Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 10. marca 1757
Štev. 56. leto XI. fXVHI.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 > Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejcman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din 1 Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Julra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
•JUTRA
Sodaitu fieG&lliHii j
Ob obravnavanju novega proračuna ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se je socialna in zdravstvena problematika v naši državi sprožila in obravnavala predvsem iz vidika sledečih glavnih področij socialnega skrb stva ter narodnega zdravja: borba proti tuberkulozi, pomanjkljiva opremljenost bolnišnic, nezaposlenost, izseljeniško vprašanje in končno prehrana pasivnih krajev.
Tuberkuloza predstavlja pri nas tako resen problem, da mu je treba posvetiti posebno pozornost. To najbolje dokazujejo številke: od 1. 1921 do 1933 je umrlo radi tuberkuloze v naši državi 250.000 ljudi! K temu se še priključuje okolnost, da imamo v naši državi precej velik odstotek umrljivosti, saj umre letno v prvem letu življenja 70.000 dojenčkov. Pri deci od dveh do petih let izkazuje letna umrljivost 30.000,- od 6 do 10 leta Pa 10.000 letno. Skupno umre letno od našega naraščaja 280.000 duš.
Drugi pereči problem je pomanjkljiva opremljenost bolnišnic. Tako n. pr. Število bolnišniških postelj niti najmanj ne odgovarja našim zdravstvenim prilikam.
V	skladu s številom prebivalstva in z zdravstvenimi prilikami, po katerih se v drugih državah odreja število postelj, bi moralo biti v naših bolnišnicah 70.000 postelj, tako da bi prišlo pet postelj na '000 prebivalcev. Specialne bolnišnico pa bi morale imeti sledeče število postelj: umobolnice 10.000. za tuberkulozne ■ 25.000. za trahoin 50.000, za endemični sifilis 20.000. Toda kaj doživljamo? Celo 'o nezadostno število 25.000 postelj ni vedno zavzeto. Vzroki temu čudnemu Pojavu so v nezadostni opremi bolnišnic, Uenavadno visokem številu malih bolnišnic, ki mnogo stanejo, pa ne morejo navzlic temu biti preskrbljene z vsemi so-% Robnimi zdravstvenimi potrebami, kon-1 ®no še v draginji pri bolniškem zdravljenju. Vsi ti nedostatki naj bi se odpravili z novim zakonom o bolnišnicah in Povim zakonom o ureditvi zdravstvene službe, ohranjevanju narodnega zdravja ‘Ji obveznem zdravniškem zdravljenju na d®že!l, saj imamo v naši državi okoli '5.000 naselbin vaškega tipa skupno pa. !"|umo komaj 800 zdravnikov, ki poslu-1 iew na vasi, dočim bodo morali po no- j Veni zakonu služiti mladi zdravniki naj-Prejc
za gotovo dobo na vasi.
. Sledi problem brezposelnosti. Število 'ndustrijskih brezposelnih delavcev se [ ®blje do števila 50.000. Težišče proble-’!;i ha je v naši vasi, ki meče na delov-j'1 bg vsako leto več tisoč brezposelnih, 'avno v tem je kompliciranost, ki ga Odstavlja vprašanje nezaposlenosti. K ®niu se še priključuje okoli 500 000 onih,
1 sicer živijo na vasi, ki pa jih kmečko, y spodarstvO ne preživlja popolnoma.! . kda je sicer dala milijardo dinarjev za ‘ VrKt dela, vendar pa se s tem ni pre-nila z mrtve točke gospodarsko so-k>na depresija, saj ne predstavljajo jav-dela stalnega vira dohodkov, ter vsaj j./0lT|no eksistence, Četudi dajejo delavci možnost minimalnega zaslužka ter trebatlteV tK1JKlavneišim življenskim po-
,(jda tudi naša Izseljeniška služba pred koV 1 0I'° torišče, ki potrebuje še veli-sestavnejše ter podrobnejše eviden-s, • Dejstvo je, da živi danes v inozern-
ogromno število naših ljudi in ogro-10 naše delovne sile. Samo lani Vrtn IZse'ilu iz »:>šc države 12.000 oseb, ji i 0 sc jih je pa komaj 4.000. V smislu bi .Cr,iatiČriega dela v izseljeniški službi trebalo predvsem osigurali našim iz-hencem čim boljšo zaposlitev in čim
Na področju največje napetosti in bodočih borb?!
RIM, 10. marca. Predsednik vlade Mussolini, je odpotoval v Libijo, da prisostvuje manevrom italijanske mornarice in vojnega letalstva, ki se prično danes v libijskih vodah v zoni med Tobrukom in Triporsom. Dne 12. t. m. bo Mussolini posetil Tobruk. Pred odhodom v Libijo je sprejel Mussolini v palači Venezia poveljnike vojnih zborov in namestnika šefa glavnega gene-beno ugotavlja, uvod v velike kombinirane manevre, ki bodo v Siciliji v avgu stu tega leta, pri katerih bo poleg mornarice in letalstva sodelovala tudi kopna vojske. Značilno je, da bodo italijanski manevri v Siciliji istočasno z britanskimi manevri na Malti, dočim se sedanji manevri ob libijskih obalah vršijo sporedno z britanskimi manevri pri Giblartarju, pri katerih sodeluje sre-ralnega štaba. Temu raportu o divizijskih vežbah v teku zadnjih treh mesecev v Italiji je prisostvovalo 15 armijskih generalov ter prestolonaslednik Umberto in vojvoda Bergamski, ki sta tudi kot armijska generala poveljnika dveh vojnih zborov. Z velikim zanimanjem se pričakuje govor, ki ga bo imel Mussolini za časa svojega ootovanja v Libijo. Ti manevri so, kakor se služ-dozemsko ter atlantsko brodovje in razen tega 130 britanskih vojnih hidro-avionov. Istočasno ko se bo Mussolini nahajal v Libiji, bodo velike vojaške vežbe italijanskih kolonialnih čet v Libiji ,pa tudi v Abesiniji >n sicer na področju Harrarja.
•w'
hemi\a tomdm mdmtedmo luudtota Sf&nije
PMeeki
PARIZ, 10. marca. Francoska vladaje napravila vse potrebno, da s 13. marcem dejanski aktivira mednarodna kontrola glede uveljavljanja nevmeševanja v španske zadeve. V prihodnjih dneh pričakujejo v Franciji danskega polkovnika Lulea. ki bo vodil mednarodno kontrolo na pirenejski meji. Londonska poročila pravijo, da so skoro popolnoma odstranjene težkoče. ki' sta jih delali v london-
Uindsotski vojvodo se potdii v ivoun fonde
skem nevmešcvalnem odboru portugalska in sovjetska vlada. Tem večje negodovanje pa je zbudila vest, da nudi Nemčija londonskemu nevmešavalnemu odboru mesto 143.000 funtov šterlingov, za katere je obvezana komaj 2000 funtov šterlingov. »Pariš Midi« piše, da ogroža to postopanje Nemčije ves načrt mednarodne kontrole.
ljalna dela in da je število uslužbencev povečano na 25. Širijo se glasovi, ki sicer še niso potrjeni, da bo ta dvorec v kratkem postal last vojvode Windsorske ga. Doznava se tudi, da je prispelo v dvo rec mnogo uglednih francoskih in tujih osebnosti. Tudi se doznava, da bo poroka vojvode Windsorskega in ge. Simpsonove v mali kapelici dvorca Condč.
CANNES, 10.' marca. Havas poroča:
Odhod gospe Simpsonove se je izvršil v največji tajnosti. Zdi se, da je odpotovala v dvorec Gonde. 30 km od Toursa, ki ga je kupil vojvoda V/indsorski. Havas pa poroča iz Toursa, da se potrjuje vest, da bo ga. Simpsonova v kratkem pripotovala v dvorec Oonde, kjer se bo zadržala nekaj časa. Tudi se potrjuje vest, da so se pričela v dvorcu prenav-
Ofeuoivo ftanmm stdo?
