Leto 1905.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXII. Izdan in razposlan dne 7. oktobra 1905.
Vsebina: St. 156. Ukaz o izdaji varnostnih policijskih določil za obratovanje avtomobilov in motornih koles.
156
II.	oddelek.
Ukaz ministrstva za notranje stvari v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 27. septembra 1905. 1.
o izdaji varnostnih policijskih določil za obratovanje avtomobilov in motornih koles.
Določila o sestavi in opremi motornih vozil.
§ 2.
Vsako motorno vozilo mora bili primerno vodljivo in njegov vodilni aparat mora biti tak, da je v vseh okolnostih zagotovljeno zanesljivo delovanje aparata.
I. oddelek.
Motorna vozila, kojih teža presega 350 leg, morajo imeti reversirno pripravo.
Obča določila.
§ 1.
Določila tega ukaza se uporabljajo na taka po javnih prometnih potih vozeča motoma vozila, ki ne tečejo po šinah (avtomobili in motorna kolesa). Izvzeti od teh določil so avtomobilni gasilni vozovi ter taka motorna vozila, ki niso določena niti za prevažanje oseb niti za prevažanje bremen, kakor cestni parni valjarji i. d.
§ 3.
Avtomobilne vozove je treba opremiti z vsaj dvema, druga od druge neodvisnima, krepko delujočima zavornima pripravama, izmed katerih mora ena vplivati neposrednje na gonilna kolesa ali na sestavine, ki so trdno zvezane s kolesi. Vsaka posamezna zavora mora sama zadoščati, da ustavi voz v primernem času. Ena izmed obeh zavor se mora dati vladati z nogo.
Za motorno kolo zadošča zavora, ki se zavira z roko.
Obrtniško obratovanje motornih vozil za javni	s 4
promet oseb in bremen je zavezano razen predpisom, obseženim v tem ukazu, tudi zadevnim Vsako motorno vozilo, čigar teža presega obrtnopolicijskim predpisom.	j 35Ü kg in ki nima tudi nazaj delujoče zavorne pri-
(SlcveniBch.)
94
prave, je opremiti z varno delujočo zaporno pripravo ali gorsko oporo, ki se vlada z vodnikovega sedeža, da se zavaruje, da voz na klancih ne drči nazaj.
§ 5.
Vse vzvode in držaje mehanizma je treba namestiti tako, da jih more vodnik vozila rabiti brez nevarnosti, da hi jih zamenjal, in ne da bi moral oči odvrniti od pota.
§ 6.
Shrauke, ki služijo za vzprejem lahko gorljivih snovi kakor bencina, petroleja, špirita, plina, je treba narediti iz nepregornega, zadosti močnega gradiva, tako da se tesno zapirajo, ter jih namestiti tako, da so kolikor moči zavarovane zoper vplive toplote in zunanje poškodbe. Polnilne odprtine je opremiti z varnostnimi naredbami zoper nevarnost razpoka.
Akumulatorji morajo biti tako varno vdelani, da se kislina ne more razpršiti.
§ 7.
Vsako motorno -vozilo mora imeti dobro slišno trubo za znamenje.
§ 8.
Avtomobilni vozovi morajo imeti na sprednji strani vsaj dve dobro sveteči, z brezbarvenim steklom opremljeni signalni svetilki, ki kažeta stranske meje in mečeta svit tako na kolovoz, da ga more vodnik pregledati vsaj na 20 m pred vozom.
Na motornem kolesu je spredaj namestiti, signalno svetilko. Ako je . motornemu kolesu na strani obešen pridani voz, mora tudi pridani voz dobiti signalno svetilko, ki naznanja krajno stransko mejo.
§ 9.
Vsako motorno vozilo je opremiti s pripravo, ki brani, da nepoklicani ne morejo pognati vozila.
§ 10.
Vsako motorno vozilo mora imeti take naprave, da zabranjujejo čezmeren hrušč, nadležno razvijanje dima, izhlapevanje para in plina, nadalje izpadanje žarečih delov goriva ali ostankov.
§ H-
Novo zgrajena motorna vozila morajo imeti tablico s firmo izdelovalca in narejno številko.
III.	oddelek.
Preskusu,ja in odobrilo vozil.
§ 12.
V javnem cestnem prometu se smejo praviloma (§ 20) rabiti samo taka motorna vozila, ki so bila oblastveno preskušena in odobrena.
