneje pri lomljenju kamenja nismo naleteli na kakršnokoli rudo, ki hi spominjala na železo. Omenjena teorija bi lahkodrž.ala le v primeru, da SO bili takrat tako natančni, da so pobrali sleherni kos le materialne dobrine in tako zabrisali sle herno sled železa na tem prostoru. Resnica pa je. da je v posameznih blokih kamenja v kasnejšem obdobju našlo tudi nekaj, kar bi kazalo na drugačno strukturo, kot jo ima živi apnenec. Strokovnjaki so ocenili, da gre za pirit, vendar v tako majhnih količinah, da ni omembe vredno.
No, mi se s temi zadevami nismo ukvarjali. Vsi od kraja smo bili laiki, kar se tiče takšnih razmišljanj, /a nas je bilo edino vodilno zaposlitev v domačem kraju in zaslužek za skromno preživetje.
Io pa seveda m pomeni, da smo bih imuni :a dogajanje V naravi na tem mestu, kjer smo se vsak dan nahajali. Marsikaj smo opazili v naši okolici in lako prispevali k učinkovitejšemu delu.
Prvi dan, ki je minil, pa še ni pomenil ničesar.
Mene osebno je pomiril in z dneva v dan mi je bilo lažje, lažje za človeka, ki se težje od drugih prilagaja novemu okolju.
Naslednji dan. Ponovno s soncem obsijano jutro. Peljem se skozi vas in opazujem ljudi, kako hitijo na polja pobirat še zadnje poljske pridelke. Srečam tudi konjsko vprego, ki je namenjena v gozd po drva za zimo ali pa za prodajo. Tudi kakšna jablano je bilo videti, s katere so še viseli ne-pobrani plodovi.
Vse to me je spremljalo ob poti na delo in nazaj. Imel sem namreč čut za opazovanje, in pot, po kateri sem se dnevno vozil, mije vedno nudila kaj zanimivega.
Tudi ta dan, ko smo se drugič srečali, smo morali še marsikaj postoriti, preden smo z lopatami zarezali v zemljo, kjer naj bi sistematično začeli odkrivati zdrave dele kamna, ki je ležal pod nami.
Ta možakar z razvitimi brki pa je vedel še mnogo več, kot smo pričakovali. Že čez nekaj dni nam je začel pripovedovati zgodbo o nunskem vladarju Atili, ki je baje krožil tudi po našem ozemlju. Pripovedoval je tako, kot da je Atila s svojo vojsko koračil tudi skozi Poljansko dolino. Tu naj bi bil tudi umrl in tu nekje naj bi bil pokopan, in sicer v zlati trugi.
Podrobarjev ata je to verjetno prebral v kakšni knjigi, mi pa smo to zgodbo prvič slišali.
Vendar pa to le ni šlo mimo nas kar na slepo. Vse smo si dobro zapomnili in v premišljevanju prišli do misli: Kaj pa če je mogoče ta Atila zakopan ravno tu, kjer mi sedaj kopljemo ?
Vsi razen Podrobarjevega ata smo bili nekako vznemirjeni nad io vestjo in začeli smo verjeti v njegovo domišljijo, kije bila do skrajnosti prepričljiva. Topliški Nande je -kot je zamahnil s krampom in ga zapičil v zemljo - mnogokrat ponovit, da bo zdaj in zdaj naletel na tisto zlato tru-go. v kateri naj bi bil spravljen Atila Prajzerski, poveljnik davnih vojska, ki so vznemirjale svet. To teorijo smo raz vijali do skrajnih meja. Mesece dolgo smo se v šali ukvarjali z Atilo in njegovo zlato trugo; tudi z vprašanjem, kaj hi . ii/ii. če hi jo resnično odkrili.
Nazadnje je eden od nas celo prebral v neki knjigi zgodovinski lapis, da jc Atila resnično potoval skozi naše kra-jc, pred sovražniki pa naj bi se skrival v Landerski jami v bli'iui kolovrata onstran Kobarida. To je nas še podžigalo v razmišljanju o tem davnem dogodku, ki je nekoč kro-
jil usode mnogih, ki so pisali zgodovino naših prednikov.
Vendar smo na koncu, ko smo že prekopali veliko kubičnih metrov zemlje, le spoznali, da v tej Podrobarjevi zgodbi ne more biti nobene resnice, če pa je že bila, je že toliko oddaljena, da je že zdavnaj izgubila na pomenu.
Resnica pa je bila, da smo s svojim kopanjem šli nasproti odkrivanju neke spoštovane rudnine, ki se ji sicer ne bo reklo zlato, bo pa prav tako lepa in veliko vredna v svojstvu nekega okrasnega predmeta znotraj stavbe ali na njenem pročelju.
Tako smo počasi spoznavali, da je resnica le v tem, kar vidimo pred seboj, in ne v dvomljivi preteklosti Bizanca, zaradi česar nam je srce hitreje bilo kot običajno.
Podrobarjev ata pa je v nečem le imel prav. Zaposlil je naše možgane. Razmišljali smo, hkrati pa hitro delali in tako nismo gledali na uro, kdaj bo konec delovnega dne.
Stara mati, skrušena od pričakovanja, je še nekaj časa posedala na pragu hišnih vrat in gledala v prazno modrino večernega mraka, ko so še zadnji sončni žarki zapuščali bregove na oni strani rečnega toka reke Sore. Njen bledi in nagubani obraz ni mogel zamolčali stiske, ki jo je ob koncu poti svojega življenja čutila pri srcu zaradi razočaranja. Bala se je, da ne bo dočakala naslednje pomladi, kaj šele jeseni, ko naj bi se snidenje s sinom zares uresničilo.
"Vzdržite mati", smo jo bodrili in ji dopovedovali tehtne razloge za odložitev obiska. "Ne bojte se, še bomo ž.iveli in gledali po dolini in hribovju te čudovite zelene barve, pomladanski razcvet dreves in polj, zasejanih s klasnim žitom ter mnogo drugimi kulturami, ki ob zori pričarajo mavrično podobo kraja, v katerem živimo. Prišel bo dan, ko bo z objemom ter s stiskom rok poplačan trud vašega pričakovanja in bo odpadel še zadnji dvom v sinovo živo prisotnost. "
Ni se dala.
Se bolj živo in trdno je v roki držala molitvenik in z ustnicami v počasnem ritmu preštevala kroglice, ki so ji počasi drsele po roki navzdol v ž.e dokaj izrabljeno krilo. Njene dvojne misli so jo občasno spravljale v obup. Bila je v Ameriki in pri Bogu hkrati pa še kaj drugega se ji je ple-tlo po glavi, cesar še omeniti ni hotela. Tu so bile težave, ki se jih ni mogla otresti. Zbledel žarek upanja, ki je kdaj pa kdaj posvetil v njeno izpraznjeno dušo, je bil poštar, ki je z nanjo naslovljenim pismom korakal po stopnicah. Jo pa je tudi bilo vse in v tem duhu je živela.
srečala, žagal je drva po vsej Šiški. Spomnim se, kako se je jezil sam pri sebi. ko ni vedel ali naj mi zaračuna žaganje ali ne. Veliko je delal, rad kaj popil, živel je pri Kavčiču, kjer so imeli ključavničarsko delavnico in gostilno, ko seje zvečer vračal tja, so ga prijatelji čakali in šel je denar, ki gaje zaslužil čez dan."
Trd, vendar neizmerno lep kamen
"Rdeča nit zgodb je kamen, že stari oče je bil cestar, tudi oče je veliko delal s kamnom, leta 1948 ste bili med prvimi delavci v Marmorju Hotavlje. Poljanska dolina je lepa in mehka, kamen pa trd, kakor je bilo trdo življenje?"
"Strašansko trdo."
"Vaša knjiga je spomenik tudi začetkom Marmorja Hotavlje?"
"Krajevni ljudski odbor je sklenil, da se leta 1948 ponovno odpre kamnolom. Akter na Hotavljah je bil predsednik odbora Franc Potočnik, ki ga nekateri niso marali. Mislim, da je bil stvaren človek. Meni je pomagal, privoščil mi je, da pridem do izobrazbe."
"Kako ste v kamnolomu začeli?"
"S krampom in lopato, tako kot so pred vojno z lopato in krampom. Začetki so bili skromni, požrtvovalni. Saj nismo vedeli, kaj se skriva pod zemljo. Šele kamnosek Ženic iz Nabrežine pri Trstu je prinesel znanje in odtlej se je začelo pravilno delati. Šele takrat smo spoznali, kako barvit je hotaveljski kamen. V podjetju sem delal tri leta. nato sem odšel s Hotavelj. Vendar sem vedno spremljal njegov razvoj, ponosen sem na Marmor Hotavlje, ki ga poznajo doma in po svetu."
Knjigo izdal v samozaložbi
"Knjigo končate z letom 1951, ko ste odšli s Hotavelj, boste pisali naprej?"
"Če mi bo uspelo, ne vem, kako bo z zdravjem in s pozabljivostjo. Kupil sem si snemalno napravo, ki jo nosim kar s seboj."
"Kakšni so odmevi na knjigo?"
"Izšla je junija in ni ji še prav veliko. Mislim, da so nekateri knjigo že kupili in dajo bodo prebrali čez zimo. Odmeva bi bil vsekakor zelo vesel. Upam, da jo bodo ljudje prijazno sprejeli. Drago Oblak mi je zaželel, naj knjiga najde pot v vsako hišo v vaseh, ki jih opisujem. Mislim, da bi bila vsaka vas zadovoljna, če bi imela takšno podobo kraja."
"Knjigo ste izdali v samozaložbi?"
"To je kar zahtevno. Lektoriranje, korektura in tiskarna kar nekaj stane."
"Moraš biti bogat, da izdaš knjigo?"
"Ne, varčevati pa moraš nekaj let. Ko sem začel pisati, nisem mislil na stroške."
"Sedaj živite v Ljubljani?"
"Že 51 let."
"Nič ne pogrešate Poljanske doline?"
"Dokler je bila mama še živa, sem hodil tja. V Ljubljano sem prišel leta 1953. mama ni hotela priti k meni, ni marala mesta. K njej je prišel živet brat moje pokojne žene, popravil je hišo. ki še stoji, ob njej je njegov sin postavil novo."
"V knjigi ste objavili tudi nekaj pesmi?"
"Tudi pesmi rad pišem. Nekaj jih je ugiashil Janez Kuhar."
Marija Volčjak
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
REPORTAŽA / info@g-glas.si
_Petek, 13. septembra 2002
Romani je manjkal samo en dan
Med prijatelji Osolnika so Godešani še vedno nepremagljivi, Godešanka je tudi Romana Pintar, ki se je v zadnjem letu na Osolnik povzpela kar 364-krat.
Minulo nedeljo je bilo na kmetiji Rožnik na Osolniku veselo, zbrali so se ljubitelji Osolnika, ki jih povezuje Športno društvo Pun-gert. Ze osem let poteka akcija "prijatelj Osolnika", ki jo jemljejo zelo resno, saj so v zadnjem letu zabeležili kar 11.761 vzponov. Med njimi se jih je 369 na Osolnik povzpelo več kot dvajsetkrat, nekateri so na vrhu skoraj vsak dan.
Osolnik so mi priskutili v tretjem razredu osnovne šole, ko so nas nagnali v največjo strmino, da smo grizli kolena. Kasneje me je pot tja zanesla še enkrat, spet v tisto strmino, ki me je tako upehala, da sem sedla na tla. Obup seje v trenutku spremenil v radost, ko sem pod listjem zagledala petnajst mladih jurčkov. Ko sem jih pobrala, meje kar odneslo na vrh.
Saj Osolnik nima samo tiste strmine, na vrh vodi zelo veliko poti. Iz Pungerta, Gosteč, Ločnice, Hrastnice, celo po dve, tri z nekaterih koncev. Toliko jih je, da si lahko izberete najbolj primerno, so mi minulo nedeljo pripovedovali udeleženci akcije "Prijatelj
Marko Triler
Milan Čarman nagrajen za svojega Rexa
Osolnika" na kmetiji odprtih vrat Rožnik na Osolniku. Z Ber-toncljevimi z Godešiča smo v breg krenili pri piceriji Klementina, kjer so startali tekači na Osolnik. Priznati moram, da nismo grizli kolen, največji strmini pod vrhom smo se izognili in se prepustili čudovitih razgledom z zložne ceste. Tudi zaradi gob, ki smo jih našli ob poti, je dobra ura hoje hitro minila.
Začelo se je pred osmimi leti
Zakaj tudi mi ne bi nabirali vzponov tako, kot jih pohodniki na Lubnik ali Ratitovec, je pred osmimi led Jože Gaber s Pungerta prepričal prijatelje in znance. Za vasi Hosta, Pungert, Gosteče in Draga so ustanovili Športno društvo Pungert, ki ima danes približno sto članov, predsednik je Marko Triler. Ukvarjajo se z desetimi športnimi panogami, razglasijo športnika in športnico leta, najbolj priljubljena je prav akcija "Prijatelj Osolnika". Prav pri njej prihaja najbolj do izraza druženje vaščanov, kar je poglavitni cilj športnega društva.
Na Osolnik prihaja vse več ljudi, tudi iz sosednjih vasi, zlasti z Godešiča, kjer so Osolnik zelo navezani. Med prijatelji Osolnika jih
Romani Pintar je manjkal samo en dan.
Blaž Bergant ter Milena Gaber s Pungerta, Milan Čarman iz Sore, Valentin in Ivanka Kalan, Franc Lampreht ter Janez in Marjanca Poljanec s Spodnje Senice, Peter Hafner, Ivanka in Jože Končan iz Škofje Loke, Jože Jenko iz Hrastij pri Kranju, Samo Jenko iz Jarš pri Ljubljani, Ciril Knific iz Rakovnika pri Medvodah, Janez Lukančič s Šutne pri Žabnici, Miro Pintar iz Sv. Duha in Janez Udovč s Preba-čevega pri Kranju.
Letos med ženskami Romana Pintar, med moškimi Marjan Krajnik
Za "prijatelje Osolnika" se leto začne 1. avgusta. Takrat v knjigi obrnejo list in se začno vpisovati
Najstarejša pohodnika Olga in Lojze Vodopivec.
Marjan Krajnik iz Reteč in Janez Poljanec iz Senice sta imela zadnje leto največ vzponov.
je veliko in rezultati kažejo, da so še vedno nepremagljivi. Godešani vsako leto v maju pripravijo tek na Osolnik za pokal Slovenije.
Vsaj dvajset vzponov na leto
Prijatelj Osolnika postaneš, če se vsaj dvajsetkrat letno povzpneš na vrh, pri čemer velja seveda samo en vzpon na dan. Pravilo strogo spoštujejo vsi, vestno se vpisujejo v knjigo, ki jo hranijo na kmetiji Rožnik. Doslej s knjigo nismo imeli še nobenih težav, pravi Marko Triler.
Kar šestindvajset je takšnih, ki normo dosegajo že vseh osem let. Največ jih je z Godešiča in Godešani so še vedno nepremagljivi. Med najbolj zvestimi "Prijatelji Osolnika" jih je skoraj tretjina z Godešiča in sicer: Franc, Peter in Andrej Bertoncelj, Stane Gaber, Zvone Hafner, Mojca in Romana Pintar ter Janez Starman. Med najbolj vztrajnimi so še: Vinko in
znova. Rezultate razglasijo na nedeljskem srečanju, ki ga pripravijo na kmetiji Rožnik. Iz leta v leto
Zmagovalci teka na Osolnik so bili tokrat Marko Bečan ter Uroš in Rok Bertoncelj.
je pohodnikov več in srečanje prijetnejše. Letošnje je bilo še posebej prijetno, vreme je bilo lepo, ljudje so se zadržali tja do petih, šestih popoldne. Za jedi z žara so poskrbeli sami, gospodar kmetije Rožnik Stanko Bukovec je pripravil odlične štruklje. Razdelili so kopico nagrad, ki jih poklonijo podjetniki iz vasi pod Osolnikom.
Od avgusta lani do avgusta letos se je v knjigo vpisalo 11.761 pohodnikov. Najmanj dvajset vzpor nov je zabeležilo kar 193 pohodnikov. Med ženskami je največ vzponov zabeležila Romana Pintar z Godešiča in sicer kar 364, kar pomeni, da je na Osolniku manjkala samo en dan. Na vprašanje, kaj bi napravila, če bi za nagrado dobila teden dni počitnic v toplicah, je odvrnila, daje ne bi vzela, saj potem ne bi bila vsak dan na Osolniku. Med moškimi
Monika in Franc Bertoncelj z Godešiča sta bila letos v toplicah, zato je imel Franc letos nekaj manj vzponov. Leta 2000 in 2001 mu ni manjkal prav noben dan, leta 1999 le eden.
se je imel največ in sicer 358 vzponov Marjan Krajnik iz Reteč, tik za njim pa s 350 vzponi Janez Poljanec s Senice. Na tretje mesto se je s 323 vzponi uvrstil Franc Bertoncelj z Godešiča, ki jih je imel tokrat nekaj manj kot običajno, saj je bil v preteklih treh letih prepričljivi zmagovalec. Leta 2000 in 2001 je bila na Osolniku vsak dan, leta 1999 mu je manjkal samo en dan. Čeprav jih šteje že več kot sedemdeset mu vzpon na Osolnik predstavlja vsakodnevni sprehod. Pogosto gre z njim žena Monika, ki je lani zabeležila 191 vzponov.
Najstarejši in najmlajši
Najstarejši pohodnik je 81-letni Lojze Vodopivec iz Frankovega naselja v Škofji Loki, ki se je pošalil, daje Osolnik zanj vsako leto višji, na vrh pa vedno pride drugi. Prednost daje ženi Olgi, lani sta bila na vrhu kar 76-krat. Olga je povedala, da vsako leto zabeleži toliko vzponov, kolikor je stara, kar pomeni, da sta na Osolniku vsako leto enkrat več kot leto poprej.
Najmlajši pohodnik pa je bil tokrat komaj dveletni Rok Dobni-kar. Zasluge ima seveda očka, saj mali Rok prihaja v nahrbtniku. Na srečanju je veselo dirjal naokoli, nagrada pa se mu je zdela slaba, saj so se mu ob podelitvi medalje usule solze.
Za posebno zanimivost je poskrbel Milan Čarman, ki je bil za svojega psa Rexa nagrajen s pasjo hrano. Tokrat ga je pustil doma, sicer pa skupaj prihajata na Osolnik in Milan vselej v knjigo vpiše tudi Rexa Čarmana.
Marija Volčjak
Mozarta si lastita Salzburg in Dunaj
Potem ko je zaradi razmer v Jugoslaviji na prelomu 90-ih let usahnila dolgoletna tradicija maturantskih ekskurzij po tedaj še skupni domovini, so v Gimnaziji Kranj začrtali novo
traso. Pot jih sedaj vodi po prestolnicah nekdanje avstro-ogrske monarhije, prav tako naše bivše domovine.
Slovenci smo zgodovinsko in kulturno povezani s tistimi deželami Srednje Evrope, ki jih je nekdaj družila skupna krona. O teh dejstvih se učijo gimnazijci, zajeta so tudi v maturitetno snov (zgodovino in geografijo si vzame za izbirni predmet največje število dijakov), zato so organizatorji maturantskih ekskurzij novo pot zarisali skozi prestolnice nekdanje habsburške monarhije, potepanje pa jih vodi prek Avstrije in Češke na Madžarsko. Tako kot smo včasih gimnazijci na poti po Jugoslaviji ugotavljali, da je med našo in ostalimi republikami skupne domovine več razlik kot podobnosti, zlasti v kulturi, mentaliteti in načinu življenja sploh, sedaj primerjajo razlike in podobnosti srednjeevropskega prostora. Da sem se letos pridružila gimnazijski maturantski ekskurziji (domnevno zadnji, saj se oglašajo pobude po potovanjih v druge države), je kriva radovednost, kakšen duh je povezoval Slovence s tem kulturno zgodovinskim
prostorom. Smo bili res samo podložniki, "dunajski hlapci" in po potrebi branik pred turškimi vpadi, ali pa smo igrali tudi kakšno pomembnejšo vlogo?
Tursko avtocesto so trasirali že Rimljani
Nas je po prestolnicah nekdanje avstroogrske monarhije vodila mariborska agencija Evropa trans, ki jo vodi Lijana Valentin, tudi naša vodička na tej poti. Ne ukvarja se z. individualnim turizmom, pač pa dela za šole, podjetja, vodi na sejme in poslovna srečanja, njeni programi pa so skrbno i/delani in prirejeni potrebam naročnikov. Že na poti po turski avtocesti skozi Avstrijo smo slišali kopico zanimivosti. Cesta je bila dograjena leta 1968 z nekakšnim samoprispevkom državljanov, ki so bili zaradi tega oproščeni davščin, sicer pa so jo trasirali že Rimljani, kot zanimivost pa velja omeniti dejstvo, da so jo del zgradili tudi v času, ko je Hitler
to i
Mozartova rojstna hiša.
prek javnih del zaposloval brezposelne. Turska avtocesta bo leta 2005 del "Sončne ceste", dolge 3400 kilometrov, ki bo povezdva la Hamburg na severu Nemčije z Neapljem v južni Italiji. Avstrija, ki leži sredi te poti in je razdelje-
na v 9 zveznih dežel, je turistično zanimiva dežela, ki trži zlasti alpski turizem, turiste privabljajo tudi velika mesta, medtem ko je v manjših poudarek na poslovnem turizmu. Takšna usmeritev je Avstrijo v turizmu pripeljala na 7. mesto med evropskimi državami.
Cerkveno, univerzitetno, glasbeno mesto
Mesto Salzburg, ki leži v zvezni državi z enakim imenom, je turistično zagotovo med zanimivejšimi avstrijskimi mesti. Ime je dobilo po soli, ki so jo v teh krajih tzkoriSčali Že Kelti, solni rudniki pa so tudi v poznejših stoletjih' prinašali mestu in njegovim veljakom velike zaslužke. 400 let so Salzburgu vladali knezi Škofje m vse. kar je v tem času zgrajeno, je zasluga "belega zlata. Sol danes velja /lasti za nepogrešljivo /a čimbo, v preteklosti pa je služila predvsem kot konzervans. Tovori -li so jo po reki Salbach na Češko, od tam pa uvažali pivo. Reka je v
nedavnih poplavah precej narasla in napravila tudi precej škode, ki jo v mestu in okolici še sanirajo. V mestu smo opazili velike steklene zbiralnike denarja, v katere zbirajo denar za pomoč ogroženim v poplavah, vendar vse kaže. da niti Avstrijci niti turisti niso preveč darežljivi. Med kovanci in redkimi bankovci smo opazili tudi nekaj slovenskega drobiža, manjkali pa niso niti šilingi, ki jih je Avstrija letos z uvedbo skupne evropske valute evra opustila in sedaj nimajo več veljave. Salzburgu. ki leži med tremi griči in še danes velja v največji meri za cerkveno mesto, so vladali Kelti, Rimljani, Germani, štiri stoletja pa škofje, ki so tu gradili "mali Rim". Tu najdemo več samostanskih rodov, veliko cerkva in tu je še danes sedež rimskokatoliške cerkve za vso Avstrijo. Mesto velja tudi /a um vefzitetno, v svetu pa je najbolj poznano kot glasbeno mesto. TU se je leta 1756 rodil skladatelj VVolfgang Amacleus Mozart, čudežni Otrok in nekaj let tudi ljub-
ljenec dunajskega dvora, pozneje pa je popotoval po evropskih državah in si tam nabiral glasbenega znanja. Umrl je leta 1791 na Dunaju, zaradi svojega svobodo miselnega načina življenja materialno tako obubožan, da so ga pokopali v skupni grob za siromake. Šele po smrti je zaslovel in od tedaj se mesti Salzburg in Dunaj prepirata, kateremu je pripadal v večji meri. Salzburg v spomin na skladatelja od leta 1917 prireja poletne glasbene festivale. Ob našem obisku so bili vsi glavni trgi še opremljeni z. odri in sedeži, kjer občinstvo poskuša različne koncerte, prav tako je glasbenemu poletju, ki se končuje sredi septembra, namenjenih tudi večina koncertnih dvoran v mestu. Na glasbenega genija ne spominja le v muzej preurejena Mozartova rojstna hiša, pač pa tudi zelo ugledna glasbena akademija Mozartcum. kjer so se šolali tudi nekateri ugledni slovenski glasbeniki.
Danica Zavrl Žlebir (se nadaljuje)
Prihodnost je v cenejših poletih
Družba Aerodrom Ljubljana ugotavlja, da po vseh evropskih letališčih po terorističnem napadu na ZDA beležijo 10-odstotni ali večji upad števila potnikov. Nasprotno pa se
povečuje promet na tistih letališčih, kjer delujejo nizkocenovni prevozniki, kot je Ryanair.
Brnik - Natančno leto dni po terorističnem letalskem napadu na stolpnici newyorškega WTC-ja in Pentagon v VVashingtonu je vodstvo Aerodroma Ljubljana v sredo sklicalo novinarsko konferenco. In ne zgolj obletnica tega tragičnega dogodka, tudi nove razmere v letalskem prometu po svetu, ki jim je botroval prav teroristični napad izpred leta dni, so bile povod, da je predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može večino časa govoril varnosti na brniškem letališču: "Terorizem je za letalstvo in tudi ostali promet nevaren, v ljudeh zbuja strah pred prevozi. Po drugi strani pa bogati znanje in naložbe na področju varnosti v prometu."
Teroristični napad na ameriški mesti je imel takojšnji negativni vpliv na letalske prevoznike in letališča. Nazadovanje letalskega prometa niso čutili le v ZDA, ampak tudi na evropskih letališčih, na katerih je promet padel tudi za več kot desetino. Tudi brniško letališče se temu trendu ni uspelo izogniti. V prvem polletju leta 2002 so tako sprejeli in odpravili
590.979 potnikov, kar je 5 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, prepeljali so 7.729 ton tovora ali 8 odstotkov manj kot lanskih prvih šest mesecev. V tem obdobju so sprejeli in odpravili skupaj 19.671 letal, kar je dva odstotka manj kot lani.
Zmanjšanje prometa so po drugi strani spremljali višji stroški varnostnih zahtev, ki jih je moralo
pokriti podjetje, čeprav v nekaterih državah (ZDA) del sredstev za varnost prispeva država. "Evropska unija še ni sprejela predpisov za zagotavljanje sredstev za odkrivanje terorizma. Ker pa je le-ta namenjen prav političnim ciljem, bi morale države zagotavljati finančna sredstva za zagotavljanje varnosti vsem službam, tako svojim kot tistim, ki se ukvarjajo s prevozi," razmišlja Može.
Aerodrom Ljubljana je tako v zadnjih štirih letih v varnostne ukrepe investiral 2,4 milijone ev-rov lastnih sredstev. Že od leta 1992 sledijo varnostni strategiji, ki temelji na ICAO (Mednarodna organizacija civilnega letalstva) in dokumentu 30 Evropske konference civilnega letalstva (ECAC). "Med prvimi v Evropi smo zgra-
Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može (levo) in komercialni direkor družbe Jure Mežnarič.
dili nov transportni sistem, opremljen z EDC napravami za odkrivanje eksplozivnih sredstev v potniških prtljagah. V bližnji okolici še ni letališča, ki bi bilo tako opremljeno kot naše letališče. Vendar pa je treba vedeti: varnost je optimalna stvar, ni pa stoodstotna," pravi Može.
Donosne komercialne dejavnosti
Družba Aerodrom Ljubljana je v prvem polletju 2002 ustvarila za 2,2 milijarde tolarjev prihodkov, kar je na nivoju lanskih, pri čemer so se povečali prihodki od komercialnih storitev, medtem ko so prihodki od letaliških storitev padli. Stroški poslovanja so ob večjih varčevalnih ukrepih znašali 1,9 milijarde tolarjev in so na ravni lanskega prvega polletja. Družba je iz poslovanja izkazala poslovni
izid v višini 247 milijonov tolarjev, čisti poslovni izid pa je znašal 636 milijonov tolarjev. Kakor meni uprava Aerodroma Ljubljana, seje po 11. septembru 2001 pokazalo, da so bile njihove odločitve, da poleg letaliških dejavnosti razvijajo tudi donosnejše neprometne komercialne storitve, upravičene. Komercialne dejavnosti namreč sedaj prinašajo že skoraj polovico prihodka na ljubljanskem letališču.
"Letalski promet se mora osvoboditi okovov preteklosti, to je prometa na osnovi bilateralnih dogovorov med državama, kjer lastno trženje sploh ni možno. Evropska unija je že sprejela liberalizacijo letalskih prevozov, tako da sedaj tudi največje letalske družbe že spreminjajo svojo filozofijo in uvajajo tudi poceni prevoze. Vsak potnik ima danes specifične zahteve in želje, od po-
slovnežev, upokojencev kot nosilcev svetovnega turizma do študentov, ki iščejo najcenejši način prevoza. Nizkocenovni prevozniki, kot je Rvanair, to že ponujajo. Mi pa smo od tega odtujeni," je razložil Može.
Družba je opravila lastno analizo prometnih tokov preko brniškega letališča in ugotovila, da se v zadnjih letih delež čarter prometa pri domačem prevozniku (Adria Airways) manjša, na drugi strani pa opažajo, da slovenski potniki uporabljajo tuje prevoznike iz sosednjih letališč. Na letni ravni tako po njihovi oceni z letališč v Benetkah, Trstu, Gradcu, Dunaju, Zagrebu in drugod odleti 100 tisoč potencialnih potnikov.
Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može se je obregnil še ob obtožbe na račun brniškega letališča, ki da je med najdražjimi na svetu. Primerjava s primerljivimi letališči (Gradec, Celovec, Trst) kaže, da so cenovno na njihovi ravni ali pa še nižje. Ob tem pa poudarja, da ima domači prevoznik vse od osamosvojitve Slovenije na brniškem letališču visoke cenovne popuste.
Aerodrom Ljubljana bo moral do vstopa v EU namesto sedanjih treh uvesti osem potniških tokov, zato bo moral povečati potniški terminal. Ker gre za prilagoditev letališča bodočemu schengenske-mu sistemu meje, Aerodrom Ljubljana pričakuje, da bo slovenska vlada finančno podprla to prilagajanje, ki bo stalo 36,5 milijona evrov, tako kot vlada financira izgradnjo cestnih in železniških mejnih prehodov.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Za privatizacijo Telekoma še ni pravi čas
Na ministrstvu za informacijsko družbo ocenjujejo, da mednarodna kriza "telekomov" še ni minila, zato še ni čas, da bi iskali strateškega partnerja slovenskemu Telekomu.
Ljubljana - Torkova novinarska konferenca na Ministrstvu za informacijsko družbo je izzvenela kot nekakšen obračun določenega sicer kratkega obdobja delovanja tega ministrstva, ki ga označuje sprejem vrste temeljnih zakonov s področja telekomunikacij, ustanovitev Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto, kot nacionalnega regulatorja, ter številne kadrovske spremembe, ki se na ministrstvu dogajajo te dni.
V torek je minister za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar, skupaj z obema državnima sekretarjema dr. Tomažem Kalinom in dr. Jozsefom Gvorkosom sklical tiskovno konferenco, na kateri so predstavili, po dobrem letu in pol delovanja tega ministrstva, svoje dosedanje delo. Na prvem mestu je seveda vsekakor sprejem novega Zakona o telekomunikacijah in vrste drugih zakonov, ki nanovo urejajo področje telekomunikacij, vsi s ciljem, da se tudi na tem področju razbijejo nekdanji monopoli, liberalizira trg in ponudba in tudi Slovenija organizira na evropsko primerljivi način. Med pomembnejše zakone vsekakor sodi tudi nedavno sprejeti nov Zakon o poštnih storitvah in nenazadnje tudi zakon o vračanju pre-plačilza telefonske priključke, za katerega pa je minister posebej pripomnil, da so ga pripravili zato, ker je bila to njihova zakonska obveznost, sicer ga sami nikakor ne bi. Poleg samih zakonov, so od januarja leta 2001, ko je bilo ministrstvo ustanovljeno, pripravili še 18 podzakonskih aktov, ki omogočajo operativno izvajanje zakonskih določil, kot najpomembnejši dosežek pa je bila omenjena konec lanskega leta izvedena ustanovitev Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto. Ta je postala neodvisni nacionalni regulator področja telekomunikacij, ki že skrbi za korektno uveljavljanje ponudbe in trga
telekomunikacijskih storitev na stroškovnih principih, pri čemer je /e prišlo do občutnih premikov v cenah in to v obeh smereh: do podražitev in pocenitev. Z uspeš-
nim, zelo strokovnim delom agencije - tako je namreč minister ocenil njeno dosedanje delo, se zaključuje poseganje samega ministrstva na to področje in v prihodnje se bodo lahko posvetili strateško razvojnim in upravnim vprašanjem.
Sicer pa je preteklo dobro leto in pol dela ministrstva za informacijsko družbo zaznamovalo tudi podeljevanje koncesije za tretjo generacijo mobilne telefonije -UMTS in proučevanje možnosti privatizacije oz. prodaje Telekoma Slovenije. Kot je znano, je bila koncesija za UMTS podeljena (in "bogato" plačana) in minister pričakuje, da se bo, potem ko bo v Evropi do konca letošnjega leta začel delovati vsaj en tovrstni sistem, zanimanje za to povečalo, tako med potrošniki, kot tudi operaterji. Pričakuje, da bo s ponudbo sredi prihodnjega leta pri nas nastopil Mobitel, na ministrstvu pa pripravljajo prav za sredino prihodnjega leta ponovni razpis koncesije za UMTS. Glede prodaje Telekoma Slovenije, ki je v večinski lasti države, na ministrstvu ocenjujejo, da čas krize in sanacije tovrstnih operaterjev še ni minil, zato še ni primerno, da bi v teh razmerah iskali strateškega partnerja - kupca, za slovenski Telekom. Zanimiv je podatek, da so na ministrstvu izračunali, da bi postopek prodaje trajal 18 mesecev, na kar so že pripravljeni, sklenili pa so, da počakajo na ugodnejše mednarodne razmere. Sicer pa na ministrstvu temeljito in sproti proučujejo najnovejše direktive Evropske unije ter spremljajo izvajanje Zakona o teleko-
munikacijah in že pripravljajo potrebne popravke in dopolnitve.
Letošnjo pomlad pa je prizadevanje ministrstva za informacijsko družbo označila še izredno uspešna organizacija evropske ministrske konference v Ljubljani, na kateri se je Slovenija izkazala na področju razvoja sodobnih telekomunikacij in informacijske družbe, v primerjavi s članicami EU, kot povsem primerljiva država. Število priključkov na svetovni splet v Sloveniji strmo raste, saj se je od začetka leta delež priključenih prebivalcev do junija povzpel od 22 na 34 odstotkov, do konca leta pa pričakujejo že 40-odstotni delež. Na tem področju je v teku vrsta novih projektov: projekt študentski domovi, po katerem naj bi imela vsaka soba v novozgrajenih domovih vsaj dva internetna priključka, ter projekt širokopasovnega dostopa vseh vzgojno izobraževalnih zavodov - od vrtcev, preko šol vseh stopenj, do knjižnic in fakultet ter raziskovalnih inštitutov. Podrobno spremljajo tudi projekt e-vasi: vasi Dobro-vnik v Prekmurju, kjer naj bi vzorčno preizkusili odpravljanje tako imenovane digitalne ločnice v ruralnem naselju. Ministrstvo za informacijsko družbo je pripravilo tudi vse potrebno za podpis Slovenije pod mednarodno konvencijo o kibernetski kriminaliteti, za harmonizacijo Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu z mednarodnimi standardi. Velik del tega je že vgrajenega v zakonodaji s področja varovanja potrošnikov, rešujejo pa še probleme omejevanja komercialnih sporočil, odgovornosti ponudnikov informacijskih storitev in način izvensodnega reševanja sporov. Na ministrstvu za informacijsko družbo so pripravili tudi priporočila za poenotenje oblikovanja spletnih strani ministrstev in vladnih služb in utečeno je izvajanje javnih razpisov na po-
dročju spodbujanja razvoja informatike v celotni družbi.