MADRID, 10. marca. Tukajšnji krogi izjavljajo, da je krvavo odbita Francova ofenziva na Guadalajari. Motoriziranim kolonam generala Moscarda se je sicer posrečilo, da so na nekem mestu prebile republikanske položaje, vendar so jih republikanske čete v protiofenzivi pregnale iz zavzetih položajev. Sinoči so Francove čete štirikrat prešle na sektorju Jarame v napad, pa so bile na vsej
tkhmjo oakievo od Svite nes^tejemijive teti
fronti odbite. V teku včerajšnjega dne je 20 republikanskih tankov prodrlo v Francove linijo na sektorju Jarame. Njihov pojav je zbudil v vrstah francovcev precejšnjo paniko in je obležalo na bojišču preko 200 francovcev. Tanki so se nepoškodovani vrnili na svoje položaje navzlic obstreljevanju s topovi in strojnicami.
BERN, 10. marca. Iz službenih krogov poročajo, da se je švicarski poslanik v Berlinu obrnil n? nemško vlado s prošnjo, da pjsmeno fiksira nevtralnostni predlog o Švici. Nemška vlada mu je odgovorila, da je Nemčija sicer priprav-
ljena skleniti z Švico pismeni nevtralnostni pakt to pa le v slučaju, če se bo Švica odrekla Društmi narodov in se pri ključila protiboljševiški propagandi Nemčije.
boljše ravnanje z njimi. V slučaju, da ne morejo najti zaslužka pa bi jim trebalo omogočiti repatriacijo. Važna pa je tudi naloga, da se pri onih naših ljudeh, ki živijo daleč od naše domovine, ohrani nacionalna zavest.
Pasivni kraji predstavljajo peti pereči gospodarsko socialni problem v naši državi, zlasti vprašanje njihovo prehrane. Tako -se je uvedel pri nas način, da se ui preskrba pasivnih krajev s prehrano izvajala v obliki kakšne miloščine, mar-ve£ v smeri moralične obveznosti, da se za prejem hrano izvršijo na občinskih
ali državnih cestah in drugih potrebnih objektih zadevna dela. Tako je šlo lani za prehrano pasivnih krajev 46 milijonov Din. Slej ko prej pa je jasno, da ni mogoče tega problema pasivnosti gotovih pokrajin dokončno rešiti v vidu vsakoletnih subvencij za prehrano, marveč da bo treba izdelati podroben, dalekosežen načrt, ki naj z dvigom gospodarstva, potom industrializacije in drugih načinov trajne zaposlitve ter omogočene eksisten cc vsaj ublaži ta trajni gospodarsko socialni problem naše države, če ga že ni mogoče popolnoma likvidirali.
423 :20 : 2.
Narodni poslanec Ivan Prekoršek jev skupščinskem finančnem odboru v zvezi z razpravo o novih amandmanih ugotovil, da odpade glede kreditev za upravne in šolske zgradbe na Beograd 43.3, na Zagreb 20. na Ljubljano pa le 2 milijona dinarjev. Nadalje konstatira. da je ta razdelitev nesorazmerna ter izredno velika. Obenem je opozarjal na velike potrebe ljubljanske univerze, ki se niso upo števale v zadostni meri. Glede znižanih šolnin na naših univerzah pa je opozoril, da se te dni vrši na vseh univerzah vpisovanje in se šolnine in takse plačujejo po starih predpisih, razen v Beogradu. Treba je, da se to olajšanje omogoči pri sedanjem vpisovanju tudi slušateljem ljubljanske in zagrebške univerze ter su-botiške in skopeljske fakultete.
TRGOVINA Z BELIM BLAGOM.
V	Zagrebu so aretirali avstrijskega državljana Avgusta Schmidtpetra, ki seje nedavno pojavil v Zagrebu, kjer je nabiral neka mlada dekleta za neko baletno skupino. Dejanski pa je šlo za trgovino z belim blagom in je spravljal dekleta v Pariz, London in druga mesta.
EVHARISTIČNI KRIŽI PADAJO.
»Slovenec« poroča, da so bogoskrunske roke odžagale evharistični križ v Cerknici, »to znamenje božje ljubezni do nas , in naše ljubezni do Bc^a«. Mnenja smo, da ne izhaja ta pojav iz brezboštva in mržnje do Boga, ki je v našem narodu ni, marveč radi te^a, ker je mnogo poklicanih, ki bi morali imeti in kazati ljubezen do človeka — podobe božje — pa je nimajo. So to pojavi, ki se ponavljajo in ki dajejo misliti: kaj je več, politika ali ljubezen do Boga, ki jo oznanjajo, in do človeka, ki je po katoliških naukih podoba božja.
ZA JUGOSLOVENSKO ORIENTACIJO.
Dr. Koce je v svojem g voru, s katerim bi bil rad omajal z veliko pozornostjo sprejeta izvajanja naprednih slovenskih poslancev v parlamentu, med drugim izjavil, »Da smo vsi za popolno in edinstveno jugoslovensko orientacijo«. Tudi je dr. Koce dejal: »da je bil že leta 1928 g. dr. Korošec izvoljen za častnega člana Sokola. Toda seda,' tudi dr. Kramer, ki mu je Sokol bila deveta briga, nosi sokolsk« znak.«
»O NJIH NE VODIMO NIKAKEGA RAČUNA«.
Ko so v beograjskih krogih dozirali, da pojde v parlament tudi narodni poslanec Djoka Petkovič, ki je bil izvoljen na dr. Mačkovi listi kot Davidovicev pristaš, so se beograjski novinarji obrnili na g. Davidoviča, ki jim je dejal: »O njih ne vodimo nikakega računa.«
NOVA SENATORJA.
Kot naslednika umrlih senatorjev Božidarja Miličeviča iti Milana Crkvetica sta prišla v senat industrijec Jordan Cvetkovič iz Niša in posestnik Vid Dju-retek iz Vrapča pri Zagrebu.
PLOJEVO PODPREDSEDSTVO.
Na včerajšnji seji senata, ki bo pričel predvidoma dne 17. t. m. z obravnavo novega proračuna, je senator Milutin Dragovič stavil na senatnega predsednika Mažuraniča vprašanje, kaj je s pod-predsedstvom senatorja dr. Ploja, ki je bil svojčas izvoljen na . kandidatni listi JNS in ki je po izvolitvi stavil klubu na razpolago svoje podpredsedniško mesto, izjavljajoč, da bo podal ostavko, če klub to sklene. Medtem pa je senator dr. Ploj izstopil iz senatorskega kluba JNS. katerega zaupanja ne uživa več, radi česar se sedaj pričakuje« da bo dr. Ploj stavil
Smuške veste
V	Mariboru, dne 10. III. 1937.
,«20*
Buški Sotd enoten, mmn m delaven!
Vestno in točno sestavljena poročila staroste, poslovodečega podstaroste, tajnika, prosvetarja, načelnika, predsednikov eledališkega, mladinskega, glasbenega, tamburaškega, rutkovnega, gospodarskega, narodno obrambnega odseka, podane na letošnjem dobro obiskanem občnem zboru sokolskega društva v Rušah, so nazorno pokazala ninogostranost sokolskega prosvetnega in narodnega dela, ki ga ruški Sokol, zvest in dostojen naslednik predvojnih narodno zavednih Ruš, vrši med pohorskim in obmejnim slovenskim ljudstvom. Tehnično delo v telovadnici je obrodilo dober uspeh, kar se vidi v prirastku telovadečega članstva, posebno med naraščajem in mladino. Disciplinirane, sokolsko-zavedne in ponosne vrste naraščajnikov in gojenk nam jamčijo, da bo postal ruški Sokol v bližnji bodočnosti krepko pomlajen, idejno čist in bratsko harmoničen.
Kulturno delo ruškega Sokola se manifestira v njegovih prireditvah na letnem gledališču. Ruško sokolsko letno gledališče je v svojem bistvu edinstveno in edino redno delujoče v vsej naši ožji domovini. To je tudi razumljivo, saj ima slavno zgodovinsko tradicijo. Že pred 375 leti so igrali v Rušah na prostem pasijonske, ljudske in zabavne igre. Obširni Sokolski dom je ob prireditvah večjega obsega že premajhen. V ruškem Sokolskem domu ie osredotočeno vso kulturno življenje Ruš in okolice.
V	minulem letu je ruški Sokol izgubil nekaj podpornih članov, osem jih je odstopilo, 12 se jih je izselilo, nekaj pa že več let ni plačalo članarine, zato so črtani. Kolikor je odpadlo podpornih članov, toliko in še dvakrat več pa je vstopilo naraščaja in mladine. To je najsigurnejši znak naše moči in agilnega delovanja ruškega Sokola.