Preskušnja in odobritev se lahko vrši za kak tip ali za posamezno vozilo.
§ 13.
Prošnjo za odobrilo tipa kakega motornega vozila mora vložiti izdelovalec ali njegov zastopnik na političnem deželnem oblastvu. Prošnjo je treba izročiti na tistem političnem deželnem oblastvu, v čigar upravnem okolišu je izdelovalnica, ako pa gre za tipe inozemskega izvira, na tistem političnem deželnem oblastvu, v čigar upravnem okolišu je bivališče zastopnika inozemskega izdelovalca. Prošnja obsegaj ime in bivališče izdelovalca.
Za priloge je priložiti vsako v dveh izvodih:
1.	kotirano risbo vozila, iz katere morajo biti razvidni zlasti motor s prestavo vred ter vodilne in zavorne priprave, v vsaj ,/1o naravne velikosti;
2.	tehniški popis tipa, ki naj se preskusi; obsegati mora naslednje napovedi:
a)	splošen popis vozila;
b)	vir sile in sestav motorja;
c)	motorjevo storitev v konjskih silah in število obratov v minuti;
d)	pri sežigalnih in eksplozijskih motorjih popis zažigalnih in hladilnih priprav, pri parnih motorjih popis pripadajočega izdelovalca para in pri električnih motorjih popis akumulatorjev ali uporabljenega dinamostroja s pogonom vred ;
e)	popis prenosa sile in vodilne priprave;
f)	število in vrsto zavorne priprave ter njeno prestavno razmerje;
g)	razsvetilne in znamenilne priprave; vrhu tega pri avtomobilnih vozovih:
h)	največjo dolžino, širino in višino voza, stanje
koles, raztečino, težo voza in okov platišča,
pri tovornih vozovih tudi širino platišča in nosilnost;
i)	število in adhezijsko težo zavrtih koles.
§ u.
O pripustitvi kakega tipa odloča deželno oblastvo.
Pred odločitvijo je s preskušnjo ustanoviti, ali je predloženi tip pripraven za pripustitev za javni cestni promet. Da opravijo te preskušnje, naj postavijo politična deželna oblastvaenoalipo potrebi več komisij, sestoječih iz strokovnjakov. Komisija podaja svoje mnenje na podstavi predloženih popisov in risb in na podstavi poskusne vožnje, ki jo je izvršiti z vozilom, ustrezajočim popisu in risbi.
§ 15.
Ako ni pomislekov zoper pripustitev tipa, naj izda politično deželno oblastvo prosilcu o odobrilu tipa uradno potrdilo, ki obsegaj ime in bivališče izdelovalca in v g 13, točki 2 oznamenjene podatke, nadalje shematično risbo vozila in oblastvenega znamenja tipa. Sicer je zaprosilo zavrniti ter navesti razloge.
§ 16.
Izdelovalec odobrenega tipa, oziroma njegov tuzemski zastopnik mora ob oddaji tipu ustrezajočega vozila izročiti kupcu prepis uradnega potrdila ter potrdilu pristaviti tekočo narejno številko in potrdilo o tem, da se vozilo gledé strojnih in varnostnih uredeb popolnoma ujema z odobrenim tipom. Za pravilnost potrdila je odgovoren izdelovalec, oziroma njegov zastopnik.
Vsaka taka izkaznica mora bili potrjena po tistem političnem okrajnem, oziroma cesarskem policijskem oblastvu, v Čigar okraju ali okrožju je na-rejališče ali bivališče tuzemskega zastopnika inozemskega izdelovalca.
Ako se pozneje menja posest vozila, mora prodajni k izročiti izkaznico nasledniku v posesti. Prepuščati izkaznico posestniku kakega drugega vozila ni dopustno.
§ 17.
Za motorna vozila, kojili skladnost s kakim odobrenim tipom ni dokazana z izkaznico, ozname-
njeno v § 16, potem za taka vozila, ki zaradi poznejših konstruktivnih izprememb na bistvenih sestavinah obratovalnega mehanizma ne ustrezajo več odobrenemu tipu, mora posestnik, preden rabi vozilo v javnem prometu, izprositi odobrilo.
