ML^TOMC http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1115 7896 1 2H44067 1» ČETRTEK 20. AVGUST 2015 / ŠTEVILKA 1115, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR (3 smobil iko s' /Cii n^lzoi o Obiičete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli. Sončno nabrežje 2 tel.Št 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Pokličite mobilca! 040 211434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih '%^y3XQ^s proizvajalcev « / - trfff Hodijo naokrog in so radovedni Res me zanima, kdaj bodo naši turistični delavci opazili, da se je struktura izolskih gostov spremenila in da nimamo več opravka z nekritičnimi sindikalnimi turisti, pač pa z gosti, ki jih zanima naše mesto in naše podeželje. (Mef) Priznati moram, da me podatki o odstotkih in številu turističnih nočitev že dolgo ne zanimajo več. No ja, preberem jih, ker me z njimi napadajo vsi, od medijev do turističnih organizacij, vendar mi ne pridejo do živega. O tem naj razmišljajo lastniki hotelov, ki že dolgo niso več družbena skrb (hoteli namreč) za povrh pa imajo skoraj vsi že tuje lastnike. Zakaj bi se sekiral za njihov dobiček ali izgubo, predvsem pa, zakaj bi zanje trošil proračunski denar? Boste rekli, da zato, ker so tam zaposleni Izdani in zaradi turistične takse, ki jo občina dobi od hotelirjev. Verjetno res, toda, za lokalno skupnost je še pomembnejši podatek, kakšno sezono imajo sobodajalci, kako gre prodaja domačim trgovcem, spominkarjem, umetnikom in predvsem gostincem. Toda, teh podatkov skorajda nimamo in tako se še kar naprej obnašamo kot takrat, ko je bilo vse, od hotelov do trgovin in gostiln, naša skupna last. Zato je kar nekako razumljivo, da v resnici niti ne vemo, kakšni so naši gostje. Iz sindikalnega smo se počasi prelevili v družinski turizem in to smo, vsaj po plažah sodeč, še danes. Hkrati pa, po ulicah starega mesta in na podeželju, opažamo turiste, ki hodijo naokrog odprtih oči, si ogledujejo zanimivosti in celo vstopijo v kakšen atelje. Skratka, odkrili so nas turisti “nove generacije,” ki potrebujejo kaj več od sonca in morja in lahko smo veseli. Tudi, če jih ni v nobeni statistiki. Nagrajena Parencana Turistična zveza Slovenije, Za-| vod za gozdove Slovenije ter M GIZ za pohodništvo in kolesar-^ jenje so v okviru projekta Moja S dežela - lepa in gostoljubna 1 2015 Parenzano - Pot zdravja in ^ prijateljstva razglasili za zma-se govalko na regijskem izboru za 1 najboljšo tematsko pot. -I Na tekmovanje so se lahko prija-vile vse tematske poti v Sloveniji, | ki so jih lahko prijavili bodisi pre-| bivaki bodisi organizacije, druš-5 tva itd., ki so skrbniki, upravljav- 2 ci ali nosilci slovenskih tematskih -S poti. Komisija je tematske poti ]| ocenjevala na podlagi privlač-| nosti, upravljanja, vzdrževanja, o vodenja, ponudbe, dostopnosti, varnosti ter sporočilnosti. Izbor je potekal na 14 območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. Parenzana oziroma Pot zdravja in prijateljstva je na regijskem tekmovanju našega območja osvojila prvo mesto, s čimer se je uvrstila v finalni izbor. Parenzano si bo v kratkem ogledala še centralna komisija, ki bo med 14 regijskimi zmagovalkami izbrala tri najboljše poti v slovenskem merilu. Istrske občine so pot uredile z evropskimi sredstvi, na temo Parenzane pa so v zadnjih letih v sodelovanju s hrvaškimi partnerji izpeljali tudi več projektov. Eden od teh, Parenzana magic, je še v teku, njegov poglavitni namen pa je revitalizacija poti in njen razvoj v kulturne, športne in turistične namene. WWW.NAKUPi.NET ~ BANKA KOPER Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali ogldS! in naročnine tel 040 211 434 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa MODERATO CANTABILE Umrl je človek, a nikoli ni bil bolj živ. Ne daj se Ines. Moderato canta-bile. Kuča pored mora (Hiša ob morju). Pesmi za otroke, tudi festivali otroških pesmi, peli so jih otroci za otroke in ni bilo vstopnine in vsi so peli zastonj. Pa knjige. Pa ne samo ena. Pesnik. In to dober! Vse to je bil. Ali ste brali pesem Razgovor s konobarom (Pogovor z natakarjem)? Pa to je iz iste knjige v kateri je objavljena tudi Ne daj se Ines. Brod u boči (Ladja v steklenici), tako je naslov prve knjige pesmi Arsena Dediča. Objavljena leta 1971. Takrat je manj pel pa več pisal. Pisal jo je v 80.000 primerkih in vsi so bili razprodani, tako v Skopju in Zagrebu, kakor v Beogradu in Titogradu, v Sarajevu in v Ljubljani. Takrat smo bili taki, da smo vsi veliko brali in po malem pisali, in tako je Arsen imel promocijo knjige v Sarajevu. On, žepna izdaja nečesa koščenega, plavolasega, shujšanega, pa smo ga najprej nahranili. Potem smo se pogovarjali. In je povedal, da bi rad spoznal sarajevskega pisatelja Čamila