Občni zbor je vodil brat Anton Krej-
svoj položaj na razpolago, kar je povsem v skladu s splošnimi parlamentarnimi načeli ter njegovo lastno svoječasno izjavo. Senat lahko sicer zopet izbere dr. Ploja za podpredsednika, vendar pa ne z glasovi senatorjev JNS. Senatni predsednik Mažuranič je odvrnil, da niso člani senatnega predsedstva v svoji funk eiji predstavniki kakšne strankarske sku pinc, marveč funkcionarji senata in da radi lega vprašanje senatorja Dragovica ni utemeljeno. Ko pa je senator Banjanin vprašal dr. Mažuraniča, kaj bi storil on, če bi mu izrekel nezaupnico klub, s katerega glasovi je bil izvoljen, dr. Mažuranič ni odgovoril.
t MILAN PRIBIČEVIČ.
V	Ženevi je umrl sinoči ob 21. uri ju-goslovensk. narodni poslanec in vpoko-jeni polkovnik Milan Pribičevič, brat pokojnega Svetozarja Pribičevida. Njegovo truplo bodo prepeljali v domovino.
či. V lepo zasnovane^ govoru je med drugimi izrekel tudi sledeče bodrilne besede:
»Nočem se izogniti razgovoru o zadevi, ki je nam vsem, ki se nahajamo v sokolskih vrstah, pa tudi onim, ki se nahajajo izven Sokola, ki pa imajo gotovo spoštovanje do našega delovanja, neprijetna, to je takozvana kriza v Sokolskem društvu v Rušah, o kateri govori javnost in o kateri so tudi že pisali časopisi.
Odločno moram odklanjati, da bi bila ta duševna kriza kakšna ruška specialiteta, marveč je to pojav, ki nastopa po vsem svetu, to je, da se v vseh društvih razmotrivajo in nastajajo osebni spori, se stavljajo na prvo mesto in radi tega so danes skoraj v vseh društvih taki malenkostni spori na dnevnem redu in se često izražajo na občnih zborih. To je bolezen v naših društvih brez razlike, ali so to humanitarna, kulturna, nacionalna, socialna ali gospodarstvena društva in prišel sem po daljšem raz-mišljevanju do zaključka, da je na teh kvarnih pojavih v društvih kriva svetovna vojna, ki je požrla generacijo onih mož, ki bi bili danes poklicani voditi naše društveno življenje in vezati ideje mladih in starih. S tem pa, da nam ta generacija — ki je bila vedno najbolj čvrsta — manjka, vodijo naše društveno življenje na eni strani stari borci, na drugi strani naša mladina, na katero gledamo z največjim upanjem ter ponosom in zgodi se čestokrat, da stari ne razumejo mladih, mladi pa ne razumejo izkušenih starinov. To je tudi vzrok ta-kozvane 1-rze v našem društvu. Na eni strani koraka nadebudna, življenja kipeča in idealov polna mladina malo prenaglo in r remalo upošteva stare borce v naše.n društvu, ki imajo gotovo velike zasluge za naše društvo. Stari borci na drugi strani pa v dosti slučajih niso imeli pravega razumevanja za idealne polete naše mladine. Tako je v vseh društvih. Ko Vam to tolmačim, mislim na delo našega Sokolskega društva v sokolski Petrovi petletki, ki nam nalaga dolžnost, pripraviti pot za dostojen pozd»av našega mladega kralja in prvega starosto ob priliki njegove polnoletnosti.
Naša sokolska Petrova petletka naj obstoji v tem, da:
1. saniramo naše sokolsko bratstvo ter vpostavimo najlepšo harmonijo dela v našem društvu.
2. da popolnoma saniramo naš Sokolski doni v smislu sanacijskega načrta.
3 V predpostavki, da se nam bosta ti dve točki posrečili, mislimo na to, da ob dvajsetletnici našega društva razvijemo prapor in pri tej priliki manifestiramo složno delo za procvit našega Sokolskega društva.
Soglasno in z vzklikom je bil nato
izvoljen sledeči novi odbor:	starosta
Krejči Anton, ravnatelj; podstarosta Inž. Teržan Josip, agronom; načelnik Stani Branko, dipl. elektrotehnik; načelnica Koruza Dušica, učiteljica; pod-načelnik Vodušek Adolf, elektrikar; pod-načelnica Škufca Pepca, blagajničarka; prosvetar Unger Tilica, učiteljica; tajnik Sornik Franjo, trgovec; blagajnik Dolinšek Ivo, priv. uradnik; statistikar Jug Janko, elektrikar; gospodar Dogenik Ivan, elektrikar; društveni zdravnik dr. Zorec Adolf; narodno-obrambiii referent Inž. Teržan Josip, agronom; socialni referent Črnko Nejče, učitelj; ostali odborniki: Lesjak Davorin, učitelj v pok.. Stani Tomo, učitelj v pok., Skaza Olga,
vdova po zdravniku, Medvea Anton, učitelj, Čepe Marica, učiteljica, Pečar Adolf, priv. uradnik, Lampreht Franjo, trgovec, Fridolin Janko, kovač, Požar Anton, trgovec, Gorišek Špela, zasebnica. Namestniki: Ratej Olinar, dimnik, pomočnik, Bečela Jožica, priv. uradnica. Stani Zora, priv. uradnica, Stupan Franjo, strugarski pomočnik, Rozin Roman, laborant. Revizorja: Koruza Albert, tajnik posojilnice, Knific Joško, trgovec. Namestnika: Majcen Štefka, priv. uradnica, Zorec Jakob, zobotehnik. Častno razsodišče: predsednik: Lesjak Davorin, učitelj v pok., Bregant Hinko, učitelj; zapisnikar: Črnko Nejče, učitelj. Člana: Stani Branko, dipl. elektrotehnik, Koruza Dušica, učiteljica. Namestnika: Sornik Franjo, trgovec, Bobič Nada, učiteljica.
Čestitamo ruškemu Sokolu in mu želimo v tekočem letu še lepše uspehe v narodnem, kulturnem, prosvetnem in socialnem pogledu. Zdravo! Anjo.
MgsShiud
Ruski večer
Kakor predlanski in lanski, tako je tudi letošnji ruski večer s svojim lepim in dobro izvedenim sporedom nudil bogat užitek. Akademija se je vršila minulo soboto 6. marca v kazinski dvorani.
Član zagrebše opere tenorist g. Ana-tol Manoševski je zapel sentimentalno Gruzinsko pesem M. A. Balakirevega (1837—1910), prvega predstavnika tio-voruske šole, Hermanova lirska speva »Oprosti nebeško bitje« in »Kaj je naše življenje — igra« iz opere »Pikova dama« P. I. Čajkovskega, izrazito rusko barvan Sadkov spev »Oj ti temen gaj« iz ruske narodne opere »Sadko« Rim-skega-Korsakovega, nadalje arijo »O kaj mu budi zdaj ta ljuba pomlad« iz opere »Werther«. ki jo je komponiral J. Mas-senet, zastopnik tipične francoske lirične opere. Razen omenjenih skladb je solist zapel še Hatzejevo posvetilo »Svojim pesmaitia« iz 1. 1904, ki je tokrat doživelo svojo krstno izvedbo.
Gdčna Olga Oljdekopova, članica ljubljanske opere, je nastopila tokrat v Mariboru prvič. Čajkovskega globoko dojeta »Noč«, hrepeneč kumin spev »Kje si moj zaželjeni« iz opere »čarovnica« F1 J. Čajkovskega, Lizina silno občutena arija »Odkod te solze« iz opere »Pikova dama« (Čajkovski), lepa romanca
• Pomladanske vode« S. Rahmaninove-ga, mehka pesem »Ranjena breza« A. T. Grečaninovega in romantično zasnovana Rubinsteinova romanca »Noč« so tvorile njen spored. Dodala je še krasno P. Krstičevo »Nimfo«. Sopran gdčne Oljdekopove je silno prijeten, prožen, poln in lepo zaokrožen. S svojim pristno rusko barvanim glasom podaja vse pesmi z izredno globokim doživetjem. Spev ji prihaja od srca in gre poslušalcem z vso plemenito toplino k srcu. Jasna izgovarjava in neposredno prepričevalna deklamacija jo s poslušal-
stvom še tesneje vežeta. Vse skladbe poje z enako ljubeznijo in z njimi tudi živi. Njen sopran, ki je že v srednjih legah tako prikupen, se ji v višini razvija v prelestno zvočnost. In, kar moramo posebe pohvaliti, je to, da poje naravno, toplo in brez nepotrebne afektirane narejenosti.