Gledé zaprosila, preskušnje in odobrila se zmislu primerno uporabljajo določila § 13, 14 in 15 tako, da se more v § 13 zahtevana kotirana risba nadomestiti s shematično risbo ali s primerno razločno fotografijo vozila.
§ 18.
Udje preskuševalne komisije dobé za svoj trud odškodnino (preskusno takso), koje višino ustanovi politično deželno oblastvo.
Preskusno takso mora plačati prosilec preskušnje in jo položiti, kadar izroči prošnjo.
§ 19.
Pred izdajo tega ukaza v posameznih deželah na podstavi dosedanjih predpisov izdane izkaznice o odobrilu in pripustitvi motornih vozil za javni promet obdržč tudi v bodoče svojo veljavnost.
§ 20.
Motorna vozila vojaškega erarja so izvzeta od spredaj stoječih določil o preskušnji in odobrilu motornih vozil.
Razen tega se ta določila ne uporabljajo na motorna vozila iz inozemstva prihajajočih popotnikov tedaj, če je bilo vozilo v kaki drugi državi, ki ima slične predpise o preskušnji motornih vozil in ravna po vzajemnosti, oblastveno preskušeno in pripuščeno v promet, in ako se vozilo v tuzemstvu ne rabi dalje nego tri mesce.
Ako se mudi dalje v tuzemstvu, mora tisti; ki rabi motorno vozilo, pred pretekom roka treh mescev prositi za preskušnjo in odobrilo svojega vozila pri tistem deželnem oblastvu, v čigar upravnem okolišu biva.
Ako pri motornem vozilu kakega iz inozemstva prihajajočega popotnika niso izpolnjeni pogoji, navedeni v drugem odstavku, mora tisti, ki rabi kako v zmislu določil tega ukaza še ne odobreno motorno vozilo, najdalje v 14 dneh prositi za preskušnjo in odobrilo svojega vozila pri tistem deželnem oblastvu, v čigar upravnem okolišu pravkar biva. Do preteka tega roka je praviloma dovoljeno rabiti vozilo;
vendar se lahko prepove iz posebnih varnostno-policijskih razlogov z odredbo kakega političnega okrajnega ali cesarkega policijskega oblastva.
O dnevu vstopa v tuzemstvo izdadö v § 33 in 34 oznamenjeni uradi, oziroma oblastva popotniku potrdilo, ki ga mora na zahtevanje oblastvenih organov vsakčas pokazati.
IV.	oddelek.
Voditev vozil.
§ 21.
Take osebe, ki še niso stare vsaj 18 let, so izključene samostojno voditi motorna vozila.
Samostojno voditi več nego enotirna motorna vozila je nadalje, ne gledé na izjeme, oznamenjene v § 25, dovoljeno samo tistim, ki so dobili za to oblastveno dovolilo (vozno dopustilo).
To dopustilo se sme praviloma podeliti samo takim osebam, ki so s preskušnjo dokazale svojo sposobnost kakor voditelji in niso po določilih prvega odstavka ali z oblastveno odločbo (§ 24) izključeni dobiti tako dopustilo. Voditelji motornih vozil vojaškega erarja pa so oproščeni opraviti preskušnjo, ako se o svoji usposobljenosti izkažejo s spričevalom tehniškega vojaškega odbora.
§ 22.
Za opravo v § 21 omenjene preskušnje postavi politično deželno oblastvo potrebno število pre-skuševalnih komisarjev in določi mesto, kjer je prositi za pripustitev k preskušnji. Vsak prosilec mora navesti, za katero vrsto oziroma katere vrste motornih vozil hoče opraviti preskušnjo.
Preskušnja naj se razteza na dokaz tistih vednosti strojnih uredeb motornih vozil, ki so potrebne za varno voditev vozila tiste vrste ali tistih vrst, ki jih je oznamenil prosilec. Bazen tega je treba s poskusno vožnjo dokazati praktično sposobnost voditi tako vozilo. Prosilci preskušnje morajo pripraviti vozila, ki služijo za opravo poskusnih voženj, ako deželno oblastvo ne določi nič drugega.
O preskušnji, opravljeni s povoljnim uspehom, je izdati spričevalo.
Gledé preskusnih taks veljajo določila § 18.
§ 23.
