Političen list za slovenski naroči P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljti: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne. Štey. 84. 7 Ljubljani, v četrtek 12. aprila 1888. Letnilt XVI. Boj za šolo. Da ni naslov, katerega smo zapisali na čelo današnjemu spisu tako eminentue važnosti za družbo človeško, obrisali bi raje pero ali pa bi kratkočasili čitatelje z jako zanimivo ventilacijo vprašanja, kdo bode konči knez bolgarski, ali koliko je ta ali ona politična osoba Bismarckovi krizi na poti. Toda pomljivi dolžnosti svoje: resnico vsestransko pojasnjevati in boriti se neustrašeno za prava načela, ki naj veljajo i v šolstvu, nam je zopet in zopet potrebno odpirati predale našega lista perečemu vprašanju šolskemu. Prav zadnje dni nam je došla vest, kako se tu in tam na vse načine agituje proti verski šoli, češ, naša šola je dosti katoliška, nam treba narodne šole. Rado se povdarja, da sedanja šola pač ne more biti brezverska, kajti v vsaki šoli uči se krščanski nauk, in še po več ur na teden. Mi obstoječih razmer nikdar nismo tajili, naš list je pe-vdarjal, da je vsled zdrave verske korenine našega ljudstva tudi učiteljstvo naše z večine zvesto udano veri svojih očetov, in zato se posledice nove šole v mili domovini naši nikdar niso pojavile tako rezko, nego po drugod. Dasi se nam je od neke strani nekaterikrati očitala prepirljivost, bili smo in ostanemo na stališči, da naj bi preostala tudi v bodoče lepa jedinost med duhovščino in učiteljstvom. A vkljubu temu nazorov svojih o šoli ne moremo zakrivati. In prav sedaj se nam gre za nazore o šolstvu, za nazore, ki naj bi ue veljali samo pri nas, nego po vseh kronovinah. Nazore, vodilne misli po-dajejo državne postave, ki se potem po deželnih zakonih ali eksekutivnih organih uvajajo v življenje. Kateri nazori naj v bodoče vladajo v šoli, to vprašanje v tek spraviti in postavno doguati, to je namen predlogu kneza Liechtensteina. Pred nami leži članek, ki se je zlil iz peresa slavnega pisatelja nemškega dr. Sc h e i c h e r-j a. Njegovo ime je znano večini naših čitateljev, osobito onim, ki bero bogoslovno časopise. Obzorje njegovo je obširno, piše za vso Avstrijo, ne samo za jedno ali drugo provincijo. Veseli nas njegova sodba, ki se vjema popolno s prejšnjimi našimi članki. Zato nekaj mislij njegovih nastopno objavimo: »Pred vsem", pravi, „naj omenim, da ne lex Liechtenstein kot taka, marveč konfesijonalna (verska) šola je želja združenih kristijauov. Lex Liechtenstein je resultat kompromisa, je posledica razgovorov o šolskem vprašanji med posamičnimi klubi in strankami državnega zbora. Ne belimo si torej glave z razmotrivanjem cene in vrednosti tega predloga. Boj za šolo se krog njega ne suče, in nam ni znana nobena peticija, ki bi zahtevala naravnost sprejem Liechtensteinovega načrta. Razni kraji, razni narodi imajo tudi razue želje in razne potrebe. Iz tega vozla raznih zahtev izcimil se je Liechtensteinov predlog. Njega očetje delali so politično, dajali so koncesije, da bi ob uri glasovanja dobili večino za svoje nazore. To se je godilo v parlamentarnem življenji že čestokrat. Naše politične in socijalne postave so posledice takih kompromisov. Prvi državniki vedo bistvo svojih idejalov utelesiti v sredi protivnih si mnenj in interesov, zato pa žrtvujejo, če treba, posamične pridevke." Šola sedanja, dasitudi se v njej poučuje krščanski nauk, mu ni verska. Vtem smislu piše: „Pouk v krščanskem nauku je !e nekaj, torej ne more biti vse. Katoliško ljudstvo treba, da se vzgoji. A tega sedanja šola ne provzroča, še dostikrat zavira. Kako naj pač verjame neizkušeno dete katehetu, če oni, ki za njim stopi v šolsko sobo, na svojem življenji kaže, da se ne strinja s katehetovimi nauki in tega otrokom ? šoli ne zakriva? Posamičnih slučajev ii la Allina niti ne omenjamo. Ali kako je ta šola katoliška, v kateri uče mladi v modernih pedagogijah izšolani mladeniči, ki svojo nevero javno kažejo in se s tem, da ne spolnujejo krščanskih dolžnosti, še javno hvalijo? Kolik razdor mora nastati v srci nedolžne dece, kako se ji dvomi naravnost vsiljujejo, ko vidi, sliši, čuti, da učenik, katerega ljubi, ničesa tega ne veruje in ne stori, o čemur katehet trdi, da je k iz-veličanju naravnost potrebno! . . . Katoliška vzgoja je mogoča le, ako se vsi učitelji z besedo in vzgledom harmonično vjemajo in združujejo." Kaj radi naposled protivniki verske šole cerkvi očitajo, da bi zopet rada uvedla nazadnjaštvo v šolo, da bi rada preprečila omiko učiteljev, da bi jim rada ponižala plače, jih uklenila v železni jarem sužnosti itd. — »a sklicujejo se po krivem na preteklost, ne da bi bili toliko pošteni uvaževati tudi razmere onih časov. Z učitelji, ki stoje z nami na stalu krščanstva, z učitelji, ki žele vzgojati krščansko ljudstvo, s temi ne bode nikdar boja, ne prepira. Nam ni do vladanja; ako nam bodo kos v metodiki in pedagogiki, ne bodemo nastavljali zavornice vednosti, niti tirali učitelja v sužnost duhovnikovo. Ne, ravno nasprotno, složno ž njimi hočemo stopati proti vzvišenemu smotru, vzgajati namreč blage značaje in vrle državljane. Ce ima prošlost senčne strani, imela jih je prav tako tudi za duhovnike. Učitelj kakor duhovnik bila sta služabnika državne vsemogočnosti po tedanjem kroji; duhovnik bil je sicer bolje plačan, a služabnik bil je jeden kakor drugi". Posneli smo iz napominanega članka samo nekaj vodilnih misli. Prepuščamo jih blagohotnemu čitatelju v presojevanje. Ako dostavimo, da smo