Za zaključek omenimo še, da prihaja na ministrstvu za informacijsko družbo do precejšnjih kadrovskih sprememb, pri čemer je minister dr. Gantar zagotovil, da so namigi o tem, da se ministrstvo kadrovsko podira, povsem brez osnove. Resnično odhajajo nekateri kadri predvsem na Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzi-
jo in pošto, kar je tudi razumljivo, saj se na to agencijo prenašajo številne pristojnosti in tudi v interesu ministrstva je, da so tam zbrani najboljši strokovni kadri. Posebno javno priznanje za opravljeno delo in zahvalo pa je minister izrekel dosedanjemu državnemu sekretarju dr. Tomažu Kalinu, ki odhaja v vodstvo mednarodnega združenja raziskovalnih in akademskih omrežij Dante
v Cambridge, kar je tudi interes in priznanje Sloveniji, saj je ta postala viden del tovrstnih evropskih prizadevanj po katerih so se začeli zgledovati celo Američani. Njegov naslednik bo mag. Bojan Boštjančič, raziskovalec inštituta Jožef Štefan, sodelavec evropske organizacije za jedrske raziskave CERN in nazadnje eden vodilnih v podjetju MIBO Komunikacije.
Štefan Žargi
TRAJNO MLEKO LEJK0 139.00 SIT MLEJK0
Pomurske mlekarne 1,4 % m. m. t 5 vitaminov. 11
SVINJSKI KARE Z VRATOM 969,00 SIT
Meso Kamnik. 1 kg
TUNINA BLUEMAR 399,00 SIT
3X80q
ČIPS CHI0 BIG PEP 139,00 SIT
65 g
PLENICE PAMPERS 3.549,00 SIT
različne velikosti, dvojno pakiranje
V »etek, 13. in v sobota, 14. septembra je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPER-MARKET Črnuče Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani. HIPERMARKET Cerklje. Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič. Cesta Ste Marie aux Mmes 4 v Tržiču
Hiperatt'w^
čez vikend
SVEŽI
URICE
]  v soboto,
14. SEPTEMBRA,
J   od 9. do 14. ure:
ZELENA PAPRIKA
HRENOVKE V NARAVNEM OVOJU
Celjske mesnine
OSJE GNEZDO
Kranjski kolaček
30%
HIPERMARKET
Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič
2IVILA KRANJ, a. d.. Cesta r,a Okroglo 3, 4202 Naklo
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
EVROPSKA UNIJA / danica.zavrl@g-glas.si NOVA EKONOMIJA/stefan.zargi@g-glas.si
Petek, 13. spetembra 2002
Alarm med državami kandidatkami
Ponovno zagotovilo: Novinke ne bodo neto plačnice
Ta teden se je v javnosti pojavil zaupni dokument, ki prinaša metodološko osnovo za izračun neto plačilnih bilanc ob širitvi Evropske unije z desetimi novimi članicami. Ta kaže, da bi se utegnila Slovenija skupaj s Ciprom, Malto in Češko takoj ob vstopu v EU znajti med neto plačnicami v skupni proračun.
Ljubljana - Na skupni novinarski konferenci so minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji veleposlanik Erwan Fouere in ministrov finančni svetovalec Mojmir Mrak, pojasnili vlogo omenjenega dokumenta, ki je namenjen metodološki razlagi in poenotenju izračunov proračunskih učinkov med Evropsko komisijo in kandidatkami za članstvo. Po besedah ministra Potočnika gre za izračune, ki ne prejudicirajo neto proračunskega položaja naše države, ko postane članica EU. Nasprotno, nazorno kažejo, pri katerih kandidatkah je problem neto plačniške pozicije najbolj pereč in potreben večjih popravkov.
Metodološki razlagi omenjenih izračunov, ki za Slovenijo niso presenečenje, saj je Komisija že januarja letos pripravila informacijo o tem, bodo namenjeni tudi današnji pogovori v Bruslju, ki se bodo sukale okoli poglavja 29, torej skupnega evropskega prora-
čuna. Gre predvsem za to, da bi Komisija, države članice in kandidatke svoj odnos do metodologije poenotile in jo razumele na enak način.
Da so popravki potrebni, se zaveda tako Komisija kot tudi članice Evropske unije, je dejal Po-
Odziv na teroristične napade je povezal svet
Natanko leto dni po terorističnem napadu na ZDA, ki je terjal okoli 3000 življenj, so voditelji držav članic Evropske unije sporočili, daje unija odločena nadaljevati boj proti terorizmu. V sredo, 11. septembra, so se v spomin na lanski usodni dan, pred Evropskim parlamentom v Bruslju vrstile spominske slovesnosti. Odziv na teroristične napade je povezal mednarodno skupnost, pravijo voditelji petnajsterice. Že v preteklosti so bili teroristični napadi povod za najbolj celovito mednarodno sodelovanje, lanski 11. september pa je tudi dokazal, kako neločljive so naše usode, so med drugim zapisali voditelji EU v skupni izjavi. Poudarili so še, da svoboda in demokracija nista samoumevni vrednoti, kakor seje zdelo prej, pač pa seje zanju treba boriti. Evropska unija je na to pripravljena, boj proti terorizmu pa je po lanskih dogodkih postal ena od nalog članic EU. Sprejeli so načrt proti terorizmu in izvedli vrsto ukrepov, od nadzora na mejah, varnosti na letalih, do okrepljenega sodelovanja na področju policijskega dela in pravosodja.
točnik. Komisija je že januarja zapisala, da je potrebno narediti vse, da se neto plačniške pozicije novih držav članic ne bi poslabšale v primerjavi z zadnjim letom pred njihovim pristopom EU, ko so bile še prejemnice pomoči iz predpristopnih skladov in ko v evropski proračun še niso vplačevale sredstev.
Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Ervvan Fouere je dejal, da je namen obravnavanega dokumenta pokazati državam članicam, da za kandidatke obstaja potreba po kompenzacijskih plačilih, da ne bi ob vstopu v EU postale neto plačnice, pač pa ostale neto prejemnice. Ponovno je poudaril znano stališče Komisije, da ob svojem vstopu v EU nobena novinka ne sme postati neto plačnica, kar je vsebovano že v januarskem dokumentu, to pa je veljalo tudi ob dosedanjih širitvenih procesih. Dejal je še, da je treba zaupati Evropski komisiji in slovenski vladi, da bodo dosegli dogovor, sprejemljiv za vse strani in bo upošteval cilje, ki si jih je v predpristopnih pogajanjih zadala slovenska vlada.
Metodološki dokument, ki vsebuje indikativno alokacijo obveznosti in plačil za posamezne države v obdobju od 2004 do 2006 in oceno neto proračunske pozicije posamezne kandidatke po letih, za Slovenijo kaže, da bi zadnje leto pred vstopom v EU dobila 45 milijonov evrov predpri-stopne pomoči, v prvem letu
članstva pa bi morala v proračun prispevati že 129 milijonov evrov več, kot bi iz njega dobila. Tudi v naslednjih letih do leta 2006 bi morala prispevati več, kot bi dobila. Minister Potočnik pričakuje, da bi se položaj Slovenije reševal skozi kmetijsko, strukturno in kohezijsko politiko, deloma pa tudi s pavšalnimi plačili. Tudi Komisija opozarja, da pri izračunih (januarski predlog so čez poletje dopolnjevali) še ni upoštevan njen predlog, po katerem naj bi z izplačevanjem pavšalnih plačil zagotovili, da se nobena od novink po vstopu v unijo ne bi znašla v slabšem finančnem položaju kot leto poprej.
Vsekakor bo to še predmet pogajanj. Skupen obseg in način vplačil in prilivov bodo znani šele pred koncem pogajanj, zato o konkretnih številkah minister Potočnik ni želel govoriti, vsekakor pa naši pogajalci ne bodo pristali na nižji priliv od 0,2 do 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Ministrov svetovalec Mojmir Mrak pa je ocenil, daje problem dokumenta njegova hori-zontalnost, ko se upoštevajo enaka načela za vse države, ne pa tudi njihove posebnosti. Številke je potrebno obravnavati kot metodologijo, ki bo omogočila, da bodo članice, kandidatke in komisija podatke razumele enako, temu pa je namenjen tudi današnji sestanek v Bruslju.
Danica Zavrl Žlebir
Novi razpisi za evropske izobraževalne projekte
Evropska unija ponuja sofinanciranje izobraževanja v več projektih, med katerimi je znan program Sokrates za splošno izobraževalno področje, program Leonardo da Vinci pa je namenjen poklicnemu in strokovnemu izobraževanju. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da sredstva ostajajo neporabljena, zato skušajo posameznike in institucije spodbujati, da se prijavljajo na razpise. Predtem pa je seveda treba dobro poznati razpisne pogoje, zato služba za programe EU skuša ponuditi čim več informacij.
O novih razpisih je bila beseda tudi na prejšnji Evropski sredi v Centru Evropa, informacijskem centru delegacije Evropske komisije v Sloveniji. Gre za razpisa Leonardo da Vinci in Sokrates, pri čemer prvi pokriva področje poklicnega in strokovnega izobraževanja, sestavlja pa ga pet tipov projektov. Prioritete za dveletno obdobje (razpis velja za leti 2003 in 2004) so zlasti vrednote učenja, nove oblike učenja in poučevanja, osnovne spretnosti na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter usmerjanje in svetovanje. Sokrates pa zajema splošno izobraževalno področje in zajema šest ožjih področij: Comenius, Eras-mus, Grundtvig, Lingua, Minerva in Arion. Tudi ta razpis predpisuje prioritete, v okviru katerih se lahko kandidati prijavijo k projek-
tom, gre pa za pripravo na širitev EU, trajnostni razvoj, stabilnost in varnost, prihodnji izzivi sistemov izobraževanja, spodbujanje enakih možnosti (za invalidsne osebe), vseživljenjsko izobraževanje in e-izobraževanje. Program Sokrates ponuja 75-odstotno finančno pokritje stroškov izobraževanja, četrtino morajo torej kandidati pokriti iz. drugih virov. Izobraževalni programi Evropske unije že nekaj let dajejo možnost tudi ljudem iz držav kandidatk, da se prijavljajo in koristijo razpisana finančna sredstva. Informacije o tem je treba znati poiskati, treba pa je zadostiti tudi razpisnim pogojem, ki terjajo veliko pisanja in utemeljevanja upravičenosti vloge. Morda tu tiči razlog, da ta sredstva koristimo manj, kot bi jih lahko.
D.Ž.
Kandidatke naj se odločijo same
Evropska unija držav kandidatk ne bo silila, da sprejmejo skupno stališče unije, kar zadeva ameriške zahteve za podpis dvostranskih sporazumov, s katerimi bodo zagotovili imuniteto ameriškim vojakom pred mednarodnim kazenskim sodiščem, so na srečanju v Talinu menili zunanji ministri baltskih in nordijskih držav. Med njimi je tudi Danska, ki ta čas predseduje Evropski uniji. Kljub temu pa v članicah upajo, da bodo tudi kandidatke želele imeti enako stališče kot petnajsterica. Slednja naj bi se o skupnem stališču izrekla v začetku septembra.
i
radio
Gomo mm
lOb.ffm
najbolj športna frekvenca
DAMA, d.o.o., Kranj
Ul. Nikole Tesle 1 4000 Kranj
Razpisujemo prosta delovna mesta na lokaciji novega Casinoja igralnega salona MAX v Kranju.
1. VODJA IGRALNEGA SALONA
-VII. stopnja izobrazbe elektro, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali VI. stopnja izobrazbe navedenih smeri in 10 let delovnih izkušenj
- aktivno znanje dveh tujih jezikov
- potrdilo o nekaznovanju
2. INTERNI NADZORNIK
-VI. stopnja izobrazbe elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali V. stopnja elektro smeri in 6 let delovnih izkušenj
- znanje tujega jezika
- potrdilo o nekaznovanju
3. BLAGAJNIK (več delovnih mest)
- V. stopnja izobrazbe ekonomske ali splošne smeri
- znanje tujega jezika
- potrdilo o nekaznovanju
4. RECEPTOR (več delovnih mest)
- V. stopnja izobrazbe družboslovne smeri
- znanje tujega jezika
5. HOSTESE za delo v garderobi, pomoč pri štetju žetonov ipd.
- V. stopnja izobrazbe ali študentka
- znanje tujega jezika
- osebna urejenost, komunikativnost
6. NATAKARICA (več delovnih mest)
- V. stopnja izobrazbe gostinske smeri
- znanje tujega jezika
- osebna urejenost, komunikativnost
Predviden začetek dela s 15. 10. 2002.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Dama d.o.o. Kranj, Ul. Nikole Tesle 1, 4000 Kranj s pripisom "ZA CASINO".
Skladno z 8. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl.) in 50. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl.) OBČINA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ
razpisuje naslednja delovna mesta:
I. Pomočnik predstojnika - vodja Urada za finance občinske uprave Občine Tržič (višji upravni delavec)
Delovno mesto se razpisuje za določen čas (nadomeščanje začasno odsotne delavke), za obdobje 1 leta, s polnim delovnim časom in poskusnim delom štirih mesecev.
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, tudi izpolnjevanje naslednjih posebnih pogojev:
- univerzitetna izobrazba ekonomske ali pravne smeri
- 8 let delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit
- znanje dela z računalnikom
- poznavanje finančno računovodskih predpisov za javni sektor
- pogoji, določeni v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS-stari, št. 15/90 in nasl.)
II. Svetovalec II v Uradu za urejanje prostora občinske uprave Občine Tržič (upravni delavec)
Delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom štirih mesecev.
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevanje naslednjih posebnih pogojev:
- univerzitetna izobrazba pravne smeri
- 4 leta delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit
- znanje dela z računalnikom
- pogoji, določeni v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS - stari, št. 15/90 in nasl.)
- kandidat za delovno mesto je lahko tudi pripravnik (v tem primeru se pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas 1 leta, brez poskusnega dela)
III. Višji strokovni sodelavec II v Uradu za finance občinske uprave Občine Tržič (strokovno-tehnični delavec)
Delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas, s polnim delovn im časom in poskusnim delom štirih mesecev.
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevanje naslednjih posebnih pogojev:
- univerzitetna izobrazba ekonomske smeri
- 4 leta delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit
- znanje dela z računalnikom
- poznavanje finančno računovodskih predpisov za javni sektor
- pogoji, določeni v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS - stari, št. 15/90 in nasl.)
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Tržič, Tajništvo občine, Trg svobode 18, 4290 Tržič.
Razširjeni nabor storitev na SMS platformi
Ljubljana - S 3. septembrom imajo Mobitelovi uporabniki na voljo razširjeni nabor storitev in informacij, ki temeljijo na SMS platformi. SMS-i so poleg prenosa govora še vedno najbolj priljubljena storitev mobilnih operaterjev, zato pri Mobitelu, kot sporočajo v obvestilu za javnost, nenehno širijo in dopolnjujejo paleto vsebin v okviru SMS Info in lokacijskih storitev. S pomočjo storitve WEB poštar preko spletne strani www.pinkponk.com pošljejo skupinsko SMS sporočilo poljubnemu številu drugih uporabnikov. Več SMS sporočil hkrati lahko uporabnik pošlje tudi neposredno prek svojega mobilnega telefona (na 1919 pošlje sporočilo POŠTAR IMESKUPINE in tekst ki ga želi poslati skupini). Postopek pošiljanja je preprost, pošiljatelj pa krije stroške za vsako poslano SMS sporočilo. Družba Mobitel je s storitvijo SMS Poštar že doslej omogočala obveščanje večjih skupin uporabnikov prek SMS sporočil, vendar so lahko SMS Poštarja uporabljale zgolj pravne osebe. Storitev SMS Poštar je na trgu naletela na dober odziv, saj jo med drugim uporabljajo banke, študentski servisi, trgovska podjetja, oglaševalske agencije, klubi, društva in fitness centri.
Nekaj novosti je tudi v ponudbi Mobitelove storitve LokuS (lokacijsko odvisne informacije), ki omogoča uporabnikom prejemanje informacij glede na lokacijo, kjer se trenutno nahajajo. Po novem lahko uporabniki prek mobilnega telefona poiščejo najbližji muzej, galerijo, kamp, picerijo, slaščičarno, zdravilišča, turistične informacijske centre, zobozdravnike in zdravnike. Prav tako je možno prek storitve LokuS pridobiti informacije o radarskih kontrolah na slovenskih cestah. Mobitelovi uporabniki največkrat povprašujejo po svojih trenutnih lokacijah, restavracijah, trgovinah, informacijah Kam danes?, kino predstavah ter po radarskih kontrolah in znamenitostih.
Š. Ž.
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Oddelke za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/51 12 300 fax: 04/51 12 318
VABILO
Vse zainteresirane občane in občanke vabimo na javno razgrnitev osnutka lokacijske dokumentacije:
Lokacijska dokumentacija št. 411/2002, ki jo je izdelal ARHE, d.o.o., Ljubljana, za poseg v prostor: TRGOVSKI CENTER LOKA Z ZUNANJO IN KOMUNALNO UREDITVIJO na zemljišču prc. št. 74/4, 74/6 , 78/3 , 78/4, 19/2 , 210/2 k.o. Stari Dvor za naročnika MERCATOR GORENJSKA, d.d. Javna razgrnitev bo potekala od 16. 9. 2002 do 30. 9. 2002 v prostorih Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka. Javna razprava bo 25. 9. 2002 ob 16. uri v sejni dvorani Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka. Vabljeni!
Župan občine Škofja Loka: Igor Draksler
Država prodaja Elektro Gorenjska
Na ministrstvu za okolje, prostor in energijo so pripravili program privatizacije elektrodistribucijskih podjetij, med podjetji predvidenimi za prodajo državnega premoženja je tudi
Elektro Gorenjska.
Kranj - Država ima v lasti 79,5-odstotni delež delniške družbe Elektro Gorenjska, ki predstavlja 9-odstotni tržni delež. Prodala naj bi več kot 25-odstotni delež, vendar naj bi še vedno obdržala večinski delež. Med distribucijskimi podjetji predvidenimi za prodajo so še Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Maribor in Elektro Primorska. Ponudbe bodo zbirali do konca leta, novi kupci pa naj bi bili znani v prvi polovici prihodnjega leta.
Direktor Elektra Gorenjska, d.d., Drago Štefe o načrtovani privatizaciji meni, da država mora obdržati večinski delež, kajti v nasprotnem primeru bi lahko prodaja negativno vplivala na celotno strukturo gospodarstva. Država si od novih lastnikov obeta novo znanje,
Drago Štefe
v distribucijskih podjetjih pa upajo, da novi lastniki svoje vizije ne bodo usmerili le na dobiček, ampak bodo mislili tudi na razvoj. "Nov partner in novi pogledi na obvladovanje stroškov nas silijo, da premišljujejo o notranjih rezervah. V mislih imam tudi novo obliko organizacije, morda holding, vendar zadeve še ne želim prejudicirati, konec leta bodo stvari že bolj jasne. Mislim, da tudi novi lastnik(i) ne bo ogrozil naše poslovne strategije, lahko pa bi vplival na ritem novih vlaganj. Mi smo vsa ta leta veliko vlagali tudi v razvoj, razmere se z novim lastnikom lahko spremenijo in tudi racionalizacije niso izključene," je dejal Štete.
Nedorečen in negotov je tudi nakup električne energije, prihodnje leto obstaja možnost njenega uvoza, saj v Elektru Gorenjska še ne vedo. kje bodo lahko kupovali
elektriko. "Pri uvajanju trga je bilo jasno, da je ministrstvo odigralo vlogo korektorja, dobro pa bi bilo, da bi čimprej izvedeli, ali bomo lahko uvažali električno energijo ali ne. Letos smo kupovali dražjo elektriko kot lani in jasno je, da je ne moremo ceneje prodajati, kajti pogosto je slišati očitke naših odjemalcev, na Gorenjskem jih imamo 79.000, daje električna energija draga. Njen trg je obojestranski, z njim vsi (tako distributerji kot tudi odjemalci) postajamo rani j i vej ši. Posebna kategorija so neplačniki. ki pričaku-
jejo kakovostno dobavo električne energije brez plačila, kar je svojevrsten primer, kajti Evropa je že zdavnaj vpeljala mehanizme, ki slednjega ne dopuščajo," je pojasnil Štefe. Vlada bo partnerje iskala tudi prek mednarodnih razpisov in jasno je, da bo za svoje premoženje skušala iztržiti čim več, kar pa ob dejstvu, da so distribucijska podjetja poslovala z izgubo, ne bo povsem enostavno.
V začetku avgusta je bila skupščina Elektra Gorenjska, prisotnost kapitala je bila 90-odstotna, na njej pa so imenovali nov nadzorni svet in delničarje seznanili z lanskim poslovanjem. Leto 2001 je podjetje Elektro Gorenjska končalo z izgubo, ki je znašala 15,4 milijarde tolarjev, kar je posledica vladne zahteve po novi cenitvi osnovnih sredstev. Štefe je povedal, da so izgubo pokrili z re-
Novi lastniki, cenejša elektrika? Želja 79.000 gorenjskih odjemalcev.
valorizacijo osnovnega kapitala in da ni odraz slabega poslovanja, dejanske izgube iz poslovanja bi
Optimist za lep in jasen pogled
Kranj - Včeraj dopoldne so na Koroški cesti odprli optiko Optimist, odprl jo je kranjski župan Mohor Bogataj, odprtja pa se je udeležil tudi podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije in predsednik Obrtne zbornice Kranj Marjan Ciperle.
Nova optika je last družine Mo-horič, ki je bila doslej znana po zlatarski dejavnosti, razširitev dejavnosti pa je bila po besedah Klemena Mohoriča rezultat tehtnega premisleka. "Že dalj časa smo premišljevali, da bi zlatarsko obrt dopolnili še s prodajo očal. V tujini je ta kombinacija dokaj pogosta, poleg tega se sestra Vesna
šola za okulistko in bo lahko prevzela tudi preglede ter strokovna svetovanja. Zavedamo se, da je konkurenca na tem področju v Kranju velika, kar je za nas izziv. Optika je urejena po evropskih
bodo v optiki Optimist poskrbeli tudi za popravila in okulistično merjenje vida. "Optika je trenutno največja v Kranju, čas pa bo pokazal ali bomo to, za nas novo dejavnost, širili. Poleg tega si želimo, da bi ulica, kjer je naša optika, v prihodnje postala lepa nakupovalna ulica, ulica urejenih lokalov," je še dodal Mohorič. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
bilo za 25 milijonov tolarjev. Izguba nastaja v javnem delu prodaje električne energije, pri tarifnih odjemalcih, poslovanje v delu, kjer deluje trg, pa je pozitivno. Jože Gorenc, vodja službe za plan, analize in kontroling, je dejal, daje za letos predvidena 1,1 milijarda tolarjev izgube ter ob tem omenil drag nakup t.i. zelene elektrike malih hidroelektrarn (na Gorenjskem je zelene elektrike 13 odstotkov) ter na prenizko omrežnino. Lansko leto je bilo za
Jože Gorenc
Elektro Gorenjske prelomno leto, saj prišlo do deregulacije in liberalizacije trga z električno energijo, ki naj bi spodbudil konkurenco in posledično znižanje cen električne energije.
Kakovostna oskrba odjemalcev z električno energijo zahteva tudi manjšo motnjo z oskrbo zaradi odklopov, ki so posledica rednih vzdrževanj in nepričakovanih popravil ter dobro in pravočasno obveščenost odjemalcev. Na Gorenjskem ima Elektro Gorenjska 15 vozlišč in 1300 transformatorskih postaj, ki jih treba enkrat letno očistiti. "Zavedamo se, daje vsak odklop za naše odjemalce moteč. Veliko pregledov daljnovodov opravimo helikoptersko, o odklopih redno obveščamo tudi prek javnih medijih, vendar po odzivih naše obveščanje še vedno ne zajame vseh. Zato premišljujemo tudi o obveščanju prek spletnih strani in v bodoče morda celo o obveščanju z letaki, ki bi jih dobilo vsako gospodinjstvo in bi se tako izognili nepričakovanim odklopom," je pojasnil Štefe.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič, Tina Doki in R. Š.
■v
Gomo mm
najbolj športna frekvenca
Redno, investicijsko ali interventno delo
Odgovor na vprašanje, kdo je vzdrževalec vodovoda in kanalizacije v občini Železniki in Gorenja vas - Poljane in vodovoda v občini Žiri, je Inštalaterstvo Krek.
Poljane - Lastnik in direktor Inštalaterstva Krek je Slavko Krek, ki se z obrtjo ukvarja 25 let. Njegovo področje je ogrevanje na plin, kurilno olje in drva, hišne in zunanje vodne instalacije in kanalizacije. Danes ima pet redno zaposlenih, trije so pri njem zaposleni le v sezoni.
Ko zebe, je hitrost pomembna!
Optiko Optimist sta odprla kranjski župan Mohor Bogataj (desno) in Klemen Mohorič.
Petrol zagotavlja najhitrejšo dostavo ekstra lahkega kurilnega olja.
Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!
080 22 66
brezplačna številka za hitra in enostavna naročila!
Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!
PETROL
Slavko Krek
Ob našem obisku je podjetje izvajalo hišne priključke na glavni kanal v občini Gorenja vas - Poljane, delali so na vodovodu Stare Oselica, v občini Žiri pripravljali vse potrebno za nov vodovod v industrijski coni, v škofjeloški občini pa vodovod na Sv. Tomažu. Poleg rednega vzdrževanja v občini Železniki, ki je precej zahtevno, pa so opravili vse potrebno tudi za vodovod v Martirij vrhu in Sp. Davči. "Seveda se nikoli ne moremo odpovedati intervencijskemu posredovanju, vsakodnevno pa opravljamo tudi redna vzdrževalna dela,'* nam je povedal Slavko Krek.
O lež.avah naš sogovornik sicer nerad govori, saj meni. da ni potrebno povzročati panike, vendar: 'Največ težav je z zastarelimi cevovodi v občini Železniki. Potrebno bo zamenjati kar sedem kilometrov cevi. Caka pa nas tudi pomembna investicija v novo vrtino." Podjetje je prisotno tako v Poljanski kot v Selški dolini, le v občini Škofja Loka imajo izbranega drugega izvajalca, kar pa ne izključuje njihove izgradnje manjših vodovodnih sistemov.
Za prihodnost družinskega podjetja Inštalaterstvo Krek se ni bati. Že sedaj Slavku Kreku pomaga žena pri nabavi, knjigovodstvu in administraciji, v prihodnosti pa naj hi glavno besedo prevzela sin Dejan in morda tudi hči Jasna. Potrebe po izgradnji manjših ali večjih vodovodov so na tem ob-
močju še velike, že vsaj 20 let pa ima podjetje sklenjeno pogodbo s Krajevnimi skupnostmi Gorenja vas, Poljane in Hotavlje, pet let z občino Žiri in nazadnje, od 1. aprila letos, z občino Železniki.
Boštjan Bogataj
merilih, kakovostna in raznolika bo tudi ponudba," je ob odprtju dejal Mohorič. Obnova in ureditev 120 kvadratnih metrov velikega lokala je trajala pol leta, poleg kakovostnih korekcijskih in sončnih očal, leč in okvirjev ter korekcijskih očal na zdravniški recept,
DOM
t r a d e
Dem trad« d.o.o., Žabnlca
žabnica 68,4209 Žabnica
D topdom
Prodajni program:
• cement,
• malte,
• betonski izdelki,
• dimniki,
• okenske police,
• strešna okna,
• termo izolacije,
• lepila,
• orodje,
• betonsko železo,
• keramika,
Jesenska akcija skupineD topdom
mmmmmmmmammmwmmmmmm od 2.9 do 30.9.
apno,
opečni izdelki, 3iporex, kritine,
stavbno pohištvo, hidro izolacije, fasade, barve,
armaturne mreže, suho montažni program, kopalniško pohištvo,
talne In stenske obloge.
Prodajni center: Žabnlca
trgovina: 04 2319 200 keramika: 04 2319 208 fax:042319 206 e-mail: info@domtrade.si Prodajni center Lesce Alpska cesta 43,4248 Lesce trgovina: 04 5302 230 fax: 04 5302 231 e-mail: info.lesce@domtrade.si
vabljeni v nov prodajni center Lesce ...
NAŠ NOVI PREVOZNIK?!
Zaradi večjega obsega dostave blaga iščemo pogodbene avtoprevoznike, ki bi želeli opravljati prevozne storitve za delniško družbo Merkur.
Nudimo možnost prevoza celotnega asortimana blaga, ki ga prodajamo (od črne in barvne metalurgije, gradbenega materiala, orodja, bele tehnike itd). Prevozi bi se izvajali po Sloveniji, in sicer pri dostavi blaga kupcem iz skladišč na lokacijah Naklo, Jesenice in Celje ter dovozu blaga v skladišče oz. v tranzitu.
Za vsako lokacijo iščemo različne tipe vozil:
- vlačilce nosilnosti cca. 25 t
- kamione nosilnosti 10 -12 t (z možnostjo prikolice po potrebi)
- kamione nosilnosti 5 - 7 t
- kamion nosilnosti 3,5 t
- kombi vozila nosilnosti 1,5 t
Vozila naj bodo opremljena s ponjavo, dolžina kesona vsaj 6 m.
Pisna prijava na razpis naj vsebuje kratek opis dejavnosti oz. dosedanjih prevoznih |
izkušenj, opis prevoznih sredstev in njihovo število ter ceno prevoza, ki jo želite doseči *
oz. pričakujete za prevoze pri dostavi blaga. f,
Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: o
Merkur, trgovina in storitve, d. d. H
OE 305 - Organizacija prevozov -6
Cesta na Okroglo 7 |
4202 NAKLO ~ I
Izbrani kandidati bodo pisno obveščeni in vabljeni na pogovor, na katerem bomo podrobno predstavili način dela, cenik prevozov in ostale podatke potrebne za vašo lažjo odločitev.
Vse dodatne informacije vam lahko posreduje g. Leon Klajnšek, tel.: 04 / 25-88-385.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Premoženje povečujemo načrtno
Donos naših naložb v veliki meri kroji usodo našega premoženja.
Osebne finance pomenijo usmeritev v bolj racionalno ravnanje s prihranki oz. premoženjem in zaradi potreb njihovega upravljanja so se razvili finančni trgi in finančno posredništvo. Premoženjsko svetovanje se je razvilo na podlagi potrebe, da finančni trg približamo drobnim investitorjem. S tem jim zmanjšamo možnost napačne odločitve in jih usmerimo v produktivne, relativ-
no varne in likvidne naložbe. Premoženjsko svetovanje je opredelitev osebnih financ in njihovega pomena ter predstavitev temeljnih načel dobrega upravljanja osebnega premoženja.
Osebne finance zajemajo vse, kar se nanaša na posameznikovo imetje in vse, kar nanj vpliva. V osebne finance sodijo odločitve, ki so življenjskega pomena za posameznika, posredno pa vplivajo
Brezposelnost najbolj upadla na Gorenjskem
Kranj - Ob koncu julija je bilo na republiškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 101.690 brezposelnih, kar je 1,6 odstotka več kot junija in 2,5 odstotka več kot julija lani. V štirih regijah oz. območnih službah zavoda je bilo julija letos manj brezposelnih kot v enakem lanskem mesecu, v osmih pa več.
Gorenjska je med vsemi regijami v enem letu najbolj, kar za 6,7 odstotka, zmanjšala brezposelnost, najbolj, skoraj za 19 odstotkov, pa je porasla v območni službi Velenje. Na območju kranjske območne službe zavoda je bilo ob koncu letošnjega julija 6.958 registrirano brezposelnih, od tega 3.842 žensk in 3.116 moških. Na območju škofjeloške upravne enote je bilo 745 brezposelnih ali 11 odstotkov manj kot pred enim letom. V kranjski upravni enoti so beležili 2.577 brezposelnih ali dobro desetino manj kot julija lani. V tržiški upravni enoti je bilo ob koncu julija 800 brezposelnih ali 1,8 od-
stotka manj kot julija lani. v radovljiški jih je bilo 1.059 oz. le malenkost manj kot pred enim letom, na območju jeseniške upravne enote pa 1.777, kar je dobrih pet odstotkov manj kot julija lani. V vseh enotah je bila julijska brezposelnost nekoliko večja od junijske.
Poglejmo še v soseščino! Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo ob koncu julija v domžalski upravni enoti 1.578 brezposelnih ali 1,3 odstotka manj kot pred enim letom, v kamniški pa 1.103, kar je v primerjavi z lanskim julijem skoraj 12 odstotkov manj.
CZ.
tudi na širšo okolico, v kateri prebiva. Iz osebnih financ lahko hitro izpeljemo tudi poslovne finance, opredelimo vpliv posameznih finančnih produktov na končni rezultat (bilanco) in vpliv posameznih izvedb na višino obdavčitve. Verjetno vam ni vseeno, ali plačate državi več ali manj, vse pa mora biti v okviru zakonskih določil in računovodskih standardov.
V osebne finance sodijo odločitve in razmisleki, ki so življenjsko pomembni. Bomo delali več ali manj, za višje plače ali za manj denarja, na bolj tveganih delovnih mestih ali nekoliko manj v bolj varnih državnih službah. Želimo živeti v hiši ali stanovanju? Nam je pomembna dolžina avtomobila, bomo ta avto kupili s svojim ali s sposojenim denarjem? Sanjamo o jadrnici, želimo umreti bogati ali revni? Želimo biti sposobni šolati naše otroke in jim tudi sicer pomagati pri njihovem finančnem osamosvajanju? Kakšne športe gojimo? S kom se želimo poročiti, kako urediti skupno premoženje v družini... vprašanj in področij je neskončno mnogo.
Sprašujete se, kdaj pa je pravi čas za začetek ustvarjanja premoženja, ali lahko začnem z majhnimi vsotami? Najbolj pogost izgovor, da nam ni treba o premoženju razmišljati je: nimam denarja, da bi začel! Vaše finančno stanje danes je v veliki meri odvisno od vašega početja v preteklosti in ni nam težko napovedati vašo prihodnost, če ne boste v vašem odnosu do premoženja ničesar spre-
Z VEČ KOT 600 RAZSTAVLJALCI
Jutri se začenja v Celovcu jesenski sejem
Devet dni bo glavno mesto avstrijske Koroške v znamenju „Jesenskega sejma". Za obiskovalce iz Slovenije idealna možnost, združiti obisk sejma z izletom v Avstrijo. Dva od sejemskih vrhuncev sta „Cyberworld" ter „Dežela in ljudje (Land & Leute)".
Seznanite se z najmodernejšim stanjem tehnike. „Cyberworld" v dvorani št. 11 nudi vse na temo mobilni telefon, internet in komunikacije. Poleg tega lahko na razstavnem prostoru radia „Antenne Karnten" sami nastopite kot napovedovalec in DJ, rezultat pa lahko odnesete s sabo na zgoščenki. Digitalno zabavo z igricami pa nudi časopisna hiša „Kleine Zeitung" na skupno desetih računalnikih.
Tradicija povezuje države. »Celovški jesenski sejem" je ena najtradicional-nejših gospodarskih prireditev avstrijske Koroške. Organizatorji sejma si ne zastonj prizadevajo vsako leto vključiti tradicijo in kulturo v spremljajoč sejemski program. Letos nudi področje „Dežela in ljudje (Land & Leute)" poglede v kulturno življenje Poljske in Madžarske. Poleg tega pa predstavlja časopis „Neue Karntner Tageszeitung" najboljše pevske zbore Avstrijske Koroške.