Na podstavi spričeval, oznamenjenih v § 21 in 22, izda prosilcem za vozno dopustilo na njihovo prošnjo politično okrajno oblastvo njihovega bivališča ali, ako je njihovo bivališče v okrožju kakega cesarskega policijskega oblastva, to oblastvo vozna dopustila, ako zoper podelitev ni kakega pomisleka v zmislu § 21. V vsakem dopustilu je povedati, na katero vrsto, oziroma katere vrste vozil se nanaša dopustilo. Dopustilo je opremiti s fotografijo upravičenega voznika.
§ 24.
Podeljeno dopustilo je odvzeti, ako je bil imetnik dopustila obsojen zaradi kakega kaznivega dejanja, storjenega v obratovanju motornega vozila zoper varnost življenja, ali kaznovan zaradi takega prestopka obrat zadevajočih predpisov, ki krati njegovo zanesljivost kakor voditelja.
Kadar se dopustilo odtegne, je izreči, ali bodi kdo za vedno ali samo za določen čas izključen pridobiti zopet dopustilo, in ako samo za določen čas, ali je treba vnovič opraviti preskušnjo, kadar zopet prosi za dopustilo.
Dopustilo naj odtegne politično okrajno oblastvo oziroma cesarsko policijsko oblastvo kraja, v katerem biva imetnik dopustila.
§ 25.
Voditelji iz inozemstva prihajajočih motornih vozil so oproščeni dolžnosti pridobiti si v § 21 predpisano vozno dopustilo, ako imajo izkaznico o svoji usposobljenosti za voditev motornih vozil sè strani oblastva kake države, v kateri so slični predpisi o voditvi motornih vozil in ki ravna po vzajemnosti, in ako se v tuzemstvu ne mudé dalje nego tri mesce.
Z enakimi pogoji, s katerimi se lahko odtegne vozno dopustilo po § 24, se lahko tistim voditeljem, ki so po 1. odstavku oproščeni pridobiti si dopustilo, prepove obratovanje njihovega vozila v tuzemstvu.
Ako niso izpolnjeni v prvem odstavku oznamenjeni pogoji, je dolžen voditelj iz inozemstva prihajajočega motornega vozila, ki nima tukajšnjega voznega dopustila, pridobiti ga čim prej, najdalje pa v osmih dneh. V tem času mu je dovoljeno samostojno voditi vozilo samo tako dolgo, dokler se mn ne prepove iz varstvenopolicijskih ozirov z odredbo kakega političnega okrajnega ali cesarskega policijskega oblastva.
V.	oddelek.
§ 26.
Znamenja za spoznavanje motornih vozil.
Motorna vozila morajo imeli znamenja, ki so jih določila oblastva.
Za podelitev znamenj morajo posestniki tistih motornih vozil, ki imajo svoje stojališče v tuzemstvu, prositi pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okraju je stojališče, ako je pa stojališče v okrožju cesarskega policijskega oblastva, pri tem oblastvu,
§ 27.
Znamenje za spoznavanje je praviloma črka v latinski pisavi in število (razvidnostna številka) v arabskih številkah.
Črka oznamenja deželo, oziroma okoliš (§ 28), v katerem seje izročilo znamenje, številka pa ustreza številki vpisnika v razvidnostnem spisku.
§ 28.
Vsaki deželi se odkazuje ena črka; samo okoliš dunajskega c. kr. policijskega ravnateljstva in okoliš c. kr. policijskega ravnateljstva v Pragi se oznamenja vsak s posebno črko. Razdelitev črk je razvidna iz priloženega seznamka.
Policijski ravnateljstvi na Dunaju in v Pragi izdajata številke od 1 počenši tekoče za avtomobile in motorna kolesa, ostalim v § 26 oznamenjenim oblastvom odkazujejo dotična deželna oblastva številne vrste, ki morajo rabiti isto vrsto številk po eno za avtomobile in za motorna kolesa. Več nego trimestne številke se ne smejo uporabljati. Ako so v kaki deželi ali v kakem okolišu porabljene vse številne vrste trimestnih številk, je črki za spoznavanje pristavljati številko I, oziroma 11 itd. v rimskih številih in naj se ošteviljenje začne zopet tekoče od 1 naprej.
§ 29.
V § 26 oznamenjena oblastva (razvidnostna oblastva) naj izdajajo posestnikom vozil, ki so prosili za znamenja, znamenja v pismenih z uradnim pečatom opremljenih izdajah. Ta izdaja se lahko vpiše na izkaznicah oziroma potrdilnicah, izdanih P° § 16, oziroma 17.