stali vedno in stojimo še dandanes na braniku za narodne svetinje, da se bodemo za mili rod svoj potegovali tudi vedno v narodnostnem obziru, da v tem smislu stojimo na stalu družbe sv. Cirila in Metoda, označili smo še jedenkrat svoje nazore o sedanjem imenitnem šolskem vprašanji. Opomnimo le še to, da je duhovščina slovenska, katero so v zadnjih dneh po raznih domačih in tujih časopisih in zborih na sulico nabadali in svetu s krohotom kazali: češ, taki so, varujte se jih, — da je prav ta duhovščina v Slovencih svojo narodno skušnjo že prestala in gotovo častno, če pa je v letih preteklih nabrala si v šoli, kakor v narodnem gibanji britkih skušenj in je vsled tega postala previdna, kdo bi se temu čudil? — »Tempora mu-tantur et nos mutamur in illis." LISTEK. M a e 1 s t r o m. (Iz Mae - Stophana prcvel A. S.) II. »Oujte, Donaldl" kliče kapitan, ko se zazna dan. „Vihar je ponehal, vidite, da smo srečno ušli. Vaš Campbell je beddk, ne bomo še umrli, nikarte se brigati Ziinj." — „K zajutrku, deca", spodbaja kapitan namorščake, „sklenica groga vas bode pogrela po delu!" Toda nihče ni bil kaj vesel, čela bila so jim nagubančena in bojazen se brala vsakemu na obrazu. „,Sveta Suzana' potrebuje bolj jamborov, jadrov, nego mi zajutrka", zarenči jeden pomorščakov. V hipcu čujemo nek čuden hrup, ki se je vedno bolj bližal. Pomorščaki hite vsak na svojo mesto. Za dve minuti nestrpnega čakanja spogledajo se vsi, kajti neka strašna misel prešinila je vsa srca. Brodnik se obrne h kapitanu, rekoč: »Oh, kapitan, izgubljeni smo, to je Maelstrom !" »Maelstrom?" vikne kapitan zamolklim glasom. Žalostna ta beseda raznesla se je kot blisk po Iadiji. »Kaj pa je Maelstrom?" vpraša mala Sprightly. Campbell jame zopet popevati svojo otožno pesen. Jeden pomorščakov z razgaljenimi prsi odgovori, izpivši prej sklenico groga: „To je smrt!" »Na delo, deca", kliče kapitan z mogočnim glasom, »hitro nova jadra, nova vesla! Brzo na delo ... le naglo!" Ladija je mirno plavala dalje. Solnce je pripekalo. Možtvo pričelo je krpati jadra. V jedni uri je bilo jadro gotovo, jambor postavljen, vesla pripravljena; vse zastonj! Valovi so kar požirali pod-krov. Na obzorji so se že prikazovale Lofondensko skaliue. Vedno glasneje in silneje se je čul vrišč Maelstroma. Pero težko popiše strah na obrazih, bolest očeta, videčega, kako nesrečno ginejo deca njegova. Vsi so molčali; nakrat pa poskoči kapitanov novofund-Iaudski pes, boječe teka sem in tija po ladiji in tuli tako, da je vsakemu rezalo v srce. Mac - Read je molil, deklici ste klečali . . . »Ej ... saj sem to vedel . . ." de prorok, ki je prvi prerušil to molčanje, „saj sem to vedel!" „Kaj si videl?" »Glej, Lofondenske skale! Videl sem je, to so one, poznam je! Vražji kapitan!" Bojni krik divjakov ni tako strašausk kot besno divjanje teh pomorščakov, koji, zaslepljeni vsled bližnje nevarnosti, zgrabijo kapitana, in ne oziraje se na prošnje njegove iu odpor, vržejo ga v morje. Pes, zapazivši svojega gospodarja, skoči za njim, popade ga za obleko ter plava ž njim k ladiji. A v hipcu zgineta kapitan iu zvesti drug njegov pod vodo za vselej. Namorščaki popuste delo ter hodijo sem iu ti j it po ladiji. »Sv. Suzana" plula je dalje v neizprosno propast. »Brodnik, vi ste priča, da nisem zakrivil kapi-tanove smrti," kliče krmilnik. Broduik se nasmehne. Mladi mož jo menil, da je pravičnost božja taka, kakor pravičnost ljudska. Maelstrom so je vedno bolj in bolj bližal. Okolu ladije krožilo je nekoliko ptičev — oj ti Bog! ti srečni, da so se mogli veseliti življenja! Kako smo jim to zavidali! Nebo bilo je jasno in prozorno, rumeno solnce žarko sijalo na morje čisto; neverjetno se je zdelo, da smo tako blizu že smrti! Politični pregled. V Ljubljani, 12. aprila. iS"o trasa | e dežele. Cesar je sprejel dne 7. t. m. v posebni avdi-jenci novega siamskega veleposlauika na dunajskem dvoru, Phyo Damronga Rajo Bolakautha, ter sprejel iz njegovih rok poverilno pismo. Vlada bo skoraj gotovo izročila neki jako znamenito novo orožno predlogo državnemu zboru že v prihodnji seji. Nova orožna postava predložila se bo državnemu zboru še le v jesenskem zasedanji. Avstrijski poslanik v Belgradu pripeljal se je na Dunaj, kjer je osebno poročal grofu Kalnokyju o svojih razpravah s srbskim Gruičevim ministerstvom. Poslanik je zahteval, naj so izženejo iz Srbije bolgarski izseljenci, ker vedno pripravljajo vstajo v Srbiji in Bolgariji, in ustavita časopisa „ Velika Srbija" in »Balkanski Kurjer", ker izpod-kopavata avstrijsko veljavo v Bosni in Ercegoviui. Poleg tega se je pritožil, da ga srbsko časopisje imenuje „žida". Ministerstvo je odklonilo to njegovo zahtevo. Kralj Milan sam jo še-le ukrenil, da je izgubil vrednik „Velike Srbijo" kot profesor svojo službo in da je pozvalo redarstvo k sebi vrednika obeh listov ter jima svetovalo, naj mirneje pišeta glede zasedenih dežel. Ogerski državni zbor ima jutri svojo sejo, v koji se bo obravnavala pogodba z Lloydom. Tnanje države. Papež Leon XIII. je sprejel dne 10. t. m. škofa litomeriškega. Ob 4. uri popoludne istega dne je došlo v Rim 300 tržaških iu včeraj 600 galiških romarjev. Latinska škofa pfemislski in lvovski sta tudi že dlje časa v večnem mestu. Črnogorska vlada je sklenila izdati lasten srebru kovan denar, da tako izpodrine avstrijski drobiž, ki je tam v prometu. Razmere mej srbskim kraljem in radikalnim ministerstvom so zelo napete. Boje se, da bo izbruhnila ministerska kriza. Kralj zaradi tega ni otvoril skupščine