Oba solista je pri klavirju z inteligentnim razumevanjem spremljal pianist g. dr. Roman Klasinc, ki je kot posebno točko podal Allegro de concert (B-mol op. 18) Aleksandra N. Skrjabina (1872—1915), pristaša zapadnoevropske hiperromantike. Skladbi se pozna, da jo je napisal glasbenik, ki je bil Chopinov častilec pa tudi posnemovalec, čeprav je vložil v to tvorbo tudi marsikaj svojega. Dr. Klasinc je podal skladbo s prav lepim pojmovanjem in z veliko tehnično spretnostjo.
Z dvema plesoma je v okviru prireditve nastopil baletni mojster zagrebške opere g. Maks Froman. Izvajal jc elementarni Tatarski narodni ples na glasbo Bakalejnikovega in groteskni Kitajski ples, za kojega je napisal glasbeno spremljavo Čajkovskij. Obe točki je g. Froman podal s svojsko zamislijo in, z vidnim uspehom. Klavirsko sprem-Ijevanje je tudi tukaj oskrbel g. dr. Klasinc. Škoda le, da nismo videli ruskega plesa, ki spada v okvir ruskega večera vsekakor bolj kakor plesi drugih naro-nov. Ruska akademija naj pokaže lepoto ruske umetnosti, za spremembo mogoče še kaj našega, vse drugo pa ic nepotrebno.
Če te napake izvzamemo, lahko rečemo, da je bil splošni uspeh prav lep >*' zadovoljiv.	—n—s—
Vnati Mit Mm
H
(tl
Biološke laike
Iz »copmlike pomlaievalnice prof. Voronova
Pomlajevalni poskusi znanega ruskega biologa dr. Voronova so zbudili spočetka ogromno zanimanje po vsem svetu. Voronov se je začel intenzivno baviti z rešitvijo problema, kako vrniti človeku tudi v zrelejši dobi mladostne moči in kako mu vrniti izgubljene življenske moči. Uspel je, toda samo deloma. Z vbrizganjem odnosno pre sajenjem opičjih žlez v človekov organizem naj bi se dosegla trajna pomladitev.	>
Prvi, ki so začeli dvomiti v trajen uspeh tega pomlajevanja, so bili zdravniki strokovnjaki, ki so trdno prepričani, da sc na la način1 ne more doseči trajna pomladitev. Uspehi, ki so se pokazali iz dosedanjih poizkusov, so samo trenoine vrednosti. Zgodi se namreč, da se pomlajenemu pacientu po vbriz-1
ganju opičjih zlez trenotno res obude nekdanje življenske moči, toda žal samo za kratek čas. Po gotovem časovnem razdobju se vbrizgane žleze porazgubijo v tkivu človekovih krvnih telesc, tako da prvotno zbujena življenska sila ponovno zamre in sledi v svojem izumiranju neizprosnim zakonom narave. To liko o pomlajevanju in resničnosti njegovih uspehov.
Kljub temu pa je grad dr. Voronova Grimaldi pri Mentoni stalno izredno dobro zaseden po Francozih, Angležih in Amerikancih, ki iščejo pod gostoljubno streho dr. Voronova svojih izgubljenih življenskih moči, Ta grad je postal v zadnjih letih prava romarska pot, kamor potuje dan za dnem veliko število romarjev, ki so polni upanja, da jim bo Voronov vrnil ono, po čemer hrepenijo.
V	gradu je nekaj velikih dvoran, ki se spremenijo v poletju v obsežne verande in terase. Tu goji dr. Voronov 80 do 100 mladih opic, katerim jemljejo od časa do časa za operacije potrebne količine žlez. Voronov sam je trdno prepričan, da bo s svojo pomlajevalno metodo dosegel prej ali slej popolne uspehe. Uspehi, ki jih je dosegel v nekaterih dosedanjih markantnih slučajih, ga spodbujajo k nadaljnjemu trajnemu in nepretrganem raziskovanju ter so bili zanj in za njegove »paciente« izredno razveseljivi.
Voronov trdi danes, da je v stanu, pomladiti žetto srednjih let za najmanj 10 let. Zlasti so zanimiva poročila o njegovih pacientih. Število žensk, ki so se zatekle k njemu, osobito v zadnjih letih, je nenavadno narastlo. Danes jih Ima Voronov na primer v svoji oskrbi in negi sedemkrat toliko, kakor jih je imel pred tremi leti. Največ žena se obrne do dr. Voronova za pomoč takrat, ko so prekoračile 40. ali 45. leto, ko opažajo, da so se pričele debeliti in da jim ponehuje ona živahnost, ki so jo sicer imele do svojega 40. leta. Korpulentna dama, ki
je vrhu vsega še brez vsakega življen* skega ognja, postane za moški svet nc' privlačna. Tega sl pa ne želi nobena dama.
Zanimivo je dejstvo, da ima Vorono med svojimi pacientkami največ An#V žinj. Javljajo se pa tudi starejši. V dinaciji je imel Voronov tudi 83- in 8., letnike, pri katerih so naravno ^8eL redkejši. Najmlajši pacient je star — 23 let. Vprašamo se: odkod , zanimanje za Voronovjevo pomlaicva' no metodo. Danes drvi vse k Voronovi-Mlad! In stari ljudje Iščejo pri njem P°' moči. Pred nedavnim jc izpovedal dw Voronov, da je vedno na delu za P°m' laditev človeštva in da jc že kot TTllfa _ deček sanjal o tem, kako bi dvignil starostno dobo posameznega človeka ® 80 ali 90 let vsaj na ISO let. Človeku U1 rad na vsak način podaljšal življenje i mu vrnil izgubljene življenske moa. koliko bo uspel, bo pokazala bodoeii Trenotni uspehi so tu, vprašanje pa kako spremeniti te trenotne uspehe trajne.	   —-
Darujte za aiilni sklad PH'
Novi Putnikov avtokar. V prihodnjih dneh bo dogotovljen novi Putnikov modri luksuzni ekspres-avtokar. Brez pretiranja lahko trdimo, da bo ta avtokar najlepši voz za skupinska potovanja ne le v Jugoslaviji, ampak celo daleč preko njenih meja. Avtokar predstavlja tehnično remek-delo sodobne avtobusne konstrukcije ter se odlikuje po udobnostih, ki jih nudi Pullmanov vagon in po vseh prednostih modernega razglednega avtokarja. Krstna vožnja Putnikovega modernega ekspresa bo velikonočno potovanje v Rim od 25. marca do 3. aprila. Ni Čuda, da vlada za to prvo potovanje kar največje zanimanje ter se radi tega priporoča čimprejšnje rezerviranje prostorov. Pavšalni aranžma (oskrba, prenočišče, ogledi) tega nadvse zanimivega
O krasotah švicarskih gora bo govoril drevi v dvorani Ljudske	u n i-
verze v Mariboru naš odlični celjski alpinist g. Andrino Kopinšek. Imenovani se je lani povzpel v družbi najboljših slovenskih hribolazcev, med katerimi je bilo tudi več Mariborčanov, na iiajprivlačnejše švicarske vrhove. Predavatelj bo v besedi in slikah ponovno obudil prelepe spomine na to alpinsko turo.
Planinci pozor! Občni zbor Podružnice SPD v Mariboru se vrši v torek dne 23. marca t. 1. ob 19. uri 30 v lovski sobi hotela Orel z običajnim dnevnim redom. Članstvo naprošamo, da poravna članarino čimpreje v društveni pisarni Aleksandrova cesta 16 med uradnimi urami. Odbor.
Kolesarsko društvo v Studencih, ki se
in poučnega skupinskega potovanja je, je prekrstilo v kolesarsko društvo »Po-■ določen na samo Din 2.400.—. Prijave horje« v Studencih,, ima v nedeljo '14. t. pri Putniku Maribor, tel. 21-22. in Putni- nl. krstno slavo. V to Svrho priredi ime-
I novano društvo v soboto 13. t. m. po Ma-
ku Celje, Aleksandrov trg, tel. 119.