CENEJE NA „CELOVŠKI JESENSKI SEJEM 2002"
Akcija za bralce GORENJSKEGA GLASA
Oddajte ta kupon na blagajni sejma, kjer boste dobili vstopnico namesto za 5,50 EUR za samo 2,50 EUR
I I I
menili. Mladi imajo na voljo veliko časa in lahko z manjšimi mesečnimi prihranki in z naložbo, ki je dovolj donosna, ustvarijo veliko premoženje. Starejši imamo na voljo vedno manj časa in s tem posledično morajo varčevati mesečno bistveno več za dosego nekih ciljev. Ko pa smo enkrat na koncu dobe ustvarjanja in bi radi uživali zaslužen pokoj, pa popravnega izpita ni več!
Ni samo enega recepta za rešitev vseh vprašanj hkrati, obstaja pa nekaj splošnih načel katerih se gre držati. Gre za "univerzalna" navodila, informacije in orodja, ki so se s časom pokazala za koristne in pomembne pri upravljanju osebnega premoženja. S pomočjo premoženjskega svetovalca jih boste prilagodili svojemu življenjskemu slogu in ciljem ter jih upoštevali po lastni presoji.
matjaz.skube @ indi vida.si
Zastaranje kupona
Ljubljana - Z ministrstva za finance so sporočili, da bo 1. oktobra letos zastarala pravica za unovčenje 18. kupona obveznice RS02, to je obveznice Republike Slovenije za pospeševanje izvoza v letu 1990. Kupon je do 1. oktobra še možno unovčiti v republiški upravi za javna plačila, potem pa država ne bo več izplačevala obveznosti iz tega kupona. CZ.
1 KOLIKO JE VREDEN TOLAR			- 13. 9.	2002	
	nakupni/prodajni		nakupni/prodajni	nakupni/prodajni	
MENJALNICA	1 CHF		1 USD	1 EUR	
HRANILNICA L0N, d.d. Kranj	155,00	157,00	228,00 232,00	227,90	228,70
HIDA - tržnica Ljubljana	155,60	156,30	228,90 230,10	228,10	228,55
ILIRIKA Jesenice	154,90	156.90	227,70 231,50	227,80	228,70
ILIRIKA Kranj	154,90	156,90	227,70 231,50	227,80	228,70
INVEST Škofja Loka	155,20	156,80	228,70 231,00	227,70	228,70
KREKOVA BANKA Kranj. Šk. Loka	154,99	156,84	228,64 231,39	227,38	228,70
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	155,00	156,60	228,60 231,00	227,70	228,60
ŠUM Kranj			236 26 00		
VOLKSBANK-LJUD. BANKA a d Kranj	155,01	156,81	228,68 231,09	227,42	228,74
PBS D.D. (na vseh poštah)	154,39	155,99	227,78 229,95	227,42	228,63
TAL0N Škofja Loka	154,90	156,60	227.50 230.90	227:90	228,60
WILFAN Jesenice supermarket Union			586 26 96		
WILFAN Kranj			236 02 60		
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor		530 40 40 (8.h-13.h, 13.45h - 18h)			
povprečni tečaj	154,99	156,68	228,22 231,04	227,71	228,66
Se drugi del Citvparka
Ljubljana - Družba Euromarkt, ki je v večinski lasti Spar Slovenija, je prejšnjo sredo ob Šmartinski cesti v Ljubljani odprla še drugi del Cityparka, ki tako postaja s 37.500 kvadratnimi metri prodajne površine in 1.300 parkirnimi mesti največje nakupovalno središče v državi. Vrednost celotne naložbe je enajst milijard tolarjev, večino del pa so opravili slovenski izvajalci.
Devetintridesetim različnim lokalom, med katerimi je največji megamarket Interspar, se je pridružilo še triintrideset trgovin in lokalov, med njimi prodajalna Hervis, trgovina z obutvijo Huma-nic, knjigarna Vale Novak, prodajalna Media svet, lovsko ribiška trgovina, samopostrežna restavracija Interspar, mehiška in italijanska restavracija, restavracija z morsko hrano... V Citvparku so od februarja do konca avgusta zabeležili 2,7 milijona nakupov, z razširitvijo
SREDNJA LESARSKA SOLA
ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 59 4220 ŠKOFJA LOKA telefon: 04-51-34-488
Srednja lesarska šola Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 2002/2003 naslednja izobraževanja in prekvalifikacije za odrasle:
1. poklicno tehniško izobraževanje / LESARSKI TEHNIK
2. srednje poklicno izobraževanje / MIZAR, TAPETNIK
3. nižje poklicno izobraževanje / OBDELOVALEC LESA
V zgoraj navedene programe vpisujemo od 1. 9. 2002 do 29. 9. 2002. VABLJENI!
Izpolnjeno prijavo za vpsi v začetni letnik (obr. 1,20) kandidati oddajo v tajništvo šole (lahko tudi pošljejo po pošti) do 22. 9. 2002 na zgornji naslov.
Uvodni sestanek za udeležence izobraževanja bo v ponedeljek, 23. 9. 2002, ob 15.30 uri v šoli na Trati, Kidričeva cesta 59, Škofja Loka.
SREDNJA GRADBENA SOLA KRANJ
Cankarjeva 2, 4000 Kranj Tel.: 04-202 16 21, 202 16 31 fax: 04 236 20 51
e-posta: ravnatelj@s-sgs.kr.mss.edus.si http://ro.zrss.si/nat-feb/sgskr/
razpisuje vpis v programe izobraževanja za odrasle za šolsko leto 2002/2003
1. PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE
- slikopleskar, zidar, pečar (IV. stopnja)
2. PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA
- slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
Pogoji za vpis in dokumentacija:
- Pod 1: spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS -1,20), zdravniško potrdilo
- Pod 2: spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obrz. DZS - 1,20), zdravniško potrdilo
Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na zgornji naslov. Rok prijave: 15 dni od dneva razpisa.
O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni.
centra bodo do konca leta presegli številko pet milijonov. Po napovedi Igorja Merviča, generalnega direktorja Spar Slovenija, bo družba letošnje poslovno leto sklenila z več kot 70 milijard tolarjev prometa in sedanji 15-odstotni tržni delež v Sloveniji do konca prihodnjega leta povečala na 20 odstotkov. V prvem polletju je bil promet nominalno za 35 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju, prihodnje leto pa načrtujejo še izgradnjo desetih novih trgovin. CZ.
Dolg za
lastninski delež
Kranjska Gora - Delničarji družbe RTC Žičnice Kranjska Gora se bodo na skupščini, ki bo 1. oktobra na sedežu družbe v Kranjski Gori, med drugim sezna-nili s poslovanjem v lanskem letu, z odločitvijo uprave o načinu pokrivanja izgube in s povečanjem osnovnega kapitala, pri tem pa naj bi dolg do Občine Kranjska Gora preoblikovali v lastniški kapital. Ce bodo delničarji soglašali s predlogom uprave, bodo v skladu s predplačilom kapitalskega deleža v RTC Žičnice 38,7 milijona tolarjev dolga preoblikovali v osnovni kapital v višini 11,4 milijona tolarjev in v vplačani presežek kapitala v višini 27,3 milijona tolarjev. Osnovni kapital družbe naj bi tako z 219,2 milijona tolarjev povečali na 230,6 milijona tolarjev, za to pa naj bi izdali 5.728 navadnih imenskih delnic v nominalni vrednosti 2.000 tolarjev. Na skupščini naj bi članstva v nadzornem svetu razrešili Ivana Trtnika in za novega člana imenovali Gregorja Tratnika. CZ.
Kolinska kupila srbsko podjetje
Ljubljana - Kolinska iz Ljubljane je postala večinska lastnica srbskega podjetja Palanački Kiseljak iz Smederevske Palanke. Že sredi avgusta je kupila več kot 21-odstotni delež, v začetku septembra na dražbi Beograjske borze od države še dodatnih 40,7 odstotka delnic, v torek pa je predsednik uprave Lojze Deželak na novinar ski konferenci v Beogradu napovedal, da bo postala 75-odstotna lastnica podjetja. Za nakup 62-odstOt-nega deieža je plačala okrog 3,2 milijona evrov. še poldrugi milijon pa bo porabila za naložbe. Palanački Kiseljak letno napolni 20 milijonov litrov mineralne vode z blagovno znamko Karadorde, kar ga uvršča na tretje mesto polnilcev mineralne vode v Jugoslaviji, z novimi naložbami pa bo količino povečal na 35 milijonov litrov. CZ.
Ugodno financiranje nakupa vozil, opreme in nepremičnin.
BKS-leasing d. o. o.
Informacije:
01/ 3000 920
www. bks-leasing.si
Urša in Anzej Lemut iz Kranja že štiri mesece živita na Kitajskem
Na Kitajskem sta našla novi dom
Iz mesta Suzhou na Kitajskem sta se nam oglasila Urša in Anzej Lemut, ki od maja letos živita in delata v tej daljni deželi. "Kitajska je z vsemi plusi in minusi vsekakor zanimivo okolje za življenje in delo. Stvari, ki te sprva motijo, se navadiš, potem pa življenje tukaj iz dneva v dan postaja boljše in lažje... Ko se sprehajava po mestu, naju spremlja prenekateri pogled, vsi se zraven hihitajo. Verjetno se od drugih tujcev razlikujeva tudi po tem, da si mesto raje ogledujeva s kolesom, kot pa iz avta,"
sta zapisala v elektronskem pismu.
Kranj - Urša in Anzej Lemut sta mlad par iz Kranja, ki sta letos pomladi sprejela pogumno odločitev. Sklenila sta se namreč preseliti na daljno Kitajsko, kjer sta prevzela vodenje prvega slovenskega proizvodnega podjetja na Kitajskem, med ustanovitelji katerega je tudi družinsko podjetje Lemutovih Le-Tehnika iz Kranja. Urša in Anzej sta se v štirih mesecih že dodobra vključila v življenje v tako drugačni deželi in prek elektronske pošte sta nam prijazno razkrila nekaj utrinkov iz njunega bivanja v mestu Suzhou - v deželi na čisto drugem koncu sveta.
Kot pravita mlada Kranjčana, je odločitev o odhodu na Kitajsko padla pred približno letom dni. Takrat sta se Anzejeva starša, ki vodita družinsko podjetje Le-Tehnika, vrnila s sejma v Shang-haiju, kjer je Le-Tehnika imela svoj razstavni prostor. "Ta ideja je sicer zorela že nekaj časa, a Kitajska sama ju je prepričala do konca. Spoznala sta, da je prihodnost industrijskih podjetij tam in da nujno potrebujemo povečano prisotnost na tem trgu, če se hočemo še naprej razvijati," razlagata Urša in Anzej. Najprej so skušali najti primernega človeka, ki bi prevzel podjetje na Kitajskem, med dolgoletnimi sodelavci, vendar pa se
Urša
dokaževa in nekaj doseževa, pa čeprav na drugem koncu sveta," pravita. Tako je sredi oktobra lani padla odločitev, da se pomladi leta 2002 preselita na Kitajsko. "V Sloveniji se je takrat zanimanje za Kitajsko začelo povečevati in s pomočjo Gospodarske zbornice Kranj in njenega direktorja Andreja Prislana sta se drznemu projektu priključili še dve podjetji -Iskra Mehanizmi iz Lipnice in Iskra Zaščite iz Ljubljane. Našli smo skupni jezik in skupaj ustanovili prvo slovensko proizvodno podjetje na Kitajskem, imenovano Sinoslo Technologv SIP Co, Ltd," pripovedujeta Urša in Anzej. In mesec maj, ko
Anzej
je izkazalo, da ni enostavno dobiti nekoga, ki bi mu lahko zaupali in ki bi bil pripravljen zapustiti Slovenijo ter oditi v tako oddaljeno deželo. Tako sta se za najprimernejša pokazal Anzej in njegovo (tedaj še dekle) Urša, ki sta bila oba pred diplomo, hkrati pa pripravljena na nove izzive. "Odločila sva se, da oba potrebujeva neki nov izziv in da je Kitajska za naju prava priložnost, da se
naj bi zapustila Slovenijo, se je nezadržno približeval...
Diploma, poroka, potem pa... Kitajska
Za kakšne večje priprave pred odhodom nista imela časa. Najprej sta oba morala dokončati diplomski nalogi in Anzej je januarja diplomiral iz elektrotehnike, Urša pa februarja iz defektologije.
"Kitajci pravijo: nebesa so zgoraj, na zemlji pa sta Hangzhou in Suzhou. Dejansko je Suzhou lepše mesto od večine ostalih kitajskih mest, kar je eden od razlogov, da smo se odločili ustanoviti podjetje prav tukaj."
Aprila, mesec dni pred odhodom, sta se odločila še za poroko. Vmes sta tako komaj našla čas za tečaj kitajščine... "To je bil za naju dokaj žalosten čas, saj sva se zavedala, da bova ostala sama - brez najpomembnejših ljudi, ki naju sicer obdajajo, to je družine in prijateljev. Samo slovo je bilo izredno težko. Pa sva si opomogla - nekje na drugem koncu sveta."
Radovedni pogledi in hihitanje
Čeprav sta bila Urša in Anzej vajena potovanj, predvsem po Evropi, pa je bil kulturni šok po prihodu na Kitajsko, kot pravita, kar velik. "Enostavno gre za povsem drugačno kulturo. Pogled na umazanijo, ki te obdaja na vsakem koraku, ni najlepši, prav nič te tudi ne impresionira srečanje s podgano ali ščurkom, smrad in kanalov, ki jih je v Suzhou polno, pa ne pripomore k boljšemu apetitu." Samo mes-
to Suzhou - zanj so se Lemutovi med drugim odločili zato, ker je lepše od večine ostalih kitajskih mest - ima 1,2 milijona prebivalcev. Mesto, ki leži v provinci Ji-angsu, je prepredeno s kanali, v katerih še danes mnogi domačini pomivajo posodo in obleke. Prav kanali pa pripomorejo k izjemni vlažnosti, ki je za tujce v hudi vročini velika nadloga. "A po drugi strani pravijo, da ravno vlažnost zraka pripomore k temu, da so tukaj najlepša dekleta na Kitajskem," razlagata Urša in Anzej. Mesto je znano po urejenih parkih, ki so domovanja nekdanjih lokalnih pomembne-žev, v njih pa so tipične kitajske hiške z lično izrezljanimi okenskimi okvirji. Hiške so običajno razporejene okrog ribnika, v katerem plavajo ribe in raste lotus. Mesto je znano tudi po svili in svilenih izdelkih. Urša in Anzej živita v 90 kvadratnih metrov velikem stanovanju, skozi zastražen vhod pa se, kot pravita, obiskovalec znajde v povsem v kitajskem okolju. "Tukaj sva prva in edina tujca, zato sva deležna posebne pozornosti stražarjev, ki vedno proskrbijo za prostor za najini kolesi in nama kimajo v pozdrav, vsakič ko greva mimo." Kot dodajata, ju običajno spremlja marsikateri pogled, ko se sprehajata po mestu. "Vsi se zraven hihitajo. V trgovini si poleg
naju ogledujejo tudi vsebino najinega nakupovalnega vozička. Skratka - tujcev ne vidijo veliko, čeprav jih v najinem mestu ni malo. Verjetno pa se razlikujeva od ostalih tujcev tudi v tem, da si mesto raje ogledujeva s kolesom, kot pa iz avta."
Kitajci se radi smejejo
Urša in Anzej pravita, da se v mnogih pogledih skušata zliti z okoljem, kar pa je praktično nemogoče. Našla sta si tako kitajske kot tudi tuje prijatelje. Tako poleg kitajščine pogosto govorita francosko in angleško. "Kitajski prijatelji nama odkrivajo kitajski svet skozi kitajske oči, z ostalimi pa si izmenjujemo izkušnje živ-
ljenja in dela v tem tujem okolju," pripovedujeta. In kakšni ljudje so Kitajci? Kot pravita, se ves čas smejejo, so pa tudi zelo ponosen narod, saj težko srečaš koga, ki bi priznal, da česa ne zna ali ne ve. "Načeloma vedno najdejo odgovor, čeprav povsem nepravilen." Radi tudi govorijo tisto, kar naj bi tujci želeli slišati. Tako so stiki z njimi pogosto preizkušanje lastnega praga tolerance, ugotavljata Urša in Anzej. Vsekakor povsem nova izkušnja...
In kaj mlada Kranjčana v daljni deželi najbolj pogrešata? Kot pravita, poleg družin in prijateljev najbolj pogrešata slovensko hrano in dobro vino. Tako že komaj čakata januar, ko bosta prvič po majskem odhodu prišla v Slovenijo. Predvidoma bosta v Slovenijo
Pismenke so vrh zapletenosti
Urša in Anzej sta pred odhodom na Kitajsko obiskovala tečaj kitajščine, sicer pa se jezika učita vsak dan, na cesti, če ne drugje. "Tak način učenja je najboljši in napredujeva iz dneva v dan. Po najinem mnenju kitajska slovnica ni težka, malo težja je izgovarjava, vrh zapletenosti pa za naju predstavljajo pismenke," pravita.
hodila le enkrat letno, pa še to bo bolj delovni obisk. Tako naj bi bilo še dve leti, kolikor nameravata ostati na Kitajskem. Za konec pa še dodajata: "Vsekakor je Kitajska z vsemi plusi in minusi zanimivo okolje za življenje in delo. Stvari, ki te sprva motijo, se navadiš, potem pa življenje tukaj postaja iz dneva v dan boljše in lažje."   Urša Peternel
Boljša sezona v Kranjski Gori
Samo avgusta so našteli za deset odstotkov več nočitev kot lani.
Kranjska Gora - V prvih osmih mesecih letos je turistično območje Kranjska Gora zabeležilo skoraj 227 tisoč nočitev, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Sezona je bila torej dobra, opažajo zlasti velik porast števila belgijskih in irskih gostov, hkrati pa rahel padec nočitev angleških gostov.
Kot so sporočili z. LTO Zavoda za turizem občine Kranjska Gora, so tuji gostje od januarja do konca avgusta ustvarili dobrih 166 tisoč nočitev, domači pa nekaj več
kot 60 tisoč. Od tujih gostov so prevladovali nemški gostje s skoraj 35 tisoč nočitvami, sledijo italijanski z. nekaj manj kot 45 tisoč nočitvami in hrvaški gostje s sko-
Kranjskogorci vabijo Hrvate
Kranjska Gora - Lokalna turistična organizacija (LTO) Zavod za turizem občine Kranjska Gora se je pred dnevi skupaj s hotelskimi hišami in ostalimi turističnimi ponudniki s turističnega območja Kranjska Gora predstavljala v Buzetu na Hrvaškem. Kot je povedala v.d. direktorica zavoda Klavdija Gomboc, so se na ta način v Buzetu predstavljali drugo leto zapored, za to priložnost pa so izdali letak v hrvaškem jeziku, na katerem so predstavili zimsko in poletno turistično ponudbo. Na samo predstavitev so povabili tudi predstavnike hrvaških turističnih agencij. Hrvaški trg je za kranjskogorski turizem zelo zanimiv, število hrvaških se povečuje tako v poletni kot zimski sezoni. Kot je povedala Klavdija Gomboc, so gostje na predstavitvi najbolj povpraševali po ceniku smučarskih vozovnic, izposoji smučarske opreme, smučarskih šolah in možnostih nastanitve v hotelih in pri zasebnih ponudnikih. U. P.
raj 21 tisoč nočitvami. In kako uspešen je bil mesec avgust, ki za Kranjsko Goro predvsem zaradi velikega števila italijanskih gostov pomeni enega od vrhuncev sezone?
Podatki kažejo, da se turistični delavci ne smejo pritoževati, saj so našteli za deset odstotkov več nočitev kot avgusta lani. Po neu-
radnih podatkih so jih domači gostje ustvarili skoraj 8 tisoč, tuji pa skoraj 40 tisoč, skupaj torej skoraj 48 tisoč. Največ je bilo po pričakovanjih italijanskih gostov -ustvarili so skoraj 21 tisoč nočitev, sledili so domači gostje z nekaj manj kot 8 tisoč nočitvami in hrvaški gostje z nekaj manj kot dva tisoč nočitvami. U.P.
Klimatsko zdravilišče, olimpijski in smučarski center, 1,517 m n. v.
Termalno zdravilišče, 395 m n.v.
Počitnice v Termah Zreče, doživetje za telo in dušo.
ZLATA JESEN v Termah Zreče
7-dnevni program od 01.09.-01.12.2002
Program vključuje (po osebi): 7 x pol ali polni penzion • posvet pri zdravniku • kopanje • 5 x gimnastika ali hidrogimnastika • aquaaerobika ■ 2 x terapija po nasvetu zdravnika ■ popoldanske pohodne ture ■ izlet ■ animacija po jesenskem tedenskem programu
Cena:
Vile Terme Zreče****
Polpenzion 55.900 SIT
Polni penzion 64.900 SIT
Na navedene cene priznavamo upokojencem 10% popust
na cene penzionskih storitev.
Doplačila: namestitev v 1/1 sobi, turistična taksa
NAJUGODNEJE v terminu od 01.09.-26.10. in od 03.11.-01.12.2002
JESENSKI NAJEM v Vilah Terme Zreče
3, 5 in 7-dnevni program Vključeno: najem apartmaja, kopanje v Termah Zreče
Izkoristite do 20% popust. UNI0R d.d. program TURIZEM, tel.: 03 757 6000, 01 2 329 264
Razdvojeni bohinjski kmetje
Bohinjska zadruga bo mleko, ki ga odkupi od kmetov, prodajala mlekarni Agroind Vipava 1894, kjer ne izključujejo možnosti, da bi iz tega mleka delali tudi bohinjski sir.
Del bohinjskega mleka še vedno predelajo v sirarni v Srednji vasi.
Srednja vas v Bohinju - V Bohinju so mleko vse do letošnjega poletja predelovali v domači sirarni, ki je bila dolgo časa v lasti zadruge, dokler je 1992. leta ni oddala v najem in nato prodala družbi AC Marketing iz Žalca oz. novoustanovljenemu podjetju AC Ogledna sirarna. Zadruga in podjetje sta vsa leta uspešno sodelovala, tudi količina odkupljenega mleka je naraščala, dokler se zaradi nerednega plačevanja mleka letos niso začele težave, ki so ogrozile poslovanje zadruge in spravile v hude stiske tudi kmete, še zlasti tiste, ki jim je prireja mleka glavni ali celo edini vir preživljanja.
V začetku leta je A&C Ogledna sirarna dolgovala zadrugi za mleko okrog deset milijonov tolarjev, dolg pa je do sredine julija narasel že na več kot šestdeset milijonov tolarjev. V takšnih okoliščinah je upravni odbor pod vodstvom Slavka Ličefa prekinil pogodbo o prodaji mleka v sirarno in sklenil, da je treba poiskati novega kupca. 18. julija so bohinjsko mleko prvič peljali v Vipavo, v mlekarno tamkajšnje družbe Agroind Vipava 1894, po uspešno prestani "preskusni dobi"
Mag. Robert Špendl
Slavko Ličef
pa sta prejšnjo sredo direktor bohinjske zadruge mag. Robert SpendI in vipavske družbe Jo-ško Ambrožič že podpisala pogodbo, po kateri bo Agroind odkupil v enem letu 1,8 milijona litrov mleka oz. okrog pet tisoč litrov na dan. Pogodbo, ki zagotavlja redno plačevanje mleka, kar je še posebej pomembno za kmete, ki so se odločili za naložbe v prirejo mleka, bo potem še možno podaljšati. V Ag-roindu si želijo dolgoročno sodelovanje in povečanje letnega od-
Občinske podpore kmetijstvu
Kranj - Mestna občina Kranj je pred dnevi objavila javni razpis za dodeljevanje denarnih podpor za ohranjanje in razvoj kmetijstva.
Kot je razvidno iz razpisa, bo občina sofinancirala osemenjevanje živine, analize mleka na vsebnost somatskih celic, prevoz mleka, analize krme in zemlje, kmetovanje v težjih naravnih razmerah (ročna košnja, težji dostop, nagib terena), izobraževanje in kontrolo ekoloških kmetij, delovanje strokovnih kmetijskih društev ter izboljševanje kmetijskih zemljišč (manjše agromelioracije in hidromelioracije ter apnenje tal), kmetijam pa bo pomagala tudi v primerih, ko so utrpele škode zaradi požara, poplave, neurja, zemeljskega plaza ali večjega napada škodljivcev. Za podpore bo namenila 15,9 milijona tolarjev,
od tega največ za kmetovanje v težavnih razmerah (4,6 milijona), za izobraževanje in ekološko kmetovanje (3,5), izboljšave kmetijskih zemljišč (3,5) in za osemenjevanje živine (2,1). Za sofinanciranje osemenjevanja, analiz mleka, zemlje in krme ter prevoza mleka je vloge treba oddati na občino najkasneje do 20. septembra, za sofinanciranje kmetovanja v težavnih razmerah, šolanja na Srednji biotehniški šoli v Kranju, delovanja kmetijskih strokovnih društev in izboljšav kmetijskih zemljišč do 4. oktobra, za ostale .namene rok ni predpisan, praviloma pa naj bi zadnje vloge oddali do 29. novembra. CZ.
Skupno na državno razstavo
Kranj - Govedorejska društva Kranj - Tržič, Zgornja Gorenjska in Škofja Loka vabijo vse, ki jih zanimajo rezultati selekcije lisaste pasme, na ogled državne razstave lisastega goveda, ki bo v soboto, 21. septembra, v Ljutomeru. Informacije o ogledu razstave dajejo Marija Grohar (tel. št. 257 65 10), Ana Demšar - Benedičič (511 27 02) in Boris Kunšič (572 50 42). CZ.
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o. Slovenska cesta 2 4207 CERKLJE Tel.: 04/252 90 10
razpisuje delovno mesto
1. DIREKTOR Kmetijske zadruge Cerklje, z.o.o. -RAZPIS NI REELEKCIJA
Pogoji: - visoka ali visoka izobrazba kmetijske, ekonomske ali veterinarske smeri
- 5 let delovnih izkušenj z deli na vodstvenem področju
- komunikativnost in poznavanje kmetijstva
- zaželeno potrdilo o pridobitvi znanja o varstvu rastlin za odgovorno osebo za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi
- zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika
- izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let
2. KOMERCIALISTA Kmetijske zadruge Cerklje, z.o.o.
Pogoji: -visoka ali visoka izobrazba kmetijske, ekonomske ali veterinarske smeri
- zaželeno potrdilo o pridobitvi znanja o varstvu rastlin za odgovorno osebo za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi
- zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika
Od kandidatov pričakujemo, da bodo prijavi predložili pisno dokazilo o izobrazbi, življenjepis ter lasten pogled na delo in razvoj Zadruge.
S kandidatoma bo sklenjena pogodba, če bo kandidat ustrezal pogojem in se bo Upravni odbor Zadruge strinjal z njegovo vizijo razvoja.
Rok za prijave je do vključno 30.9.2002 na naslov:
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o. Slovenska cesta 2, 4207 CERKLJE Z oznako "za razpis"
Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni najkasneje v 30 dneh po
končanem javnem razpisu.
KZ CERKLJE
Sirarna v Srednji vasi.
kupa na 2,5 milijona litrov, kar bi tudi zmanjšalo stroške prevoza in organizacijo odkupa. Kmetje sicer dobijo za liter mleka toliko kot doslej (skupaj z dodatki za kakovost ter glede na delež tolšče in beljakovin okrog 65 do 70 tolarjev za liter), bremenijo pa jih prevozni stroški, ki zdaj znašajo okrog devet tolarjev na liter, s prehodom na odvoz mleka na vsak drugi dan pa se bodo zmanjšali na 5 do 5,5 tolarja na liter. V Vipavi bohinjsko mleko predelujejo v izdelke svojih blagovnih znamk, ne izključujejo pa možnosti, da bi ob nadaljnjem uspešnem sodelovanju del mleka predelali v bohinjski sir, za katerega naj bi se postopek za zaščito geografskega porekla
končal do konca letošnjega leta. S tem bodo določili območje, kjer bo možno izdelovati bohinjski sir, pa tudi tehnologijo oz. način izdelovanja.
Bohinjski kmetje tudi niso enotni. Po podatkih zunanje sodelavke zadruge Monike Ravnik sta avgusta 102 kmeta oddajala mleko preko zadruge v vipavsko mlekarno, dnevna količina je znašala od 4.500 do 4.800 litrov, 26 kmetov pa ga je okrog 700 litrov na dan še vedno oddajalo v sirarno v Srednji vasi. Količina od-
Monika Ravnik
kupljenega mleka se je zaradi težav s plačevanjem zmanjšala, lani gaje bilo 2,7 milijona litrov, letos ga bo le okoli 1,8 milijona. Čeprav zadruga po besedah direktorja mag. Špendla tekoče posluje pozitivno, ne ustvarja toliko dobička, da bi lahko poravnala dolg do kmetov. Za poplačilo mleka bo morala prodati del premoženja, ki ga nujno ne potrebuje, še vedno pa upa, da ji bo A&C Ogledna sirarna poravnala dolg.
Plačilni roki so se podaljšali
Čeprav od sredine julija dalje večino bohinjskega mleka predelajo v Vipavi, še vedno obratuje tudi A&C Ogledna sirarna v Srednji vasi. Kot je povedal njen solastnik in direktor mag. Andrej Čulk, so odtlej predelavo nekoliko zmanjšali, na dnevno količino okrog šest tisoč litrov. Približno tisoč litrov mleka dobijo v Bohinju, ostalega kupijo v drugih slovenskih mlekarnah. Bohinjskim kmetom, od katerih neposredno odkupujejo mleko, niso dolžni nič, dolg do zadruge naj bi, upoštevajoč tudi njen dolg do sirarne, znašal 53 milijonov tolarjev, pripravljajo pa že tudi odškodninske
Mag. Andrej Čulk
zahtevke za kršenje pogodbe. Glavni razlog za zamudo pri plačilu mleka so spremenjene razmere na trgu in zaostrovanje veterinarsko sanitarnih pogojev za obratovanje sirarne. Ko so z zadrugo podpisali osnovno pogodbo o odkupu mleka, je trgovina plačevala konzumne izdelke v 15 dneh in sire v 30 dneh, z združevanjem trgovin v večje sisteme je njihov plačilni rok 60 dni, kar pomeni, da se pri siru denar obrne šele v petih mesecih in pol. "Ob takšnih plačilnih pogojih ne moremo plačati mleka v petnajstih dneh, nihče v Bohinju pa ni pripravljen spremeniti pogodbe. Pomemben je tudi podatek, da smo v obnovo sirarne vložili okrog sto milijonov tolarjev," je dejal mag. Čulk, prepričan v to, da bo sirarna kljub vsem težavam obstala in da se bo vse več kmetov zaradi dobre cene in plačevanja še drugih stroškov odločalo za oddajanje mleka v bohinjsko sirarno.
In kakšne so ob vsem tem dolgoročne perspektive bohinjskega mlekarstva? V zadrugi poudarjajo, da bi bilo nespametno zaradi nekaterih neuspešnih poslovnih dogodkov prekiniti večstoletno tradicijo in zapraviti prednosti, ki jih prinaša mleko, pridelano drugače kot na večini slovenskih območij. Zadruga se bo zato dolgoročno prizadevala, da bi bohinjsko mleko ohranilo sedanjo veljavo.
Cveto Zaplotnik
Pred spravilom koruzne silaže
Tako kot je za pripravo kvalitetnega sena ali dobre travne silaže pomembna pravočasna košnja trave, je pri pripravi koruzne silaže tudi pomembna ustrezna tehnološka zrelost koruze.
O tem, da bomo pridelali dobro koruzno silažo, razmišljamo že ob setvi koruze, ko izbiramo hibride za setev. Pri izbiri hibrida moramo biti pozorni, da izberemo hib-rid, ki bo v času siliranja (okrog 20. septembra) dosegel svojo tehnološko zrelost. Primerna zrelost za siliranje oz. t. i. tehnološka zrelost je dosežena tedaj, ko celotna rastlina vsebuje cca 30 % suhe snovi, samo storži pa 50 %. Ker na kmetiji običajno nimamo ustreznih priprav za merjenje suhe snovi, se poslužujemo priročnih metod. Pri tem smo pozorni na naslednje:
* Ko začnemo s siliranjem koruze, mora biti zrnje voščeno zrelo. Ta zrelost je dosežena tedaj, ko s pritiskom nohta v zrnje ni več opaziti mlečnega izcedka iz zrnja.
* Kadar imamo hibride v tipu zrnja zobanke, mora biti večina zrnja že vdrta.
* Vidna mora biti t. i. mlečna črta na 1/2 - 2/3 zrnja koruze, kadar prelomimo storž.
* Koruzni storž ima že deloma porumenelo ličje.
* Splošni vtis posevka koruze kaže znake zorenja.
Preden začnemo silirati, je priporočljivo, da napravimo še poskus s pestjo. Vzamemo vzorec zrezane koruzne mase in jo stisnemo v pesti. Če še izteče sok iz mase, še ni primeren čas za siliranje; če pa se masa povrne nazaj v prvotno stanje, s siliranjem lahko začnemo.
Na dozorevanje koruze vpliva tudi gostota posevka. Zaradi vre-menskin razmer letos zorenje po-
teka v normalnem času. Pri pregledu posameznih posevkov silaznih koruz v tem tednu smo ugotovili, da bi na lažjih tleh, pri setvi konec meseca aprila ali v začetku maja in pri hibridih zrelostnega razreda do 250, lahko začeli s siliranjem že v tem tednu. Za hibride zrelostnega razreda 300-400 pa predvidevamo, da bi bila primerna tehnološka zrelost ob ugodnem vremenu lahko dosežena okrog 20. septembra, odvisno od tal. Na lažjih tleh je to lahko nekaj dni prej kot na težjih tleh, kjer se lahko zavleče predvidoma v zadnje dni septembra ali v prve dni oktobra. Bojazni, da bo letos
koruza presuha, ni, saj je vso dobo rasti imela na razpolago dovolj vlage. Dovolj dežja in tudi toplo vreme je lahko botrovalo večji okužbi s koruzno bulavo snetjo kot v preteklih letih, predvsem pri občutljivejših hibridih in na njivah, kjer je ozek kolobar ali pa ga sploh ni. Poleg optimalne zrelosti je za kvalitetno silažo pomebno še dobro tlačenje silosnega kupa in hitro ter učinkovito zapiranje silosa, da kasneje ne prihaja do nepotrebnega kvarjenja silaže.
Marija Kalan, univ. dipl. ing. kmet. KGZS - Zavod Kranj
LTH
LTH Škofja Loka, d.d. Kidričeva 66 4220 Škofja Loka
Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta:
- elektroprojektant -1 delavec
Pogoji: dipl. ing.ali ing. elektrotehnike
aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika znanje AutoCADA
zaželeno znanje programiranja industrijskih krmilnikov najmanj 2 leti delovnih izkušenj
- Skladiščnik II - 2 delavca
Pogoji: triletna poklicna šola
poznavanje dela z računalnikom izpit za viličarja
zaželeno poznavanje skladiščnega poslovanja
- strojnik-urejevalec I. in II.-več delavcev
Pogoji: triletna šola kovinske smeri ali strojni tehnik
Pisne prijave pošljite ali oddajte na naslov LTH Škofja Loka, d.d., Kidričeva 66, 4220 Škofja Loka - kadrovska služba. Rok za prijavo je 8 dni.
Boj za višje kvote
Domžale - Slovenski govedorejci, člani različnih rejskih organizacij, so v nedeljo na občnem zboru v Domžalah podprli združitev v enotno organizacijo - Združenje govedorejcev Slovenije, pod okriljem katere bodo uveljavljali svoje interese rejci govedi lisaste, rjave, črnobele in cikaste pasme ter govedi za meso.