s prestolnim govorom, ker je ministerstvo zavrglo načrt, koji mu je predložil vladar. V načrtu se je naglašalo, da smrt nemškega cesarja ni omajala mirovne lige, s kojo je Srbija v prijateljski zvezi, ter se jej zaradi tega tudi ni ni-česa bati v slučaji evropske vojske. Vsi ministri so se izjavili, da bi bil takov govor očitno izzivanje Rusije. — Skupščina jako počasi rešuje svoja dela, češ, odseki še niso končali svojih posvetovanj. Toda tudi to je znamenje, da je blizo v Srbiji kriza. Vlada nima v skupščini zaradi razpora mej radikalci večine, s kojo bi mogla razpolagati. Najmanjši povod jo lahko vrže z vladnega krmila. — Neki poslanec je stavil predlog, naj se skrči stalna vojna in uvede zopet ljudska armada. Skupščina je izročila ta nasvet vojaškemu odseku. Oklic „odbora z dne 9. avgusta" ni baje opravil ničesa pri bolgarskih vojakih, ki so iz lastnega nagiba izročili svojim predstojnikom te vstajne pozive. Z druge strani pa se zatrjuje, da so ti slučaji lojalnih vojakov le posamezni, kajti opazuje se velika razburjenost v armadi. — Obravnava zoper majorja Popova se je včeraj pričela. Vlada so je izjavila, da ne bo na nikakoršen način vplivala na tek pravde, in to zaradi tega, da je ne bo mogel nikdo sumničiti. Iz tega pa se ravno lahko sklepa na verjetnost vesti, ki pravi, da je cela ta zadeva le Stambulova poteza zoper princa Koburškega. — Povod turškemu vojaškemu kordonu ob vshodno-rumelijski meji v resnici ni bila nalezljiva bolezen, kajti „Nar. Listy" objavljajo brzojav: Močan oddelek bolgarskih izseljencev je planil iz Turčije pri Vranji na bolgarsko zemljo, da bi upihal vstajo v kneževini. „Sv. Suzana" se je silovito zaganjala zdaj v levo, zdaj zopet v desno stran. Oj, kako pisati smrtno borbo, jok umirajočih, ki se še vesele bujnega življenja? Ladija se je vspenjala po konci, sukala se okrog sebe ter zopet padala nazaj med valove. Na-morščaki so se obupno držali vrvi. Donald skoči prvi v morsko globino. Brodnik meče čapko v zrak, a ladija „Sv. Suzana" vrti se krog sebe kot kaka otroška igračica. Dalje se več ne spominjam. Za tem, ko se je ladija potopila in pogreznila v propast, tako da je le zadnji konec štrlel nad morsko gladino, zgubil sem zavednost. Breznadejuo, strpel, krvav, zavem se zopet, no vem kako, konečno na skalnatem otočcu Heggesenu. Le težavno sem se priplazil do hišice, v koji je prebivalo nekoliko rudokopov. Morski tok vrgel je nekoliko ostankov na kopno, kojih ni mogel pogoltniti, a med njimi bil sem i jaz. Ne daleč od mene v pesku opazil sem zlomljeno os in konec vrvi. Nikoli, kakor so mi pripovedovali ribiči, ki so mi stregli, do te dobe ni bil prizanesel Maelstrom kaki žrtvi, kojih je pogoltnil nebrojno! „Pol. Corr." objavlja dopis iz Garjigrada, po kojem si pripovedujejo tamošnji diplomatski krogi, da je ruski car Aleksander III. svoje dni sam poslal nemškemu carju Viljemu I. pismo, v kojem je imenoval poročitev princa Battenberškega s princesinjo kot znak ueprijateljstva Nemčije nasproti Rusiji. Ta vest je neverjetna. — Iz Varšave se poroča, da so dobili vsi civilni zdravniki v ruski Poljski, ki so bili najeti za slučaj vojske, od varšavskega vojaškega poveljništva sporočilo, da jo njihova pogodba razrušena, ker vlada jih za sedaj ne potrebuje. Splošno se smatra to kot znak miru. Francoska vlada je vsled pritožbe grofa Dilloua ukazala sklicati enketo zaradi brzojavk, koje sta si vzajemno dopošiljala grof Dillon iu Boulanger. Več listov protestuje zoper objavljenje teh brzojavk. „Temps" pravi, da je tako vladno poče-njanje nepravilno, a razjasnjeno vsled politiškega in vojaškega postopanja Boulangerjevega. Flourens je preklical v nekem zasebnem razgovoru, da je on provzročitelj objavljenju brzojavk. — Včeraj smo že povedali, da se hočejo oportunci pridružiti desničarjem. Celo liberalci priznavajo, da imajo konservativci zadosti vzroka, ako so protivui Floqueto-vemu ministerstvu. „Moude" je nedavno rekel, da je „s Fioquetom prišlo na vladno krmilo le prostozidarsko". Naslanjajo se na to opazko, pravi „I(oln. Ztg." v nekem dopisu: »Dejanjska resnica je, da je bil Floquet vedno vnet prostozidar. Kakor znano, izvolili so ga prostozidarji vseh obredov pri nekem občnem zboru kot svojega „govornika." To je bilo v istem časi, ko je razsajalo v Franciji grozovladje komune, katere odličen član imenom Lefran^ais je naravnost rekel, ,da ima prostozidarstvo isti smoter, kakor komuna'." — Boulanger spoznava z vsakim dnem bolj, koliko veljave ima njegovo ime v Franciji. Ne samo radikalci, marveč tudi tisoči republikancev, da ne govorimo o bonapartovcih, oddajajo svoje glasove pri volitvah zanj in za njegove kandidate. Pri vsem tem pa se Boulanger ni prevzel ter nam dokazuje njegovo treznost odgovor na za-htevanje prijateljev, naj objavi svoj vspored: „Sklenil sem, da ne objavim vsporeda. Spomnite se le, da je program iz leta 1869 vedno težil Gambetto in da so mu ga očitali pri vsaki priložnosti. Srečo imam, da mi je treba pri volitvah posoditi le svoje ime ter samo to še dostaviti, da je treba predrugačiti ustavo in da je parlamentarizeu nezmožen. Tako lepega položaja si pač ne bom pokvaril obljubujoč narodu veliko lepih reči, kar bi pozneje no mogel izvršiti. Moj trden sklep je: Le vsporeda ne!" »Journal des Debats" je poizvedel, da Francija ne smatra italijanskih protipredlogov glede trgovinske pogodbe kot zadostne; zaradi tega ne bo prej nadaljevala obravnav, dokler ne dobi tacih predlogov, koje bi mogla sprejeti. Angleška