Iz davčne službe. Vpokojeni so davčni uradniki Vinko Pirnat na Prevaljah, Ig. Ozvatič v Mariboru, Alojzij Štrekelj v Ormožu in Janko Arnuš v Ptuju.
Zahvala dvora. Predsednik tuk. sekcije Avtokluba g. Ferdo Pintar je prejel sledečo zahvalo dvora za udanostno br-
riboru in Studencih bakljado. Krstno slavo bo praznovalo društvo v Spurejevih gostilniških prostorih v Studencih s pričetkom ob 16. uri. Vsa kolesarska društva in prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska
Ikmim
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:, Sreda, 10. marca: Zaprto.
Četrtek, 11. marca. Zaprto.
Petek, 12. marca ob 20. uri »Baletni večer Maksa Fromana in ljubljanskega baleta«.
Sobota, 13. marca ob 20. uri: »Visokost pleše«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14. marca ob 15. uri:	»Dežela
smehljaja«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Globoko znižane cene.
Maks Froraan in ljubljanski balet v
mariborskem gledališču. V petek, 12. t. m. bodo Mariborčani imeli redko priložnost uživati priznano umetnost baletnega mojstra zagrebške opere Maksa Fromana, ki priredi ta večer z balet6m ljubljanske opere samostojen baletni ve* čer. Spored je zelo pester in izbran. — Veljajo znižane operne cene.
jutrišnja predstava »Čevljarja Hita« radi obolelosti gdč. Kraljeve odpade.
V soboto, 13. tm. bo nepreklicno zadnja uprizoritev operete »Visokost pleše«. S to predstavo pojde ta melodična ope^ reta za več sezon z
Samo, da ne zakaštjam!
Kašeli
prepreči
bonbon!
PROIZVOD: „ U N I ON", ZAGREB
Kino. V sredo dne 10. in v četrtek 11. t. m. obakrat ob 20. uri se predvaja film »Gospoda Golovljevi«. — V soboto dne 13. ob 20. uri in v nedeljo 14. t. m. ob pol 19. in pol 21. uri pa je na vrsti film »Tri mesece v raju«.
TttirVfff
globoko znižane cene.
Sokolski diletantje na Teznem so vpri-repertoarja. Veljajo zorili v nedeljo zvečer v šoli trodejan-
zojavko z občnega zbora navedenega vremenska napoved za danes pravi: V kluba: po najvišjem nalogu čast mi je iz- južnih Alpah oblačno, padavine, tempe-raziti zahvalnost za tople želje ter izra&e ratura bo bržkone padla, udanosti Njegovemu Veličanstvu kralju, i Nočno lekarniško službo imata ta te-, Njegovemu kr. Visočanstvu knezu na- den Albaneževa in Konigova lekarna, mestniku in Kraljevskemu Domu z letne ( Glavni trg — koledar. Stojnice na Glav skupščine mariborske sekcije Avtomobil- nem trgu, zlasti one od rotovškega stol-■ skega kluba kraljevine Jugoslavije vjpa proti Stolni ulici, so dan za dnem po-Mariboru. Minister dvora, Milan Antič > krite z novim zelenjem in cvetjem ter se 1- r.	J	moreš učiti, kako si znanilke pomladi sle-
Iz poštne službe. Poštni kontrolor Fr. de. Prvemu cvetju teloha in vresja s Urbič iz Ljutomera je premeščen v Mur. | sončnih bregov izpod južnega Pohorja in Soboto.
Novi grobovi. Na Bctnuvski 40 je
s Slov. goric sc j-; že pridružil zvonček;
K*no Union. Danes zadnjič Moskva -Sangaj« — Pola Negri.* Četrtek »Cvetje iz Nice« — Erna Sack.
ob tem so že trobentice in prve vijolice. I likonočni izlet Din
Prijave do srede dne 10. t. m. pri Putniku, telefon 21-22.
Pnfnkov; avtokarski izleti 1937. 12. do 14. marec: Wien, spomladanski velesejem Din 240.—. 13. dc 14. marec: Planica, dan smuških poletov (prenočišče na Bledu) Din 250.—. 19. marec: Graz, družabni izlet Dim 100.—. 25. marec da 3. aprila: Velika noč v Rimu Din 2.400.—. 27. do 30. marca: Velika noč v Benetkah Din 900.—. 28. do 29. marec: Graz, ve-
i
unnla v 43. letu starosti žena kovača | Okoličani imajo vedno večje kupčke re drž. žel. Jožefa Medveščekova. Na grata, radiča, vedno bolj razpete vrbove Aleksandrovi 57 je preminila v častitljivi1 mačice in dr. Vse specajo bilo za želodcc starosti SO let vdova po poštnem pod-j ali oko; — dokaz, kako si meščani žele Uradniku Marija Mlakarjeva. V Gradcu , oživljajočih pomladnih dni. Da, s stojnic ie umrla žena tvorniškega ravnatelja,; beremo koledar v obliki cvetja in brstja. 32-letna Berta Morocuti. Njene zemske ' Še nekaj toplih dni in na deskah se bodo ostanke prepeljejo v Maribor.	Žalujočim 1 pojavili novi darovi Vesne,
naše toplo sočutje!	I Vlomilci v radvanjski mrtvašnici. Pre
Iz sodne službe. Postavljeni so za urad teklo noč so doslej še neznani storilci niške oficialc Vlil. skupine na doseda- vdrli v mrtvašnico na radvanjskem po-njih službenih mestih: Janko Bogatec.pri kopališču, od koder so ukradli Pogreb-sreskem sodišču v Mariboru, Josip Po- uemu društvu v Radvanju 6 sukenj. Zna Srtij pri okrožnem sodišču v Mariboru, čilno je, da je omenjeni vlom že peti v Josip Geder pri sresketn sodišču v Lju- kratkem času in da storilci vedno od-tomeru in Anton Veber pri sreskem so- našajo obleke. Za zlikovci poizvedujejo, dišču v Celju.	2a obstanek. Naše skrbne žene iz de-
Borza dela išče knjigoveza, več pred- iavskih vrst umejo iztakniti izhod iz te-zakovačev( vornieter), 2 krojaška po- ^av v vsakem letnem času in izkoristiti močnika in 2 navadni kuharici.	vsako priliko, da se porinejo iz dneva v
Celodnevni tečaj o zatiranju sadnih dan £e prvi prcdpomladanski sončni škodljivcev in bolezni ter o škropljenju žarki> ki s0 izvabili iz zemlje prvo klit-sadncga drevja bo v ponedeljek dne 15. jC) so j,im prožili prvo priliko za sicer 'harca t. I. na vinarski in sadjarski šoli v skromno skorjo kruha; sporedno z rasto-"*ariboru. Tečaj je brezplačen, teoreti- 5. toploto je rastlo število iskalk prve Len in praktičen ter traja od 8. do 12. in. zelenjave in sedaj stikajo za regratom °d 14. do 18. ure.	jp0 Vseh okoliških zemljiščih. Po cele ure
, Gori! V Skokah na Dravskem polju j stopajo ženice po ledinah in travnikih, da ogenj vpepelil posetniku Vincencu nab,aro xa večerjo par peščic te sicer Nahtigalu uto za seno in trpi Nahtigal J zdrave, a malo izdatne hrane, oziroma, požara Škodo okoli 5000 dinarjev. V j cja j0 p^j^so na trg. Res občudovanja ^ obokem pri Poljčanah pa je požar uni-; vredna vztrajnost v boju za obstanek. Cl' hleve posestnice Jožefe Bohakovc m Mnenja smo, da ni razloga, da jih gospo-naša škoda nad 4000	dinarjev.	j d a rji - zemljiški posestniki v tem ovira-
Zlikovci vlamljajo. V gostilniške pro- j0> saj ne napravijo nobene škode.