Na združitvenem občnem zboru so sprejeli statut in izvolili predsednika, štiri podpredsednike, upravni odbor in druge organe. V upravnem odboru so štirje predstavniki rejcev lisastega goveda, po trije rejci goved rjave in črnobele pasme ter po en predstavnik rejcev eikaste pasme in za meso. Za predsednika so izvolili Janeza Slevea iz Preserij pri Radomljah, ki redi okrog 160 govedi, od tega 65 molznih krav. Kot je povedal, se bodo rejci zavzemali predvsem za višje mlečne kvote in za povečanje števila premij za krave dojilje, saj je od tega najbolj odvisen nadaljnji razvoj slovenske gove-
doreje. Medtem ko bruseljska administracija po dosedanjih pogajanjih ponuja Sloveniji za mleko 511 milijonov litrov kvote in za krave dojilje 49 tisoč premij, v novoustanovljenem združenju ocenjujejo, da bi za normalni razvoj govedoreje in izkoriščenost travniškega sveta potrebovali za mleko kvoto 850 milijonov litrov in za dojilje 150 tisoč premij. Ob tem poudarjajo, da bodo brez zadostnega števila premij za dojilje le težko razvijali ekološko rejo, ki je zlasti perspektivna na območjih s težjimi naravnimi razmerami za kmetovanje.
CZ.
Tržnica s kmetijskimi pridelki
Žiri - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje bosta jutri dopoldne (od 8. do 12. ure) pripravila pred zadružnim domom v Žireh že tradicionalno tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Kmetije z območja škofjeloške regije bodo ponudile izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerea: kruh iz krušne peči, potice, piškote, mlečne izdelke, izdelke iz sadja in medu, alkoholne pijače, izdelke domače obrti in drugo. CZ.
VRTIMO GLOBUS
sorodniki in prijatelji umrlih pa so položili cvetje in prižgali sveče. Po mestu so zvonili cerkveni zvonovi, organizirali so koncerte s klasično in domoljubno glasbo.
Prva obletnica
terorističnih
napadov
Američani so se v sredo, 11. septembra, ob 8.46 po lokalnem času, ko je prvo ugrabljeno letalo treščilo v eno od stolpnic Svetovnega trgovinskega centra, z minuto molka spomnili na 3000 žrtev lanskih terorističnih napadov na Združene države Amerike. V New Yorku je bilo slovesno že navsezgodaj, gasilci in policisti so se takoj po polnoči z dudami in bobni odpravili po ulicah New Yorka in ob sončnem vzhodu prispeli do južnega Man-hattna, kjer je nekoč stal Svetovni trgovinski center. Na prizorišču napada, ki so ga poimenovali Ground Zero, je nekdanji newyorški župan Giuliani začel z branjem  imen   žrtev napada,
HOROSKOP      TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARSs.p.,252,10 SIT/min
t*
Oven (21.3. - 21.4.) Ker se nikoli ne sprijaznite s porazom, boste tudi v naslednjih dneh zmagovali na celi črti. Prijetno vas bodo presenetile besede nasprotnega spola. Izkoristili boste vse možne priložnosti in se sprostili v krogu prijateljev in družine.
Bik (22.4. -20.5.)
Ravno še ob pravem času se boste začeli zavedati, da tako ne gre več naprej. Za preživetje so nam potrebni drugi ljudje, ni pa nujno, da so to prav naši prijatelji. Včasih naključni znanci več odtehtajo.
Dvojčka (21.5. - 21.6.)
Z bliskovito hitrostjo se vam približuje ljubezen. Niti pod razno se ji ne boste mogli izogniti, pa tudi sama avantura vam ne bo zadoščala. Šlo bo zares in v končni fazi je tako tudi prav. Povabilu se morate odzvati.
Rak (22.6.-22.7.)
V taki meri, kot ste bili do sedaj neopazni in s tem tudi nekoliko nepomembni, boste v bližnji prihodnosti zelo v ospredju. Posledice teh sprememb bodo zelo pomembne za vaše nadaljnje življenje tako čustveno kot tudi poslovno.
Lev (23.7. - 23.8.)
Povsod vas bo dovolj in vsi po vrsti bodo veseli vaše družbe. Prav na hitro boste tudi uspeli dokončati neke "zoprne" zadeve, saj vas bo poganjala pozitivna misel na dopust, ki se vam približuje. Sreda bo vaš dober dan.
Devica (24.8. - 23.9.)
Denarno stanje bo še nekaj časa nespremenjeno. Tolažila vas bo misel, da denar pač ni vse in da so druge stvari veliko bolj pomembne. Na račun čustev vas bodo postavili pred dejstvo, tako da začnite misliti.
Tehtnica (24.9. - 23.10.)
Vaše delovne ambicije bodo še nekaj časa na čisti nuli. Sposobni boste le premišljevati kaj bi bilo - če bi bilo. Vsak, ki vas bo pri razmišljanju zmotil, se bo opekel. Še dobro, da vas poznajo in vedo, da boste ob času vse popravili.
Škorpijon (24.10. - 22.11.)
Ne marate skrivnosti niti neprijetnega občutka, da se z vami nekdo igra. Zahtevali boste jasen in odkrit pogovor na štiri oči. Ker boste slišali tudi drugo plat, se boste lažje odločili. Znova boste občutili varnost, ki se jo potrebni.
Strelec (23.11. - 21.12.)
Pred vami so novi poslovni izzivi in le od vas bo odvisno, če jih boste sprejeli. Vaš ego zadnje čase precej škriplje in kaj hitro boste morali nekaj narediti v to smer. Priložnosti bo več kot dovolj. Vaše vodilo naj bo - strpnost.
Kozorog (22.12. - 20.1.)
Obeta se vam nepričakovan denar, ki vas bo spravil v "izredno stanje", Z zapravljanjem boste preveč hiteli, zato se vam zna zgoditi, da ga boste potrošili več, kot bo to potrebno. Svojih misli ne govorite na glas, saj to lahko drago plačate.
Vodnar (21.1. - 19.2.)
Bali se boste, da so vaše želje nedosegljive pa tudi prevelike. S tem, ko boste tudi sami nekaj storili v to smer, boste kar naenkrat ugotovili, da starih preprek že dolgo ni več. Ker ste si zatiskali oči, tega seveda niste opazili.
Ribi (20.2. - 20.3.)
Molk ni vedno dobro orožje! Zelo se ga boste oklepali kot rešilne bilke, vendar to sploh ne bo rešitev. Vse je; nič ni skrito in nemogoče. Treba je samo vzeti in seveda dati. Odločitve, ki sledijo, bodo hitre in drzne.
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - GREGOR!
Osrednjih žalnih slovesnosti v New Yorku, Washingtonu in v Pensilvaniji, kjer so se zgodili napadi, se je kljub strogim varnostim ukrepom is visoki stopnji pripravljenosti udeležil tudi ameriški predsednik George Bush s soprogo Lauro. V svojem govoru se je posvetil predvsem žrtvam terorističnih napadov in njihovim družinam, ter dodal, da vojna proti terorizmu še ni končana.
sicer vegetarijanci ne živijo bolj zdravo, poraba alkohola in cigaret je enaka kot pri njihovih vrstnikih, pa tudi fizična aktivnost. Znanstveniki dodajajo, da so ljudje, ki ne uživajo mesa, bolj pogosto bolni, pritožujejo se zaradi utrujenosti in glavobolov ter so nagnjeni k depresiji.
Ime Osama bin Laden ni v skladu z nemško zakonodajo
Turški par je hotel svojega otroka poimenovati po najbolj iskani osebi na svetu Osami bin Ladnu. Na matičnem uradu v Kolnu so zavrnili vpis tega imena v matično knjigo, saj bi otroka osramotil oziroma prizadel njegovo dostojanstvo. Imena morajo namreč zadostiti določenim kriterijem, jasno morajo izražati spol otroka, ne smejo biti žaljiva ali posmehljiva. Iz istega razloga je na seznamu prepovedanih imen tudi Hitler. Tuja imena pa so dovoljena le v primeru, če je ime sprejemljivo tudi v matični državi. Starša ne bosta več vztrajala pri svoji odločitvi, saj bi se morala za dovoljenje za sporno poimenovanje boriti na sodišču.
Vegetarijanci niso bolj zdravi
Švedski znanstveniki ugotavljajo, da uživanje rastlinske hrane ne pripomore k boljšemu zdravju. Raziskava, v kateri je sodelovalo 2000 švedskih in norveških študentov, je pokazala, da se mladi ljudje za vegetarijanstvo ne odločajo zaradi prevelike telesne teže ali drugih zdravstvenih razlogov, ampak zaradi moralnih vrednot in osebnih prepričanj. Tudi
JODLGATOR
A res a kva...
Stavek, ki ga pozna krog Aliga-torjevih znancev in pomeni nekaj podobnega kot joj, a res ali pa ne morem verjeti ali pa je to mogoče... No, kakorkoli že, gre za že uveljavljeno frazo, ki z vsakim dnem bolj dobiva na veljavi. Če grem k stvari, je tudi res, da v Slovenskem oktetu poje 8 pevcev. Kaj naj drugega rečem, osem je pač osem, ni druge. Moram pa zapisati, daje nova "postava" okteta s sicer več kot petdesetletno tradicijo odlična in vam, ki imate radi zborovsko petje oziroma tovrstne zadeve, zagotovo ne bo žal, če si boste v cd plaver potisnili Slovenski oktet. Tokia je to. Pa žrebaj-mo, tokrat vas je za spremembo odgovore poslalo veliko več kot zadnjič, ko si je veljalo pogum pripisati le Heleni iz Železnikov. Tri, štiri, nagrado prejme Tanja Dovžan, Sp. Duplje 41b, 4203 Duplje Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po nagrado.
Novosti
Tuje: Atomic Kittcn - Feels so Good, Manu Chao - Raido Bem-ba Sound Svstem (live plošča), Houard Jones - Best of, M"M -The big Room, Los Lobos - Good Morning Aztlan, P.O.D. - Satelite (omejena izdaja z DVD-jem), Las Ketchup - Hijas Del Tomate, Bar-ry Adamson - The King of Not-hing Hill Naughtv by Nature - Ii-cons, Satoski Tomiie - Nubereed, Dave Seaman - Melbourne (oboje elektronika); SLO: Jurki & Basisti - Dama in top. MOPZ Peter Li-par pri DU Kranj - Pesem naredi praznik;
TOP 3
1. Eminem - The Eminem show
2. Manu Chao - Radio Bemba Sound Svstem
3. Coldplay - A Rush of Blood to the Head
Koncerti inu vstopnice
14.09. Bajaga in Tabu v Križankah (3500 sitov), 19.09. - Radolfi + Vesna Pisarovič v Križankah (3500 stiov), 21.09. - Pod zidano marelo (narodno zabavna prireditev) v Športni dvorani Kamnik (balkon 1700 sitov, miza 2200 sitov), 24.10. - ZZ Top, Dom sportova v Zagrebu (6300 sitov);
In še nagradno vprašanje 502:
Državljan katere države je Momčilo Majagič - Bajaga? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 18. septembra, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrade torej bodo. Še to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aliga-tor@siol.net.
®
Andraž Kalamar
Na Gorenjskem pred 100 leti
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 8. do 15. septembra 1902
II<sM[ Pariška nova moda
Rekorden železniški promet na Gorenjskem
Kranj, 13. september 1902
Minula dva praznika je bilo zelo lepo vreme in zato je naše kraje obiskalo izredno veliko ljudi, veliko Gorenjcev pa se tudi odpeljalo kam drugam na izlet. Mnogi so se na lepše odpeljali z vlakom, tako da so na gorenjski železnici zabeležili največji promet do sedaj. Odhajajoči vozovi so imeli 56 strojev z 488 vozovi, prihajajoči pa 52 strojev z 504 vozovi. Skupno število potnikov je bilo kar 31.491. V Škofji Loki so prodali 1854 kart, v Kranju 2500, v Podnartu in Otočah pa kar 5014 kart.
Številčen obisk romarjev na Brezjah
Brezje, 13. september 1902
Močno povečan promet na gorenjski železnici, pa se je poznal tudi pri obisku Brezij, naše največje romarsko središče je namreč v času minulih praznikov obiskalo kar 22 tisoč romarjev. V tako kratkem času je to verjetno kar rekordno število obiskovalcev.
Češka koča bo zaprla svoja vrata
Kokra, 12. september 1902
Obiskovalcem Češke koče pod Grintavcem sporočamo, da se bo redno oskrbovanje koče prenehalo kot vsako leto 15. septembra. Ker pa so gore prav v jesenskem času najlepše in je pot do koče lahka, vsaj kolikor časa ni snega, naj se s tem dnem ne zaključi obiskovanje te planinske postojanke. Kdor namerava odslej na to pot, naj se prej oglasi pri oskrbniku koče g. Krču v Kokri, najdete ga pri mitnici, kjer stanuje. Hribolazcem bo dal potrebna navodila in se jim po želji tudi pridružil.
Poročilo iz vremenskega opazovališča na Kredarici
Kredarica, 8. september 1902
Iz našega najvišjega vremenskega opazovališča, na 2515 metrov visoki Kredarici smo dobili poročilo o vremenskih razmerah v juliju. V letošnjem juliju so zabeležili zelo slabo vreme, enega najslabših v zadnjih letih, saj je bilo kar petnajst dni deževnih in v teh dneh je padlo 163,7 mm dežja. Dvakrat je snežilo, štirikrat pa so imeli hujše neurje. Tako daje bilo za obiskovanje gora primernih le dvanajst dni. pa še takrat je hribolazce večkrat ovirala megla. Tudi temperature so bile zelo nizke za ta letni čas, najvišja temperatura je bila izmerjena le dvajset stopinj Celzija.
Divje tolpe v Cerkljah
Cerklje, 10. september 1902
Mladi fantje v Cerkljah in njeni okolici so popolnoma podivjali, v zadnjem času se kar vrstijo množični pretepi med različnimi vaškimi skupinami. Zdravniki poročajo, da je že kar nekaj pretepačev iskalo njihovo pomoč, saj v pretepih pogosto uporabljajo tudi nože. Izletniki so se zato začeli izogibati Cerkelj. saj so fantje, kadar so pijani, sposobni vsega hudega, celo nočnih napadov na mimo vozeče vozove. Kranjski zdravnik, ki se je od svoje bolnice ponoči vračal mimo vasi, pravi, da gaje le hitrost njegovega konja rešila pred pijanimi fantini, ki so s koli poskušali ustaviti njegov voz.
Nevarne kranjske ulice
Kranj, 10. september 1902
V zadnjih letih smo v Kranju priča pravim konjskim dirkam po mestnih ulicah, saj vozniki svoje konje podijo čez vsako razumno mero. Da je sprehod po mestu postal življenjsko nevaren, nam priča smrtna nesreča, v kateri je umrl kranjski pijanček France Bedina. France je bil času nesreče sicer pijan in se zato ni uspel pravočasno umakniti prehitro vozečemu vozu, ki je zapeljal čezenj, voznik pa je takoj pobegnil s kraja nesreče. Nesrečnež je utrpel tako hude poškodbe, da je kasneje umrl v deželni bolnišnici. Voznik je še vedno neznan in zato se pozivajo očividci naj sporočijo vse podrobnosti policiji.
Pravilna nega kanarčkov
Kanarčki so zelo občutljive živali, zato je potrebno lepo skrbeti za njih. Vsako jutro je potrebno ptičku zamenjati vodo za pitje, natresti konopljinega semena in mu nastrgati svežo redkev. Nikakor mu ne smemo dajati sladkorja, ker povzroča izločanje kisline, dvakrat tedensko pa je potrebno v vodo za pitje dodati žličko soli. Posebej pa je pomembno, da v sobi, kjer imamo kanarčka ne kadimo ali kuhamo, saj je taka soba za nežnega ptička prava mučilnica.
SVET PRED STO LETI
Z avtomobilom na Severni pol
Pariz - Mladi francoski raziskovalec in učenjak Pierre Bernault, sin bogatega pariškega industrijalca se pripravlja na drzno pustolovščino. Z avtomobilom bo poskusil priti na severni pol. Do koder se bo dalo, bo poskusil priti z ladjo, od tam naprej pa bo pot nadaljeval sam, le s pomočjo avtomobila. Francoski inženirji so mnenja, da je to povsem izvedljivo. Kot gorivo pa mladi Bernault ne bo uporabljal navadnega bencina, temveč ga bo mešal s špiritom.
9P.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS
ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM
Škofja Loka, 7. septembra - MARKO OMAN in MATEJA TR-ŠAN; KLEMEN PETERNELJ in TINA MRAVLJE; ROK JELENC in JERNEJA HABJAN: MARKO MIJATOVIČ in SONJA BOGATAJ; MARTIN KOVAČIČ in DAMJANA BERLISK
Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa.
Pariz - Pariški časopisi in modni listi že prinašajo dolge študije o najnovejši jesenski modi, ki pa se od lanske ni kaj preveč spremenila. Glavni pogoj modne dame je, da je suha, čim bolj, tem boljše in lepše. Ženska, ki je po našem starokopitnem okusu lepega života, torej okroglih bokov, taka v Parizu sploh ne sme več na cesto. Dolge, mršave prikazni v deloma ozkih, deloma ohlapnih oblekah, ter pokrite s širokimi ogromnimi klobuki, pod katerimi uboge stvarce kar omaguje-jo, so pravi ideal sedanjega modnega sveta. Po mnenju modnih oblikovalcev naj debela ženska ostane kar doma, da ne bo žalila estetskega čuta ljudi, kajti prišla je zlata doba za sence in skelete.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (september 1902)
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 aH osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
skupine, izročitvijo spominskih daril in priznanj, tabornim ognjem in skavtskimi igrami. Skavti bodo v taboru tudi prenočili.
KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si
VOZNIŠKI IZPIT
PREDAVANJA IZ TEORIJE
B&B KRANJ, tel.: 202-55-22, 16. septembra., ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel.: 530-0-530, 16. septembra., ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel.: 583-64-00, 16. septembra., ob 14.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel.: 515-70-00,16. septembra, ob 9.00 in 16.00 uri
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 1.10.; Madžarske toplice 14.9. do17.9.2002; Gardaland 28.9; Lenti 14.9.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; Energetske točke Dobrovnik 15.9; Zdravilne točke ob Bukovniškem jezeru - izvir Sv. Vida 15.9.; Prevoz: možnost plačila na čeke.
HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/596-38-76 04/595-77-57
IZLETI - POTOVANJA - NAKUPI: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota), Celovec 1. torek v mesecu. Ostali prevozi po dogovoru. 041 734 140
Komorni pevski zbor LOKA ŠKOFJA LOKA
Komorni pevski zbor LOKA iz Škofje Loke vabi nove pevce in pevke k sodelovanju. Za vse informacije pokličite na tel. št. 041 330 017, Darka Poljanec ali 041 802 424, Janez Jocif.
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj tel.: 202 26 81
ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 2002/2003
Na sporedu bodo tri predstave Prešernovega gledališča: JorgeAccame: BENETKE, komedija, režija OmarViale, Harold Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, kriminalka, režija Vito Taufer, Rokgre: BLOK, komedija, režija Matjaž Latin in dve predstavi gostujočih gledališč, Zoran Hočevar: 'M TE UBU, (PDG Nova Gorica), črna komedija, režija Matjaž Latin, Martin McDonagh: SAMOTNI ZAHOD (Gledališče Koper), črna komedija, režija Boris Cavazza OTROŠKA PREDSTAVA
Janez Vencelj: ZGODBA O JANKU IN METKI, otroška predstava, režija Lojze Domajnko. Vpis za nove abonente od sobote, 14. do četrtka, 19. septembra. Vpisovanje abonmaja bo potekalo v gledališki avli vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldan). Tel.: 04/2022681
GLASOV KAŽIPOT
Kravji bal
Bohinj - Turistično društvo Bohinj prireja v nedeljo, 15. septembra, v Ukancu tradicionalno prireditev Kravji bal, ki bo letos že 49. po vrsti. Prireditev se začne ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Ukancu. Najprej se bodo predstavili Godba na pihala iz Laškega z ma-žoretno skupino, ob 11. uri sledi nastop bohinjskih folklornih skupin in pevcev, Godbe na pihala Bohinj. Ob 12.30 uri bo mimohod bohinjskih planšarjev in majerjev z živino, ki jo priženejo s planin. Po končanem kulturnem programu, ob 13. uri, pa bo za zabavo poskrbel ansambel Štajerskih sedem. V sklopu Kravjega bala bodo potekale na istem prireditvenem prostoru tudi zabavne športne igre na temo starih planinskih in kmečkih običajev. Poleg pašne živine s planin, pa bodo obiskovalcem predstavili njihovo domačo bohinjsko kravo - ciko. Povezovalca programa bosta Jože Sodja in Kondi Pi-žom. Na prireditvi bo poskrbljeno predvsem za domačo bohinjsko in lovsko kuhinjo.
Potujoči muzej po mestu
Kranj - Moto klub starodobnikov Kranj organizira prvi potujoči muzej po mestu. Jutri, v soboto, 14. septembra, ob 10. uri bodo na ogled motorji, starejši od letnika 1961, naprej na Maistrovem trgu, uro pozneje pa na Glavnem trgu. Prijavljenih je 50 udeležencev iz vseh gorenjskih klubov.
Trganje in lickanje koruze
Kranj - Turistično društvo Kokrica vabi vse jutri, v soboto, 14. septembra, ob 15.30 uri na trganje in lickanje koruze, ki bo na Andrej-čevi kmetiji v Tatincu. Primerna oprema je zaželjena.
Srečanje Tomosovih dvokolesnikov
Cerklje - Jutri, v soboto, 14. septembra, organizirata Občina Cerklje in Moped tour iz Zaloga prvo vseslovensko srečanje Tomosovih dvokolesnikov v Cerkljah. Zbor bo ob 11. uri pred OŠ Davorina Jenka v Cerkljah. Paradna vožnja bo ob 15. uri po vaseh občine Cerklje.
Prireditve na Bledu
Bled - Jutri, v soboto, 14. in nedeljo, 15. septembra, ob 10. ure da-
lje bo v Zdraviliškem parku sejem domače in umetnostne obrti. V nedeljo, 15. septembra, ob 19.30 uri bo na Blejskem gradu revija plesnih prvakov Blejskega plesnega studia. V torek, 17. septembra, ob 19. uri bo v hotelu astoria večer tradicionalnih slovenskih jedi ob spremljavi harmonikarja. Večer pod krošnjami pa bo v petek, 20. septembra, ob 19. uri pri hotelu Astoria. V primeru slabega vremena pa bo svečana večerja v restavraciji.
Spominska svečanost
Strahinj - Medobčinski odbor zveze borcev Kranj in Krajevni odbor zveze borcev Naklo vas vabita v nedeljo, 15. septembra, ob 14. uri na spominsko svečanost ob 60-letnici bitke v Udin Borštu, ki bo pred spomenikom padlih borcev v Strahinju.
Konjeniško tekmovanje
Cerklje - Konjeniško društvo Krvavec prireja veliko konjeniško prireditev s tekmovanjem v 6 disciplinah, v okviru občinskega praznika, ki bo v nedeljo, 15. septembra, z začetkom ob 14. uri v Gradu pri Cerkljah.
Blagoslovitev obnovljene cerkve
Gorenja vas - Župnija Trata - Gorenja vas vabi v nedeljo, 15. septembra, ob 9. uri na blagoslovitev obnovljene farne cerkve Janeza Krstnika. Slovesnost bo vodil dr. Franc Rode.
Prireditve v Tržiču
Tržič-Jutri, v soboto, 14. septembra, ob 10. uri bo finale 2. mednarodnega tekmovanje Alpe - Adria (turneja štirih skakalnic v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za kategorije dečki od 7. do 11. let), in sicer v Skakalnem centru Sebe-nje. Ob 8. uri bo v Preddvorui start 2. slovenskegaalpsekga maratona. Po vaseh na obronku Storžiča bodo tekači pritekli v Tržič med 8.50 in 10. uro. Cilj teka pa bo ob Planšarskem domu, kjer tekače pri-čakujeno med 12. in 16. uro. V četrtek, 19. septembra, ob 18. uri, bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja zaključek slovenskega knjižnega kviza in otvoritev razstave izdelkov počitniških delavnic 2002.
Srečanje planincev na Jelencih
Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas prireja srečanje pla-
nincev, ki bo v nedeljo, 15. septembra, pred zavetiščem gorske straže na Jelencih, s pričetkom ob 11. uri.
Škoda piknik
Portorož - AMD Avtoimpex Škoda vas vabi, da se jim jutri, v soboto, 14. septembra, pridružite na letošnje, že devetem, Škoda pikniku, ki bo na plaži v Portorožu. S programom bodo pričeli ob 11. uri. Prireditev bo v vsakem vremenu.
Križnarjev memorial
Preddvor - V nedeljo, 15. septembra, bo Rokometni klub Preddvor pod pokroviteljstvom občine Preddvor organiziral na rokometnem igrišču za šolo v Preddvoru, z začetkom ob 10. uri 18. memori-alni rokometni turnir v spomin na mnogo prezgodaj umrlega športnika in rokometaša Jožeta Križ-narja. Na letošnjem memorialu sodelujejo ekipe Jezerskega in veteranov Preddvora ter Alplesa. Na turnirju bodo izbrali najboljšega vratarja, igralca in strelca.
4. pokal KOLTEN
Škofja Loka - Trgovina Velosport in Teniški klub Sipca prireja v nedeljo, 15. septembra, tekmovanje za 4. pokal KOLTEN. Start kolesarjenja, na 8 km dolgi progi, bo ob 8. uri izpred Teniškega kluba Sipca v Vincarjih, nato pa sledi teniški turnir. Prvi trije v moški in ženski konkurenci prejmejo pokale za skupno uvrstitev in medalje v posameznih disciplinah. Prijavite se lahko v trgovini Velosport, Poljanska c. 4 in v Teniškem klubu Sipca, oziroma uro pred pričetkom tekmovanja. Dodatne informacije po tel.: 51-23-200 ali 51-22-306.
10 let skavtske skupine
Breznica - Skavtska skupina "Pod svobodnim soncem" - Breznica 1 je samostojna enota (steg) Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je začela s svojim delovanjem 10. oktobra 1992. Zato ob svoji 10-letnici delovanja, praznovali bodo jutri, v soboto, 14. septembra, na travniku pod župnijsko cerkvijo na Brez-nici, pripravljajo naslednji program: ob 15. uri bo skavtsko tekmovanje v postavljanju živih piramid, obenem pa tudi ogled razstave skavtstva na Breznici, ki bo en mesec na ogled v Čopovi hiši v Žirovnici. Ob 18. uri bo zahvalna maša, ob 19. uri pa slovesna prireditev s predstavitvijo skavtske
Nakupovalni izlet v Lenti
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka organizira nakupovalni izlet v Lenti, ki bo 3. oktobra, z odhodom ob 3. uri zjutraj izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo v pisarni društva, vsako sredo in petek od 8. do 12. ure, do zasedbe avtobusa.
Na pohod z Društvom invalidov
Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka - sekcija za pohodni-štvo organizira pohod, ki bo jutri, v soboto, 14. septembra. Zbor bo na avtobusni postaji v Škofji Loki ob 7. uri. Odpeljali se boste do Sorice, nato pa boste odšli skozi Zg. Danje, Zabrdo, Ravne, Torko in Prtovč. Pot ni zahtevna, hoje bo za 2 do 3 ure. V primeru slabega vremena bo pohod 21. septembra.
Železarski pohod na Cipernik
Jesenibe - Planinsko društvo Jesenice in organizacijski odbor železarskih pohodov Železarne Jesenice - Acroni bosta v soboto, 21. septembra, vodila pohod slovenskih železarjev na Cipernik. Odhod avtobusa bo z avtobusne postaje na Koroški Beli (nasproti trgovine) ob 7. uri. Zbor vseh po-hodnikov bo ob 8. uri na postaji sedežnice v Kranjski Gori. Pohod-niki bodite opremljeni za hojo v sredogorju. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu, le da bo v primeru slabega vremena pohod na Tromejo. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi Planinskega društva Jesenice, do četrtka, 19. septembra do 12. ure.
Kolesarski izlet
Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira v torek, 24. septembra, izlet s kolesi na relaciji: Kranj - Škofja Loka - Bukovščica -Čepulje - Kranj. Tura je težka in dolga približno 37 km. Zbor kolesarjev bo ob 8. uri pred stavbo društva, Tomšičeva 4. V primeru slabega vremena bo izlet naslednji torek.
Od Speče lepotice do Gorjancev
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na avtobusni izlet po dolenjskem gričevju "Od Speče lepotice do Gorjancev". To je bogata zgodovina srednjeveških gradov in žlahtnih cvičkovih goric. Odhod posebnega avtobsa bo v torek, 24. septembra, ob 6.30 uri izpred Globusa. Dodatne informacije in prijave v društveni pisarni.
Družinski pohod
Kranj - TD Kokrica vabi v nedeljo, 15. septembra, na družinski pohod na Sv. Petra nad Begunjami. Zbirno mesto bo ob 13.30 uri na parkirišču pri trgovini Živina na Ko-krici in se z avtomobili odpeljali do parkirišča v Krpinu, od koder boste odšli do Sv. Petra. Hoje bo za uro in pol v eno smer. Primerna obutev in pohodne palice so zaže-Ijene. V primeru slabega vremena pohod odpade.
Pohod na Begunjščico
Tržič - Zavod RS za varstvo narave in Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič prirejata v nedeljo, 15. septembra, pohod na Begunjščico. Pohod se priključuje akcijam ob mednarodnemu letu gora in evropski akciji GEOTRIP 2002, ki je namenjena ozaveščanju javnosti o pomenu in ohranjanju geološke dediščine. Odhod bo ob 7. uri iz parkirišča pod hotelom Kompas na Ljubelju. Dodatne informacije in prijave: Informativna pisarna Občine Tržič, tel.: 597-15-36, ob delavnikih od 10. do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure.
Planine Cankarjeve mladosti
Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira in vodi nam manj znano turo na Špico in Ulovko -planine Cankarjeve mladosti. Izlet bo v četrtek, 19. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Cre-ina. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva.
Po poti slovenskih velikanov
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vam tokrat ponuja nekoliko drugačen izlet, in sicer po poti slovenskih velikanov - Gorenjska. Izlet bo v sredo, 18. septembra. Vabijo pa predvsem tiste ljubitelje, ki želijo spoznati naše kulturne zgodovinske spomenike - rojstne hiše pisateljev in pesnikov ter se seznaniti z njihovim leposlovjem. Obiskali boste Begunje, Rodine, Doslovce, Žirovnico, Radovljico in Kropo. Vpisovanje proti takojšnjemu plačilu v društveni pisarni.
Kopanje v termah Topolšica
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila za enodnevni kopalni izlet v termah Topolšica, ki bo v petek, 20. septembra. Vplačila sprejemajo vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure v pisarni društva na Begunjski 10. Obveščajo pa tudi, da bo pisarna društva do 12. septembra zaprta.
Planinski vodniki pozor
Kranj - Vodniški odsek Planinskega društva Kranj objavlja razpis za nove planinske vodnike. Interesenti naj pošljejo vlogo na naslov: Planinsko društvo Kranj, Koroška 27, Kranj do 25. septembra. Ostale informacije kandidati dobijo v tajništvu PD Kranj.
PD Radovljica obvešča
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica sporoča o odprtosti postojank: Pogačnikov dom na Kriških podih bo redno oskrbovan do 29. septembra. Po temu datumu pa bo odprta zimska soba (20 ležišč). Roblekov dom na Begunj-ščici bo redno oskrbovan do 29. septembra, kasneje bo odprto ob vikendih, če bo lepo vreme. Valva-zorjev dom pod Stolom bo tudi redno oskrbovan do 29. septembra, nato pa ob vikendih in praznikih.
Obvestilo za članice ročnih del
Kranj - Sekcija za ročna dela pri DU Kranj obvešča svoje članice, kakor tudi ostale ljubiteljice ročnih del, da boste začeli s srečanji v torek, 24. septembra, ob 16. uri na sedežu društva, Tomšičeva 4.
Igranje namiznega tenisa
Kranj - DU Kranj - Sekcija za namizni tenis vabi člane sekcije za namizni tenis in ostale člane društva upokojencev, ki bi se radi rekreirali z zanimivim športom, da boste pričeli z igranjem namiznega tenisa v ponedeljek, 16. septembra, ob 15.30 uri. Možnost rekreacije bo vsak ponedeljek od 15.30 do 17.30 ure v prostorih NTK Merkur Kranj - ob cesti S. Žagarja, pred tovarno IBI.
Ples in glasba
Kranj - Če imate radi ples in glasbo, ste vabljeni v Gasilski dom v Britofu pri Kranju, kjer se pričenjajo tečaji družabnega plesa za mladino in odrasle. Mladoporočenci opa so vabljeni v tečaje, ki so prirejeni taki priložnosti. Tečajniki bodo lahko brezplačno zaplesali na plesnih večerih, kjer ne bo manjkalo ne dobre volje ne glasbe. Pričenjajo se tudi tečaji kitare za vse starosti. Vpisi in informacije so od ponedeljka do petka, od 18. do 19. ure v Britofu, ali po tel.: 041/820-485.
DU Škofja Loka obvešča
Škofja Loka - DU Škofja Loka poziva udeležence, ki so se že ude-
leževali kopanja v prejšnji sezoni, da se za novo sezono 2002 /2003 obvezno predhodno prijavite v društvu do 20. septembra proti plačilu akantacije. Po tem datumu bodo vpisovali nove interesente za kopanje.
Kozmična življenjska šola
Kranj - Prakristjani v Univerzalnem življenju vabijo vse iskalce Boga v Kozmično življenjsko šolo, ki je vsako nedeljo dopoldan ob 10. uri in vsak torek ob 19.30 uri v gradu Khislstein, Tomšičeva 44, Kranj.
Atipska hiša
Ljubljana - Galerija Dessa iz Ljubljane vas vabi na otvoritev razstave Atipska hiša, razstava drugačnih tipskih načrtov, ki bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 20. uri v Galeriji Dessa, Židovska steza 4.
Razstave na Bledu
Bled - V i. nadstropju Občine Bled: razstavlja Društvo ljubiteljev Triglavske likovne galerije. Hotel Krim: prodajna razstava-g. Vogelnik (olja in akril) in prodajna razstava slikark Jožice Serasin in Donie Strehar. Hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo: Motivi iz Kamne Gorice in okolice. Kavarna hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Koben-tar. Hotel Astoria: razstava Foto-kluba TNP - avtor Niko Rupel. Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaška. Trg Bled: likovna razstava slikarja Ivana Prešerna - Žana ter razstava lesene plastike, katere avtorje Jože Piber. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica in hotelu Kompas ter v TD Bled. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20-tega stoletja iz beneške grafične delavnice Fallani iz Benetk. Galerija Deva Puri (levo ob vhodu v Casino): stalna slikarska razstava.
Razstava ročnih del
Radovljica - Zveza društev upokojencev Radovljica, Bled in Bohinj vas vabi na otvoritev in ogled razstave ročnih in slikarskih del ter barvnih fotografij iz dejavnosti starejših. Razstava bo v Galeriji avle Občine Radovljica in preddverju dvorane Antona Tomaža Linharta z otvoritvijo danes, v petek, 13. septembra, ob 18. uri in možnostjo ogleda od ponedeljka, 16. do petka, 20. septembra, med 8. in 16. uro. Avtorji razstavljenih eksponatov so upokojenci z območja občin.
Fotografije Igorja Pustovrha Kranj - Gorenjski muzej Kranju vas vabi na ogled razstave fotografij Igorja Pustovrha. Fotografije bodo na ogled v Galeriji Prešernove hiše, Galeriji Mestne hiše in Mali galeriji.
Slike Ranila Ranasingheja Škofja Loka - Galerija Fara vas danes, v petek, 13. septembra, ob 19. uri vabi na odprtje razstave slik Ranila Ranasingheja. Otvoritev bodo popestrili s krajšim kulturnim programom. Razstavo pa si lahko ogledate do 3. oktobra.