spodnja zbornica je potrdila s 184 proti 109 glasovom postavo, s katero se dovoljuje plača parlamentarnemu državnemu podtajniku za Irsko. — Pri nadaljni debati o proračunu je rekel Gladstone, da bo še natančneje razložil svoje mnenje o nameravanih novih davkih; vladi nasprotna stranka bo skoraj gotovo smatrala kot svojo dolžnost, da zahteva glede dedšeinskega davka euako obdačenje premičnin in nepremičnin, med tem ko sedanji postavni načrt nalaga večja bremena premakljivemu premoženju. Goschen je temu nasproti povdarja!, da so zemljišča v zadnjih letih izgubila veliko svoje vrednosti. Zbornica je sprejela na to vse proračunske predloge. Kakor pišejo „Nar. Listy", padel je Braliano, ker se je prepričal rumunski kralj, da mu je bivši ministerski predsednik večkrat predložil neresnična poročila. Posebno je zagotovljal Bratiano kralju, da pri zadnjih cestnih nemirih v Bukareštu niso streljali vojaki med ljudstvo. Poleg tega pa je očrnil ruskega poslanika Hitrova, da je provzročil ojstro pisavo iu napade poluuradnin budimpeštan-skih listov zoper rumunsko vlado in da je to zakrivilo vstajo, ne pa njegovo slabo gospodarstvo. Celo to zadevo je razjasnil kralju minister Stourdza, kojega izvirna poročila so došla vladarju v roko. — Stališče Rosettijevega kabineta še vedno ni utrjeno, akoravno je obljubil., da bo zbornica razpuščena meseca septembra. Vladi nasprotna stranka noče čakati toliko časa, da bi se vlada mogla pripraviti za volitve, ter je sklenila uporabiti najskrajnejša sredstva, da vrže ministerstvo. — Nemiri med kmet-skim prebivalstvom pri Urziceniju so postali jako resni; vaščani v selih Barkaneštu, Košarenu, Ma-nasiji, Aleksenu, Armašeštu, Garbovu, Barbuleštu iu Kotorci so se tudi spuntali, začeli pretiti gra-ščakom in njihovim oskrbnikom ter tudi nekatere izmed njih napadli s palicami. Od oblastnij zahtevajo, naj se razrušijo kmetijske pogodbe, in so jim izroče primerni kosi zemljišč. Navzoče vojaštvo ni zadostovalo ter je morala vlada predvčerajšnjim z nova poslati v te kraje vojakov. Izvirni dopisi. Iz Rima, 8. aprila. Danes popoludne bil je posebno za nas imeniten dan. Točno ob treh popoludne prišli so vozovi pred naša stanovanja. Gospod kapelan v „Animi", Goreuji Avstrijec, imena mu ne vem, nas povsod spremlja in razlaga. Kaj pa da pri toliki množini raznih starin in novejših umetnosti ne ve na pamet, pomaga si včasi z Bedae-kerjem. Na programu smo brali, da obiščemo glavno cerkev sv. Janeza v Lateranu. Kmalu za starim glediščem obstanejo vozovi, iu klic nam pove, da bodemo kaj videli. Pred malo, po zunanjem ne posebno zlikano cerkvijo se vstopimo in niipis nam povd, da je to cerkev sv. Klemena, za nas Slovence zelo pomenljiva. Vstopivši v svetišče, pomolimo nekoliko pred Najsvetejšim, potem ogledujemo razne posebnosti. Ko nam nadalje pove, da tukaj v posebni kapeli sv. Cirila in Metoda počiva tudi sv. Cirila truplo, hitimo Slovenci naravnost tja. Ker je med nami tudi nekaj romarjev, ki ne razumejo nemškega jezika, poprosimo, naj Nemci malo postanejo, da mi nekoliko pomolimo pri naših apostolih. Rado se nam vstreže, naglas molimo slovenski jeden Oče naš i češčeno Marijo, potem pa čveteroglasno zapojemo zahvalno pesem. Neki visoki gospod mi je pravil, da je poleg njega stala gosp:'i, ki so je pri našem pttji jokala, pa saj tudi mi smo imeli rosne oči, in petje prišlo nam je iz srca. Pogledamo še spodnjo cerkev, katera se je zidala na mestu, kjer je stala rojstna hiša papeža Klemena. Je še precej dobro ohranjena; tam nam tudi še pokaže grob, kjer je prej počival sv. Ciril, in naš vodnik opomni Slovence, ako hočejo kaj moliti. Na mestu, katero je posvetilo truplo našega svetnika, rad počaka. Zopet smo pokleknili, zapeti nismo hoteli, da bi drugih preveč ne mudili. Iz cerkve zopet hitimo v vozove in sedaj naprej proti Laterauu. Popisati se ta cerkev no da; zidana je kakor jo sam sveti Janez v skrivnem razodenji popisuje. Ko smo šli pri stranskih vratih v svetišče in dospeli k velikemu altarju, videl je neki Bohinjec čisti marmornati tlak ter je vskliknil mimo mene: „Glejno! kakor da bi voda stava." Je sicer malo manjša, kakor sv. Petra, na človeka pa napravi skoraj boljši vtis, ker se vso lahko bolj pregleda kakor v sv. Petru. Pred altarjem sv. R. Telesa stojita orjaška stebra iz Jeruzalemskega tempeljna, nad njima za podobo zadnje večerje tudi miza, pri kateri je naš Vzveličar postavil najsvetejši zakrament. Občno pozornost vzbujala je J tudi velikanska zastava, neki spomin slavne zmage nad Turki. Drugo ne bom popisoval, ker je skoraj nemogoče, to se d& le videti in občudovati. Precej zraven so v posebni kapeli s?, stopnjice, po katerih je šel naš Vzveličar, predno je bil od Pilata obsojen. Vsi romarji šli smo po kolenih navzgor, po stranskih stopnjicah vrnili smo so navzdol in počakali, da so drugi romarji opravili svojo pobožnost. Med tem časom sem opazoval dve krasni veliki podobi iz marmorja. Ena kaže naSega Vzveličarja, katerega hoče ravno Judež s poljubom izdati. Človek bi skoraj ne verjel, da je vse to mrtev kamen, tako naravno je vse izdelano. Enako tudi druga podoba, kjer Kristusa zaničujejo. Stojijo začetkoma ob strani sv. stopnjic, da bi človeka precej opomnile, na kakem je kraju. Vsi vtopljeni smo premišljevaje Kristusovo trpljenje in poljubovaje na raznih stopnjicah sv. ostanke se na kolenih počasi pomikali navzgor. Bila je že ura 6., ko smo končali, torej le urno v vozove, treba je iti domov, nas duhovne čaka še opravilo, večerjali