Vsako razvidnostim oblastvo naj piše po en vpisnik in sicer ločeno za avtomobile in za motorna
kolesa. V ta vpisnik je ob vsaki izdaji vpisati raz-vidnostno številko, ime in stanovališče posestnika in stojališče vozila.
§ 30.
Znamenja je narejati v črni pisavi na belem dnu v dobro čitljivih pismenkah. Napravljati okraske na njih ni dopustno.
Pri avtomobilih je nameščati znamenja spredaj in zadaj, in sicer ali na steni voza samega z barvo ali na njej s primerno pritrjeno tablico, narejeno iz trpežnega gradiva s kolikor moči gladko površino, na lahko vidnem mestu. Na ozadju je namestiti znamenja tako, da stoji črka in eventualno rimska številka zgoraj in pod njo v razdalji 2 cm razvidnostna številka. Znamenja na ozadju naj bodo visoka vsaj 12 cm, debela v osnovni črti vsaj 2 cm. Na sprednji strani se lahko nameščajo znamenja ali prav tako razvrščena kakor na ozadju ali vodoravno drugo poleg drugega. V tem primeru mora biti črka, oziroma rimska številka vsaj 7 cm oddaljena od razvidnostim številke. Sprednja znamenja morajo biti vsaj 8 cm visoka in v osnovni črti 1 cm debela.
Pri motornih kolesih je nameščati znamenja na dobro vidnem mestu; visoka morajo biti vsaj 8 cm in debela v osnovni črti vsaj 1 cm.
•Ako je na motorno kolo obešen na strani ali zadaj dodan voz, ni dati znamenja samo motornemu kolesu temveč tudi ozadju dodanega voza. Gledé teh znamenj na dodanem vozu veljajo enaki predpisi kakor za znamenja, ki se namestijo pri avtomobilih na ozadju.
§ 31.
Tisti, ki imajo več motornih vozil, morajo zaprositi izdajo znamenja praviloma za vsako svoje vozilo in vsako vozilo dobi svojo razvidnostmi številko.
Obrtnikom, ki se bavijo z izdelovanjem motornih vozil ali trgujejo s takimi vozili, pa se lahko na njih prošnjo za oznameniio njihovih vozil pri poskusnih vožnjah odkaže nekaj razvidnostnih številk, ki niso vezane na določena vozila.
§ 32.
Ako se proda z znamenjem opremljeno vozilo ali se stalno izpremeni njegovo stojališče ali posest-
nikovo bivališče, mora tisti, na čigar ime so izdana znamenja, naznaniti to razvidnostnemu oblastvu v osmih dneh po nastali izpremembi. Razvidnostno oblastvo naj popravi podatke v vpisniku, ako je novo stojališče vozila v njegovem okraju ali okolišu; ako se je pa stojališče preložilo v okoliš ali okraj kakega drugega razvidnostnega oblastva, naj izbriše razvidnostno številko. 'V tem primeru naj tisti, v čigar posesti je vozilo, zaprosi izročitev novih znamenj v osmih dneh po nastali izpremembi posesti oziroma po preložbi stojališča pri tistem razvidnostnem oblastvu, v čigar okraju ali okolišu je novo stojališče. Dokler se ne odkažejo nova znamenja, naj se poslužuje posestnik prejšnjih znamenj.
Ako se začasno preloži stojališče vozila ali posestnikovo bivališče, ni treba zglasiti in izprositi novih znamenj.
§ 33.
Za motorna vozila popotnikov, ki prihajajo čez carinsko mejo, izroča znamenja c. kr. mejni carinski urad kraja, kjer vstopijo. Ta znamenja morajo imeti poleg črke dotičnega upravnega ozemlja in raz-vidnostne številke še črko Z v rdeči barvi.
O izročevanju znamenj naj pišejo mejni carinski uradi vpisnik, v.katerega jë vpisovati razvidnostno številko, ime in bivališče posestnika vozila in dan izdaje.
Vsakemu mejnemu carinskemu uradu odkaže dotično deželno oblastvo številne vrste za razvid-nostne številke.