Razstava Jožeta Eržena Kranj - V razstavnem prostoru podjetja Iskrateling, Ljubljanska 24/a, bo danes, v petek, 13. septembra, ob 12. uri otvoritev razstave likovnih del akademskega kiparja Jožeta Eržena.
Kiparska razstava
Ljubljana - V preddverju male dvorane Državnega sveta RS v Ljubljani bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 19. uri otvoritev kiparske razstave kiparja Miha Kača. V kulturnem programu bosta sodelovala Franc Javornik,- solist ljubljanske opere in prof. Ana Marija Javornik, spremljava. Umetnikovo delo bo predstavila Anamarija Stibilj - Šajn. Razstavo pa bo odprl akademik in pisatelj Ciril Zlobec.
Nadaljevanje na 29. strani
4>
Ui
O
O
•S "S
>
"S
•o
cd
1-4
■0)
•i E
CL S
0 C
E o
1 -s
° o .ro >o
N _TO — Q_
%%
S i __co
-u CO
ćo 03 _ C
■2 "o
-i
P 94 ro °. £ -o §
0 X o O  ° "O
'S? .22, o ro ro 4g
>° 'S
CD XI CO -o O
ro o "D
lil
._ 2 ro
e n s
O. O p
0 => I
1 n> :S
,JS CD T3 O. CD CO "D
•O
< 2
UJ >N O _l >
O _J
'O
< CC >
<
N
>>N
UJ UJ
zi
uj o '— O co
o
> ro
o a
o 35
£ w ro -o
O co
a. ^
?1
E: < O .E
CQ UJ
(O >
N ^ CO *
il
3 S
O H
UJ
o en
O Z
> <
co Z
> UJ TO
O XI N o C
ro
si
E w uj X
o
< 2 -J ro UJ z
-O ._
< E Z »o
>    173    -1! S
CD '5 p JU   P  k O
CD CD
■S c
CO "O
ro ct j2 N/
co
= 3- o
O <D
0 ot "o _ro P ;g ^
s t-2 .2. rof
ro ro
I*
1X1
tj ro >
m »N 0
to _2 "O 3
0 £
>w
P _
CD 2
2  O  & g
Q c o d)
CD "D  CZ "co
ro
.22 22 ro en ■o E    S -S
o E
g ro "a
o 'g
rrt _j**
o a;
ro M
cd E
o ro
ro co
J2 3 — o
ro a m g
ro N o. .ro
o a ° fc
w o O. Z
■ ro
;5 co co _2j
S 32 c S
O > 75
■a c" I ro
'C m ^
ro S I
a M "S
S| « ro
0 >
01 "S! ' CD -S O
c 7=1 o.
c ro =>
■- co ■!=
cd O co
c £ O
S » 5. E §"
xi ro co
lil
ro ;o s ro P — c ° S >o ._ 22
2 rT E
ro a «
£ 6 o ro c o.
Ž .22, -c .2. > a j2 2
£° *
ro — c cz ro n
gol
ro ro »S 2 '9 ro ro 7;
.2 TL %
R ro &
ct> g
3 i
m o) ro
j5 ro »to
co > -g
CD 3 O
5 "g w
_ ro o
P-o cz Oma
S > Jj
ro 0 "
tj ro o
g 8 I
C c O
ZJ CD c
ro '° ro
■Hod §
8 Ro
I > S
cd ro
CO C CD
0 ro ;^
ro 2 a>
c 0 c
ro o
~ co
ro _ro jg
> 2 ■=>
>n ro o
ro o. S
ro o 13
"D P i
._ jć 3
c ro £
ro Z o
E « 0
ro ;5 ro
o 5 o
CZ
= N
CD
TJ O
ro ičj dj ro
- Xl
g o
o. ro
5 E
co ro
CD N CZ CD > co ro „ ro
ro u)
•o
cn O
» 03 co CD
'o C0 —
ro . 0 i* ,w '0
E O co
O  D CM
|o8
22  J*. Oi
O $ CD O
o
CD TJ
% ro .ro £
> ;o
f O ro ro
2 -2 I"
> iS
o W co
« ro cm
o ro o
ro . w
N -r- ro
c .£ O
_0  .__. T£
>o c\j ca
■ 9 Z
S lo .g
> >0
ro .to ^
to - O
■o co
O OC "S >
oj H w
'°»^ -i
ro — ^2
— ni ^
tj .22,
O
CO o
73 T?
0 O
£ 0
C co
to o
ro x
.. 0
>rsl co
_22 >
0 -r-
TJ C0
rog
ro q
ro ro tj S ep o
0 o ro
> ro
o i §
c -co _22
E 0 .0
0 co
E co
LU -3
H LU — CL
> O
< ^
N tO Lu Č3
LU
*1
O S
_l CL
O?
O 5 < Z
y2
z
3
N [g LU P
> Q
r lu t rr o co
9x
o a
z
Ul
o "g
IS
CJ)>N
0 o
co 2 CO «" E
> > - 0 o.
00
>ro o_
as? co
^__,
ro
o. ci __rj
co co
0
3 o
•S o
0 s,
co cn
o
ro 'ro
0 ni >o o ro 2
^ .g o"
O)
o
0 o
o. w ro
2 ro
0 » co c o ;o ro ro E c ro —-
5 is 0
CO D-
0 2
1 °-
•o ro o "S" o ro
11
0 > o. ro o n
.a co c o
;« °-
ro v" c 0 :o >g o 3, o 32
51
co ji:
c OT ' C  cz .
o o
V M—
o ^2
tj ro
0 0
E ro
0 >o
*= _ro
C0 CL
° Z3
x i
.-^ o —1
\Zf _0
>-i
ro o co cz
"9 s
0 .ro
o. D-ro ro
>n tj .22,
ni "£Z .ni CL 0
0 ^
>o ro '> c ro 0 o. 8 zj ro
.si      ^ >
'^0 0
^   S 0
o zj -
TJ
ZJ
0 ro P
t 0 £ 0
W te
CL 0
& £ c5.ro
^_ ro
- n w zi O TJ •O °- 0
> zj ro 0 c cz
o
0
3 CO 0
ro to -cz* "ro -ro o co CL ro •-
0 >o ro
s. i i
-* co _
cz -p TJ C
£ S 2 ■
" 0
ro >n
0 o
TJ TJ
ro 2
22 ro co ro
tj ro -a o >
o ro 1j c 3
o « ^ co o 22
ro
TJ
= o ^
>M TJ O
O Z, TJ
TJ O 0
■o > > ro ro ro
E ro ro ^
i*
1«
ro tj
3 ro
E
0 ro
ca
ta
CT ■
o '
2 j22
'S o 2 co
C
cr ro -k Ero
O    > 4=
c ca ro co > d
.sls
o "O co > 0 > 2 co '— fco^ o
"§1II
E^fc^
0 i P ro
cz E , ro 0 ro
£ 3 ro
co o -9
2 TJ -
=* >0 o. R ro ro ■
ro -
co ro m
ro E c
N   2 V
o O
_ x o
~ M c ro
c  (0 t c
E ro ro
o _ £2
cz E ro .0. 0 0
.r 1
•O C "5 >
- ro
* B
ro 0 'n     — s=
ro ja o c
ro ro ro
o o- ro p
•S- ~~ ro ro
Z) o co >
0 > -j= >o 0 ro
ro zj
O
UJ
co o <
<
z:
N UJ C0 UJ
>
»o o
_l
o a
UJ CL
O
co o a
E ^ x
ro ro :=,
g ro 2
o ro -
< >o x
ro _ro tj
ro ro. o
■a rog)
0 N 0
o ro 0 ro
f| ^ x 0 O ro 0
CL--'
0 ro 3Z O co cz
— TJ C 0
co
CO O
ro
o 2
o ro n cz
E a
C "n
S 0
« ro
js: ^ > o 0
o 0
■o
si-
li
ro 5 -7 ro co ■
ro "čn. .S ro
x 1 " o
ro a>
0 T-
co .2
ro E E čz cz ro o ._ o C E,
ro" ^ ^ o
cl ?
co <=
cl 'ro
c S
> to
ro 0
o w
Cl 0
0 In
c P
cn j^
o -
Cl ro
ro ro
cz cz
E ^
CL
I o 0 .ro
'o <» ro o «
Cl cz __ZJ
E
ro
0
i i
=> TJ O
O, ro
CT ji; 0
TJ
O >
O O)
« ro S j§ 0>o
P   0 CNi
o- o
£ CT
?R
o
O
"TO ŽJ
0 E E 43
^ E o 0
o. E .b! 0
E S.
ro O
ro 2 zj
w !r 2
tj ro__
0 c o
CL
ro ro co o II
co
ro
ro ct
o. ro
'0      • >
c ro
0 n w
ro "_, V,
ro 0
> r k,
0   C CO
to g X
TJ   NI 0
0 0 ~ CO
co ro
N
0 -TO.
'rog a o tj ro"
o CZ *- ^5
0 'O
— ro
LO
ro
O ^
S fc=°
0 0 -Q
ro tj ct 5. o n
cl o. E
ro _
•1 0
Cl fc O O TJ .O.
s fc
CT.22,
O C TJ 5
ro o
CL "TO
* 2
fc o 2 o-
R P P co
p
cz cz
.e-E
ro 2 "c ca o "o
o>ro o
.2^ E ro
ro 4. cz o
i °
J s
ro o "ro -n o
Cl ^ 0 P
CZ TJ 'N
O O
E *
.22, cd 0 P x E E o o P
% fc o. ro . c E :ro
0 ro
1 ro n P
0 TJ C0 >
> CZ
> O co >o
co E ro ca
JiT -C OT V CZ 2
P, ro
ro ,t!
S" _-
si
ro tj o
E ro > tj o o cn Cl
"TO ZJ CT ■-
&f
S E
0 g ^ ca g fc
CL ZJ
.g E o. g
1 I
ro c-
co ro
o E
ro 2
41
N ._
g 'M
ro -2
co O
o. ro
TJ
RS
0 CL
!i
Cl >CJ
zj _ro
0 CL C0 o
ro _g 11 «|
C0 T3 > C P 'Z
ro
cz x
„ 0
_o
>CJ co
. o
.ro s
x ro
o S
0 0
co >
^ o
.ro o
0 o J. -J- -s '0 e »
co
ro -j*; x
i" S
0 . _
TJ »O C
ro P S
cn o ro
0 tj cz
E ro j£
E S
O NI
"ro ro st
E ro
g w ro -cz
o
o o
tj ro
o > c?2 5; o
0 fc
0 ==• ro
>c j cz cz
~   0 NI
s > 0
2 P co
o-oo .
" i R
c js: »ni
S P „, 0 &
>o
P c ro
E
cz co
x °-E j> o 'E P 0
fc w
S1 o _ro q_
o —
o
č x 'fe* ro
C0 CN
O o V 0
(£) CN
co co
55
.. o ro ■■ ^ E > 2 3 ro
»C0 Q
o. w
._ co jiJ
o to ca" P
P "R :w ,0
P w E co
P P 9 !j2
ro cz ~_" —
ro o
Z! CD
^ cz 2 ro ro
Cl.ni »O
	c
_1	0
0	33
	LO
Cl LU	
CC	
CL	
UJ	
—i	
z	
<	
O	
<	
CC	
>	
<	
N	
	
LU	
CL	
O	
1-	
00	
0	
Cl	
* —
H
LU -J Z 3
S«
il
2"
ID
'N
ro o
»to «
> x:
0 •>=
.ti 0
o ro
o.
ro ro"
NI C
I 2
0- X
> ro .2 E
J2 O
O Js
^ g i*
0 ca E -ro
1- s
ro >
co 'O
E 2 'E P >o >o cz o O
Ji 0 o —
TJ N
ro
.11 o ro »ni
O
Petek, 13. septembra 2002
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA
Gorenjska c. 18 telefon: (04) 537-16-00
Štev.: 351-180/01-7 Datum: 10/09-2002
Upravna enota Radovljica, Gorenjska cesta 18, s pooblastilom načelnice štev. 123-4/98 z dne 1/9-1998 objavlja na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1 /96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 8/2000, 70/2000, 52/2002), v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za razširitev kamnoloma Brezovica, uvedenem na zahtevo investitorja VODNOGOSPODARSKEGA PODJETJA d.d. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 5, naslednje
JAVNO NAZNANILO
1. Osnutek lokacijskega dovoljenja za razširitev kamnoloma Brezovica na parcelah št. 1557/20 - del in 1557/24 - del k.o. Češ-njica pri Kropi,
Poročilo o vplivih na okolje, št. M-5/01 od decembra 2002, ki ga je izdelal Inženiring VAVTAR d.o.o. Jesenice in Lokacijska dokumentacija, št. LD-185/RA-00 z dne 31/05-2002, bodo javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev od 16.09.2002 do 30.09.2002 v prostorih Upravne enote Radovljica, Gorenjska c. 18, soba 305/III, ob ponedeljkih med 7.30 in 14.30 uro, ob sredah med 7.30 in 16.30 uro in ob petkih med 7.30 in 12.30 uro.
2. Javna obravnava z zaslišanjem investitorja bo v PONEDELJEK, 30.09.2002, ob 11. uri v prostorih Krajevne skupnosti Kropa, Kropa 3.
3. Mnenja in pripombe se v času javne predstavitve lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na Upravni enoti Radovljica, Gorenjska c. 18, Radovljica, soba 305/III. Pripombe se lahko Upravni enoti Radovljica posredujejo tudi pisno do 30.09.2002 ali podajo na zapisnik na javni obravnavi.
Bojana NOVAK, univ.dipl.inž.geod. VODJA ODDELKA
4. Povzetek poročila o vplivih na okolje s sklepno oceno sprejemljivosti nameravanega posega:
Investitor VODNOGOSPODARSKO PODJETJE d.d. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 5, ima namen obstoječ kamnolom Brezovica razširiti na delu parcel 1557/20 in 1557/24 k.o. Češnjica pri Kropi, v skupni površini cca 1,97ha. Parceli sta bili na podlagi sprememb in dopolnitev Družbenega plana Občine Radovljica (Ur. vestnik Gorenjske, št. 18/97 (dolgoročnega in srednjeročnega) določeni
kot stavbna zemljišča za namen - razširitev kamnoloma. Na podlagi tega je bil dopolnjen tudi Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Kropa (Ur. vestnik Gorenjske, št. 31/99), ki dopušča širitev kamnoloma. Vlada RS v Uradnem listu št. 85 dne 29.10.2001 izdala Uredbo o rudarskih pravicah za izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu Brezovica.
Sklepna ocena sprejemljivosti posega
Sklepna ocena sprejemljivosti posega je izdelana ob upoštevanju vseh obravnavanih vplivov oz. sestavin okolja, pri čemer je najpomembnejša najvišja ocena in ne aritmetična sredina, ki bi sicer lahko zameglila dejansko sliko predvidenih vplivov na okolje.
Preglednica: Prikaz ocen vplivov obratovanja RAZŠIRITVE KAMNOLOMA BREZOVICA
Vplivi v času obratovanja brez omilitvenih ukrepovz		Vplivi v času obratovanja upoštevanjem omilitvenih ukrepov
GEOLOŠKO-GEOMEH. RAZMERE, RELIEF	3	2-3
POVRŠINSKE IN PODTALNE VODE	1	0-1
ONESNAŽENOST TAL IN VEGETACIJE	1	0-1
ONESNAŽENOST ZRAKA IN MIKROKLIMATSKE RAZMERE	1	0-1
HRUP V ČASU OBRATOVANJA	2	2
| HRUP V ČASU MINIRANJA	2-3	2-3
VIBRACIJE	2	1-2
FAVNA IN PROSTOŽIVEČE DIVJE ŽIVALI	0-1	0
FLORA, GOZDARSTVO	2	1-2
NARAVNA DEDIŠČINA , NARAVNE VREDNOTE	2-3	2
KRAJINSKE ZNAČILNOSTI, VIDNE KAKOVOSTI	2	1
POSELITEV, TURIZEM IN REKREACIJA	1-2	0-1
PSIHOSOCIALNI IN SOCIALNOEKONOMSKI VIDIK		1
Na splošno obravnavana razširitev kamnoloma nima velikih vplivov na sestavine naravnega, bivalnega in kulturnega okolja in na rabo prostora. Na oceno je vplivalo predvsem dejstvo, da je poseg v prostoru že prisoten. Metodologija pridobivanja kamenine se ne menja ne po načinu in metodi pridobivanja ne količinsko. Tako je večina obravnavanih vplivov v prostoru že prisotnih, obravnavana razširitev pa zase-
da relativno majhno območje (1,9 ha) dejavnost se kot že do sedaj ne izvaja redno temveč v časovnih intervalih (9 odstrelov letno), eni delovni izmeni.
Največji vplivi so na geološko geomehanske razmere in relief. Vplivi so posledica rabe in sicer rudarjenja v kamnolomu, delovnega postopka tako v fazi pripravljalnih del za miniranje, kot med samim miniranjem. Vsekakor gre za nepovratno preoblikovanje reliefa ter vplive na mikroreliefne pojave kraškega značaja na območju razširitve in v njegovi okolici. Sledijo vplivi hrupa na bivalno okolje okoliških bližnjih krajev, ki pa ne presegajo predpisanih mejnih ravni. Večji vplivi so še na naravno dediščino, oziroma prepoznane naravne vrednote, ki pa na obravnavanem območju in njegovi okolici niso razglašene. Gre za površinske in geomorfološke naravna vrednota ter geološke naravne vrednote, ki zajemajo celotno območje Peči in ne lokalno kamnoloma ter podzemljske in zoološke naravne vrednote (posamezni objekti) v vplivnem območju kamnoloma.
Z vidika obravnavanih vplivov na okolje je obratovanje razširitve kamnoloma sprejemljiva le ob pogoju, da se zagotovijo vsi v poročilu navedeni omilitveni ukrepi, ki zajemajo predvsem:
- natančno upoštevanje projektnih rešitev prikazanih v Lokacijski dokumentaciji;
- pri izdelavi projekta je potrebno upoštevati bližino jam in v skladu s tem prilagodi količino razstreliva z namenom zmanjšanja vibracij;
- zagotavljanje tehnične brezhibnosti mehanizacije ter pravilnost izvajanja vseh delovnih postopkov;
- upoštevanje časovnih omejitev - hrupna gradbena dela lahko potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 19. uro zvečer;
- krčitev gozda naj bo postopna, posek naj bo evidentiran;
- okoli eksploatacijskega polja je potrebno oblikovati varovalni pas gozda širine 1 drevesne višine in jo tudi vzdrževati (gozdni rob se oblikuje v trikotnem vertikalnem profilu);
- upoštevanje varstvenih režimov, ki so zahtevani v PUP-: predvsem je prepovedano škodljivo poseganje v jame v vplivnem območju kamnoloma;
- obveščanje pristojne naravovarstvene službe teden dni pred odstre-Ijevanjem ter o najdbah mineralov, kavern in podzemnih jam, omogočiti ogled in evidentiranje objektov;
- ohraniti in na novo oblikovati vizualno zaščito območja pred pogledi z okolice z upoštevanjem v lokacijski dokumentacij načrtovanega varnostnega območja - gozdnega območja v okolici kamnoloma, s tem se zmanjša možnost večje vidnosti kamnoloma z regionalne ceste ter naselja Brezje;
- nedvoumno prepoved vstopa nezaposlenim na območje kamnoloma;
- pripravo načrta sanacije in pri tem sodelovanje s pristojno naravovarstveno službo, pridobitev naravovarstvenega soglasja, upoštevanje krajinskih značilnosti širšega prostora, reliefno nagubanost, ter vegetacijo.
Za spremljanje sprememb v prostoru je v posameznih poglavjih Poročila predlagano spremljanje stanja posameznih sestavin okolja med gradnjo in po izgradnji rekonstrukcije, na podlagi katerega bodo po potrebi lahko predlagani dodatni ukrepi.
Govorica časov
Tržič - Tržiški muzej in Občina Tržič vas vabita na ogled razstave Govorica časov. Delavnica mojstrov domače obrti Jernej Kosmač in Matej Kosmač in Tatjana Kosmač - Zalašček vstopa že v 26. leto svojega obstoja. Izbor njihovih izdelkov je na ogled v Kurni-kovi hiši v Tržiču, in sicer do 23. septembra vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10. in 12. ter 16. in 18. uro.
Predavanja
Opali
Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo v četrtek, 19. septembra, ob 18. uri, v Kosovi graščini z naslovom Opali. Ob diapozitivih najatraktivnejših opalov bo predaval dipl. inž. Borut Razinger.
Zdravo spanje
Skoja Loka - Trata - Krajevna organizacija Rdečega križa Trata vabi na predavanje dr. Toneta Koširja z naslovom Zdravo spanje
KGZ, z.o.o., Škofja Loka odda v najem poslovne prostore dosedanje mesnice v Selcih 83 v skupni izmeri 38 m2.
Pismene ponudbe pošljite na upravo KGZ, z.o.o., Škofja Loka, Kidričeva c. 63 a, 4220 Škofja Loka v roku 15 dni po objavi.
Informacije po tel.: 04/516 03 01
(R)
»ioc
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ
UKV, STEREO, RDS
www.ribeinvode.com
■ MediaArt
www.gorenjskaonline.com
(brez zdravil). Predavanje bo v OŠ Cvetka Golarja na Trati v Škofji Loki, in sicer v torek, 17. septembra, ob 17. uri.
Novi pogledi in zdravljenje venskega ožilja
Kranj - Primskovo - Koronarno društvo Kranj vas vabi v sredo, 18. septembra, ob 18. uri na predavanje v dvorano Doma Krajanov na Primskovem. Tema predavanja bo Novi pogledi in zdravljenje venskega ožilja. Predaval bo primarij Tomislav Majdič, dr. med., specialist kardiolog iz Zdravilišča Šmarješke toplice.
Družina in delovna zakonodaja
Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vabi na predavanje g. Marka Štrousa, z naslovom Družina in delovna zakonodaja, ki bo danes, v petek, 13. septembra, ob 20. uri, v dvorani župnišča na Tavčarjevi 43.
MALI OGLASI
Jožef in Marija
Stražišče - MO SDS Kranj vabi na prireditev veseloigre Vinka Mo-derndorferja "Jožef in Marija", ki bo danes, v petek, 13. septembra, ob 20. uri v dvorani KS Stražišče. Vstop je prost.
4r
Tel.: 07/332-J3-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/331-40-14 Radio Sraka, d.0.0. Valantičevo 17 8000 Novo Mesto
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
Vabimo vas k vpisu v naslednje izobraževalne programe za odrasle za šolsko leto 2002/03:
SREDNJEŠOLSKO
POKLICNO
IZOBRAŽEVANJE:
•Trgovec
(1., 2. in 3. letnik)
•Trgovec -
prekvalifikacija
Univerza za tretje življenjsko obdobje:
angleščina,
nemščina,
italijanščina,
računalništvo,
zelišča, joga,
masaža,
dekorativno risanje
Odprta
glasbena šola:
kitara, električne klaviature
SREDNJEŠOLSKO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE:
• Ekonomski tehnik
• Ekonomsko - komercialni tehnik (samo 4. letnik)
• Turistični tehnik
Zahtevajte informacije o možnosti delno povrnjene šolnine.
Jezikovni tečaji
(stopenjski, obnovitveni, konverzacijski, poslovna korespondenca): nemščina, angleščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina
Programi usposabljanja in izpopolnjevanja:
• Knjigovodska in računovodska dela
•Vodenje računovodskih servisov
• Turistični vodnik
VSEM NAŠIM UDELEŽENCEM NUDIMO BREZPLAČNO UČNO POMOČ
Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica Tel.: 04/53 72 400 Elektronska pošta: info@lu-r.si
		OSMRTNICA
		Nenadoma, brez pozdrava nas je zapustila naša mama
	rja	MILKA KRAJNIK
		Dolinarjcva mama z Godešiča 5 pri Škofji Loki Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 13. septembra 2002, ob 16. uri na pokopališču v Lipici. Na dna pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici.
		VSI NJENI
OSMRTNICA
Svojo življenjsko pot je sklenil
IVAN RUPNIK
član Občinskega sveta Občine Žiri
Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
OBČINA ŽIRI Žiri, 13. septembra 2002
8201-42-47_
«201-42-48_
«201-42-49_
fax:201-42-13_
APARATI STROJI
Prodam ŠIVALNI STROJ Overloock, znamke Elna, lepo ohranjen, kot nov. 3 031/719-289, po 14. uri 11659
Prodam peč za CK TAM Maribor, 34-43 KW in električni radiator, oboje nerabljeno. 3 041/869-453 11913
Ugodno prodam 60 litrsko PREŠO za mošt. 3 041/60-70-50 11947
Prodam 150 I novo STISKALNICO za sad-je-ugodno. 3 2041-838 Kranj 12003
Prodam TRAJNO ŽAREČO PEČ Magma. 3 040/213-365 12015
Prodam SILOKOBAJN SIP Vihar 40, TROSILEC Vikon in CISTERNO za gnojevko. Đ 031/766-842 12018
TROSILEC Tehnostroj. cisterna Creina 3200, SADILEC krompirja in TROSILEC Vi-con, prodam. 3 041/872-822 12025
Prodam SILAZNI TRAK za puhalnik Grič. 3 25-91-466 12046
Za 7000 SIT prodam 3 KW TERMOAKU-MULACIJSKO PEČ. 3 040/252-166 12051
Prodam lepo ohranjen malo rabljen PRALNI STROJ Gorenje. 3 040/647-564 12052
Nov sokovnik "Green lite", hladno stiskanje sadja in zelenjave, zelo ugodno, prodam. 3 232-54-71 12069
Prodam 200 I stabilni HLADILNI BAZEN za mleko in vakum ČRPALKO za molzni stroj Wesfalia. 3 041/962-860 12072
NEPREMIČNINE
«5745-444. BLED PREŠERNOV* 50
Prodam SILOKOMBAJN Mengele MB 220.3 041/356-157 12081
Ugodno prodam malo rabljen in servisiran PRALNI STROJ Gorenje. 3 031/491-190
12084
Tri brazdni OBRAČALNI PLUG regent, prodam. 3 031/334-896 12116
Prodam ŠKARJE, strojne, za pločevino, 120 x 5 mm. 3 041/896-134 12117
MIZARSKA TRAČNA ŽAGA, premer koles 40 cmin TRAČNA ROBNA BRUSILKA, dolž. traku 250 cm, šir. 15 cm, z ostilacijo, prodam. Cena ugodna. 3 041/720-359, 518-51-38 12121
Ugodno prodam malo rabljen POMIVALNI STROJ Candy. 3 204-25-56 12123
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK Coro-na. 3 2572-019, 041/822-224 12125
Prodam STROJ za lepljenje robov ivernih plošč, ravne in krivine. 3 2503-505 12138
MIZARSKO DELOVNO MIZO, prodam. 3 51-85-185 12146
Ugodno prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK kuppersbusch. 3 580-16-94 12151
SILOKOMBAJN SIP 40 novejši in suhe bukove DESKE, prodam. 3 518-26-43
12155
Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat višnja, barvni TV, ekran 50 cm. 3 031/542-546, popoldan 12153
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. 3 041/878-494 12168
Prodam 1300 I BAZEN za mleko, ugodno. 3 2527-320_12193
Prodam MLIN za sadje Viking 220. 3 234-35-01 12234
Prodam rabljen 400 I BOJLER za simbolično ceno. 3 595-76-94 12270
GARAŽE
Zagotovite si svojo garažo še pred zimo -prodamo jo v Bistrici pri Tržiču. Inf na 3 041/845-792 9989
KRANJ - PLANINA kupimo več garaž za znane stranke! Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GLASBILA
Prodam DIATONIČNO HARMONIKO B, ES, AS special, dobro ohranjeno. 3 2311-
753 12162
GR. MATERIAL
MARMORNE ELEKTRIČNE RADIATORJE ugodno prodajamo in montiramo. EL-TERM, Sarajevska ul. 5 a, Maribor, 02/480-11-17, 041/639-146 ušes
Prodam ŠPIROVCE, DESKE OPAŽ in umetno suhe PLOHE. 3 041/637-100
11770
SALONITNE PLOŠČE nerabljene, stare 15 let, ugodno prodam. 3 2024-267 12047
Ugodno prodam 25 m2 jesenovega PARKETA, debeline 2 cm. 3 5181-463. 12049
Zelo ugodno prodam OKNO Jelovica 140x120 cm z roleto. 3 2331-199 12126
LESEN GRADBENI ODER, prodam. 3 031/613-619 12173
Prodam STREŠNO KRITINO bobrovec, staro 10 let. 3 041 /347-451 12174
Ugodno prodam novo ŽELEZNO MEHANSKO ZAPORNICO za cesto, dvorišče ali parkirni prostor. 3 041 /602-395 12180
Prodam BUKOVE, JESENOVE in HRASTOVE PLOHE. 3 514-12-07 12237
HISE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10124
Kupim samostojno starejšo HIŠO, lahko potrebno obnove, na relaciji Šk. Loka - Kranj - Lesce. 3 041/845-792 12257
V širši okolici Cerkelj kupim HIŠO, cena do 22 mio SIT. 3 041/214-811 12268
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
MEDVODE ali okolica kupimo manjšo hišo z nekaj vrta, lahko potrebno obnove ali za nadomestno gradnjo. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732
V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
HIŠE ODDAMO
ODDAM HIŠO cca 200 m2 z vrtom v Kranju. 3 041/26-26-47 12094
HIŠE PRODAMO
HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,4 m, K+P+M, 32 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena 66 mio SIT oz. dogovor, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10122
OREHEK, NOVOGRADNJA, v IV. gradbeni fazi, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, cca. 400 m2 zemljišča, v celoti pod-kletena, bivalno pritličje in prve etaža, vsi priključki, prevzem možen takoj. Agent Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ZGORNJE BITNJE, prodamo visoko-pritlično hišo, stara 3 leta, cca 400 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in mansarda, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - BLIŽINA ZDRAVSTVENEGA DOMA, prodamo delno obnovljeno enodružinsko vilo, staro cca 63. let, 753 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, CK - olje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - KOKRICA
novogradnja, IV. gr. faza, prodam tel.: 040 413 281
TRŽIČ - ŽIGANJA VAS, prodamo enodružinsko hišo, staro 12 let, na 2100 m2 zemljišča, CK - olje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - okolica, polovica hiše, lasten vhod, 60m zemljišča, BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
STRUŽEVO pri KRANJU, prodamo novejšo hišo, možnost poslovne dejavnosti, vsi priključki, centralna kurjava lastna (olje) VO-GOPROM nepremičnine d.0.0. 04/513-82-40: 04/513-82-41
ŠKOFJA LOKA prodamo v celoti obnovljeno hišo 240m2 bivalne površine, možnost ločenih stanovanjskih prostorov VOGO-PROM nepremičnine d.0.0. 04/513-82-40, 04/513-82-41
ŠKOFJA LOKA - stan. hiša, 170 m2, popolnoma obnovljena, pare. 1100 m2, v prit. možna izdelava samost. 1 sob. stanovanja, lepa lokacija, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, prazna in takoj vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
STRAŽIŠČE - 2 stan. hiša, 130 m2, pare. cca 350 m2, posebej gars. s sam. vhodom, v celoti obnovljena, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
SVCT NEPREMIČNINI:
d.O.O., IjuMjANA f NOTA KhANI
NEPREMIČNINE REAL ESTATE
.1.: 04/?«l-10OO ax.: <M/?0?-6'159 ■ Ali: InIoIii tvi 1-m .
KRANJ: prodamo sodobno hišo, parcela 600 m2, cena 55 mio FRAST.d.o.o. 041/ 734 198,04/ 234 40 80 _
Kranj- smer Preddvor: prodamo hišo v 3. gradbeni fazi, parcela 487 m2, cena 23 mio FRAST nepremičnine 041/ 734 198, 04/ 234 40 80_
BELA pri Preddvoru, 5 km od Kranja, nadomestna gradnja, možnost gradnje dvojčka (vsi priključki in hišna št.), parcela 900 m2, lahko tudi v dveh delih, asfaltni dostop, zelo mirna lokacija! Cena in pogoji po dogovoru, možnost menjave! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
OAD
NEPREMIČNINE
Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24. 031/322-246. 041/703-839
KRANJ, predmestje, mirna in zelo urejena soseska, ca 25 let stara kvalitetno vzdrževana montažna hiša, 125 m2 uporabnih površin + 2x garaža, ravna in sončna parcela 670 m2. Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Rečica pri BLEDU, stara ca 10 let, še nevseljena, atraktivna, zelo kvalitetna gradnja, ca 350 m2 uporabnih prostorov + garaža, lahko dvostanovanjska, parcela ravna 870m2, sončna lega. Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
DRULOVKA, dvojček, stara 9 let, 180 m2 + klet, takoj vseljiva, manjša parcela, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
KRANJ - nedokončana hiša v bližini mesta na parceli 995 m2 prodamo, mirna lokacija, krajna lega ob gozdu, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - na Primskovem poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, parcela 1.100 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53. 202 25 66
Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče pl.: 04/2315-600, fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662
POSReDOVRNJe. ZASTOPANJE. PRODAJA
KRANJ, bližina - 1/2 stan.hiše (nadstropje in mansarda), stara 30 let, lastna CK, cena = 20,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MOŠNJE - na mirni lokaciji prodamo starejšo stan. hišo vel. 8 x 8 m (3 etaže) in poleg hiša v III. gr. fazi, skupaj parcela 918 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda. parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
DUPLJE - stan.hiša z gosp. posl. primerna tudi za gostinsko dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, priti., nad., podstrešje, hiša obnovljena, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13
53, 202 25 66
STRAŽIŠČE - hiša delno obnovljena na parceli 1530 m2, poleg starejša hiša na parceli 524 m2, primerna tudi za poslovno dejavnost, prodaja v kompletu, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina - dvostanovanjska hiša z ločenim vhodom, stara 4 leta, parcela 500 m2, vsaka etaža 110 m2, ugodno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
HIŠE PRODAMO: TRŽIČ okolica pod Do-brčo starejšo, delno obnovljeno, enonad-stropno hišo, cca 11x6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj, TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 uporabne površine, 465 m2 vrta, lasten vhod, 15,5 mio SIT, PODUUBEU zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansar-da, 2 garaži, vrt 506 m2, CKolje, cena 15,8 mio SIT oz. dogovor. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10123
I NEPREM I CNINE
1
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
2026-172
HISE PRODAMO KRANJ Cirče prodamo gospodarsko poslopje in del vrta ob hiši, na parceli cca 350 m2, cena 11,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 10542
KRANJ - Drulovka prodamo dvostanovanjsko atrijsko hišo, staro 11 let. 3 2332-148
Prodam stanovanjsko hišo z vrtom 743 m2 v centru Jesenic. 3 040/201 -265 12079
ŽELEZNIKI prodamo starejšo delno leseno stanovanjsko hišo cc 60 m2, stanovanjske površine z vrtom prevzem možen takoj. LOKA nepremičnine, 50-60-300 12206
ŠKOFJA LOKA Podlubnik oddamo v najem delno opremljeno vrstno stanovanjsko hišo z vrtom. Z vsemi priključki. LOKA nepremičnine, 50-60-300 12207
HIŠE NAJAMEMO
NA RELACIJI KRANJ - LJUBLJANA v mirni okolici, najamemo neopremljeno enodružinsko hišo z najmanj tremi spalnicami, garažo, tel. linijo in enostavnim dostopom do avtoceste, za poslovneža iz tujine. Najem s 1. oktobrom ali 1. novembrom letos, za obdobje najmanj 3 let. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA, priprave na izpite, instrukcije. Enačba - izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991, 25-31-145 9954
NEMŠČINA - KAKOVOSTNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE (TUDI ZA FIRME), INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NA-TIVE SPEAKERJEM. ŠVICARSKA ŠOLA KRANJ, Pot v Bitnje 16, 3 23-12-520 nsas
Starosta našega golfa, Mirko Vovk in direktor Miran Čehovin z gosti
Srečanja poslovnih partnerjev imajo več namenov. Dogovori, spoznavanja, pogoji poslovanja, zahvale in tudi zabava. Vse to je botrovalo srečanju poslovnih partnerjev Pošte Slovenija, poslovne enote v Kranju. Direktor Miran Čehovin s svojo ekipo nas je povabil na Bled, na golfsko igrišče. Tudi Gorenjski glas.
to poletje, kljub obilici padavin, pa nikakor ne prinaša končnega razpleta, kaj in kako bo v zavarovalnici. Interesov je veliko. Najlažje pa je podjetje do konca "po-državiti", ga prodati, in zakrpati primanjkljaj in,... Le kaj bodo prodajali, ko bodo razprodali. Koncepta pa nobenega. Pa toliko mladcev in mladenk z novimi
Metka Jamar z gosti Pošte na igrišču
Smo ena večjih "strank", saj nam dvakrat tedensko, že več kot 50 let, raznosijo na vaše naslove časopis, ki ga prebirate. In vse ostale priloge ter revijo Gregor. Vljudno so nas sprejeli na terasi Kraljeve klubske hiše, kjer smo se v sproščenem vzdušju spoznali. Z drugimi Gorenjci, ki veliko poslujejo s Pošto. Zahvala direktorja Čehovina za sodelovanje in kratka predstavitev novih ponudb in s poslom smo skoraj končali. S pomočjo direktorja družbe Golf in kamp Bled, Marka Božiča in prikupne Metke Jamar, ki skrbi za marketing, ter starosto slovenskega golfa, Mirka Vovka, smo spoznali lepote blejskega igrišča in zanimivosti igre golfa. Še kratko in nadvse borbeno tekmovanje v "patanju", okusno kosilo, ter mnenje, da bi tako srečanje lahko postalo tradicionalno. Ne zaradi golfa. Sproščeno druženje, nekaj novih poznanstev in zanimivih idej. Vsem nam je bilo v zadovoljstvo.