bi tudi še radi, iu Vaš dopisnik tudi šo Vam poročilo poslal. Pišem kar 7 obednici. Postrežljivi krčmar mi je kar črnilo sam ponudil, zagledavši v mojih rokah pisni papir. Veseli razgovori done na uho, zraven tega še skakanje natakarjev in igranje na gosli s spremljevanjem kitare; vse to ne moro človeka nagibati, da bi kaj logično pisal. Sedaj gremo k občnemu zborovanju v Palazzo Pamphili. Včeraj smo bili večinoma navzoči in Slovenci nismo ravno sramote delali. Pa saj to Vam je sporočil drugi dopisnik, zato sem kar opustil. Popoludne 8. t. m. obiskali smo „forum". V petih oddelkih šli smo po različnih potih ter gledali ostanke starega Rima. Popisati vse mi je težko. Radovedui Lahi so kar postajali ali šli za nami, da bi boljo videli, kaki ljudje smo. Naši Bohinjci so izzivali občno pozornost. Njih visoki škornji, posebno pa še beli svetli gumbi so jim bili všeč. Zdaj sedimo v gostilni, pri eni mizi nasproti sedi nekaj vojakov, pa vedno gledajo in s prstom kažejo na moža z duhovniki se pomenkujočega. „Che belli" se sliši v občnem šumenji. Najbrž mislijo, da so gumbi srebrni, ker mož jih je precej osnažil, da se kar lesketajo. Dve stari ženici z Moravskega imeli ste visoke škornje in bolj kratko obleko. Oj, to je bil »teater" za otroke. Smijali in rogali so se, celo po ozkih stopnjicah so se dr vili za nami, da bi se dovolj nagledali ženske v škornjih. Jutri gremo v katakombe lateranske. Iz Rima, 9. aprila. Danes in včeraj stali smo na krajih, ki so obilno posvečeni s krvijo muče-nikov. Že včeraj zjutraj zbirali smo se na nemškem pokopališči, kamor je sv. Helena dala dvakrat prinesti zemlje iz sv. dežele in kjer so pod Neronom prve kristijane morili. Popoludne smo na »forum" posebno ogledovali velikanski »amiiteater", ki je imel sedežev za 80.000 oseb. Ti so se radovali, ko so divje zverine mesarile krščanke junake, ali jih drugače morili, nas pa čez več sto let v te prostore stopivše prešinil je neki poseben čut. Kar tesno prihaja človeku pri srcu, če vidi, kako tii kak starček pade na kolena in zemljo poljubuje, drugi zopet vzamejo na areni nekaj prsti ali kamenček kot dragocen spomenik iz kraja, kjer so je največ krvi prelilo. Danes pa smo po večem ogledali katakombe, in sicer vsi avstrijski romarji. Naš II. oddelek sprejelo je devet velikih omuibusov v svoje prostore, v vsakem vozu je sedelo 12 do 15 oseb. Peljali smo se skoraj eno uro daleč iz mesta. Potoma pripetila se je tu i tam kaka nezgoda. Tako je sredi trga za nami vozeč omnibus naenkrat obstal. Enemu konju je spodletelo, njegov tovariš tekel je še par stopinj naprej iu tako vlekel težki voz in konja seboj. Voznik skočil je naglo k njemu, odpel ga in kmalu si je pomagal na noge. Drdrali smo naprej. Zopet obstoji naš voz. Ker ne vemo vzroka, pogledamo nazaj. Zopet tam nered, kjer prej. Voznik je menda prej padlega konja preveč šibal, potegnil je na stran in zlomil vago. Romarji tistega voza so hoteli že kar peš iti naprej. Rimski fijakerji so pa menda že navajeni takih nezgod, v par minutah bilo je vse zopet v redu. »Le verjemi! Nekaj se bode še zgodilo, predno pridemo na kraj nam odločen," spregovori moj tovariš. Res le četrt ure še hitimo dalje, kar zopet obstojimo. Tam od zadej en konj zelo skače in bije z nogo okoli sebe. Stopil je z eno nogo čez os in to mu, kakor se kaže, ni kaj ugodno. Pristopijo vozniki, odklenejo ga in kmalu je pomagano. Ob 9. uri dospemo v cerkev sv. Sebastijana, kjer sta bila pokopana apostola Peter in Pavel. Sv. Sebastijan in sv. Cecilija še zdaj tam počivata. Jo sicer le mala cerkev, pa vendar je ena sedem glavnih, zato smo kar grede v katakombe opravili svojo pobožnost. Tii smo naglo končali. Zasedemo zopet vozove; zdaj so prišli tudi drugi oddelki za nami in združili smo se v katakombah sv. Domitile vsi avstrijski romarji do sedaj v Rim došli. Pač lepo število nas je. Tii bode bral sv. mašo vojaški škof Gruscha. Naš oddelek je prvi dospel. Pa ko hočejo maševati, ni bilo voščenih sveč na malem lesenem altarji. Dva slovenska duhovnika kupila sta prej voščene sveče za razsvetljenje podzemeljskih uhodov in posodila zdaj škofu, da je pri njih svitu maševal. Pač dragocen bo spomenik za nji, da sta ostanki njunih sveč celo svetili pri škofovski maši v stari podzemeljski cerkvi. Vaš dopisnik hrani jeden del. Pred sv. mašo opomni dvorni kapelan, naj pojemo med sv. mašo: »Hicr liegt vor Deiner Maje-stiit". Tam je bilo pa največ Slovencev. »Slovensko pojemo celo mašo, ako je drago, nemški ne znamo." »Nemcev je največ; da ne misli kdo na kako pro-vokacijo, opustite!" Tako se pri sv. maši ni pelo, na koncu odpeli so eno kitico: „Grosser Gott, wir loben Dich." Po sv. maši nam naš vodnik ob kratkem pove, na katerem kraju se nahajamo. To je podzemeljska stara cerkev. Sveta Domitila živela je v apostolskih časih. Na tem kraji, kjer stoji leseni altar, umorjena sta bila njena služabnika Nereus in Achilles. Na tem kraji je govoril papež Gregor Veliki. Dolgo časa je bila cerkev zasuta. Hud potres je vse porušil. Pred dvajsetimi leti pa je imenitni de Rossi po nekem vhodu prišel v te prostore, in ko so dalje kopali, pogreznilo se je še podstrešje in podrlo stolpe kameuite. Pospravili so in zadnjih doset let se je veliko storilo na tem kraji. Osem kamenitih strebrov le še stoji, pa oblika in obzidje staro se še lepo pozni, tudi več raznih grobov z različnimi napisi, kakor tudi velika lesena tabla, kjer je papež Damasus leta 391 napisal zgodovino naših dveh mučenikov, vidi se