More Petra Rinka v Guštanju so vdrli | Na torkov živinski sejem v Mariboru °slej še neznani storilci ter odnesli dne 9. t. ni. bilo prignanih 11 konjev, razne pijače; jestvine ter cigarete v 17 bikov, 225 volov, 40S krav in 13 te-^Upnj vrednosti okoli 500 dinarjev. Za let, skupno 674 komadov. Cene so bile: l;kovci poizvedujejo.	t debeli voli 4.50 5 Din, poldebeli voli
■ Lov za vlomilci po mariborskih ulicah. 3—4.50, plemenski voli 3 do 4.25 Din, bi-a>ies okoli 10. ure so bili tezenski orož- ki za klanje 3.70—4.40, klavne krave obveščeni, da se neki vlomilec, ki debele 4—5 Din, plemenske krave 3—4 e v družbi dveh pajdašev vlomil v Mer Din, krave za klanje 2.60—3 Din, molzne ‘kovo gostilno, nahaja v neki gostilni krave 3.30—3.50, breje krave 2.90—3 60, 1? Koroški cesti. Orožniki so takoj od- mlada živina 3.80—4.70, teleta 4.50—6 v dotično gostilno, kamor so tudi Din za kg. Prodanih je bilo 371 konia-|L , Peli organi mestne policije. Toda ob dov, od teli 13 komadov v Italijo in 30 rispetju varnostnih organov na lice ruc komadov v Anglijo. Mesne cene: vo-> k'1 bilo o vlomilcih ne sluha ne duha. lovsko meso 1. vrste od 8—10, volovsko °ninevajo, da je bil vlomilec pravočas- j meso H. vrste od 6 do 8 Din. meso bi-? opozorjen in da je pobegnil. Orož- kov krav in telic od 5—8 Din, telečje v,1 j" organi mestne policije so iskali1 meso 1. vrste od 10—12, telečje meso II. °milca po vseh lokalih in ulicah, toda \ vrste od 6—-10, svinjsko meso od 10—14 ^enkrat je izginil kakor kafra, l^nl zbor Protituberkulozno ligo v
i 10.
10.
do 2!.
april: Italijanska in francoska Riviera Din 2.800.—. 27. april do 11. maja: Pariš, na svetovno razstavo Din 3.900.—.	2.
do f>. maja: Budimpešta, pomladanski ve lesejem Din 500. —. Vsa potovanja se izvedejo /. modernimi, luksuznimi in udobnimi avtokari. Sedeži so numerirani!
2 družabna izleta v Graz z luksuznimi avtokari prireja »Putnik« na Jožefom dne 19. marca za Diu 100.— in za Veliko noč od 28. do 29. marca (2 dni) za Din 110.—. V ceni je vizum že vpoštevan. Prijave pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22.
imke
. „	.	5F3ST*	—	0801
Jutri predava v tukajšnji Ljudski univerzi prof. Jan Sedivy o temi: Križem po Poljski.
sko Nestroyevo burko »Utopljenca«, ki je popolnoma uspela. Režija je bila v rokah br. Rebolja, ki je storil vse, da je šla igra gladko preko desk. Glavne vloge so bile v rokah br. Rebolja (Jaka Smola), Buča (br. Cotič V.) in Štefan (br. Šeib-ler). Vsi trije so želi obilo smeha. Br. Rebolj in br. Cotič sta zapela tudi po en kuplet. Troperesna deteljica Br. Hodi, br. Nikolič in br. Novak so se primerno prilagodili okviru igre in zaigrali vedno razpoložene veseljake. Prvič sta v večjih vlogah nastopili s. Reboljeva (Vode-tova) in s. Luknarjeva (Katrica), ki sta bili kar dobri. Dober notar je bil br. Gregorčič. V manjših vlogah so posrečeno nastopili še s. Šeiblerjeva ter br. Bezjak in Lampreht. Za kulicami pa sta opravi-a veliko delo s. Tušakova in br. Ledinek. Kakor rečeno se je publika pošteno nasmejala, obisk je bil dober in br. blagajnik je gotovo zadovoljen. Upamo pa. da nas bodo naši vrli diletantje še v doglednem času zopet presenetili s kako uspelo igro. — V nedeljo dne 14. gostujejo naši diletantje z isto igro v Limbušu. — Kakor smo informirani so pričeli marljivi igralci študirati neko domačo noviteto, ki bo prava senzacija za Tezno. Pa za danes ne smemo izdati več! Zdravo!
Upravičen.
Šef (svojemu knjigovodju, ki ga je zasačil, da ljubkuje z njegovo soprogo in hčerko obenem): »Nesramnež. Kako si drznete ljubkovati z mojo ženo in hčerko?«
Knigovodja: »Poverili ste mi vendar dvojno knjigovodstvo«.
n
.v
PARIZ, 10. marca. Po dolgotrajni debati, ki je bila mestoma zelo burna in ki jo trajala vso noč, je davi okoli 3. ure sprejel parlament po Blutnovi vladi pred toženo obrambno posojilo. 470 poslancev je glasovalo za obrambno posojilo, 30 proti, dočim se je 92 poslancev vzdržalo glasovanja. Proti predlogu so glasovali krščanski demokratje in poslanci Marinove skupine. Mnogi poslanci centruma pa so glasovali za predlog. Najnovejši finančni ukrepi so zbudili v francoski javnosti ugodne odmeve. K temu je v veliki meri pripomoglo tudi zelo korektno postopanje Blumove vlade, ki se je na nasvet odličnih pravnih strokovnjakov odločila, da razpiše obrambno posojilo šele potem, ko ji bo parlament iz-
Devet milijonov l}udi beži od doma radi lakote
ŠANGHAJ, 10. marca. Iz zapadne pokrajine Čečuan ob meji T.beta poročajo o strašni lakoti, na kateri je zadnjo tedne baje umrlo 3000 ljudi. Devet milijonov ljudi beži od doma v strahu pred smrtjo dinarjev za kg.	radi	lakote.	Vzrok	lakote	je dolgomese-
•..................... -	—- Najugodnejšo pr.l . za obisk Du~ j^na Suga> je 90% vsesa ozemlfa spre-
V —fu ho v petek, 12. tm. ob 18. uri majskega velesejma nudi >1 utnikov« Mmeni|a v nerodovitno pustinjo. i^Pj^storih OUZD (Marijina ujica 13) 2 J let z luksuznim avtokaroni1 od 12. do 14 '^Utiiin dnevnim redom.
iadH je idegokUM vestt
Z ogromno parlamentarno večino izglasovano francosko obrambno posojilo
1 marca za lc Din 240.— vključno vizum.
glasoval v ta namen posebno pooblastilo, ki je sedaj izglasovano. Obrestna me ra novega posojila bo znašala 4°/o in bodo podpisniki imeli pravico vnovče-nja svojih obresti tudi v tuji valuti in sicer v funtih in dolarjih, kar predstavlja izredne ugodnosti, ki se jih bodo lahko poslužiii vsi oni nezaupni kapitalisti, ki so takoj po lanski devalvaciji spravili svoj denar v inozemstvo. S podpisom posojila po bodo sedaj na posreden način vrnili denar domovini ter napolnili z njim državni zakladni urad, ki je radi bega kapitala ostal v zadnjem času sko-ro polnoma prazen. V skladu z novimi finančnimi ukrepi je Francoska banka že pričela v svobodnim prometom in trgovanjem zlata.
Poročila iz Francovega štaba
SALAMANCA, 10. marca. Iz Francovega štaba poročajo: na asturski fronti so Francove čete prodrle do La Catala-na . Posrečilo se jim je, da so odbili vse sovražnikove napade pri Siguenzi se nadaljuje ofenziva Irancovcev, ki so prodrli do Val de Morana. Ob tej priliki so bili zaplenjeni trije tanki in je' bilo več sto republ kancev ujetih. Ob jaramski fronti so Francove čete zavzele Casa del Jaquinta.
Stran 4.