V zadovoljstvo je bila igra in sproščujoči sprehod po zelenem igrišču prvi dami Zavarovalnice Triglav, Nadi Klemenčič. No, malo manj v trenutku, ko sem jo obletaval s fotoaparatom. Prijazna razlaga, čemu je namen "slikanje" in našla sva skupni jezik. Pregre-
znanji in diplomami. Ostanimo raje pri golfu.
Gorenjskega zraka se je prišel naužit tudi Jože Mermal. Predsednik uprave BTC-ja, ljubitelj športa, rekreacije in velik donator slovenskega športa in kulture. Se-
Nada Klemenčič
Jože Mermal
dem let vihti palico za golf, priznan hendikep 24. Kljub vsemu pravi, da je to šport, ki se ga ne naučiš nikoli do konca. Zgovoren kot vedno, dobre volje, saj je pomlad, ko so ga "obirali" zaradi managerskega odkupa BTC-ja, že daleč. Kakšna bo volilna jesen, bomo prav kmalu videli. Z dobro športno pripravo se da zdržati več. Tudi "vroče" trenutke.
Vroče je tudi na Delu, bolj natančno na Delu revijah. Se točneje na Jani. Šefi naj ne bi bili zadovoljni z urednico Jane, Melito Berzelak. Kaj je zadaj in kaj točno se bo izcimilo, naslednjič. Vir informacij mi pravi, da se Molita dobro drži, in dajo podpira mlada redakcija. Vpliv konceptov, kapitala ali novih idej?
In medtem, koje Melita premišljevala, kako in kaj, sta bili na delu novinarki Modne Jane, Marjeta Malus in urednica mode Barbara Znidar. Marjeta, diplomantka francoščine in nemščine, je dopoldan v ljubljanskem Slonu, opravila zanimiv pogovor s fran-
coskim vizažistom. Naključij je sicer bolj malo, so pa. In s Pau-lom sta ugotovila, da sta oba obiskovala jezikovno šolo v Grenoblu. In francoska beseda je stekla veliko bolj sproščeno.
Marjeta Malus in Barbara Žnidar
Barbara pa je s Paulom pripravila snemanje za eno od prihajajočih naslovnic Modne Jane. Ce bo še. Modna Jana in Mars.
Ja. Dogodek v modni Max Mari v Ljubljani, je bil zelo zanimiv. Predvsem pa sproščen, v trendu nove mode. Z dobro glasbo, ci-
ki je že peto leto produktni vodja Clarinsa na našem trgu.
Francosko podjetje uvaja nekaj novosti. Razvili so novo kolekcijo ličil in jo ob zanimivi filozofiji prilagajajo modnim trendom. Vse to jo vizažist Paul nazorno predstavil na svojih modelih. Z zanimanjem smo opazovali, kako je "obarval" obraz primabalerini mariborskega gledališča, Alenki Ribič Laufer. Pravi, da si svoj obraz rada naliči sama, da pa je bilo Paulovo delo drugačno od gledaliških mask. Ker je maska v Alenkinem poklicu obvezni del. zelo skrbi za svojo kožo in če se le da, uporablja prav Clarinsovo kozmetiko. In zato se je vabilu Uroša Godca rada odzvala.
"Gipsy look", ali ciganski stil, ki je zelo moden, pa je zelo dobro predstavila Katja iz Podnarta, ki je bila na predstavitvi Clarinsa prav tako model za "make up" umetnika Paula Williamsa.
Kako je bilo in kakšne so ostale novosti, boste lahko prebrali ob koncu meseca v naši reviji Gregor. Če bo vse, kot mora biti, bo Katja krasila naslovnico in simpatično dekle vam še bolj predstavim.
Veselo pa je bilo snidenje dveh starih znancev, mladostnih prijateljev.
Paul VVilliams in Snežana Knežević
ganskega melosa. Ljubljano je obiskal Paul VVilliams, vizažist in mednarodni promotor kozmetične hiše Clarins. Zahvala za ta dogodek gre Urošu Godcu, šefu Drogerije in celjskega G-Trade, ter Snežani Kneževič, Kranjčanki,
Oba sta bila vrhunska športnika. Janez Zibler, alpski smučar generacije Strela, Križaja, Kuralta, zdaj v ljubljanskem Delu skrbi za marketing in promocijo. Bil je "skoraj" glavni na minuli regati popularnih na Bledu, kjer sta si v
Osnovna šola Stražišče Kranj
Šolska ulica 2, 4000 Kranj
razpisuje prosta delovna mesta
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Nastop dela 17. 10. 2002.
UČITELJA LIKOVNE VZGOJE
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Nastop dela 4. 11. 2002.
Pogoj: pedagoška izobrazba ustrezne smeri v skladu z ZOFVI.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
O izboru boste obveščeni v zakonitem roku
TLAKOVCI - PODLESNIK
Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70
VSI IZDELKI SO IZ PRANEGA PESKA
SEDAJ TUDI V LHIIJUIM
f  I f INDUSTRIJSKA CONA STEGNE
(pri šotoru Elektrotohne)
01/511 20 88
konkuren&ve C: K N E
mm
predsedniški kandidat Jure Ce-kuta. Do sedaj bolj znan kot slikar in ljubitelj lepih in zanimivih žensk. Velikokrat je v komisijah lepotnih tekmovanj in pogosto prisoten v družabnem večernem in nočnem življenju. Jure Cekuta si je svoje slikarsko znanje izoblikoval v Ameriki, kjer je nekaj časa tudi živel. Kaj točno ga žene v kandidaturo, navkljub pestremu in polnemu življenju, ve samo on. Nas volivce bo že znal prepričati. Zanimiv človek in bil bi   "zanimiv"   predsednik. V
Katja
objem padla z Rebeko Porenta.
nekdanjo plavalko Triglava iz Kranja.
Rebeka se je pred kratkim vrnila domov, na Bled, kjer bo s svojima Saro in Galom nekaj časa živela sama. Pred sedmimi leti se je Rebeka prav na Bledu poročila z Nenadom. Nenad je bil takrat še pilot v Adrii, Rebeka pa ste-vardesa. Zadnjih pet let je družina živela v Dubaju. Nenad Isakovič, mož in očka prikupnih dvojčkov, Gala in Sare, si je kot pilot našel delo v bogatem Dubaju. Bilo je dovolj časa in Rebeka se je lotila trenerskega dela in s svojima otrokoma trdo trenirala plavanje. Dosegli so nekaj dobrih rezultatov, in Sara je že drugič izpolnila normo za mladinsko evropsko prvenstvo. Tako jih je šport pripeljal domov. Zdaj Sara in Gal plavata v Radovljici, obiskujeta pa mednar-
Mitja Meršol, Jure Cekuta in Boris Malej
Ameriki je nekaj svojega življenja preživel tudi Mitja Meršol.
Spomnimo se ga lahko kot dobrega dopisnika in njegovih ameriških zgodb v Sobotnih prilogah. Zdaj v "razburkanem" Delu odgovorno urednikuje s podporo novinarjev. Podporo volivcev naj bi še za mandat dobil tudi župan Bleda, Boris Malej, ki je Juretu Cekuti in Mitji Meršolu delal družbo na sprehodu ob jezeru, med popularnimi na regati. Če bo še kak kandidat prišel tako spr-
Janez Zibler z Rebeko Porenta - Isakovič, ter Gal in Sara
odno šolo v Ljubljani. Bojda oščen v goste, bo zagotovo v tej
bomo prav kmalu slišali o njunih rubriki.
dobrih rezultatih. V devetem Nominatorju pa nove
Na Bled se je prišel pokazat tudi zanimivosti.
Mazda 323F
POPUST D0 468.400 SIT
SERIJSKA OPREMA:
klimatska naprava, ABS, 4 varnostne blazine, električni pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik zunanjih ogledal MAZDINA mobilna pomoč, 3 leta garancije /100.000 km
AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ, KRANJ: Britof 162, 04 20 41 696 RADOVLJICA: Cankarjeva 62, 04/531 01 13
LI KOZAR
Benedikova 7, 4000 Kranj tel.: 04 23 11 047, gsm.: 031 604 880
Digitalni tisk
■ Media Art
Studio, .
Internet
'.Vfri Ail. c o.c Delavska cesIJ 5? Kran|
TEČAJI, INSTRUKCIJE in PREVODI-itali-janščina, angleščina, g 2021-013, Classe, Šorlijeva 18, Kranj »787
IZGUBLJENO
OČALA izgubljena na poti mimo Ovčana, prosim vrnite! g 234-1880 12019
KOLESA
Prodam otroško ŽENSKO GORSKO KOLO, 18 prestav, za starost 8-12 let. g 041/505-113 12142
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVI-NO IN CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, g 530-65-55, 041/680-925
12006
Kupim HRUŠKE ali TEPKE za žganjekuho. poberem lahko sam, g 51-22-418 12045
Kupim TEHTNICO za krompir. g 250-10-76, po 20. uri 12063
Kupim AVTO CAMP PRIKOLICO 310, 2+1, novejšo. g 031/678-828 12100
Kupim učbenika: Sv.et književnosti 1 in na pragu besedila 1. g 040/88-40-11 12127
Kupim ŠIVALNI STROJ v kovčku. g 041/254-232_12143,
Kupim stoječi reklamni PANO A korak, g 041/210-284 12159
LOKAL ODDAM
BLED v najem ODDAMO GOSTINSKI LOKAL. Najemnina ugodna, g 041/737-
146 11727
V najem ODDAMO LOKAL 40 m2 na Kokri-ci za mirno dejavnost. Cena po dogovoru. g 2045-346, 040/859-431 n?64
V Kranju ODDAM LOKAL 30 m2 za pisarniško dejavnost oz. mirno obrt. g 233-18-
40 12002
V najem oddamo
poslovne prostore
v pritličju Poslovnega centra na Planini 3.
Oddajamo po posameznih enotah po cca 18 m2 ali v celoti cca 180 m2. Poslovni prostori imajo svoj vhod.
Informacije na tel. št.: 031-631-989 ali 2375-546
RESTAVRACIJA ISKRA, d.d.,
Savska loka 1, 4000 Kranj
LESCE, oddamo v najem gost. lokal, ugodna lokacija. J&T; 04-531 44 24, 031-322 246._
KRANJ - poslovni prostor 52 m2 ali 100 m2 z izložbo, K3 KERN d.0.0.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ODDAMO popolnoma OPREMLJENO GOSTILNO v središču Škofje Loke, pogoj: odkup inventarja. g 041 /635-162 12103
Oddamo LOKAL 105 m2 na Planini II v Kranju, g 041/911-561 12240
LOKAL PRODAMO
ŠKOFJA LOKA, na prometnem križišču oddamo dva poslovna prostora po 30m2 s parkirnimi mesti VOGOPROM nepremičnine d.0.0. 04/513-82-40 ; 04/513-82-41
Škofja LOKA, PODLUBNIK oddamo poslovni prostor s parkirnimi mesti VOGOPROM nepremičnine d.0.0. 04/513-82-40; 04/513-82-41_
ŠMARJEŠKE TOPLICE: v bližini zdravilišča prodamo več apartmajev različnih velikosti v novi apartmajski hiši, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
7^
ŠENČUR
Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur
Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih.
Informacij«:
PROTIM Ržišnik & Pere d.0.0., Delavsko cesta 24, Šenčur, tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25, www.rzisnik-perc.si, e-mail: protim@rzisnik-perc.si
KRANJ - na Planini prodamo poslovni prostor 25 m2 v pritličju objekta, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JESENICE - poslovno-stanovanjski objekt vel. 358 m2, od tega 48 m2 kleti, pritličje 154 m2 in mansarda 154 m2 (poseben vhod), ugodna cena, center mesta, K3 KERN d.0.0, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MOTORNA KOLESA
Prodam MOTORNO KOLO. črne barve. Gilera coguar 125 kubikov, prevoženih 2200 km. g 23-11-742 12156
OTR. OPREMA
Ugodno prodamo malo rabljeno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in posteljnino. g 259-11-03, 031/816-818
12014
Ugodno prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, hojco, ležalnik in avtosedež. g 041/487-606 12023
Prodam otroško POSTELJICO, svetlo, nastavljiva višina ležišča. g 041/413-186 12054
Prodam otroški AVTOSEDEŽ Brevi do 18 kg po ugodni ceni. g 031/322-072, 531-
9508 12147
STAJICO, NAHRBTNIK, VOZIČEK dvodelni Inglesina, banjica do 1 leta, prodamo. g 031/329-207 12150
Otroški VOZIČEK, nahrbtnik, stolček, ATX 50 C I. 99, ugodno, g 041/499-218 12164
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 8125
Prodam 5 dobro ohranjenih ZABOJNIKOV za žito. g 041 /920-699 11995
Prodam PLASTIČNI SOD 60 m3, premera 3.5 m. g 031/303-987 11997
Prodam več PLASTIČNIH SODOV za namakanje sadja 200 I. g 01/3627-434
12041
Prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. g 5331-648,040/561-179 12058
Prodam KOTEL za žganjekuho 60 literski, že rabljen, g 51-33-686_12145
Prodam novo 4-delno ZAJČNICO. g 256-
10-42 12190
PRIDELKI
Sočna JABOLKA gala in elstar že lahko dobite pri MARKUTI, v Čadovljah 3 pri Golniku, g 256-00-48 11518
Prodam FIŽOL ČEŠNJEVEC v zrnju. Voklo
13, g 2591-325 11996
Prodam suho SADJE (jabolka in hruške), jedilni krompir in obračalnik Favorit 220. g 51-20-495_12026
Prodam KROMPIR jedilni in za krmo. g 513-29-75,041/857-703 12027
Prodam ČEBULO, rdeče in rumeno KORENJE ter rdečo peso. g 041/517-551, po 16. uri 12032
Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE, KROMPIR in SVEŽE ZEUE. Matijovc - Jeglič, Pod-brezje 192, 533-11-44_12035
Prodam domačo SLIVOVKO. g 5961-359
Prodam KORUZO za silažo, g 2523-273
Prodam FEFERONE za vlaganje, g 040/515-258_12060
Prodam PŠENICO, g 2331-830 12068
Prodam SADIKE PUŠPANA za živo mejo, lovorikovec, magnolija, g 2046-626 12096
Ugodno prodam SADIKE debelih celoletnih vrtnih jagod, g 2551-487 12097
Prodam SILAZNO KORUZO 0,3 ha in 300 kg drobnega KROMPIRJA za krmo. g 25-
21-538 12135
ZELJE, varaždinsko in holandsko, tudi naribano, KROMPIR za ozimnico in krmni, prodam, g 231-18-11, 041/378-911 12182
Prodam večjo količino KRMILNEGA KROMPIRJA, g 25-11-724 12196
SILAŽNO KORUZO prodam. Vodice. 01/8324-093 12213
Prodam silažno KORUZO, BIKCA simental-ca in čb TELIČKO. Oba do 150 kg. g 041/369-086_12215
Prodam HRUŠKE tepke, g 041/386-837
Prodam jedilni KROMPIR za ozimnico, cena 30 SIT/kg. g 031/796-783, zvečer
Prodam neškropljeno, zelo saldko belo GROZDJE, g 25-25-670_12245
Prodam SILAŽNO KORUZO, g 2312-281
PODARIM
Dobrim ljudem ljubiteljem živali PODARIM 2 ljubki PSIČKI, manjše rasti, ena črna, ena rjava, g 031/375-267 neoo
Podarimo lepo TIGRASTO MUCKO, vajeno pasje družbe, g 040/591-688, 533-33-
298 11963
Dobrim ljudem podarim 3 MLADE MUCKE, g 2521-828 11975
Podarimo 2 meseca staro, prijazno ČRNO MUCKO, vajena je čistoče, g 041/530-470 11979
PODARIMO 5 mesecev staro PSIĆKO, nizke rasti, navajeno čistoče, primerno za stanovanje, g 040/26-24-86 ali 23-25-790 12021
Podarim več KUŽKOV manjše rasti, stari 5 tednov, g 031/519-969 12056
Podarim KUHINJSKO POHIŠTVO OHRANJENO, g 23-43-321 12062
ODDAM manjšo OMARO za dnevno sobo. g 201-25-44 12071
Podarim 2 MUĆKAO sivotigrastega in črnega, g 595-5061 12170
POSESTI
PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka. lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli, elektrika zraven. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10116
PARCELE PRODAMO: RETNJE pri Tržiču zaz.parcelo, delno v hribu, dostop urejen, el. in voda zraven, 769 m2, BRITOF Voge zaz.parcelo na robu naselja, 486 m2, 10 mio SIT, POD DOBRČO zaz.parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2 DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 ion/
TUPALIČE, prodamo zazidljivo parcelo 1.970 m2, možnost razparceliranja, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
V Škofji Loki, Poljanski ali Selški dolini za znane kupce kupimo več nezazidanih stavbnih zemljišč in starejših hiš, ter večje površine kmetijskih zemljišč ali gozda. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732
BREG pri KRANJU na ravnem sončnem kraju prodamo zazidljivo parcelo VOGOPROM nepremičnine d.0.0., VOGOPROM nepremičnine d.0.0. 04/513-82-40; 04/513-82-41
LUČINE na ravnem, mirnem in sončnem kraju prodamo 730m2 zazidljive parcele VOGOPROM nepremičnine d.0.0. 04/513-82-40; 04/513-82-41
PIRNIČE prodamo 1000m2 zazidljivo parcelo VOGOPROM nepremičnine d.0.0. 04/513-82-40; 04/513-82-41
NEPREMIČNINE
AGENT - Kranj
TEL.: 2365-360,2365-361
PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 ione
Prodam ravno, zazidljivo parcelo 1767 m2, v Zg. Bitnjah ob glavni cesti, voda, elektrika na parceli, izredna lokacija, g 041/404-960, 2572-092 11112
TRŽIČ okolica prodam lepo, ravno, sončno parcelo ob lokalni cesti 1200 m2, cena 6000 SIT/m2 ali po dogovoru, g 041 /951-260, 596-18-17 12038
ŠKOFJA LOKA - center, 256 m2, primerna za manjšo hišo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
PRODAMO več stanovanjskih hiš: Bled, Lesce, Radovljica, St. Fužina, Kamna Gorica različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
HLEBCE, stavbno zemljišče 980 m2, priključki na parceli, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
RAKITNA, prodamo gostinsko-turistični objekt neto površine 840 m2, 8 apartmajev, bližina jezera. Atraktivna lokacija. J&T, 04-531 44 24, 031-322-246.
KERN
NEPREMIČNINE
Tei 2021-353 Maistri* trg 12 '0x2022-566_/0W Kranj
BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 m2, ob cesti Kranj - Škofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena:18.300 sit/m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
MEDVODE. Preska, 555 m2. rob naselja, ob gozdu, mirna lokacija, urejen dostop! Cena: 12 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.. Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04)23 62 890, 041/ 347 323.
BREG ob Savi, ravna parcela ob cesti ca 2000 m2, možnost razparceliranja na manjše enote. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Spodnja Besnica pri Kranju, Zabukovje, 700 m2 parcela, z vloženo lokacijsko dokumentacijo, možnost izgradnje stanovanjske hiše ali bivalnega vikenda. Cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ: zazidljiva parcela 6.900 m2. primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ: zazidljiva parcela 4.000 m2, primerna za stanovanjsko gradnjo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED, Gorje - 412 m2 zazidljiva parcele z lokacijsko dokumentacijo na sončni lokaciji, K3 KERN d.0.0, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŽIROVNICA: stavbna parcela 677 m2 z lokacijsko dokumentacijo, sončna lega, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
SMLEDNIK: zazidljiva parcela 684 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Promet z nepremič
Trg Svobode 6, 4290 Tržič, Slovenija
tel.: 5964-550, 5924-300
trzict^siol net. http://agencija-pnmo.si
pri
BLED BODEŠČE prodam STANOVANJSKO GOSPODARSKO POSLOPJE v III. gr. fazi, z 18000 m2 travnikov in njiv ter 17000 m2 gozda. Ravninska, sončna lega. g 041/225-489 12065
V Zg. Bitnju pri Kranju prodam 2 ZAZIDLJIVI PARCELI za stanovanjski hiši (430 m2 in 460 m2), z lokacijsko dokumentacijo, v bližini ceste, g 041/623-543 ali 041/622-623 12214
Zg. Bitnje prodamo 900 m2 ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo in projekti za gradnjo dveh stanovanjskih hiš. LOKA nepremičnine, 50-60-300 12227
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.0.0.. Kranjska c. 4, Radovljica - HITRA POSOJILA do 150 000 SIT g 040/633-903, 04/531-56-64 int. 284 H356
ITD+ nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj
teL/fac 2366-670,2366-677
GSM:041 /755-296 E-MAILitdnepremicmne© sioI.net
PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO,
■ II VI ■■■ IV.
M
Upravljanje z vašim premoženjem ali pol HIŠE v najem. Informacije na: ČONTAČT, P.P. 216, 4001 Kranj ii644
RAZNO PRODAM
Prodam suha MEŠANA DRVA. g 041/220-856 11958
Prodam POGRAD 200x90 in računski STROJ z izpisom, g 041/744-873 ali 512-78-10 12009
Prodam MODEM 56 K, nov in tri PRINTERJE in ČELADO, zelo ugodno, g 040/201-497 12010
Suha bukova DRVA, smrekove deske in kostanjeve KADI. g 041 /608-642 12011
Prodam 10 m suhih BUKOVIH DRV po 5500 SIT. g 514-1054, po 19. uri 12029
Prodam POMIVALNI STROJ, telefon, kolo, smuči, radio, peč, rekreativne pripomočke, g 031 /208-431 12043
Prodam 50 I prešo, zapravljiček, voz, komat, ojnice, živinsko prikolico registrirano, g 0317442-038 12055
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam, g 041/718-019 12067
Prodam suha bukova DRVA, nekaj tudi mešanih, g 252-18-34 12083
z IBN licenco
NEPREMIČNINE
tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj        GSM: 041-331-886
Prodam novo ustrojeno GOVEJO KOŽO, rjavo-bela, večja. Cena 25000 SIT. g 01/361-11-32 12114
Prodam PLINSKO PEČ, rabljena, 1 sezono ter PISALNO MIZO, g 031/753-903 12118
Prodam NOVO ZAJČNICO. g 25-11-968
12119
Prodam nov trajnožareči ŠTEDILNIK in rabljen GRADBENI LES za ugodno ceno. g 041/807-715 12134
Prodam KOMPOSTNIK VEJ, slike okvirjene, zelo ugodno, g 252-19-74 12137
Prodam dve TELIČKI simentalki in meters-ka DRVA, g 231-76-30_12231
Prodam nov sadni MLIN, ugodno! g 03/571-82-82, 041/818-899, popoldan
12248
Novo moško NARODNO NOŠO (močnejša postava) in ASPARAGUSE prodam za ugod-no ceno. Sebenje 64 g 59-58-347 12249
Prodam suha BUKOVA DRVA. g 255-17-
91 12273
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina 1, obnovljeno 2 ss+k, 66 m2/lll., delpo opremljeno, 68000 SIT/mes+varščina, KRANJ Vodovni stolp, 3 ss, 74 m2/lll. delno opremljeno, klasično ogrevanje, 57000 SIT/mesečno, varščina, HRASTJE, starejša hiša, opremljena, CK olje, tel., KTV souporaba vrta, 60.000 SIT/mes + 104.000 SIT varščine, KRANJ Vodovodni stolp, 2 ss, 60 m2/l., neopremljeno, 50.000 SIT, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11032
Na lepi lokaciji v Hrašah 22 a, Lesce, oddam v najem 2 ss v pritličju, družinske hiše. g 00-49-17-92-118-395 12001
ODDAMO 1 ss 37 m2, v 4. nad. v Kranju, v bližini Zdravstvenega doma. g 040/201-265 12080
olpdom
NEPREMIČNINSKO! POSLOVANJE
KRANJ - ODDAMO enosobno, trisobno in štirisobno stanovanje, Kokrica-2ss, Frast, d.0.0. 041/734 198, 04/234 40 80
Kranj, Planina -1 SS 40 m2, 2 K z opremo, 2 K + 2 S brez opreme, Stražišče - mansard-no stanovanje v celoti opremljeno, Golnik - 3 SS v hiši, Preddvor - hiša v dveh etažah na zemljišču 2.300 m2, mirna lokacija, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ODDAM SOBO v okolici Kranja samski osebi, souporaba kopalnice in kuhinje. Mesečno predplačilo, g 041/247-862, 040/858-080 12136
ODDAMO opremljeno 1 sobno STANOVANJE na Posavcu. g 041/816-603, popoldan 12171
Oddamo 1 sobno STANOVANJE v hiši, cca 40 m2, ločen vhod, mirna lokacija, g 041/652-965, po 15. uri 12229
STANOVANJE oddam samski ženski ali študentki, lasten vhod, v občini Žirovnica, blizu Bleda, g 041/515-990 12241
Oddam 1 SS samski ženski, okolica Kranja, zaželjena nekadilka, g 259-13-82 12274
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10121
Kupim STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici, g 041/681-510 nose
GORENJS VAS za znano stranko kupimo enosobno stanovanje v pritličju ali v bloku z dvigalom zaradi invalidnosti. LOKA nepremičnine, 50-60-300 12208
KRANJ, kupimo enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj: takoj kupimo TRISOBNO STANOVANJE do 16,5 mio, gotovina. FRAST nepremičnine 041/734 198, 04/234 40 80
Kranj: kupimo DVOSOBNO stanovanje. FRAST nepremičnine 041/734 198, 04/234 40 80
Kranj: iščemo več enosobnih stanovanj za naše stranke. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 04/ 234 40 80
V ŠKOFJI LOKI kupimo ali najamemo več stanovanj različnih kvadratur in cenovnih razredov. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577
732
KRANJ, Planina III ali Šorlijevo naselje, 2,5 -sobno ali 3- sobno stanovanje, nizek blok. za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890
KRANJ, Planina III, nizki bloki, za znano stranko nujno kupimo GARSONJERO! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890
STANOVANJA NAJAMEMO
Najamem GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici, g 041/643-014 11918
Najameva ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE relacija Javornik-Žirovnica-Begunje-Radovljica. g 040/203-458 12225
ŠENČUR, BLIŽNJA OKOLICA, NUJNO najamemo stanovanje za tričlansko družino, obvezno vsi priključki, lahko tudi polovica hiše ali manjša samostojna hiša. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STAN. OPREMA
Poceni prodam OMARO za dnevno sobo. g 5122-030 12066
Podarim ZAKONSKI POSTELJI masivni, nočni omarici in kavč. g 23235-06 12105
Prodam novo strojeno TELEČJO KOŽO, rjavo-bele barve, g 5801-706 12144
Prodam stoječe POMIVALNO KORITO, di. 190x70. g 041/945-382 12165
Podarimo KUHINJSKE ELEMENTE in prodamo ŠTEDILNIK, 2+2 z jeklenko. Vse dobro ohranjeno, g 232-36-52 12188
Prodam OMARO za dnevno sobo in veliko SEDEŽNO GARNITURO, g 202-10-97, 040/396-034_12246
Ugodno prodam MIZO in TV MIZICO, g 202-83-73 12276
SPORT
Prodam nove rolerje Roces tip Monte Car-lo št. 42 za 15000 SIT. g 2511-057, 040/382-675 12061
STORITVE
SENČILA ASTERIKS. Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228
ČIŠČENJE talnih oblog s premazi, sedežnih garnitur in objektov, g 041/503-158, Borak Stane s.p., Zoisova 9, Kranj
9434
Izvajamo klasični Termopuz fasade, klasična barvna Teranova, z našim ali vašim materialom, z odrom, g 041/414-038, 031/655-389, Radovan Andeličinoski s.p., Pot na Lisice 6, Bled 10222
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul.13,Kranj 11129
SELITVE. AVTOVLEKA. PREVOZI DOM IN V TUJINI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, PRENOS KLAVIRJEV, TREZORJEV- HITRO IN UGODNO. Matej 041/35 80 55, Tadej 041/737-245, Prevozi in selitve, C. J. Platiše 11, Kranj 11292
Izdelava podstrešnih STANOVANJ - ugodno! Planinšek Vilma s.p., Hotemaže 21, Preddvor g 253-16-73 ali 040/645-855
11520
STROJNO
IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632-047
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kmanitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. ADROVIČ & CO d.o.o., Jelovška 10, Kamnik g 041/680-751, 01/839-46-
14 11589
nepremičnine
Kranj, Stritarjeva 4
04 202 33 OO 04 1 333 222
Ctan	
	LsTRiH J
STRomEsmm
TEL: 04/233-01-42, GSM: 841/688-244 ĐJAK0VIČ STANKO s.p„ J. Platiše 1, Kranj
Izvajamo vsa GRADBENA DELA OD TEMELJEV DO STREHE, notranji ometi, predelne stene, ometi fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Gradbenik Rex-ho in ostali, Adergas 13, Cerklje, 041/589-996 U601
SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA stropi in stene Knauf, Rigips, Armstrong, izdelava celotnih podstreh ter adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Markotič Slavko, s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, g 513-40-83, 041/806-751 11621
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14
GSM: 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
■ v Kranju na Planini I. prodamo garsonjero v VII. nadstropju, izmene 27,70 m2:
' v Kranju. Šorlijevo naselje prodamo trosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 74.00 m2:
• na Planini I. v Kranju prodamo 2-2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2;
' v Kranju, Savska loka. prodamo obnovljeno trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 85,60 m2;
' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo lepo ohranjeno štirisobno stanovanje v VIII. nadstropju, izmere 87 m2: ' na Planini I. v Kranju prodamo 2-2 kabineta stanovanje (prenovljeno), v 10. nadstropju, v izmeri 88,8 m2; ' na Bistrici pri Tržiču prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, izmere 61 m2;
• v Kranju - Šorlijevo naselje prodamo obnovljeno dvosobno t kabinet stanovanje v pritličju, izmere 67,6 m2:
" v Savski loki v Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanje v mansardi. brez centralnega ogrevanja, v izmeri 51,7 m2:
■ V Kranju na Savski cesti prodamo dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 55 m2:
• v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno« 2 kabineta stanovanje. III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2:
• v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno 12 kabineta stanovanje v IV nadstropju, izmere 88,6 m2;
' v Kranju - Zlato polje - prodamo lepo ohranjeno trosobno stanovanje, brez CK, v III. nadstropju, izmere 61,7 m2; STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: ' na Planini II. v Kranju oddamo v najem dvosobno stanovanje v II. nadstropju, izmere 68 m2; ' na Golniku v privat hiši oddamo v najem opremljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, izmere cca 80 m2; IŠČEMO ENOSOBNO + KABINET ALI DVOSOBNO STANOVANJE ZA NAJEM. HIŠE - PRODAMO
' v Stražišču pn Kranju prodamo atrijsko hišo na parceS ve-fkosti 454 m2;
' v Grčah pn Kranju prodamo stanovanjsko rušo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom;
• Kranj - btthja Okofca. prodamo družinsko enonadstropno hišo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena);
" v Podbrezjah prodamo visokoprrtlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2 ' v Cerkljah na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12 x 11 m2, na parceli velikosti 572 m2; ' v Radovljici prodamo pritličje enonadstropne stanovanjske hiše in prizidek z garažo za dva avtomobila na parceli velikosti 980 m2;
' v Podbrezjah prodamo stareišo hišo na parceS, velikosti 430 m2;
' v Zbiljah prodamo novo stanovanjsko hišo s 450 m2 bivalne površine na parceli velikosti 1100m2:
• v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji stareišo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt;
' v Stražišču pri Kranju prodamo obnovljeno vrstno hišo na parceli velikosti cca 90 m2;
' na Golniku prodamo atnjsko hišo na parceli velikosti 540
m2 - ugodna cena:
POSLOVNI PROSTOR - prodamo
• na Jesencah bizu železniške postaie prodamo po6kMie prostore, prinierne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2;
• v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih;
• na Planini III. v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremljen, velikosti 78 m2
• v Kraniu blizu avtobusne postaie prodamo poslovne prostore v III. nadstropju, v izmeri cca 135 m2, pnmemo za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur).
' v Kranjski Gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni fazi, pritličje, v izmen 136 m2;
• v bližini Kranja prodamo dve hali po 400 m2 (primemo za skladišče ali trgovino) m zazidljivo parcelo v velikosti 860 m2 za poslovni objekt;
' v Kranju na Primskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca 150 m2;
• v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2;
' v Kranju, v bližini avtobusne postaje prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2; ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v izmeri 125 m2 v 1. etaži stanovanjsko preskrbovatnega centra; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem ' v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2;
' v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih
prostorov različnih velikosti v I in II nadstropju;
' v Naklem na Gorenjskem oddamo v najem tri pisarne v I
nadstropju, v skupni izmeri 48 m2:
' na Plarurn I. v Kranju oddamo v najem poslovni prostor v
izmeri cca 55 m2;
' v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere cca 32 m2 - samostojni vhod; ' v Kraniu na Primskovem (Jezerska cesta) oddamo v najem poslovni prostor v pntličiu, izmere 44 m2 - samostojni vhod; ' na relaciji Kranj - Škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje * etaža) v izmeri cca 150 m2; PARCELA - PRODAMO:
• v Kranjski gon - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2;
• v Zmincu pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2
' na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m;
' na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1300 m2;
1 iščemo interesente za nakup petih parcel v Šenčurju; VIKEND PRODAMO
■ na Dolenjskem prodamo vikend tnšo na zelo lepi parceli velikosti 1176 m2;
' na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikosti 460 m2: VIKEND PARCELA
• pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmen 1166 m2:
• v Apno na Šenturški gori prodamo vikend parcelo z vsemi priključki v izmeri 432 m2;
VIKEND - ODDAMO V NAJEM:
' na Sveti Barbari nad Skofjo Loko oddamo v najem manjši
vikend - brunarico, tlorisa 16 m2;
KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
Kristina spet med najboljšimi
Srebrna plaketa in nagrada občinstva v Ljubečni.
rrrr-------
Najboljši v Ljubečni (harmonikarji od leve proti desni): Janez Lekše, zlata harmonika Ljubečne 2002, Kristina Pahor, srebrna plaketa in nagrajenka občinstva 22. harmonike Ljubečne, Ciril Podkrižnik, ljudski godec Ljubečna 2002 in Matic Ceglar, dobitnik plakete Avgusta Stanka na 22. tekomovanju za zlato harmoniko Ljubečne.