na strani cerkve. Kaj pa da pri sv. maši se ni zvončkalo kakor sploh v Rimu ne, le pri povzdigovanji je naš voditelj s kamenčkom tolkel ob neki lončeni pokrov. Tako skrivnostno se je glas razlegal, kakor bi bili res v času, ko so kristijani v strahu v podzemeljskih votlinah se zbirali k sv. maši. Potem je škof Gruscha izpregovoril par besed: »Kakor naša domača hiša nam je drag mil in svet ta kraj, saj tisti, ki so tii enako kakor mi se shajali k najsvetejši daritvi, bili so naši bratje v Kristusu. Danes pri sv. maši sem večkrat Vas pozdravil »Pax vobis". Glejte, to je tudi storil škof v prvih časih krščanstva. Pa ta »pax vobis" je bil zelo pomenljiv, kolikrat se tisti niso več sešli k daritvi. Doma so jih prijeli in umorili; velikokrat pridrli so vojaki v te kraje in mučili kristijane. Kaj ne, takrat je bil psx vobis" pomenljiv pozdrav, nekak spomin, da pravi „pax" bode le tam, kjer se zopet v večnosti zjedinimo. Zdaj so sicer drugi časi, a tudi dandanes je potreba pravih, odločnih, vernih iu stanovitnih kristijanov. Ta misel naj nas navdaja v življenji. Kmalu se bomo ločili iz teh krajev, a duh prvih kristijanov naj ostane še vedno med nami, naj nas spremlja na nevarnem teku našega življenja, naj nas tolaži v težavah in naš okrepčuje v smrtni uri, takrat bo za nas tudi pomenljiv rek: „pax vobis". Že prej je začelo po malem deževati. Do sedaj smo imeli vedno lepo vreme, le v Loretu je malo mrščalo. Blato je bilo obilno in gazili smo ga do čakajočih vozov. Bilo jih je okoli petdeset omnibusov in nekaj kočij. Preden je vsaki prišel do svoje številke, miuolo je precej časa. Še le ob 1. uri dospeli smo na svoja stanovanja. Šli smo po obedu, pa tudi tii je bilo treba potrpeti; iz dvojih stanovanj hodijo k nam na hrano, da si imajo tudi pod svojo streho gostilno. Zdaj je ura blizo treh, ko sklepam poročilo, in že se odpravljam zopet na pot. Naš oddelek se pelje v laferansko cerkev, ki je mati vseh cerkva. O tem pozneje Vaš y. Iz Mengša, 10. aprila. Na belo nedeljo je bilo naše bralno društvo napravilo v godbeni sobani poleg pošte v Mengšu veselico. Le en glas se sliši med ljudmi, da se namreč tako izvrstne zabave ni nihče nadejal. Velik napredek je pokazal naš moški zbor, ki je gladko in prisrčno zapel tri pesmi: »Slovenec sem", »Sablja moja" in »Lahko noč" (Ipavčevo). Posebno osupneni smo pa poslušali dekle Elizabeto Vidali, oblečeno po staroslovenski, ko je s svojim ljubkim glasom deklamovala pesem : »Brat Pavel" (iz lista »Dom in Svet"). Pokazala je ne-le izreden talent, da se zna dolgo pesem dobro naučiti, ampak da razume tudi, dasiravno je bila še-le vprvič na odru, deklamovati živo in z naravnim povdarkom. Na to se je predstavljala sicer že stara, a za nas vendar še nova veseloigra Bleivveissova: »Bob iz Kranja". To je bilo smeha! Matiče in Nežika (gospod in gospa Paternost) sta kakor rojena za to ulogo. Izvrstno sta kazala očeta »Tomaža" in skopuha »Grabeža" gospoda Javoršek in Pezdir, tako da ne vemo, ali bi bolj pohvalili ta dva, ali pa mlado »Polonico" (gospodičino Trojanšek), ki se je tako spretno sukala po odru. Veselica je bila dobro obiskana in prišlo je dokaj gospode domače in iz sosednjih krajev. Pa tudi mlado društvo si lehko čestita, ker sije finančno precej opomoglo. Vsi le želimo: kaj kmalu spet! Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) V. P o g 1 a v j e. — O b 1 a s t v a in postopek. Prva stopinja. § 19. Skrbeti, da se izvršuje krošnjarski zakon v prvi stopinji, dolžnost je političnih upravnih oblastev prve stopinje (obrtnih oblastev). Dajati dopustilo za krošnjarstvo, podaljševati krošnjarsko dobo ter dajati dopustilo za pomočnika (§ 13.) ima pravico tisto obrtno' oblastvo, v katerega okraju ima prosilec svoje prebivališče. Predno kdo dobi dopustilo za krošnjarstvo v obmejnem okraju, mora dobiti za to privoljenje od finančnega oblastva. Kazenski postopati pri prestopkih krošnjarskega zakona, izimši one slučaje krošnjarstva s tiskovnimi izdelki, ki so pridržani kazenskosodnemu pristojnemu oblastvu, ima pravico ono obrtno oblastvo, v katerega okraju se je izvršil prestopek. § 20. V tistih slučajih, v katerih kaznjivo dejanje poleg prestopka krošnjarskega zakona utemeljuje tudi prestopek proti zakonu o državnih pri-padkih (§ 17.); nadalje takrat, kadar se nakopiči več prestopkov, od katerih jeden spada v pristojnost političnega, drudi pa v pristojnost oblastva za državne pripadke, pozvano je vsako rečenih oblastev, da izvršuje uradno svoj posel v svojem področju. V slučajih, omenjenih v§ 17., zadnji odstavek, ima pravico kaznovati samo ono oblastvo, ki je pozvano soditi in kaznovati prestopke proti zakonu o državnih pripadkih. Druga stopinja. § 21. V drugi stopinji ima skrbeti politično deželno oblastvo, da se izpolnjuje krošnjarski zakon. Določevati, kdaj bi bilo po § 14. tega zakona izimno dopuščeno rabiti tovorno živino ali naprežene vozove pri krošnjarstvu, ima pravico za vsako upravno ozemlje politično deželno oblastvo. Njemu je tudi pridržano, ako po svojem preudarku spozml za prikladno, odobriti krošnjarske knjige tamkaj na omejeno dobo (§ 7.), določiti rok, v katerem naj bi bilo dopuščeno krošnjarju krošnjariti v njegovem upravnem ozemlji ter se vračati v isti kraj. Najvišja stopinja. § 22. V tretji stopinji ima skrbeti notranje ministerstvo, da se izpolnjuje krošnjarski zakon. Ono tudi postopa kazenski pri prestopkih tega zakona. Ako se predmet zajedno tiče področja kakega drugega osrednjega oblastva, to se je