Mariborski »V c 2 e r n rfc« Jutra
V	Mariboru, dne 10. III. 1937.
fospodoeske fetežfo
Spremembe v davčnih določbah. Kakor smo že včeraj poročali je vlada pred ložila narodni skupščini 400 amandma-nov k finančnemu zakonu. Mod predlaganimi določbami jih je tudi nekaj, ki prinašajo važne spremembe v davčnih določbah in zakonu o taksah. Tako se odstavek 9. do konca točke 1. § 59. zakona o neposrednih davkih črta in se namesto tega vstavijo besede: »Mali obrtniki, ki delajo izključno z ročnim delom (brez vporabe strojev na pogon) z največ dvema pomočnikoma po naročilu, no pa na zalogo, plačajo na račun davka letno: v krajih do 5000 prebivalcev, če ne zaposlujejo tuje delovne sile 80 Din, če 'zaposluje enega pomočnika ali enega učenca 100 in za pomočnika še 50 Din, če zaposluje dva pomočnika 120 Din in za vsakega pomočnika Še po 60 Din, v mestih od 5000 do 10.000 prebivalcev 120, odnosno 140 in 70, oziroma 160 in 80 Din; v mestih nad 10.000 do 20.000 prebivalcev 200, odnosno 220 in 110 ter 240 in 120 Din. V zakonu o taksah se med drugim zniža taksa na dedščine, tako da bodo v bodoče dedščine v prvem kolenu, če ne presegajo 50.000 Din, proste takse. Nadalje se v tar. št. I zakona o taksah taksa na vloge, prošnje itd. poveča od 5 na 10 Din, za priloge k vlogam, prošnjam itd. pa se taksa poveča od 2 na 4 Din. Tudi se taksa za dekret o državljanstvu poveča od 400 na 1000 Din. v isti tarifni številki se doda pripomba: Jugosloveni po plemenu in jeziku nastanjeni ali priseljeni v kako občino Jugoslavije, plačajo za dekret o državljanstvu 400 Din. Isto takso plačajo tudi osta le osebe, ki so po plemenu in jeziku Slovani, če so nastanjeni na zernlju naše države, najmanj 15 let. Taksa na vstopnice in za razne prireditve se spremeni takole: Na koncu točke 1. tarifne številke 99/a se doda: za javne nastope in tekme viteških in športnih društev v krajih, ki nimajo nad 20.000 prebivalcev, se plača polovica takse, to jo 10% vrednostih prodanih vstopnic. V isti tarifni številki se v 4. pripombi tretja točka menja iti se glasi (taksa se ne pobira za) cerkvene koncerte v cerkvah, javne nastope sokolskih društev,- koncerte in umetniške prireditve domačih pevskih umetniških, glasbenih dn književnih društev in gledališke predstave, prosvetne večere, predavanja, koncerte domačih prosvetnih društev, toda pod pogojem, da se te prireditve vrše brez plesa.
Samoupravna fiskalna obremenitev ie v avtonomnih mestih dravske banovine (brez Ljubljane) šestkrat večja nego v mestih vardarske in vrbaske banovine, trikrat večja nego v vseh ostalih banovinah razen savske, pa tudi še enkrat večja nego v savski banovini. Statistika navaja še podatke za Beograd in banovinske sedeže, kjer je znašala povprečna obremenitev s samoupravnimi 'davščinami na prebivalca v 1. 1933 449 Din, v 1. 1934-35 421 Din. lani pa le še 408 Din. To je skoro polovico manj nego v avtonomnih mestih dravske banovine. Če pomislimo, da se je v vaških občinah dravske banovine samoupravna
davčna obremenitev od 1. 1932 do 1. 1935-36, torej v letih najhujše krize, povečala za 32% (od 111 na 146 Din) v mestnih občinah (brez Ljubljane) pa celo za 50% (od 512 na 765 Din), medtem ko so v ostalih pokrajinah države samoupravna davčna bremena ostala v glavnem na prejšnji višini ali pa so se celo zmanjšala, potem se ne smemo čuditi, če gospodarstvo dravske banovine pri teh bremenih izgublja konkurenčno sposobnost in se industrija vedno bolj izogiba Slovenije, kjer so zaradi agrarne pasivnosti življenski stroški že itak večji nego v drugih banovinah.
Cros-country za prvenstvo Slovenije
bo v nedeljo 14. dopoldne na stadionu SK Železničarja. Startali bodo najboljši dolgoprogaši dravske banovine.
Za prvenstvo LNP se bodo v nedeljo 14. t. m. borila v mariborski skupini celjski Atletiki in ISSK Maribor ter SK Železničar in SK Celje. Prva tekma bo v Mariboru, druga pa v Celju.
SK Rapid v Kapfenberg. Mariborski Rapid bo v nedeljo 14. t. m. gostoval v Kapfenbergu ter odigral proti tamkajšnjemu FČ Kapfenberg prijateljsko nogometno tekmo. Radi tega odpade tudi prvenstvena tekma med Rapidom in Ča-kovečkim SK, ki bi se morala vršiti v ne deljo v Mariboru. Oba kluba sta se že sporazumela, da odigrata svojo prvenstveno tekmo pozneje.
Velikonočni nogometni turnir v Mariboru. Za velikonočne praznike bo SK Rapid priredil mednarodni nogometni tur mr, na katerem bodo sodelovali ISSK Maribor, SK Železničar, FC Kapfenberg in SK Rapid.
Jtaaue vesti
PRVA DRŽAVNA FILATELISTIČNA RAZSTAVA V BEOGRADU.
Danes je pri nas filatelija že v takem razmahu, da si upa prirediti Zveza filatelističnih društev letos sredi septembra meseca prvo državno filatelistično razstavo v Beogradu in sicer ob priliki letošnjega zvezinega zborovanja. Njegovo Visočanstvo kraljevič Tomislav je blagovolilo prevzeti nad njo pokroviteljstvo in so zastopani v častnem odboru ministri in drugi visoki dostojanstveniki iz prestolice, da je vspeh te razstave s tein že zagotovljen, da bo prireditev na dostojni višini. Delovni odbor za razstavo deluje že v Beogradu, Terazije 5, in ima na vsakem sedežu filatelističnih društev svojega pooblaščenega zastopnika, ki daje brezplačno vsa potrebna navodila. Tako na pr. deluje v Mariboru inž. Mohorčič, Vrbanova 63. Razstavni odbor pripravlja propagandne brošure in jih bo razpošiljal v tisočih izvodih širom sveta. Na razstavi bo poslovala tudi borza znamk. Poštno ministrstvo bo izdalo ob tej priliki nalašč posebne znamke v četvercih, ki sc bodo prodajali po 15.— Din v korist zveze filatelističnih društev za kritje prireditvenih stroškov. Zanimanje za te četvorce je silno veliko, ker bo
njih število omejeno, a bodo prav prišli vsakemu zbiralcu znamk pri zamenjavi z inostranstvom za prvovrstno blago.
Dr. MAČEK SE JE SESTAL S KRNJE-VICEM.
V Gradcu je konferiral dr. Maček z bivšim glavnim tajnikom Radičeve stran ke dr. J. Krnjevičem, ki je v emigraciji m ki se je pripeljal v Gradec iz Ženeve preko Inomosta. .
PAPEŽ PRIZNAVA ANEKSIJO ABE-SINIJE.
Ob priliki izročitve »zlate rože«, ki jo je poklonil papež italiianski kraljici kot znak posebnega spoštovanja, bosta pre-čitani papeževi posvetilni pismi »italijanski kraljici in cesarici Abesinije«. S tem papež uradno priznava aneksijo Abesinije po Italiji.
Sdomilite se CMOS
Razno
KUHINJSKE OPRAVE
ter spalnice izdeluje po najnižjih cenah: mizarstvo Un-terlechner. Vojašniška ul. 12-Za novoporočence poseben popust-	1025
VSAKO SOBOTO ZVEČER
Šramel kvartet. Gostilna Sla vec 20-98.	lOSl
Ko v Maribor kdaj prideš na obisk,
v Tattenbachovo zavij K* Senici,
brž reši te vseh skrbi in stisk najboljše vino v sodčkih, v steklenici.	1147
DAME, GOSPODJE!
Kaj nek, premišljujete, kam bi dali v delo vaše kostume, plašče, moške obleke itd. Po najnovejši angleški fazoni garantirano vam ustreže kro jaški salon Avberšek, Maribor, Državna c. 24.	1184
~ POZOR DAME!
Poceni in garantirani z najnovejšim preparatom izdelani trajni kodri. Vojašniška ul 9._______________' :	1153
VELIKA NOČ JE TU!