Kranj - Na 22. tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne, ki je bilo minulo soboto v Ljubečni, je bila Kristina Pahor, učenka Janeza Fabijana iz Besnica, po nekaterih letošnjih uspehih spet me najboljšimi. Osvojila je srebrno plaketo in nagrado občinstva.
Na tekmovanju je osvojil naslov absolutnega prvaka in zlato harmoniko Ljubečne Janez Lekše iz Škocjana. Plaketo Avgusta Stanka je dobil Matic Ceglar iz Šmarja Sap, za ljudskega godca leta 2002 med veterani pa je bil tokrat proglašen Ciril Podkrižnik iz Rečice ob Savinji.
Nastopilo je 29 harmonikarjev, med njimi pa so bili z Gorenjskega še Matjaž Poljanšek (Kamnik), Anže Zavrl (Dol), Marjan Rozman (Komenda), Aleš Jur-nam (Kamnik) in med veterani nad 65 let Anka Podobnik, Metod Praprotnik in Albin Škrjanc.
Na letošnjih devetih izbirnih tekmovanjih po Sloveniji za 22. zlato harmoniko Ljubečne je tekmovalo skupaj 350 harmonikarjev, od tega pa jih slaba tretjina (sto) tekmovala na Gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v Bes-nici.
Zagotovo najuspešnejša na različnih letošnjih tekmovanjih in nastopih pa je bila mlada harmo-nikarica Kristina Pahor iz Kranja. Na vseh tekmovanjih je namreč osvojila prve nagrade občinstva. Tako je bila najboljša z nagrado občinstva na Gorenjskem prvenstvu v Besnici, na državnem prvenstvu za ženske v Raj-henburgu in nazadnje minulo soboto tudi na 22. tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne v Ljubečni. Kristina pa redno nastopa tudi na prireditvah Gorenjskega glasa po Gorenjskem.
Andrej Žalar
Srečanje v Dragočajni bo kasneje
Na predlog turističnih delavcev bomo njihovo 40-letnico proslavili na velikem družabnem srečanju prihodnje leto.
Zato prireditve to nedeljo ne bo.
Dragočajna - Kar temeljito in skrbno smo tehtali razmišljanje in pobudo, ki so nam ju ta teden predlagali turistični delavci iz društva in kampa v Dragočajni.
Ker se jim v Turističnem društvu oziroma kampu letos začenja praznovanje 40-letnice, ki bo obeleževala dogajanja celo leto in smo enkrat podobno že proslavili njihovo 30-lctni-co delovanja, so nam predlagali, da prireditev, ki smo jo načrtovali za to nedeljo, pripravimo raje enkrat med letom, ko bodo praznovali 40-letnico, mi v Gorenjskem glasu pa prav tako okroglo številko.
Njihov predlog smo tehtati in nazadnje vzeli resno. Odločili smo se, da napovedano srečanje za to nedeljo odložimo na čas prireditev
v jubileju TD in kampa Smlednik v Dragočajni. VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV V DRAGOČAJNI bo torej enkrat v jubilejnem letu Turističnega društva Dragočajna Moše in Gorenjskega glasa.
Če pa ste za to nedeljo načrtovali obisk Dra-gočajne, vas bodo v restavraciji v kampu seveda prav tako postregli. Za vse, ki boste morda odšli na izlet pa objavljamo NAGRADNI KUPON. V jubilejnem letu jih bomo objavili še več. Izpolnite ga in oddajte v Restavraciji v Kampu. Kupone pa bomo izžrebali potem na veliki družabni prireditvi za ljubitelje Drago-čajne in bralce Gorenjskega glasa ob skupnem jubileju.
Nagradni kupon - Dragočajna 1
Priimek in ime:
Naslov:
Pošta:
Kupon oddajte v Restavraciji v kampu v Dragočajni
Andrej Zalar ■..........................................................
Jubilejni Mihaelov sejem
Mengeš - Konec tega meseca, in sicer 28. in 29. septembra, bo v Mengšu že desetič zapored tradicionalni Mihaelov sejem. Prireditev je po desetih letih postala poznana po vsej Sloveniji in tudi prek meja. Se posebno zanimiva in obiskana je vsakoletna tradicionalna povorka skozi Mengeš. Letošnja prireditev bo še posebno zanimiva in bogata. Začela se bo že v petek, 27. septembra, zvečer. S posebnim programom pa bo na letošnjem sejmu sodeloval tudi Gorenjski glas, ki je sicer vsako leto tudi pokrovitelj prireditve Mihaelov sejem.
Danes objavljamo tudi prvega od petih nagradnih kuponov za ocenjevanje najlepše stojnice. Kupone skrbno shranite, da nam jih boste po končanem sejmu poslali na Gorenjski glas. A.Ž.
NAGRADNI KUPON - MIHAELOV SEJEM - 1
Priimek in ime.......................................................................
Naslov...................................................'..............................
Pošta..................................................................................
Najlepša je bila stojnica št.: ...................................................
Kupon na dopisnici pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, Zoisova 1, p.p. 124 do vključno 4. oktobra.
8-e
Slovenska Tomisijada v Cerkljah
Cerklje - Pred enajstimi leti se je peščica mladih fantov iz Zaloga pod Krvavcem v Okrepčevalnici Pri Marički v Zalogu pod Krvavcem odločila, da se bodo s Tomosovimi dvokolesi podali na dvodnevno krožno pot. To je bil začetek potem vsakoletnih tradicionalnih voženj okrog 25 članov Moped Toura iz Zaloga pri Cerkljah. Letošnja vožnja, ki je bila že enajsta po vrsti, trajala pa je kar štiri dni, je potekala od Zaloga do Bizeljskega in nazaj skozi Laško. Tradicionalna srečanja in krožne vožnje po Sloveniji so svojevrstna posebnost, predvsem pa že tradicija tovrstnega druženja lastnikov starih Tomosovih dvokoles. Za jutri, sobota, 14. septembra, pa so se člani Moped Toura iz Zaloga pod Krvavcem skupaj z občino Cerklje in s sodelovanjem AMD Cerklje v okviru občinskega praznovanja odločili, da bodo pripravili v Cerkljah veliko slovensko Tomosijado. Srečanje se bo začelo ob 11. uri pri šoli in bo trajalo do polnoči. Še posebno zanimiva bo velika paradna vožnja po občini, ki se je bo lahko udeležil vsak lastnik Tomosovega dvokolesnika z veljavnim prometnim dovoljenjem. Po paradni vožnji bo veselo srečanje pri šoli, med nagradami nagradnega žrebanja pa bo tudi Tomosov motor. _A^
Po mamutu še trganje koruze
Kokrica - Turistično društvo Kokrica s predsednikom Janezom Rih-terjem je avgusta pripravilo zanimivo prireditev pod naslovom Življenje v času mamuta. Sicer pa je TD Kokrica poznano po tradicionalnih Čajankah in Družinskih pohodih. Že dve leti pa pripravljajo tudi srečanja na prireditvah, na katerih prikazujejo delo in običaje. Ena takšnih bo tudi to soboto, 14. septembra, popoldne ko bodo prikazali spravilo in lickanje koruze na kmetiji Andrej v Tatincu.
A.Ž.
STROJNI OMETI
HITRO-KVALITETNO-UGODNO
d.o.o.
Britof 152, Kranj Tel.: 040/633 702
ŠKORC vodovodne instalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih instalacij, adaptiranje kopalnic, vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodne cene. V 041/941-067, 595-83-60, Aleš Škerjanc, s.p., Žiganja vas 70, Križe 11332
VSE ZA VAŠO STREHO, ŠKRIU KRITINA S STOLETNO TRADICIJO, TONDACH, CRE-ATON, BRAMAC, STROKOVNA MONTAŽA IZDELKOV VELUX
SONJA BLED, d.o.o., Jamova 14. BLED, tel. 04 57 66 130, mob.: 041 662 127, e-mail: sonja.bled@siol.net
TONDACH - ZAREZNI 80BR0VEC AKCIJSKI POPUST 18 %
MIZARSI SERVIS: izdelava, montaža, popravila vseh vrst pohištva. Montaža lesnih oblog, gips plošč. Polaganje laminatov itd Jazbec Marko,s.p, Trojarjeva ul. 20, Kranj, 231-4811,041/438-028 nese
MONTAŽA ANTEN
MARKO LUKEŽ, s.p. Glavni trg 22, 4000 Kranj tel.: 04/20 24 404 mobitel: 031 293 886
Žaluzije, sereen senčila, harmonika vrata (PVC in lesena) izdelujemo in montiramo, na zalogi motorji za senčila. RONO SENČILA, Mavsarjeva c. 46, Not. gorice, 01/365-12-47,041/334-247 11672
MIŠO, s.p.
C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510
* MONTAŽA IN SERVIS SENČIL:
• ROLETE * ŽALUZIJE* LAMELNE ZAVESE
- MONTAŽA * TALNIH * STENSKIH in ' STROPNIH OBLOG
• suhomontaina prenova oken in vrat
- polaganje vseh vrst laminatov, itisonov in toplih podov „
■ brušenje in lakiranje vseh ^ vrst parketov I '-v—1'
• montaža in servis novega ■— oz. obstoječega pohištva
NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIH, SVETOVANJE, •ff 231-27-22, 031/729-003, Larix, Mata-jčeva ul. 1, Kranj 11942
Prevzamem ZIDARSKO DELO od temeljev do strehe, tudi fasade in zunanje ureditve, tlakovanje dvorišč, hitro in poceni. *ff 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o. Cegelnica 48 B, Naklo n9ei
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU: DETELJICA - prodamo 2 sobno STANOVANJE, 64m2, 8.nadstropje, lep razgled, cena 12,5 mio SIT. Inf. Tf 041/845-792 9988
Prodam GARSONJERO v starejši hiši v centru Tržiča, prenovljena, lepa, 3. nadstr., cca 22 m2, souporaba sanitarij. *ff 031/782-386 9990
BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 2. nadstr. nizkega bloka na Kovorski c, 39 m2, prodam. Cena 9,5 mio SIT. *ff 040/831-251
KRANJ - ČIRČE, prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo oktobra 2002, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__^_
Na še eno stanovanje in sicer v prvi etaži trisobno novanje 89,70 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - MLAKA - v novem poslovnos-tanovanjskem objektu je na voljo še enosobno stanovanje s kabinetom 64,60 m2, v pritličju. Stanovanje je vseljivo takoj in opremljeno z vsemi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši ostalo prosto samo še enosobno stanovanje 55,60 m2 v mansardi, prevzem možen takoj, UGODNO PRODAMO Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo garsonjero z ločeno kuhinjo 30 m2, pritličje nizkega bloka, kompletno opremljeno, vsi priključki, vseljivo novembra 2002 Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - CENTER, prodamo komplet opremljeno garsonjero 30,20 m2, mansarda, vseljivo konec novembra 2002 Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v staromeščanski hiši prodamo prenovljeno enosobno stanovanje, 39,58 m2, 1. nadstropje, brez balkona in CK, možnost prevzema takoj.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVO, prodamo enosobno stanovanje z obnovljeno kopalnico, 38,50 m2, visoko pritličje nizkega bloka, balkon, CK, takoj vseljivo. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 41,60 m2, 4. nadstropje/nizkega bloka, balkon, brez CK, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo vzdrževano dvosobno stanovanje, 60,70 m2, 2. nadstropje/nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo lepo ohranjeno, komplet opremljeno dvosobno stanovanje, 52 m2, brez balkona, CK- plin, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo mansardno dvosobno stanovanje 67,70 m2 ♦ soba 16 m2, 3. nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo zelo lepo, trisobno stanovanje, 73 m2, 2. nadstropje/mansarda, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo trosobno stanovanje, 61,85 m2, 4. nadstropje/nizek blok, balkon, brez CK, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVO prodamo zelo lepo nadstandardno trisobno stanovanje z balkonom, 72,20 m2 8. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I prodamo štirisobno stanovanje s kabinetom, 100,56 m2, 8. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360
D=3®G5§lnepremićnine
pi on uit / iKipininiciiiiiHim
Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300, 041/647-547
UGODNO! KRANJ - STRAŽIŠČE, v tazi adaptacije prodamo 1/4 stanovanjske hiše, trisobno stanovanje, 75 m2 stanovanjske površine, 20 m2 parkirnega prostora, možnost prevzema takoj, cena 14,5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GOLNIK - GORICE, v visokem pritličju, 3-stanovanjske hiše, prodamo komfortno štirisobno stanovanje, 130 m2, vsi priključki, dva velika balkona, lepo urejeno, pripadajoče zemljišče, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - Mesto, dvosobno, 73m2, v celoti prenovljena hiša. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958
ŠKOFJA LOKA - Mesto, dvosobno, 69 m2, mansardno. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA - Trata.dvosobno 61 m2, obnovljeno. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA - Mesto, trosobno 72 m2, četrta gradbena faza, etažno plinsko ogrevanje. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
KRANJ Planina 1 prodamo 2SS z 2 kabinetoma, 91 m2, vsi priključki, balkon zastekljen VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40; 04/513-82-41
KRANJ, PLANINA 3 prodamo 46,8 m2 1 SS VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40 ; 04/513-82-41
Škofja Loka FRANKOVO naselje prodamo opremljeno 2SS lastna kurjava, 5om2 zemlje VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40; 04/513-82-41
KRANJ PLANINA1, prodamo 2SS vsi priključki VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40; 04/513-82-41
Kranjska c. 4 Radovljica
POTROŠNIŠKI KREDITI
gsm: 040/633-903, tel.: 04/531 56-64
uradne ure: torek, sreda, četrtek, od 12.00 do 16.00
Za upokojence realizacija takoj!
KRANJ PANINA 3, prodamo 2SS 63m2, vsi priključki VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40; 04/513-82-41
ŽELEZNIKI oddamo dve stanovanji 100m2 in 110 m2 - opremljeni VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40; 04/513-82-41
PLANINA I - gars., 27,40 m2, I.nad., zast. balkon, prazna, prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
LESCE - gars , 28,42 m2, mans., opremljena, balkon, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ, mesto - gars, 28,30 m2, mans., opremljena, novejša, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172,236-49-21
PLANINA I - 1 sobno, 44,30 m2, II.nad , delno opremljeno, prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
LESCE - 1 sobno, 31,90 m2, mans , balkon, delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
VODOVODNI STOLP - 2 sobno, 52 m2, pritličje, obnovljeno in opremljeno v celoti, balkona ni, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 2 sobno, 56,80 m2, II.nad. niz. bloka, lepa lokacija, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I-2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ZLATO POLJE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mans., odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172
HAFNER
AVTOTRI. d.o.o., Rupa 38, 4000 KRANJ, Tel.: 04/20 19 380
AVTOSERVIS
PLANINA 3: prodamo 2,5 SS , 75 m2, ugodno. FRAST nepremičnine 041/ 734 198, 04/23 44 080
ŠORLIJEVO NASELJE: prodamo 3ss, 72 m2, z moderno kuhinjo. FRAST nepremičnine 041/ 626 581, 04/ 234 40 80
Škofja Loka: prodamo 2,5ss, 70 m2, cena 16,5 mio Frast nepremičnine 041/ 734 198, 04/234 4080
PLANINA 2: prodamo 3ss, 89 m2, cena 17,5 mio Frast nepremičnine 041/ 734 198, 04/234 4080
RADOVLJICA, prodamo 2 1/2 ss v Grad-nikovi, 61 m2, 4. nadstr. Ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
KAMNA GORICA, stanovanje 120 m2 v stan. hiši, zelo lepo, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
LESCE, enosobno stanovanje, opremljena kuhinja -nadstandardna, pritličje, balkon, terasa. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
ŠKOFJA LOKA, Groharjevo, prodamo takoj vseljivo garsonjero, 24,14 m2, obnovljena, vsi priključki, 4. nadstropje. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732
ŠKOFJA LOKA, center, prodamo lepo, obnovljeno mansardno 2-sobno stanovanje, 72,00 m2, CK etažna, vseljivo po dogovoru REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732
ŠKOFJA LOKA, oddamo opremljeno, 5-sobno stanovanje, 130 m2, v pritlični etaži stanovanjske hiše z vrtom, družini ali študentom; REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732
KRANJ, Planina , Ul. Janeza Puharja, garsonjera 28 m2, velik balkon, 7. nad., krasen razgled, vseljiva takoj! Cena ca 8,6 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890,
STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje večstanovanjske hiše, vseljivo takoj!Cena 8,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890,
KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 16 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, Zoisova ulica, 2 sobno, 55 m2,
1. nadstropje nizkega bloka, CK plin, v celoti adaptirano, vredno ogleda cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
Škofja Loka, Podlubnik, 3 sobno, 75 m2, XII nad., cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, mestno jedro - 2 SS 41,60 m2 v
2. nad. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 2 SS 62,50 m2 v 6.nad. in 2 SS 62,80 m2 v 2. nad., K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I -1 G 29,6 m2 v 3.nad. za 9,2 mio SIT, 1 G 30 m2 v pritličju za 9,0 mio SIT; 2 SS + K 65,3 m2 v 5.nad. za 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ. Huje-3SS(2 nad.) vel. 74,5 m2, vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 41,60 m2 v 4.nad., K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Tavčarjeva 22, 4000 Kranj, te/efon: 04 2365 360, 04 2380 430 nepremičnine. net//agentkranj
RAZMIŠLJATE O NAKUPU ALI PRODAJI NEPREMIČNINE
Iz našega širokega spektra ponudbe vam ponujamo tisto, kar iščete. Za kupce bogat spekter vseh vrst nepremičnin, za prodajalce, kupci vpisani v register. Provizija: pri prodaji in nakupu 2 %. Pri prodaji novih stanovanj PROVIZIJE NI!
NE RAZMIŠLJAJTE PREDOLGO, UJEMITE PRILOŽNOST ZDAJIU
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. - 17. ure
 4
nepremičnine, d.o.o.
Pod Plevno 42, Šk. loko, tel.: 51U4-20,041/42S-380
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad., 2 SS 68 m2 v 6.nad, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2, 1nad., prenovljeno stanovanje in 99 m2, samostojen vhod, tudi za poslovno dejavnost ali 2 sobno 61 m2 v 1. nadstropju po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS38,00m2v 1. nad., prodamo, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA PRODAMO: Tržič Bistrica 1 ss, 48 m2/l., klasično ogrevanje, 8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss+k, 41,40 m2/lll, delno obnovljeno, plin do vrat, 11,1 m\o SIT, KRANJ Center 2 ss, 55m2/PR, vsi priklj., ni balkona, 12,4 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas, 2 ss, 54,13 m2/IV, vsi priklj., 15 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68,30 m2, vsi priklj. nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333_10119
STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m27IX, vsi priklj., 12,88 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 90 m2/l, etažna CK olje, obnovljeno, 15,6 mio SI, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj., 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 10120
5HL
1 PRODAJA NEPREMIČNIN
MAKLER BLED d.0.0.
4260 bled, Ijubljattska cesta \ tel: 5767-600, 041/647-974
LESCE GARSONJERO, 28,4 m2/IV, vsi priključki, balkon, nadstrešek za avto, 8 mio SIT oz. po dogovoru, GOLNIK 2 ss, 56,10 m2/lll, vsi priključki, 11 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/v1ll, vsi priklj. lega S,V,J, 16 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 50 M2/IV, lastno parkirišče, 13,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 10543
KRANJ Planina I, garsonjero, 28,70 m2/VII, zaprt balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, 8,7 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss, 62,50 m2/VI, vsi priključki, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041 /333-222 11956
KRANJ prodam 4 sobno STANOVANJE in pri Drulovki prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. ■BT 041/647-257 11933
PLANINA I 2 sobno, 60,70 m2, II. nadstropje, nizek blok, vzdrževano, takoj vseljivo, prodamo. rt 041/469-760 12020
VŠk. Loki prodam 3 ss, 80 m2, III. nadstr., 2 balkona, vsi priključki. rt 041/225-489
KRANJ- nova Drulovka, prodam 3 sobno ADAPTIRANO STANOVANJE, 83 m2. rt
041/710-253. po 18. uri 12131
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo več dvosobnih stanovanj z balkonom 60 m2 v 3 in 8. nad., vsi priključki. LOKA nepremičnine, 50-60-300 12202
ŠKOFJA LOKA Groharjevo nas. prodamo 3. sobno mansardno stanovanje, 5. nads., 64 m2, cena ugodna. LOKA nepremičnine, 50-60-300 12203
* GS 5
★ i * ★ *
GS 5 STANICd.o.o.
Nepremičnine Kamna Gorica 65 4246 Kamna Gorica
Tel.: 031 /597-488
ŠKOFJA LOKA Novi svet prodamo manjše dvosobno 45 m2 v pritličju ali menjamo za enosobno na območju Škofje Loke. LOKA nepremičnine, 50-60-300 12204
ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 4 sobno mansardno stanovanje 105 m2, 3. nadstr., vsi priključki. LOKA nepremičnine,
50-60-300 12205
V Škofji Loki blizu centra, oddam 3 ss, opremljeno, 66 m2. rt 031/529-369 12210
Prodam STANOVANJE, 60 m2, na Planini I, cena po dogovoru rt 2330-047, 040/244-372 12221
TOVORNA VOZILA
Prodam TAM 130 kiper v odličnem stanju. rt 041/742-453 12130
VARSTVO
Iščem VARUŠKO za 1 leto in 2 leti in pol starega OTROKA, 2 x tedensko v popoldanskem času. rt 041/334-903 12017
VOZILA DELI
Prodam AVTOINSTALACIJO z GSM SIMENS S 35, M 35, C 35. rt 031/572-530 12044
Prodam MOTOR Tdi/109 KM, menjalnik in turbino za PEUGEOT BOXER. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, rt 275-93-93
12112
VLEČNE KLJUKE, PRIKOLICE, MONTAŽA in VPIS. Drole Boris s.p., Zg. Bitnje 312, Žabnica rt 041 /896-134 12122
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO registrirano do spetembra 2003. rt 513-28-15
12161
AVTOODPAD CITROEN rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, rt 50-50-
500 12175
AVTOPLAŠČI, malo rabljeni, od 13-16 col, 2.500 SIT. rt 031 /762-947 12235
VIKENDI
Prodam obnovljeno zidanico, brez vonograda v Beli Kranjini. rt 031/766-303
12101
Na mirnem sončnem kraju v bližini PODČETRTKA in ČATEŽA prodamo bivalni vikend v velikosti 7x5 z 1300 m2 zemlje, asfalt, elektrika, voda, garaža, VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40; 04/513-82-41
PŠEVO pod Joštom, posestvo cca. 8500 m2, z enostanovanjsko hišo na sončni in idilični lokaciji! Cena: DOGOVOR. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
VOZILO KUPIM
KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj. Uredim prepis in odvoz, rt 031/770-833 11006
NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL od I. 94 dalje. rt 01/4261-315, 041/614-013, Super finish.d.o.o., Tržaška 2, Ljubljana_iuo4
Kupim JUGO neregistriran, lahko slabši. rt 031/681-593 12085
Kupim 2 BIKCA simentalca, težka od 250-300 kg. rt 041 /923-878 12093
Kupim GOLF IV, I. 99, 3 vrata, z opremo po možnosti srebrne barve. rt 041/866-
287 12169
Kupim R CLIO, FIAT PUNTO, POLO ali podobno vozilo. Sem resen kupec. rt 041/725-225_12209
Kupim BMW R 80 ali 250-500 cm3. rt 25-51-590, po 20. uri 12272
^TpREMicn7\T^
tel.: 583-65-00, 041/703-806
VOZILA
PRODAM RENAULT 19, 1.4 RT, temno zelene barve, centralno zaklepanje, elekt.pomik stekel, nastavljiva volan in sedež, megleneke, zelo dobro ohranjen, reg. do 8.3. 2003. Cena 600.000 sit. Tel.: 031/302-320
FR&ST
d.0.0. Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-40-80, 041/734-198
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), rt 5134-148, 041/632-577 9005
ODKUP, PRODAJA IN PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ,d.o.o., Savska c. 34, rt 201-14-13
ODKUP-PRODAJA, PREPIS VOZIL-go-tovinsko plačilo. MEPAX,d.o.o., 2323-298, 041/773-772 nsoe
VOYAGER 3.3 SE AVTOMATIK.LET 97, MET TEMNO ZELEN, KLIMA, 7 SEDEŽEV, SERVISNA, KOT NOV, 2.290.000 SIT,AVTO LESCE D.O.O.JEL; 04-5319-118
MAREA 2.0 HLX,LET 99, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG. EL OPREMA, ALU, 1.860.000 SIT. AVTO LESCE D.O.O., TEL; 04-5319-118
NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001, MET SREBRNA, 46.000 KM, AVTOMATSKA KLIMA, EL OPREMA, ABS, KOT NOVA, 2.750.000 SIT AVTO LESCE D.O.O, TEL; 04-5319-118
XANTIA 2.0 HDI BREAK.LET 99, MET SREBRNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL; 04-5319-118
HONDA, CRX 1.6 ESI TARGA.LET 95. MET TEMNO ZELENA, 112.000 KM, ALU, OHRANJENA, 1 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL. 04-5319-118
LAGUNA 2.0,LET 95, BELA, ALU, EL OPREMA,AIR BAG, OHRANJENA, 1.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118_
SCENIC 1.6 16v Fairwayl.02, avtomatska klima.alu.srebrna, 2.500 km ASP Lesce 53
53 535
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.0.0
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo ludi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
MEGANE 1,6 1.96, m.črna 1.160.000 SIT ASP Lesce 53 53 535
U\GUNA GRANDTOUR 1.6 16v 1.01, m.modra, 7.800km, xenon,usnje, klima 3.540.000 sit ASP Lesce 53 53 535
POLO 1,4 1.98, rumena, 1.lastnik 1.295.000 SIT ASP Lesce 53 53 535
NISSAN TERANO 1.95, klima, metal rdeča 1.790.000 SIT ASP Lesce 53 53 535
MAZDA 626 1.8 1.2001, srebrna, vsa oprema, 3.150.000 SIT ASP Lesce 53 53 535
ESPACE 2.2 dCi , 1.2002, testno vozilo ASP Lesce 53 53 535
CLIO 1,2 LITE , že za 1.597.000 SIT novo vozilo ASP Lesce 53 53 535
GOLF 1,8 1.96, bela, 1.280.000 SIT ASP Lesce 53 53 535
TVVINGO pack ,1.99, rumen, dodatna oprema 1.100.000 SIT ASP Lesce 53 53 535
SCENIC 1.6 16v fairway 1.02, avt. klima, alu, radio CD, ABS, 6xair, zelo ugodno ASP Jesenice 58 33 330
LAGUNA1.6 16v 1.01, klima, usnje, radio. 3.300.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
GOLF 1.8 europa 1.94, alu ,m.črna, strešno okno, 890.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
ŠAFRANE 2,5 1.97, usnje, 1.lastnik, servisna 2.600.000 SIT ASP Jesenice 58 33 33
CLIO 1,5 dCi dynamique 80KM 1.02, 1,2 16v dynamique 1.02, CLIO 1,2 autentique 1.01 z garancijo ASP Jesenice 58 33 330
MEGANE COUPE 1,6 1.99 , 1.740.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
LAGUNA 1,8 RT break klima 1.97 in LAGUNA 2.0 RXE 1.95 ASP Jesenice 58 33 330
-ESCORT 1.6 I CLX,LET 93, MET MODER, 5V, SERVO, CZ, 540.000 SIT. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 1.6 16VCOUPE.LET 2001. SREBRN, 30.000 KM, SERVISNA, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001, MET MODRA, 33.000 KM, AVT KLIMA, ABS, RADIO, EL OPREMA, KOT NOVA, 2.750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118
FORD,GALAXY 2.3 LET 98, SREBRN, AVT KLIMA, 2X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 7 SEDEŽEV.ZELO OHRANJEN, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
VOLVO S40 1.9 TD.LET 99. SREBRN,KLIMA, 3X AIR BAG,LES,AR, EL OPREMA. 2,660.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
-OPEL, VECTRA 1.6 16V KARAVAN, LET 99, MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, LES, OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LAGUNA 1.8 RT, LET 94, MET SREBRNA, EL OPREMA, OHRANJENA, 1.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
-OPEL, ASTRA 2.0 DT KARAVAN,LET 99, 4X AIR BAG, KLIMA, ABS, EL OPREMA, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI 4 MOTION.LET 99. AVT KLIMA, SERVISNA. EL OPREMA. 3.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
A4.1.8 TURBO AVANT 180 KM,LET 98, MET MODER. 87.000 KM, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, LES, KOT NOV, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
r^jGflNTflR
WM Cl Br*tov Praproti 10, NAKLO ■Bk_J Tel,/fax: 04/2576052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽIICEV WMQNROEF
JEEP, CHEROKEE 4.0 LIMITED,LET 91, MET SIV, KLIMA, USNJE, ALU, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-_M8_
MEGANE 1.6 RT,LET 96, MET RDEČ, AIR BAG, SERVO, EL OPREMA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM ,SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O..TEL: 04-5319-118
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 12 V, 160 000 km, I. 90, servisna knjiga, vreden ogleda. rt 070/216-353 m/m:,
Prodam MERCEDES BENZ C 200 kompresor, I. 2000. TT 031/840-203 H877
OPEL VECTRA 1.8 GL, l.97m metalne barve 4V. rt 041/227-338 nota
Prodam GOLF DIESEL, I. 86, reg. 3/03, cena po dogovoru. rt 040/713-530 11992
Prodam KOMBI R MASTER 2.5 D, cena po dogovoru. rt 041/734-111 11993
Prodam POLO RACING 1.4, I. 96, bel, cena po dogovoru. rt 031 /886-880 12008
VW JETTA, I. 86, registriran, prevoženih 19400 km, rdeče barve, prodam za 70.000 SIT rt 041/566-302_12024
Prodam CITROEN XSARA 1.6 i, I. 99. tt 041/927-127 12077
RENAULT SCENIC 1.9 dTi 100 KM, I. 99, 83000 km, zlat, vsa oprema, klima, ABS, SK, ugodna cena. rt 041 /608-666 12086
RENAULT R 5 CAMPUS, 5 v, 1. lastnik, 70.000 km, SK, rdeča, kot nova, ugodno! rt 041/608-666 12087
FIAT PUNTO 55 S, I. 98, metalik svetlo zelen, 33000 km, nov, SK.5 V, CZ.ES cena 999.00 SIT. rt 041/608-666 12088
RENAULT SCENIC 1.6 e, 1.99, metalik moder, 60.000 km, klima, ABS, kot nova, cena 2.350.000 SIT. rt 041/608-666
12089
RENAULT R 5 FIVE, I. 12/95, 83000 km, SK, 1.1.kot nova, ugodno, rt 041/608-666
12090
RENAULT U\GUNA 1.9 dTi break, I. 99, srebrna, 113.000 km, SK, avto.klima, usnje, vsa možna oprema, kot nova, nikoli poško-davana, ugodno, n 041/608-666 12091
Prodam FIAT PUNTO 1.1 55 S, I. 99, 35000 km, reg. do 7/03. rt 041/515-859
12092
ALFA 156 1,9 JTD SW, LETNIK 2002, M. MODRA, 9.500 km, VSA OPREMA, CENA: 4.990.000,00 KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,4 RXE 5V, 38.000km, METALIK RDEČ, KLIMA,ABS, 4XAIR BAG, RADIO, DCZ,... CENA; 2.080.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
FIAT PUNTO 1.2 ACTIVE, LETNIK 2002, M. SREBRN, 5V, KLIMA, CZ, ES,.. CENA: 1.830.000,00. KREDIT DO 5 LET.AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
(m m *» mm m. *mi ■ C «*i»i%» m.	
	trama Jereb
	GodeSč83,
	4220 Štetja Loka
	Tel.: 04 513 75 90
	GSM: 041 860 938
	vww.trkJanepremiCrtne-tj.si
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.290.000^0 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL: 04/20 19 308
FIAT DOBLO 1,9 JTD, LETNIK 2002, 9.000KM, SREBRNE BARVE, KLIMA, DVIŽNA ZADNJA VRATA, 2XDRSNA VRATA, POT. RAČUNALNIK, DCZ, ES. CENA: 2.990.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE! AVTO MLAKAR PODBORŠEK. LJUBLJANSKA C.30, KRANJ. TEL.: 04/20 19 308
Prodam R 5 FIVE, I. 95, srebrne barve. 87.000 km. rt 041 /217-357 12102
Prodam HYUNDAI PONY I. 90, ugodno. Vreden ogleda, rt 040/607-111 12104
PEUGEOT 206 CC 2.0 16 V 136 KM. I. april 2002, 3600 km, avtomatska klima naprava, črne barve, črno rdeče usnje, mreža proti vetru, vsa dodatna oprema, nikoli poškodovan, cena 3.500.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, rt 275-93-
00 12106
PEUGEOT 607 EBENE 2.2 HDI PACK I. 02, vsa oprema razen usnja in navigacije. AVTROHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, rt 041/620-009 12107
RENAULT MEGANE 1.6 E ALIZE I. 97, centralno daljinsko zaklepanje, klima, temna stekla, lepo ohranjen. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, rt 275-93-93 12108
PEUGEOT 607 2.2 HD1136 KM, NOV srebrne barve, pack oprema, alu platišča 17 col, cena zelo ugodna. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-00 12109
PEUGEOT 406 MISTRAL 2.0 HDI nov. srebrne barve, cena 4.015.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-00
12110
PEUGEOT PARTNER MISTRAL 2.0 HDI NOV, srebrne barve, elektro paket, 2 x AB, klima, cena 3.050.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-00 12111
Prodam FORD MONDEO, GHIA, I. 93, vsa oprema, klima, reg. do marca 2003, po dogovoru, rt 041/350-348, 041/731-843
12140
Prodam VW POLO 1 0,1. 99. rt 041 /665-
061 12160
ŠKODA FORMAN GLX, 1.94, rdeča, nekarambolirana, tehnično brezhibna, neregistrirana, rt 041 /789-883 12183
GOLF IV 1.9 TDi HIGHLINE, 110 KS, 1.99, vsa oprema, rt 041/398-574 12186
R4 I. 91, bele barve, tehnično brezhiben, neregistriran, prodam, rt 041/789-883
12187
OPEL VECTRA C 1.8 16 V COMFORT, limuzina, I. 2002, klima, ABS, 6x AB, elek. paket, demonstracijsko vozilo v garanciji, ugodna cena. Avtotehna VIS&Pišek, rt 502-4000 12197
NISSAN PRIMERA 1.8 16 V ACENTA WAGON 1.2002, avtomatska klima, ABS, 6 x AB, elek. paket, potovalni računalnik, kamera za vzratno vožnjo, demonstracijsko vozilo v garanciji, zelo ugodna cena. AVTOSAL-NO NISSAN-PIŠEK.d.o.o., 1T 502-4000
MITSUBISHI LANCER, I. 91, klima, 139000 km, reg. celo leto, nekaramboliran, zelo lepo ohranjen, prodam rt 041/761-760,040/216-174 12199
OPEL VECTRO I. 91, reg. 11/2002, prodam, v račun vzamem cenejše vozilo, rt 040/328-740 12200
OPEL CORSA 1.4, 16 V sport, 3 vrata, 64000 km, junij 97, dodatna oprema, rt 031/668-463 _ 12211
NISSAN SUNNY SLX 1988, tehnično pregledan, ugodno prodam, rt 040/555-584
12218
PEUGEOT 406 1.8,1. 98, 99000 km, srebrne barve, klima, dodatna oprema, SK, nikoli karamboliran, opravljen veliki servis, cena 1.890.000 SIT. rt 5863-883, 040/322-589 12226
Prodam R 21,1. 87, srebrne barve, neregistriran, vozen, tudi po delih, rt 235-88-30
12230
Prodam PASSAT VARIANT, 1.95, 1. lastnik, avto garažiran, cena po dogovoru, rt 041/366-724 12239
Prodam FIAT UNO IE, 1.92, 1.1., elektro paket in vespo PIAGGIO 1.93. rt 041/364-
504 12242
Prodam ŠKODO FELICIO GLX, 1.95. rt 040/868-209 12^4?