ž njim sporazumeti. »Prepovedavati krošnjarstvo v mestih iu zdraviliščih (§ 10.) ter dajati in odtegovati posebna olajšila za določeno kraje (§ 12.) ima pravico trgovinsko ministerstvo v sporazumu z ministerstvom notranjih stvari. Pritožbe o krošnjarstvu. § 23. Odrečnim razsodbam v krošnjarskih stvareh pristaviti je razloge. Proti razloki (razsodbi) obrtnega oblastva prve stopinje ima prosilec pravico obrniti se v času štirinajstih dai s pritožbo do političnega deželnega oblastva, predpostavljenega obrtnemu oblastvu. Proti razloki političnega deželnega oblastva more se v času štirih tednov pritožiti na ministerstvo notranjih stvari. Pritožbo je poslati onemu oblastvu, katero je razločilo (razsodilo) v prvi stopinji. Proti dvema jednako govorečima razsodbama ni nobene nadaljue pritožbe. (Dalje prih.) Dnevne novice. (Družba sv. Vincencija v Ljubljani) praznuje prihodnjo nedeljo dne 15. aprila svoj društveni praznik s službo božjo in skupnim sv. obhajilom zjutraj ob sedmih v marijaniški kapeli; zvečer pa ima v smislu pravil četrtletni zbor ob šestih v Marijanišču (I. nadstr.). (Pisateljsko društvo) postavi letos nagrobna spominka Božidaru R a i č u in Franu Levstiku, ki počivata na ljubljanskem pokopališči. Spomenika bodeta stala prosto in troški za vsacega so pro-računjeni na 450—500 gld. Kamnoseki, ki hočejo prevzeti delo, naj pošljejo svoje načrte iu proračune do 30. aprila t. 1. odboru pisateljskega društva. (Nadvojvodinja Štefanija) obiskala je 9. t. m. popoludne v Reki torpeduo tovarno in se vrnila v Opatijo. Ko bodo popravili ladijo „Greif", ki je pri otoku Pagu na pesku obtičala in se nekoliko poškodovala, popelje se cesaričinja na Lakromo pri Dubrovniku. (Kmetijsko potovalno predavanje na Čermičah) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe, g. Gustav Pire, v nedeljo 15. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu v šolskem poslopju. (Politično društvo »Edinost" v Trstu) je imelo miuolo nedeljo občui zbor, kojega se je vdeležil tudi državni poslanec dr. Dinko Vitezič. Zboru je predsedoval državni poslanec g. Nabergoj. Potrdili sta se poročili tajnikovo in blagajnikovo. Predsednik je nasvetoval, naj odbor skrbi, kako bi društvo najprimerneje moglo izraziti svojo vdanost cesarskemu prestolu povodom štiridesetletuice cesarjeve. G. Mandic je stavil predlog: G. Nabergoj naj v državnem zboru z drugimi slovenskimi in hrvatskimi poslanci stavi interpelacijo zastran slovenske šole v Trstu. Predlog se enoglasno sprejme. V novi odbor so izvoljeni gg.: Ivan Nabergoj, predsednik; M. Živic, prvi podpredsednik; M. Mandiii, drugi podpredsednik; L. Z vab, tajnik in Anton Truden, blagajnik. (V spomin cesarjeve štiridesetletuice vladanja) sklenil je graški mestni zastop v svoji poslednji seji, da bo zgradil vojašnico za celi polk pehote in četni oddelek do 300 mož. (Premeščenje.) Od štajerskega deželnega šolskega sveta je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Slovenjem Gradci konceptni praktikant Leon baron Lazarini, in namestniški konceptni praktikant Miha Papež od okr. glavarstva v Slov. Gradci k okr. glavarstvu v Brežicah. (Izneverjenje.) Preiskava, ki se je pričela vsled samomora pisarničnega načelnika na tehnični veliki šoli v Gradci, Ant. G r o s s a , je dognala, da je izneverjenih nad 20.000 gld. (Kako se je množilo prebivalstvo v Gradci,) kažejo sledeče številke. Leta 1810 ni imel več, kakor 31.844 prebivalcev. Deset let pozneje jih je bilo 36.012; zopet deset let pozneje 38.178. Leta 1840 jih je bilo 46.873, torej ne še polovica današnjih prebivalcev. Od tedaj jelo se je pa prebivalstvo hitreje množiti, in leta 1854 je imel Gradec že 56.220 prebivalcev; leta 1869 81.119 in letos nekaj čez 100.000. (Vinogradi) okoli Maribora so vsled letošnjega mraza hudo trpeli. Glavna očesa so večinoma vsa uničena, prav tako enoletne mladike. Novih mladik bo ie toliko, kolikor jih bo pognalo iz stranskih očes. (Ekspozitura) finančne straže ustanovila se bo z dne 1. maja v Arnovžu (Arnfels) na Štajarskem ter bo prevzela vsa opravila sodnega in davčnega okraja arnovškega, kar je do sedaj opravljal oddelek finančne straže v Ivanšici. (Zidarska dela) pri cerkvi Jezusovega Srca v Gradci so se po veliki noči zopet pričela. Lahi se povračajo v Gradec in na Dunaj na delo, kakor lastovice na vspomlad v svoja gnezda. (V Jeruzalem) se odpelje letos drugi avstrijski romarski vlak koncem meseca avgusta. Naznanila naj se pošiljajo Leonu Woerl-u na Dunaji, I., Spiegel-gasse 12. Potniki bodo potovali skozi Trst, Krf, Aleksandrijo, Jafo v Jeruzalem in nazaj isti pot; drugi oddelek bo potoval po isti črti do Jeruzalema, obiskal Nazaret, Tabor, Tiberijo, Kano, Karmel itd. in se vrnil skozi Kajfo, Bayut, Ciper in Smirno. Za daljši pot se plača v I. razredu 480 gld. v zlatu, v II. razredu 400 gld. Za krajši pot v I. razredu 350 gld., v II. razredu 300 gld. (Nova pošta) dovoljena je na Bučki. (Osepnice ) Dne 10. aprila sta zbolela 2 otroka. Ozdraveli so: 1 moški, 1 ženska in 1 otrok. Bolnih 22 oseb. (Za pogorelce na Vinici) so darovali: V. č. gg. M. Kolar 8 gld., A. Žiogar 2 gld., A. Z. 3 gld. Telegrami. Dunaj, 12. aprila. Državni zbor: Vlada je predložila postavni načrt glede podaljšanja zakona o sodnijski oblasti v kazenskih stvareh, kojim podlaga so anarhistiške težnje, do dne 81. avgusta 1891. Rim, 11. aprila. Včeraj srečno prišli v Loreto, Kriz a nič Slovence nagovoril. Zvečer se odpeljali v Rim; danes ob 7. uri došli. Rim, 12. aprila. Danes maša