Tablice s številkami se lahko napravljajo tudi iz primerno močnega papirja. Take tablice izročajo na zahtevanje carinski tiradi. Sicer veljajo gledé namestitve in načina izvršitve znamenj v S 30 obsežena določila.
Ako so pritrjena na vozila že druga znamenja, jih je treba sneti ali zakriti, prelepiti itd., da se ne vidijo.
Znamenja, ki jih izdajajo mejni carinski uradi, veljajo samo za tri mesce. Ako biva tisti, ki rabi motorno vozilo, dalje časa v tuzemstvu, mora po § 26 prositi za izročitev znamenj pri tistem političnem okrajnem oziroma pri tistem cesarskem policijskem oblastvu, v čigar okraju oziroma okolišu biva.
Tisti, ki rabijo motorna vozila in ki so dobili znamenje na podstavi tega določila, naj naznanijo razvidnostnemu oblastvu, če vozilo zapusti tu-zemstvo.
§ 34.
Za motorna vozila, ki prihajajo iz kraljevine ogrske, iz Bosne ali iz Hercegovine,, je prejeti znamenja pri tistem političnem okrajnem oblastvu ali cesarskem policijskem oblastvu, v čigar okraj ali okoliš pride vozilo najprej v smeri svoje vožnje. Razen črke upravnega ozemlja in razen razvid-nostne številke imajo iz Ogrskega prihajajoča vozila tudi še črko U v rdeči barvi, iz Bosne in Hercegovine prihajajoča vozila pa črko G tudi v rdeči barvi.
Sicer se gledé teh znamenj zmislu primerno uporabljajo določila, obsežena v § 33.
§ 35.
Inozemskim posestnikom motornih vozil, ki prihajajo s svojimi vozili često v tuzemstvo, lahko izroči stalna znamenja eno izmed tistih političnih okrajnih ali cesarskih policijskih oblastev, čigar okraj ali okoliš je blizu meje. Na ta znamenja se uporabljajo določila § 26 do 30. Prepuščati ta znamenja drugim osebam ni dovoljeno. Izpreinembe bivališča mora posestnik vozila naznaniti razvidnostnemu oblastvu.
§ 36.
Znamenja na motornih vozilih je vzdrževati v dobrem stanju in dobro čitljiva. Med vožnjo se ne smejo niti docela niti deloma zakrivati. Ako treba, jih je na vožnji večkrat osnažiti prahu in cestnega blata.
§ 37.
Na avtomobilih na ozadju nameščena znamenja je treba jasno razsvetliti ali nadomestiti s transparentnim napisom, ako je vozilo v nočnem času na javnih prometnih potih.
Isto velja za motorna kolesa tedaj, kadar imajo seboj dodani voz, gledé znamenj, nameščenih na dodanem vozu.
Razsvetliti se morajo tako, da so znamenja razločno vidna, da se gledalcu ne blešči, in da služi svetilka, ki jo je opremiti z brezbarvnimi stekli, hkratu tudi za zavarovalno luč.
VI.	oddelek.
Varnostni predpisi za promet.
§ 38.
Vozno brzino je v vseh okolnostih izbrati tako, da voditelj obvladuje svojo brzino in da varnost oseb in lastnine ni v nevarnosti. Voditelj vozila mora vozno brzino primerno zmanjšati, ako treba tudi postati in motor odstaviti, ako bi se mogle z njegovim vozilom provzročiti nezgode ali prometne ovire. Po teh predpisih se je ravnati zlasti tudi tedaj, kadar se bližajo vpreženi vozovi ali gnana živina.
§ 39.
V	zaprtih krajih brzina nikakor ne sme biti večja, nego 15 kilometrov na uro (brzina lahkega naglega voza). Zunaj zaprtih krajev vozna brzina ne sme presegati 45 kilometrov na uro.
Nikakor se ne sme voziti hitrejše nego s 6 kilometri na uro (kakor gre konj v stop): kadar brani megleno vreme pogled v daljavo ter na takih mestih, kjer se cesta ne more pregledati, kakor zlasti na križiščih, na ostrih cestnih ovinkih, kadar se zapelje v duri, kadar se pelje iz hiš, potem na mostovih, v ozkih ulicah, kjer se dva voza ne moreta izogniti, kadar je nenavadno živahen promet ali je zbranih več ljudi.
§ 40.
V	zaprtih krajih se ne sme voziti z odprto izpuhalno cevjo.