Prodam FORD ORION, 1.91, reg. 07/03 in DAEVVOO RACER 1.94, reg. do 06/03. rt 041/818-963, 040/82-73-62_12258
Prodam UNO FIRE. rt 25-51-590, po 20.
ZAPOSLIM
Iščemo dekle za pomoč v strežbi, rt 031/325-442, Okrečevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 11548
Iščemo MESARJA-PRODAJALCA. rt 51-51-100, Štajnbirt, Mesarija,d.o.o., Kidričeva 22/a, Šk. Loka tis«
S področja Kranja in okolice vabimo k sodelovanju sposobne ZASTOPNIKE za terensko prodajo. Nudimo možnost zaposlitve za nedoločen čas. rt 041/246-519
11594
Pošteno plačilo, redno zaposlitev in dobre delovne pogoje nudimo PRODAJALCEM po domovih, rt 041/513-664, 041/617-132 Jancomm.d.o.o., Retnje 54, Križe 11781
Za prodajo po domovih usposobimo tudi vas, ki mislite da tega. ne znate. Vam pa, ki znate, a niste zadovoljni z nadrejenimi, ponujamo 100% iskrenost in spoštovanje, rt 031/246-359, Jancomm.d.o.o., Retnje 54, Križe 11782
Samostojni KUHAR-ica dobi redno zaposlitev. Gostilna pri Bizjaku, Zg. Bela 20, Preddvor, rt 2555-600 11826
Zaposlimo DELAVCA za delo v skladišču z železnino pri Medvodah. Starost do 30 let, zaželjen izpit za viličarja, rt 01/361-76-46, G. Ogrinc, d.0.0., Sp. Senica 18, Medvode
11880
Zaposlimo KV ali priučenega SLIKO-PLESKARJA in ZIDARJA z 10-letnimi delovnimi izkušnjami, rt 041/624-523, Grad. in posredovanje, Orehovlje 2 a. Kranj 11883
Delavca KOVINARSKE SMERI za delo na stružnih avtomatih, zaposlim. Brenkuš Matjaž,s.p.Zasavska c. 31 B, Kranj, 041/719-
097 11884
Pizzerija Orli pogodbeno zaposli simpatično dekle z izkušnjami za delo v strežbi. V 041/682-159, Orli d.0.0., Tenetiše 80, Golnik 11923
PRODAJALKO
zaposli market Golica & TUŠ Jesenice, z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami.
Pisne ponudbe pošljite na: POLITEX, d.0.0., C. borcev 1, 1235 Radomlje
Gostinski lokal v Kranju takoj zaposli prijetno dekle za strežbo pijače, rt 041/787-059, MBM d.0.0., Prešernova 16, Kranj
11934
K sodelovanju vabimo več operaterjev za delo v telefonskem studiu. Delo je honorarno z možnostjo redne zaposlitve. Učila International, C.Kokrškega odreda 18, 4294 Križe, rt 598-00-00 11937
AVTODVIGALISTA za upravljanje avtodvi-gala 20 t in 50 t s prakso zaposlimo. Avto-prevozništvo Marko Mušič Loka, Testenova 47, 1234 Mengeš, 041/757-610 11954
ŠOFERJA C in E kategorije z znanjem upravljanja HIAB dvigal in vožnje prikolice-labu-dice zaposlim. Avtoprevozništvo Marko Mušič Loka, Testenova 47, 1234 Mengeš, 041/757-610 11953
Zaposlimo NATAKARJA z izkušnjami za strežbo v restavraciji, rt 041 /52-42-52, Vila Bella.d.oo., Sr. Bela 41 A, Preddvor 12000
Zaposlimo
mesarja sekača
in za pripravo mesa, delavca za priučitev in delavca za čiščenje.
Kalan Franc s.p. Tel.: 2311-520
Zaposlimo prijazno študentko za delo v strežbi. rt 041/773-107, Kozjek Gorazd,s.p.. Dvor 2, Zg. Besnica 12004
Zaposlimo KV KUHARJA na Bledu, rt 5743-033, Maruša Boben,s.p., Ljubljanska c. 4, Bled 12005
Zaposlim KUHARJA-ico v restavraciji Mona Lisa, nedelje prazniki prosto, dobro plačilo. TT 031/33-99-48, C. Jaka Platiše 17, Kranj
12012
Zaposlimo SAMOSTOJNO PRODAJALKO-ca za prodajo kaset in CD plošč, na Bledu. Pisne ponudbe na naslov: JETI SPORT, Ljubljanska 4, 4260 Bled._12013
Iščem dekle za delo v strežbi, rt 041 /759-183, Benz,d.0.0., Naklo 12074
Zaposlimo NOČNEGA RECEPTORJA', lahko mlajšega upokojenca, pasivno znanje 1. svetovnega jezika. Pisne ponudbe: Hotel Kanu,d.o.o., Valburga 7, Smlednik 1216
OBLIKOVALCA KOVIN (orodjar) ali strojnega tehnika, mlajšega, takoj zaposlimo. Bližnja okolica Škofje Loke. rt 51-34-120, Ravnihar Bojan,s.p., Kidričeva c. 9, Šk. Loka 12078
NEPREMIČNINE REAl ESTATE
SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljublj/i««
Na/orjiva ulic* \/, Kranj
Til.: 04/28I-10O0 f«.: 04/207 64V7
DVOSOBNA STANOVANJA
PLANINA; 57 m2, dvosobno, nadstropje 2/4. PS00786JN_
PLANINA; 55 m2.2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev. PS00834JN
PLANINA II; 82 m2,2,5 sobno, nadstropje 2/7, dva balkona. PS00842MA
KRANJ; 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje, CK na olje. PS00882JN
VODOVODNI STOLP: 55 m2. dvosobno, nadstropje 4/4, CK. PS00839JN
TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, obnovljeno, delno opremljeno, nadstropje 1 /4. PS00820MA
TRI IN VEC SOBNA STANOVANJA
VODOVODNI STOLP: 63 m2, trisobno, potrebno obnove, nadstropje 4/4, plin do vrat. PS00792MA
VODOVODNI STOLP: 74 m2, trisobno, nadstropje 3/4, adaptirano, CK-plin. PS00782JN
KRANJ - Labore; 155 m2, petsobno v dveh etažah, 1n*m, terasa, CK, parketi. PS00883MA
NAKLO; 67,25 m2, obnovljeno, trisobno + bivalna kuhinja, p/1, CK, primemo za invalide, možna menjava za manjše stanovanje. PS00715MA
KRANJ; 600 m2, luksuzna, postovno-stanovanjska, dvojna garaža, klet in pritličje primerna za posl. dejavnost, parcela 515 m2. PH00844MA
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2. PH00746JN
GOLNIK; 465 m2, tri stanovanja v hiši, parcela 800 m2, možen dokup poslovnih prostorov za turistično - gostinsko dejavnost. PH00851MA
LJUBNO; 130 m2, starejša, delno adaptirana, enodružinska, na parceti 540 m2, nova streha in CK, sončna lega, lep razgled. PH00859JN
ZG. BELA; 160 m2. enodružinska, na parceli 800 m2, ob zelenem pasu. PH00857JN
BAŠEU; 180 m2, 26 let, visokoprittična, vikend lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2. PH00873MA
HOTEMAŽE; 300 m2, novejša, enodružinska, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele. PH00856JN
BLED - Koritno; 326 m2, dvostanovanjska, čudovito urejena zunanjost in notranjost, razgled, 877 m2 parcele. PH00872MA
POČITNIŠKI OBJEKTI
KRVAVEC - Ambrož; 93 m2, zidan vikend z garažo, sončna parcela 713 m2, končna, mirna lega. PV00858MA
ZAZIDLJIVE PARCELE
ŠENČUR - ind. cona; 1900 m2, parcela, namenjena za posl. objekt tlorisa 16 x 40m, gr. dovoljenje, možna takojšnja gradnja. PZ00881MA
LJUBNO - Praproše; 2984 m2. stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. PZ00674JN
Iščemo OBDELOVALCA KOVIN (strugar oz. rezkalec), redna zaposlitev, dvoizmensko delo. rt 512-80-70, Kovinex, d.o.o. Puštal
8 12095
Gradbenega DELAVCA zaposlimo. Taber,d.o.o.,Britof 152, Kranj, 040/633-
702 12098
Iščem STAREJŠO UPOKOJENKO za pospravljanje stanovanja 1 x tedensko, rt 202-44-58 ali Krožna ul. 1 /a, Zlato polje
12099
Iščemo LIČARJA in VEČ DELAVCEV za delo v laminaciji letalskih delov. Pogoj: tehnična izobrazba. Informacije Albatross fly, izdelava in servisiranje letal, Vrbnje 35, Radovljica, rt 530-52-00 12113
Iščemo simpatično dekle za delo v strežbi. rt 041/622-526, Jur.d.o.o, Dacarjeva ul. 12, Lesce 12115
Gostilna pri Danilu zaposli KUHARJA pripravnika, KUHARJA z 2 letnimi izkušnjami in pomočnika v kuhinji, rt 515-34-44, Čarman Vesna,s.p., Reteče 48, Šk. Loka 12124
Zaposlimo MIZARJE IN DELAVCE za priučitev. rt 25-29-080, Lipar Vladimir.s.p., Rožna ul. 39, Šenčur 12133
V Gostilni Prajerca v Šk. Loki zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO, lahko tudi pripravnika, rt 041/735-909, Fon d.0.0., Breg ob Savi 64, Mavčiče 12172
Zaposlimo DELAVCA za montažo oken iz Kranja. Zažeijeno znanje manjših zaključnih del z mavčnimi ploščami in vozniški izpit B kategorije. Starost 20-40 let. rt 041/653-203, LA.d.o.o., Ljubljanska c. 34 a, Kranj
12177
Iščemo mlajšo UPOKOJENKO za pomoč in oskrbo starejše gospe. Možnost bivanja oz. plačilo po dogovoru. Jesenice rt 041/873-739, Mija ali 040/389-065, Magda 12184
Redno zaposlimo AGENTE s fiksno plačo in terenskim dodatkom, rt 041/669-785, SK.D.O.O., Stegne 3, Ljubljana 12212
Zaposlimo TRGOVKO z vsaj 3 letnimi delovnimi izkušnjami. Pismene prošnje z dokazilom o izobrazbi in delovnih izkušnjah nam pošljite do vključno 21. septembra na naš naslov: R-Neža,d.o.o., trgovina Neža. Gregorčičeva 8, 4000 KRANJ 12217
Takoj zaposlim AVTOKLEPARJA rt 041/614-048, Avtokleparstvo Ahčin Ludvik, Voklo 75/a, Šenčur 12220
Zaposlimo KROVCA ali TESARJA, z možnostjo priučitve. rt 224-33-00, KK OBLAK d.0.0., Predoslje 125, Kranj 12243
Zaposlim KV ali PKV AVTOKLEPARJA ali AVTOMEHANIKA. redno ali honorarno, rt 041/331-396, Krničar Milan s.p.. Dvorje 93, Cerklje 12244
MERCATORJEVA franšizna prodajalna MAK, Škofjeloška 20, Kranj zaposli SODELAVCE za delo v računovodstvu, PRODAJALCE, ŽIVILSKEGA TEHNIKA in PRIPRAVNICO. Pisne ponudbe na zgodnji
naslOV. 12252
•••••••
KRIŽANKA / info@g-glas.si
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Čas dopustov je za večino že mimo, v mesecih, ki prihajajo, pa se bo dalo še marsikaj postoriti pri gradnji in obnovi.
Tokrat bomo predstavili obloge iz masivnega lesa. Pri opremljanju doma imajo že stoletja vodilno vlogo, pa tudi danes nas razvajajo s svojo lepoto. V trgovini LES 3 je njihova izbira zelo raznovrstna. Najbolj znana masivna obloga so parketi.
Lamelni parketi so ena izmed cenejših masivnih oblog, kljub temu pa ustvarijo s svojo barvo in izgledom plemenit občutek. So debeline 8mm in v ploščah. Vzorec sestave lamel je ponavadi karirast, zelo zanimive pa so tudi druge vrste vezav - angleški vez, staronem-ški vez ... Vse bolj se poleg hrasta, jesena in bukve uveljavljajo tudi druge drevesne vrste npr: javor, akacija, češnja, hruška, oreh...
Če želimo občudovati les v vsej njegovi lepoti, potem so klasični parketi nedvomno prava izbira. Različne dolžine in širine desk lahko poudarjajo strukturo lesa (večje deske) ali pa barvo. Poleg parke-
ta extra in standard kvalitete se vse bolj uveljavlja tudi rustik kvaliteta, ki je še ne dolgo veljala za manjvredno - poznavalci in ljubitelji lesa pa v teh deščicah odkrivajo neponovljive vzorce in barve, ki jih ustvarja narava.
LAM parketi z debelino 10mm in izgledom klasičnega parketa, vendar pa cenovno ugodnejši od njega, so si že utrdili svoje mesto med parketi.
Vse bolj pa se uveljavlja tudi gotovi parket, ki je v ploščah in že končno lakiran. Njegovo polaganje je enostavno, hitro, brez smrdečih lakov. Na voljo je v raznih lesovih in kvalitetah. Lahko se polaga kot plavajoči pod ali pa se pritrdi na podlago.
Seveda pa je poleg kvalitetnega materiala pri parketu zelo pomembno tudi polaganje. Paziti je potrebno na vlago lesa, podlage, temperaturo, vlago zraka, ter na ostale dejavnike, ki lahko vplivajo na izgled izdelka.
Nudimo Vam tudi laminate, tople pode, letve, stenske obloge, okrasne kamne in opeke, preproge, tekače in pripadajoče materiale.
Poleg tega Vam bomo v trgovini LES 3 ponudili tudi nasvet, saj več glav več ve!
Nagrade:
1. nagrada:
nakup v vrednosti 10.000 sit
2. nagrada:
nakup v vrednosti 7.000 sit
3. nagrada:
nakup v vrednosti 5.000 sit
Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede 25. septembra 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v ma-looglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE BUTIK GALA IN CVETLIČARNA SPAANS
1. nagrada:
ŠTEFKA STRLE, Zg. Bela 38b, 4205 Preddvor
2. nagrada:
JOŽE JERAM, Gradnikova 11, 4000 Kranj
3. nagrada:
ANTONIJA SEVER, Blejska Dobrava 143, 4273 BI. Dobrava
Tri nagrade tudi tokrat poklanja Gorenjski glas:
METKA BIZJAK,
Loka 17, 4290 Tržič;
MARICA KRAMAR,
Britof 267, 4000 Kranj;
NADA KRŽIŠNIK,
Šutna 3, 4209 Žabnica.
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem ZIDARSKA DELA. Delam hitro, kvalitetno in po zmerni ceni. g 041 /589-597 _m7i_
Iščem popoldansko delo, prodaja odpade. g 041/774-293_12007
Iščem redno ali honorarno delo voznika B kategorije. Imam tehnično izobrazbo. g 2310-016 12028
Iščem delo duo ali trio igra na ohceti, oblet-nicah, ugodno, g 533-10-15 12033
Zaposlitev išče HARMONIKAR- duo ali trio Bonsaj, igranje na ohcetih in zabavah, g 2521-498,031/595-163 12070
STORITVE Z AVTODVIGALI 20 T IN 45 T, STORITVE Z VILIČARJEM 12,5 T
Tel.: 01/7230-400, fax: 01/7230-405,
e-mail: music.menges@siol.net
Loka, Testenova 47,1234 Mengeš
Ekonomski tehnik išče delo v administraciji, računovodstvu, prodajlani ali drugo. g 031/812-309_12153
Iščem delo - igranje na zabavah, porokah... g 25-22-152 ali 031/582-457
12236
Iščem DELO kot maserka klasične masaže. g 251-15-39 12238
ŽIVALI
PIŠČANCE BELE. KILOGRAMSKE za nadaljno rejo in RJAVE MLADE KOKOŠI prodajamo. Vsak delovnik od 8-17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin Moste 99 pri Komendi, "B 01/83-43-586 11379
Prodam BIKCA črnobelega in TELIČKO si-mentalko, staro 10 dni. "B 2311-766 11994
BIKCA čb starega 14 dni, prodam. B 041/873-887 11998
Prodam 2 tedna staro TELIČKO simentalko in hrastove plohe suhe. B 2571-548 11999
Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni, od krave A kontrole. "B 2501-375 12016
Prodam pritlikave ZAJČKE-brezovčke, stare 2 meseca. "B 031 /437-456 12022
UMA
V Kranju, Delavski dom nad kinom Storžič tel.: 04/251 50 00 tel.: 04/202 40 25
( vcc kot plesna šola ) GSM:041/61 1000
VPISUJEMO ZAČETNIKE IN DOBRE PLESALCE
tečaji za predšolske otroke in osnovnošolce
družabni ples za mladino in odrasle maturantski tečaji in plesi hip - hop, jazz balet in aerobika
- športni ples
- individualno poučevanje
- plesni nastopi
- valete za osme razrede
- mažoretke za dekleta
NOVO!
afriški plesi - tečaji swing, latino in standardni plesi
Prodam več 10 dni starih črnc-belih teličkov. Podbrezje 158. 533-0176 12030
Prodam KRAVO čb in TELETA. "B 041/847-944, po 13. uri , 12031
Prodam čb BIKCA, starega 10 dni. Debeljak, Podbrezje 107, Naklo 12036
KOZICO, staro 4 mesece, primerno za rejo, prodam. g 5744-413, 041/762-494
12039
Prodam KRAVO s prvim teletom (telička), starim 2 meseca simentalca. B 531-42-24
12040
Prodam KOZLA srnaste pasme. "B 041/782-836 12042
Prodam TELIČKO staro 14 dni belgijske plave pasme. "B 5181-086 12048
Prodam 10 dni starega BIKCA čb in TELICO. g 5721-259_12053
Prodam JAGNETA. g 256-0237 12076
Prodam 90 in 50 kg težke PRAŠIČE. Bohinc, Zg. Brnik 57a, « 25-21 -238 12128
Prodam mlado KRAVO simentalko po tretjem teletu. "B 2503-710 12129
RACE 10 tedenske prodam in CVERGLE (fenix). S 2331-787, zvečer 12139
Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 mesecev. B 5725-536 12141
Prodam več KOZ, KOZLA in OSLICO. "B 2551-393 12148
8 mesecev brejo TELICO simentalko in TELIČKO staro 10 mesecev, prodam. g
514-11-14 12149
Prodam čb BIKCE. Urbane, Gorice 24
12154
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni in kletko za kokoši nesnice. g 25-31-514
12157
Prodam 2 TELIČKI simentalki, stari 7 in 10 dni. Tenetiše 29, B 25-61-326 12158
Podarim HIŠNE ZAJČKE za otroke. Zg. Gorje 20 a; 5725-865_12186
Prodam PLEMENSKA OVNA. B 041/945-382 »2187
Prodam 10 dni staro TELIČKO belgijski plavi, mesnate pasme. B 25-22-569 12176
Prodam KONJA, g 041/710-970 12178
Prodam čb BIKCA, star 8 dni. B 25-11-
813 12179
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. g 512-14-09 12189
Prodam JAGNJETA JS pasme, g 041/378-901, zvečer 12191
Prodam BIKCA frizijca, 10 dni starega. B 031/304-138 12192
Prodam teden dni starega BIKCA črnobelega. g 2551-705 12195
Prodam ZAJCE za zakol, g 2021-257
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. g 2531-806 12210
Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 10 dni. g 2311-810 12219
Prodam TELICO simentalko za nadaljno rejo, stara 15 mesecev, g 518-11-39 12224
Prodam TELIČKA čb, star 10 dni. Sr.Vas 114, Šenčur 12232
PRAŠIČE različno težke, prodam ali pripeljem na dom. g 041/724-144 12233
Prodam 2 TELICI 250 kg in 450 kg, breji, g 596-12-83 12269
Male ODOJKE od 35 kg naprej, prodamo za zakol ali nadaljno rejo. Škofjeloška c. 92, Kranj - Stražišče 12277
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, teleta, krave, ovce, jagnjeta. g 041/650-
975 11099
Kupim BIKCA simentalca od 150-300 kg. g 533-0011 12057
Kupim BIKCA simentalca, težkega 200 kg. g 031/571-522 12059
Kupim 10 dnis tarega BIKCA simentalca. g 512-65-40 12073
Kupim BIKCE simentalce, težke 300-400 kg. B 5330-119 12082
Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme, starega do 10 dni. g 51-23-248 ali 041/850-667 12132
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. g 512-24-90 ali 041 /859-641 12162
Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. g 041/841-632 12181
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. g 259-12-59 12194
nr
Gomo mm
najbolj športna frekvenca
ZAHVALA
V 44. letu nas je napričakovano zapustil naš dragi sin, brat, stric, svak in nečak
IVAN KRUMPESTAR
iz Zaloga
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše, izrečeno sožalje ter množično spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvala tudi gospodu Gradišku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Petriču iz Zaloga za lepe poslovilne besede, pevcem in pogrebniku gospodu Jeriču.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Zalog, 28. avgusta 2002
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
FRANCA BOGATAJA
se zahvaljujemo za pozornost, izrečena sožalja in za vse, kar ste darovali, še posebej sosedom, gospodu župniku in gospodu dr. Branku Koširju, ki mu je v zadnjih letih nudil zdravniško pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Železniki, 4. septembra 2002
J£sž_
VERONIKI V SPOMIN
V sredo, 11. septembra 2002, so minila štiri leta, odkar nas je nepričakovano zapustila draga žena, mami, hčerka, sestra, teta in snaha
VERONIKA KAMENSEK
predmetna učiteljica glasbene vzgoje v Železnikih
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se jo spominjate ter prižigate sveče in postojite ob njenem preranem grobu.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
LIDIJE BIDOVEC
rojene Ogrinc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, sodelavcem iz podjetij Elbi, Elektroinstalacije Bidovec, Rendez-Vous in Carniola, upravi in sodelavcem družbe I BI Kranj, njenim planinskim in teniškim prijateljem. Društvu upokojencev Kranj in Društvu medicinskih sester in tehnikov za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Vadnjal Gruden za zdravljenje v času njene bolezni, negovalkama Mariji in Mileni za nego v zadnjih mesecih njenega življenja, ženskemu pevskemu zboru Lipa Kranj za zapete žalostinke in dr. Zdravku Kaltenekarju za ganljive besede ob njenem grobu. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, prisrčna hvala.
Hči Meta ter sinova Mare in Janez z družinami, vnukinji Katja in Urša, vnuka Luka in Jaka Kranj, 13. septembra 2002
OSMRTNICA
Za vedno nas je zapustil mož, oče in stari oče
VILI LANG st.
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 13. septembra 2002, ob 16.30 uri na pokopališču
v Križah pri Tržiču.
Žena Nuša, sin Vili z družino in hčerka Andreja
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE JESENOVEC
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sodelavcem, sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izrečene besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo patronažni službi ZD Škofja Loka, posebej sestri Martini za potrpežljivo dolgoletno nego in osebju oddelka 600 v bolnišnici na Golniku za nego v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvaljujemo se gospodu škofu monsignoru Andreju Glavanu in ostalim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Stane, Tine, Janez, France in hčerka Majda z družinami
OSMRTNICA
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
IVAN RUPNIK
Bičkov ata
Od njega se bomo poslovili danes. 13. septembra, ob 17. uri na pokopališču Dobračevo v Žireh.
Od četrtka do pogreba je žara v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: žena Viktorija, sin Vojko in hči Karla z družinama Žiri, 12. septembra 2002
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
Slovo Britofa in Pavlina
Maribor Pivovarna Laško je v osmini finala slovenskega pokala težje, kot je bilo pričakovati, premagala Britof. Na tekmi se je od igranja nogometa poslovil Brane Pavlin.
Britof - Sredina tekma osmine finala slovenskega pokala med domačimi nogometaši Britofa in državnim prvakom Mariborom Pivovarno Laško je na nogometno igrišče privabila okoli 700 gledalcev, ki jih njihovi ljubljenci niso razočarali. Prej nasprotno; razočaranje so pripravili Mariborčani, ki so lahko zadovoljni, da so Gorenjsko zapustili s celo kožo. Prvoligaš, aktualni državni prvak se je moral v tekmi z amaterskim tretjeligaškim klubom za napredovanje v četrtino^finala pokala pošteno potruditi, čeprav končni rezultat 0:2 (0:1, Čorovič 22' in 81') tega niti ne izdaja.
Zgovoren pa je že komentar gostujočega trenerja Matjaža Keka. ki je ta teden na trenerskem stolu nasledil sedaj le še svetovalca in seveda v prvi vrsti selektorja Bojana Prašnikarja: "Nogometašem Britofa moram samo čestitati za prikazano igro. Povzročili so nam veliko težav, saj so vso tekmo dobro igrali. Kmalu bi se uresničilo reklo, da kdor ga ne da, ga dobi. V prvem polčasu smo namreč zastreljali kar nekaj lepih priložnosti, v drugem polčasu pa bi se kmalu zgodilo, da bi ga prejeli. A to je pokalna tekma, pomembno je le, da smo napredovali v naslednji krog. Se enkrat čestitam domačim nogometašem za požrtvovalno in fer igro."
Domači trener Boris Gros je povedal, da so nasprotnikovo igro pred tekmo dodobra analizirali: "Pričakovali smo težko tekmo, saj igro Maribora dobro poznam. Zaprli smo jim dohode do gola po bokih, za nameček pa smo si pripravili dve lepi priložnosti, ki pa ju žal fantje niso izkoristili. Odigrali smo odlično, treba pa se je za-
Boris Gros bo mesec dni službeno odsoten.
vedati, da je kakovostna razlika med moštvoma velika. Maribor je vendarle šestkratni državni prvak, zato smo veseli, da smo se jim tako upirali. Zaradi službenih obveznosti sedaj ekipo za nekaj časa
daljeval, domači igralci so si pripravili še nekaj priložnosti, napadalna igra pa se jim je v 81. minuti nazadnje maščevala. Znova sta bila akterja Filekovič, ki je prodrl po levi strani in podal pred gol, in Čorovič, ki je z glavo žogo preusmeril v britofški gol. Do konca tekme je imel Čorovič še eno izredno priložnost, a ga je domači vratar nazadnje osmešil.
Kljub porazu domači navijači niso bili razočarani. Svoje igralce so nagradili z aplavzom. Matjaž Kobal. Sandi Murič (Žiga Berra), Henrik Martinovič, Ilir Silo, San-
Svoje je k dobremu obisku dodalo tudi slovo legende gorenjskega nogometa 37-letnega Braneta Pavlina, ki je v Britofu pred 30 leti začel nogometno pot in jo tu tudi končal. Vmes se je ustavil v kranjskem Triglavu in Živila Na-klu. "Po zmagi s Triglavom sem si želel, da bi dobili Olimpijo ali Maribor, zato sem vesel, da sem se poslovil prav na srečanju z državnimi prvaki. Vesel sem še toliko bolj, ker se je na tekmi zbralo toliko gledalcev. Svojim soigralcem želim, da bi še kdaj igrali na tako kakovostnem nivoju. Sama
Razpoloženi "Mariborčan" Nemanja Corovič v primežu domačih brani; cev Braneta Pavlina (10), Henrika Martinoviča (4) in Sandija Muriča (3).
Pozdrav bučnim navijačem
zapuščam, in ko se vrnem, upam, da bomo nadaljevali z dobrim delom. Naša realnost v tretji ligi je 5., 6. mesto, za kaj več bi potrebovali vsaj tri okrepitve."
Prvi polčas je na britofškem igrišču, ki je bilo za pokalno srečanje dobro pripravljeno, prevladoval Maribor. Že v prvih dvajsetih minutah si je pripravil tri ugodne priložnosti, v 22. minuti pa je nato prvič eksplodirala v sredo zelo aktivna in učinkovita napadalna naveza Suad Filekovič in Nemanja Corovič. Prvi je lepo prodrl po levem boku in podal v kazenski prostor, kjer je Corovič s strelom z glavo prvič premagal domačega vratarja Matjaža Ko-bala. V 38. minuti bi Britofljani kmalu presenetili gostujočega vratarja Tomaža Murka, ki do tedaj ni imel posebnega dela. Tomaž Arnež je s približno 30 metrov sprožil močan volej proti Murkovim vratom, žoga je poletela pod prečko, nekoliko presenečeni mariborski vratar pa jo je v zadnjem trenutku odbil preko gola. Kmalu zatem seje Miha Pi-tamic (Maribor) sam znašel pred Kobalom, a je bil domači vratar hitrejši.
Drugi polčas je Britof pritiskal na mariborska vrata od prve minute naprej. Gostje so sicer v 52. minuti preko naveze Filekovič -
CESTNO PODJETJE KRANJ , družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d.
KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL.: (04) 280 60 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.si
Cestno podjetje Kranj, d.d., obvešča uporabnike cest, da bo zaradi del na izgradnji avtocestnega odseka Naklo - Podtabor, do preklica oviran promet na hitri cesti Naklo - Podtabor v dolžini 4,6 km, ter na glavni cesti Ljubelj - Podtabor na odseku Zvirče - Podtabor.
V času od 15. 9. 2002 do 26. 11. 2002 bo za ves promet zaprt odsek regionalne ceste Zvirče - Podtabor.
Obvoz za vsa vozila iz smeri Jesenic za smer Ljubelj je od Podtabora po hitri cesti in avtocesti do izvoza Kranj - zahod, kjer se promet usmeri po drugem voznem pasu avtocestne nazaj proti Podtaboru in naprej po glavni cesti Tržič in Ljubelj.
Vozila iz smeri Podnarta za smer Ljubelj se od križišča pri Grmaču usmerjajo po regionalni cesti proti Naklemu in Polici, od tu pa na avtocestni priključek Kranj - zahod ter po avtocesti in hitri cesti do Podtabora in naprej po glanvi cesti proti Tržiču in Ljubelju. V obratni smeri je obvoz po isti trasi.
Promet v ostalih smerah bo zaradi gradnje oviran, a ne bo preusmerjen na obvozne ceste.
Voznike prosimo, da upoštevajo začasno prometno signalizacijo.
Čorovič znova zatresli mrežo, a je bil gol razveljavljen, ker je bil dosežen iz prepovedanega položaja. Borbeni domačini so vedno ne-varneje pogledovali proti nasprotnikovemu golu in v 66. minuti bi se kmalu lahko veselili. Žoga je z desne strani poletela v kazenski prostor, kjer jo je pri drugi vratnici prestregel Primož Dolenc, vendar je bil njegov poskus z glavo z razdalje treh metrov nenatančen in žoga je končala za golom. Kmalu zatem se je na drugi strani Dejan Komljenovič sam znašel pred Kobalom, a je v zadnjem trenutku žogo izbil tudi tokrat solidni Peter Stojnic. Prav ta igralec bi v 73. minuti kmalu dosegel zadetek. S približno tridesetih metrov je izvajal prosti strel, žoga se je odbila od mariborskega živega zidu in poletela proti desni vratnici, a je bil Murko še pravočasno na mestu. Pritisk Britofa se je na-
VIP tribune
di Šprajcar, Boris Kejžar (Simon Boštar), Peter Stojnic, Tomaž Arnež, Brane Pavlin (Iztok Rekelj) in Goran Boldin so iztržili dostojen rezultat. Nenazadnje pa so jim z ostalimi soigralci v Britof pripeljali državnega prvaka, najtrofej-nejše moštvo v zgodovini samostojne Slovenije. Redko priložnost so v Britofu obeležili skoraj kot krajevni praznik.
tekma z Mariborom je bila dobra, šlo je za pokalno tekmovanje, kjer so presenečenja mogoča," je dejal Brane Pavlin, ki mu je predsednik kluba Franci Fende že pred tekmo poklonil torto v obliki nogometne žoge. Gledalci pa so s transparentom Branetu preprosto sporočili: "Hvala Brane!"
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Spor zaradi količka
Pri alpskih blokih na Bledu na stezi stoji količek, zaradi katerega naj bi se poškodovala
stanovalka.
Bled - Sobivanje več sto ljudi v stanovanjski soseski običajno zahteva precej prilagajanja in potrpežljivosti stanovalcev. Včasih pa se zgodi, da kakšna stvar nekoga moti tako močno, da se po pomoč obrne celo na medije. Tak je primer z Bleda, kajti poklicala nas je stanovalka enega od alpskih blokov, ki jo močno moti količek, postavljen na stezi med bloki. Kot nam je povedala, se je pred časom ob količek spotaknila in padla ter se poškodovala, kljub večkratnim opozorilom pa večina ostalih stanovalcev vztraja, da količek na stezi ostane.
Petriša Poljanšek v bloku na Alpski l živi dve leti. Kot je povedala, jo močno moti količek, ki stoji na sredini stezice med bloki. Postavili naj bi ga pred več leti, z njim pa naj bi preprečili vožnjo motoristov po zelenici med bloki. Po besedah Poljanškove pa je količek postavljen zelo nerodno na sredino stezice, zaradi česar je pred časom z nogo zadela obenj, se spotaknila in padla ter se poškodovala. Zato je na zboru stanovalcev zahtevala, naj količek odstranijo - dokaz, da so njene zahteve upravičene, naj bi bila tudi odškodnina, ki ji jo je izplačala zavarovalnica za poškodbe, ki jih
je dobila ob padcu. Stanovalci naj bi, tako Poljanškova, odstranitev podprli, toda po njenih besedah hišnik za to noče slišati, pobiral naj bi celo podpise, da količek ostane. Namestil je edinole dva fluorescentna odsevnika na količek, je še povedala Poljanškova, ki vztraja pri odstranitvi nesrečnega količka. Govorili smo tudi s hišnikom Miho Balekom. ki pa je razkril nekoliko drugačno zgodbo. Povedal je, da so okrog 30 centimetrov visok količek namestili /e kmalu zatem, ko so bili bloki zgrajeni. Asfaltirana steza je namenjena pešcem, ker pa so mnogi avtomobili obračali na ze-
lenici, so se odločili to preprečiti s postavitvijo treh količkov, dveh ob strani in enega na sredini steze. O zahtevi Poljanškove za odstranitev sredinskega količka so se pogovarjali s stanovalci, a po Ba-lekovih besedah je kar 90 odstotkov stanovalcev menilo, naj količek ostane, saj preprečuje vožnjo nevestnih voznikov. Če je stal 25 let in ni nikogar motil, naj ostane še naprej, so menili. Prek uprav-ljalca Aipdoma so se tudi pogovarjali, da bi količek osvetlili, a so ugotovili, da bi se luč verjetno razbila. Tako so se odločili za namestitev tako imenovanih mačjih očes, ki naj bi nepozorne stanovalce opozarjale na prepreko. Količek tako ostaja, nezadovoljstvo Poljanškove pa prav tako. Vprašanje pa je, ali je 30-centimelrski količek vreden vsakodnevnega izgubljanja živcev - mar ni rešitev pač enostavno malce večja pozornost pri hoji mimo njega?
U. P.