sv. Očeta pri sv. Petru; nad 50.000 pričujočih. Navdušenje veliko; med francoskimi in nemškimi klici odmeval mnogobrojen „živio" in .,slava". Na trgu sv. Petra S t r o s s m a y e r z ogromnim „živio" pozdravljen. Stubelj, Golob duhovna goriške škofije. Petrograd, 12. aprila. „Jour. de St. Pet." piše: Ni izključeno, da ne bi novo visoko stališče Battenberžanovo vzbudilo misli na njegovo zopetno izvolitev mej vehnoži in bolgarske vstaje. Ker so od mini v balkanskih državah odvisni mirovni odnošaji mej velesilami, prepričan je „Journal", da bo nemška politika znala pretehtati te posledice in odstraniti slučajne nevarnosti za dobro razmere mej obema deželama in za ohranjenje splošnega miru. Semlin, 11. aprila. Včeraj so tukaj zgrabili časnikarja Ivan Ivaniča, sotrudnika „Odjeka", kojega so svoje dni sodnijsko pozvali zaradi vstajnih govorov v Kamenici v Sirmiji. — V Petrovaradinu so zaprli tri dijake in enega trgovskega pomočnika iz Novega Sada. Povod temu je sum, da so nameravali ustanoviti zaroto, ki naj bi pripravljala vstajo v Bosni. Florencija, 11. aprila. Kraljica Viktorija bo od tukaj odpotovala dne 22. aprila čez Bologno in Alo. Umrli so: V bolnišnici: 7. aprila. Marija Gril, kajžarjeva žena, 32 let, jetika. — Ana Mašek, godbarica, 16 let, vnetica možganske kožice. 10. aprila. Franc Spindler, fregatni kapitan, 58 let, Florijanske ulilcešt. 31, srčna hiba. — Katarina Duler, branje v-čeva žena, G4 let, Cesta na južno železnico št. 12, kap. — Anton Heinrich, c. kr. gimnazijalni profesor, 58 let, Franc Jožefa cesta št. 9, Tuberkuloza. 12. aprila. Marija Brencič, sirota, 14 let, Parne ulice št. 3, jetika. 11. aprila. Jernej Benedik, kajžar, 75 let, Marasmus. — Jakob Gaboršek, kovač, 44 let, Amylaide Degeneration v trebuhu. Tujci. 10. aprila. Pri Maliču: Delninger, trgovec, z Bavarskega. — Traub, Glas, trgovci, z Dunaja. — Jetel, Sramek, rnedicinca, iz Prage. — Reiner, uradnik, iz Gradca. — Obach, inženir, iz Gradca. — Gabrijel Jelovšek, trgovec, s soprogo, z Vrhnike. — Elsner, knjigotržec, iz Trsta. — Mareinko, kapelan, iz Istre. Pri Slonu: Gluckmann, trgovec, iz Berolina. — Eeinitz, Soukup, Lowith, trgovci, z Dunaja. — Vilnei, trgovec, iz Budimpešta. — Scliwarz in Deutsch, trgovca, iz Gradca. — Trefkovič, potovalec, z Ogerskega. — Wagner, potovalec, iz Karlovca. — Dr. Plantar, bilježnik, s soprogo, iz Zatičine. — Arich, posestnik, iz Pazna. — Ambrožic, posestnik, iz Mojstrane. — Korit-nik, posestnik, iz Starega 'rga. — Nanai, posestnik, iz Reke. — Kely in Begusch, zasebnika, iz Pulja. Pri Južnem kolodvoru: Berhain, trgovec, z Dunaja. — Hellmann, nadinženir, iz Trsta. — Hafner, posestnik, iz Škofje Loke. — Petrič, posestnik, iz Poljan. Pri Virantu: Krek, dekan, iz Kočevja. — Pele, zasebnik, iz Ribnice. — Brodnik, posestnik, iz Velikih Lašič. Tremensk« sporočilo. g čas Stanje g Z -—- Veter Vreme Jj-^l opazovanja zrakomera toplomera o m « ^ ""J* r mm po Celziju S g PTu. zjut.l 729-0 2 8 si. svzli. oblačno 771" 11.2. u. pop. 728-2 9-4 si. vzh. del. jasno , » 9. u. zvee. 738'5 2-4 „ jasno clez Dopoludne oblačno, popoludne po 5. uri dež, po 7. uri jasno. Srednja temperatura 4 9° C., za 4-1° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 12. aprila. Papirna renta 5 V smislu § 17 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje tbfsins volita tisl^a svita vršile se kakor običajno v mestni dvorani, in da bode volil: dne 23. aprilu III, volilni razred, dne 25. aprila II. volilni razred, dne 27. aprila I. volilni razred, vsak od 8. do 12. ure dopoludne. v Oe bo treba ožje volitve, vršila se bode v dan po prvi volitvi, t. j. dne 24., oziroma-26. in<28. aprila tudi dopoludne od 8. do 12. ure v mestni dvorani. Izstopijo pa letos sledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih: a) ocl III. volilnega razreda: Hribar Ivan, Trtnik Franc, Žagar Karol; h) od II. volilnega razreda: Benedikt Josip, tasselli Peter, Potočnik Frane; c) od I. volilnega razreda: ftičntan Henrik, Dr. Stare Josip, Tomek Josip in Velkaverh Ivan. Občinskemu svetovalstvu odpovedala sta se med letom: gosp. dr. Valentin Zarnik, (izvoljen od III.), in gosp. Ivan Gogola, (izvoljen od II. volilnega razreda). Vsakemu volilnemu razredu bode torej voliti po 4 člane občinskega sveta. Mestni magistrat ljubljanski, dne 29. marca 1888. Župan: Grcisselli. Janez Bogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne Mšme ^ ----- ^ politovane m likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garnituro, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za J otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer g za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod, £ Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. ^ Cenilnik s podobani zastonj in franko. (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi fraiiZnini iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejeno Anton Obreza* tapecirar in dekorater v Ljubynui, Iiljučarslco ulico štev. 3,. (pod mestnim trgom). Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modrocc na peresih (Pedermadratzen) lO (jI. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijalitoto: altarne-preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na za-htevanje. Brlita Eberl, izdclovalea oljnatih harv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. S« H» B Js&aa.s«, za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barvo v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenilce »a zahtevanje. "T^g