Ni menda gospodinje, ki bi ne iskala za bližajoče se praz nike cenenih in svežih jajc-Hočete to, potem poidite takoj in to še danes v Gosposko ulico 20 v vežo poleg trgovine Meinel in Herold, kjer imate veliko izbiro naj-cenejših in garantirano svežih jajc. Se priporoča Ivan Simčič, Maribor. Gosposka ul- 20.	1'57
Posest
TRAJNE KODRE
po najnovejšem sistemu izdeluje po najnižjih cenah. — Friserski salon Franjo Weiss, Koroška c. _52.___________(159
IZJAVA!
Podpisani Kuder Matija, pleskar državnih železnic v Mariboru izjavljam, da nimam povoda očitati g. Kaspar ju Jaroslavu, upokojenemu že lezničarju v Mariboru, da si je dal kot predsednik Podpor nega društva železniških delavcev v Mariboru obljubiti Din 400.— za to, da bi izposloval stanovanjc neki stranki.
Zahvaljujem se g- Kaspar-ju, da je odstopil od kazenskega pregona zoper mene.
1163
VELIKA IZBIRA
velikonočnih razglednic. De-tail od 50 para naprej. En-gros .35, 38, 45, 55, 58 Din od 100 kom. Fclix Novak, Gosposka 9.	1169
VILA
pri parku z velikim vrtom na prodaj za knjižice Posojilnice Narodni dom. Naslov v upravi »Večernika«. Il4l
STAVBNE PARCELE
v bližini mesta poceni na pro daj. Naslov v upravi. 1153
Dobro ohranjeno
STANOVANJSKO II1ŠO kupim proti gotovini. Ponudbe pod »Centrum mesta« na upravo lista.	1167
Prodam
POHIŠTVO
spalnice, trde, politirane, glad ke od Din 4500— naprej samo pri Novaku. Vetrinjska 7-1016
LOPA
kompletna, primerna za garaže itd-, prvovrstni, impregnirani les. takoj ceneno napro daj. Uprava hiš Pokojninskega zavoda za nameščence, Maribor.	1154
VINO
od 5 litrov naprej a Din 6.— proda Schwinger, Počehova-1166
Sobo odda
LEPO OPREMLJENO SOBO
sončno, s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma ah gospodičnama, eventueluo s hrano, Koseskega 39.	1024
OPREMLJENO SOBICO
oddam za Din 130.—. Taborska 8.	U56
SOBO
opremljeno, s posebnim vhodom, v novi hiši. poceni oddam. Metelkova ul 53.	1175
Stanovante
SOBO IN KUHINJO
oddam. Gajeva 12, Pobrežje-1155
Na prodaj lepa
PSICA DOGA.
Košaki .50.	U73
Kupim
MOTORNO KOLO
175-220 ccm kupim. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Gotovina«.	1161
V naiem
V najem se odda TRGOVSKO-OBRTNI LOKAL
na prometnem kraju mesta. Tozadevne informacije se dobe v pisarni Združenja trgovcev, Jurčičeva ul. 8-11.	1158
STANOVANJE
sobo In kuhinjo, oddam. SP-Radvanje 4.	 1(6"	j
LEPO STANOVANJE
oddam s 1. aprilom. Stuaem ei, Giril-Metodova 17.	1165
Službo dobi
POSTREŽNICO
snažno, spretno in pošteno, iščem. Prednost imajo one,, ki ne stanujejo predale« od Glavnega trga. Predstaviti se v Stolni ulici št. IT; 3. vrata.	1164
POSTREŽK1NJO
za dopoldne iščem. Metelkova 45.	1	(L
Sprejmem takoj
POMOČNICO
za damski salon Toplak' Orožnova 10.	 rifej
FRIZERKO
dobro, veščo v dnduiiranjP' sprejmem za stalno. Salon »Mila«, Meljska c. 26.	\}J*
Širite „Večernik‘‘
mmmummmmmmum**
Fotoamaterji
za suoje posnetke uporabljajte izključno
film Isachrom, higalahtf
uporabljaš pri usakem vremeni*
film ISOpan, občutljivi za bar^
Drogerija 3. Pečar, Gosposka ulicajj
fmfHTrnmnnTTmmnTTmTT^
DON
51
Mnogo veščili turških topniških in mornariških častnikov je namreč padlo v borbah s triumfalno zmagovitimi Rusi. Mnogo med njimi pa je bilo tudi ranjenih ali ujetih, tako da je bila turški vojski prav dobrodošla pomoč tujih častnikov, zlasti angleških. Z velikim veseljem je uporabil Rovvland priliko, da izkoristi svoje znanje na področju topništva za težko preizkušene ščitence in varovance britanske politike.
Cim je Rovvland nekoliko okreval od zadobljeniii poškodb, se je razgledal po diplomatični družbi v Peri, Hodil je po Carigradu in gledal vsepovsod, kje bi uzrl svojo sopotnico s parnika, ki sc mu je biki tako zelo vtisnila v spomin, da je ni mogel na noben način pozabiti. Med prvimi obiski, ki jih je napravil, je bil obisk pri avstrijskemu bančniku Glinarju, kamor ga je bil napotil admiral
Hornby z zadevnimi menicami. GUnar-jevemu povabilu se je odzval in je imel v salonu gospoda Glinarja neprijetno srečanje s knezom Voroncovom.
To srečanje je bilo zelo zanimivo. Rowland se je bal, da ne bi knez Vo-roncov javno pokazal svoje mržnje do njega. Zavedal se je menda, da je 011 sam krivec, za ono, kar se je bilo na parniku pripetilo. Toda knez Voroneov je ubral originalno taktiko. Delal se je, kakor da Rowlanda (Smitha) sploh ne pozna. Prav tako pa je Rowlanda »di-plomatično« ignoriral tudi Zagloba. ki ga je bil Rovvland zagledal v slikovito drapirani in izdatno parfumirani sprejemnici gospe Glinarjeve. Zagloba sc je smehljal, spominjajoč se, kako je bil temu »angleškemu psu« pripravil ob prihodu v Carigrad neprijetno in nepričakovano kopel.
Toda Rovvland je kmalu začutil, da ga gospa Glinarjeva v korist kneza Voron-cova vidno zapostavlja, čutil je, da ni pri gospe Glinarjevi preveč v čislih. Rovvlandovi odnošaji do Glinarjevih so radi tega ostali precej hladni. Nasprotno pa je elegantni Rus sledil z neverjetno prijaznostjo nerodnemu Britancu, ki pa ni čutil nič kaj preveč simpatij za tega nevarnega ruskega Don Juana. Rovvland pa se je dobro zavedal svojih nalog, ki jih ima kot mornariški ataše pri britanskem carigrajskem poslaništvu, ki je nujno potrebovala podatkov glede namer, ki jih je imela Rusija s Turčijo po sijajnih zmagah.
Rovvland je postal oster opazovalec. Razmere pri Glinarjevih so mu bile precej jasne. Opazil je, da je gospa Glinarjeva kazala svoje simpatije napram knezu z neko posebno vidnostjo in sc ni mogel ubraniti suma, da so poleg neči-mernosti, ki jo je pri tem vodila, bili merodajni še drugi globlji vzroki.
Knes Voroneov, ta neugnani doti
Juan, ki je bil odnesel že toliko nad ženskimi srci, pa je bil trdno Pr pričan, da je gospo Glinarjcvo popo'6 ma osvojil. Toda častihlepnosti osvajalca ženskih src ni zadoščalo, je ostalini častilcem gospe Glinarje ’ ki jih ni bilo malo, pokazal svojo n® moč, marveč je hotel dati temu sV03e'|ejt uspehu na carigrajskih parketnih 1 poseben povdarek še s tem, da je R0!,L Glinarjevo s svojini ponašanjem cr0. kompromitiral. Knez Voroneov je * spo Glinarjevo takoj izoliral iz 5t?^1»no družbe častilcev, ki so jo neprekinjc^ obdajali, jo odtegnil češčenju ,drU*L zemljanov, ki jih je na škodo svojih P litičnih nalog celo užalil, ter odlo.li3» brezobzirno pri vsaki ‘priliki uVC’fV,lijoč svojo voljo. Vse to je Rovvland 01^ zoval in je skušal prodreti stvari jedra: Ali je za tem še kaj drugega- ^ je važnejše, kakor zunanji videz, m ^ bi moglo biti zanimivo za britansK
plomacijo?	.	v
(Dalje sledP
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.