§ 41.
Svarilno znamenje je dajati, ako je potrebno, vedno pravočasno.
§ 42.
Kadar sc začne mračiti in dokler je tema ali ako megla ovira pogled v daljavo, mora na vseh niotornih vozilih, ki so na javnih prometnih potih, goreti luč v znamenilnih svetilkah.
§ 43.
Vodnik ne sme zapustiti vozila, dokler ni odstavil stroja, zavrl zavoro in poskrbel, da nepoklicani vozila ne morejo spraviti v tek.
§ 44.
Vodnik motornega vozila mora imeti na vožnji vedno seboj uradno izkaznico o odobrilu svojega vozila oziroma tipa (§ 16, 17 in 20), svojo voditeljsko izkaznico in izdajo, obsegajočo znamenja, ter jih pokazati na oblastveno zahtevanje.
Na zahtevanje varnostnih ali cestnih nadzornih organov je vodnik dolžen takoj postati, prav tako tudi kadar je svojim vozilom provzročil kako nezgodo ali z njim poškodoval kako reč.
Ako je bila ob taki nezgodi poškodovana kaka oseba, mora vodnik skrbeti za potrebno pomoč, kolikor more.
§ 45.
Posestniki motornih vozil morajo skrbeti za primemo vzdrževanje sestavin, ki so važne za varno obratovanje vozila.
Odgovorni so za to, da vodijo njihova vozila samo take osebe, katerim je to dovoljeno po določilih tega ukaza.
§ 46.
Dirke z motornimi vozili so dovoljene samo z dovolilom političnega deželnega oblastva, ki naj zasliši udeležena krajna oblastva.
VII.	oddelek.
Končua določila.
§ 47:
Prestopke predpisov tega ukaza je kaznovati po ministrstvenem ukazu z dne 30. septembra 1857. 1. (drž. zak. št. 198), ako ne spadajo pod obči kazenski zakon.
§ 48.
Določila tega ukaza zadobé moč tri mesece potem, ko so bila razglašena.
Y istem času izgubč moč v posameznih deželah izdani ukazi o vožnji z avtomobili in motornimi kolesi po javnih cestah (ukaz c. kr. namestništva za
Dolenje Avstrijsko z dne 19. septembra 1899.1. [dež. zak. št. 49], c. kr. namestništev za Češko z dne 29. januarja 1900. 1. [dež. zak. št. 13], za Gorenje Avstrijsko z dne 20. julija 1901.1. [dež.zak. št. 19], za Tirolsko in Predarlsko z dne 28. avgusta 1903. 1. [dež. zak. št. 47], za Štajersko z dne 18. junija 1904.1. [dež. zak. št. 62], nadalje ukazi c. kr. deželnih vlad za Bukovino z dne 14. januarja 1901. 1. [dež. zak. št. 4], za Koroško z dne 30. maja 1903. 1. [dež. zak. št. 21], za Sleško z dne 30. junija 1903. 1. [dež. zak. št. 40], za Salcburško z dne 27. maja 1904. 1. [dež. zak. št. 28] in za Kranjsko z dne 2. julija 1904. 1. [dež. zak. št. 11]).
Uporabljanje določil, obseženih v zakonih o cestni policiji, na avtomobile in motorna kolesa' ter uporabljanje predpisov o preskušanju in obdobnem preiskovanju parnih kotlov, o varnostnih na-redbah zoper razpoke parnih kotlov in o dokazu usposobljenosti za streženje in nadzorovanje parnih kotlov in parnih strojev se stem ukazom ne izpre-minja.
Bylandt s. r.	Kosel s. r.
Seznamek črk za spoznavanje.
Dunajsko policijsko	okrožje.......................A
Dolenje Avstrijsko, izvzemši dunajsko policijsko
okrožje......................... . . . B
Gorenje Avstrijsko	...	 C
Salcburško.........................................D
Tirolsko................ .......................E
Koroško............................................F
Štajersko...............•.........................II
Kranjsko .	  J
Primorsko................................... .K
Dalmacija....................................-M
Praško policijsko okrožje...........•	. N
Češko, izvzemši praško policijsko okrožje . .	O
Moravsko........................... .....	P
Sleško........................... .......	It
Gališko .	•........................ ....	S
Bukovina..............................  .	T
Predarelsko...................................W