Sijariča. Da je vse njegove pesmi prebral, Bihorce pa celo večkrat. Pa sem ga peljal do radio Sarajeva v ulici Daniela Ozme 2, kjer je bil Čamil takrat zaposlen kot urednik literarnega uredništva. Tako je to bilo v tistem totalitarnem diktatorskem sistemu. V literarnem uredništvu vsake redakcije so delali znani in manj znani pisatelji, nikogar niso motili, pisali so svoje pesmi in romane, povesti in novele, imeli normalno plačo in niso skrbeli za preživetje. Imeli so tudi tajnice. Čamilova tajnica je bila Rosa. Skrbela je zanj, ker je rad pozabljal na kosilo ali večerjo, ker je to bila tudi njegova delovna soba, nabasana s knjigami, razmetanimi papirji, da za dodatne stole ni bilo prostora. Povem Rosi, da sem pripeljal mladega pesnika, ki bi želel tovarišu Čamilu podariti svojo prvo knjigo pesmi. Rosa, kot deklica skoči, objame Arsena, me grdo ošteje, zakaj ga nisem najprej odpeljal v menzo. »Saj mu kosti izpadajo. Ti si Zoka zadnja baraba, ne skrbiš za svojo rajo.« Čamil je nekaj pisal na starem Undervudovem pisalnem stroju, ki je bil skoraj večji od njega. Valj je bil dolg kot cela pisalna miza in kadar je valj doklepetal do konca je zazvonil zvonec. Čamil je skakal do telefona, ker je mislil da zvoni telefon in se zadrl: «Alo! Ovde Čamil Sijarič, kdo je?« Arsen se lepo predstavi, mu pokaže knjigo, on pa takoj začne brati. »Bravo sine, lepo je lepo. Hvala ti. A ti si pesnik?« »Pa malo«, odgovori Arsen. »Roso, prinesi kavo«, se zadere Čamil skozi vrata. »Od česa pa živiš sine, če pišeš pesmi?« »Pa, malo flavta in kitam, malo nastopam kot kantavtor.« »A, ti si roker? Roso, vrni kavo in vrzi tega rokerja ven. Ti pa«, se obrne k meni: »vsako sorto mi pripelješ. Nočem te več videti! Evo ti stotka za burek in marš! Roker!« »Ma nišam roker, tovariš Čamil, jaz sem bolj kot trubadur, bard, pojem šansone, tekste svojih pesmi, to kar pišem, to pojem. In rad berem, vaše Bihorce znam skoraj na pamet.« »Dobro, dobro, samo da nisi roker. Roso, prinesi kavo! Pa, hvala za knjigo, podpiši jo, da te ne pozabim.« In, ko se je vse mirno končalo, je stari in modri Čamil Sijarič odpeljal mladega in prestrašenega in veselega Arsena Dediča na kosilo. V takrat najboljšo restavracijo blizu radio Sarajeva. Da se pogovarjata o pisateljevanju. In o glasbi. In o življenju. Njegovo je bilo že pri koncu, Arsenovo se je komaj začelo. »Ti pa marš. Tebi sam dal stotko za burek.« None in nonoti za prvošolce Društvo upokojencev Izola, Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava, Univerza za tretje življenjsko obdobje Morje in Društvo invalidov Izola vas, tako kot vsako leto, vabimo, da si vzamete nekaj časa in sodelujete pri zagotavljanju varnega prehoda naših najmlajših čez ulice in ceste našega mesta na poti v šolo in iz nje domov. Če ste pripravljeni sodelovati, pokličite do petka, 28. avgusta 2015 dopoldan gospoda Marjana Pavliča na njegov mobilni telefon 031 433 337. Od njega boste izvedeli vse podrobnosti o tej naši tradicionalni akciji in mu povedali, kje in koliko časa boste posvetili našim malčkom. Alojz Pečan, Jožica Radujko, Tatjana Kodarin, Franc Poropat Staro kot novo Imate odvečne kose pohištva, bele tehnike, igrač, posode, otroške opreme, malih gospodinjskih aparatov ali podobnih predmetov, ki jih ne potrebujete več, a so še povsem ohranjeni in uporabni? Obveščamo vas, da jih lahko dostavite v izolski Center uporabnih predmetov »Staro kot novo«, ki je lociran ob zbirnem centru. Tu je urejen skladiščni prostor, priročna servisna delavnica za obdelavo in razstavni prostor, kjer si bodoči prevzemniki predmete pogledajo, izberejo in tudi brezplačno odpeljejo. Namen centra uporabnih predmetov »Staro kot novo« je podariti še uporabne predmete tistim, ki jih najbolj potrebujejo, zato je brezplačen prevzem, poleg občanom Izole, omogočen tudi vsem drugim. S takšnim pristopom zmanjšujemo količino odpadkov, še uporabnim predmetom pa podaljšujemo življenjsko dobo. Do danes je na center prispelo 2.392 kg uporabnih predmetov, kot so igrače: knjige, majhni gospodinjski aparati, posoda, oblačila, itd. Center je obiskalo 216 obiskovalcev iz obalnih občin, ki so prevzeli kar 2.192 kg uporabnih predmetov, med temi največ oblačila, posodo in knjige. Ugotavljamo, da med vsemi prispelimi uporabnimi predmeti obiskovalci največ pogrešajo pohištvo in belo tehniko kot so hladilniki, štedilniki, peči. Ker je center zaživel nad pričakovanji in je zanimanja veliko, vabimo vse, ki imate še uporabne predmete, in jih ne potrebujete več, da le -te predate v naš center. Na ta način boste razveselili in pomagali prav tistim, ki to najbolj potrebujejo. Predaja in dostava uporabnih predmetov je možna od ponedeljka do petka od 8. do 15 ure. Predmete lahko v center pripeljete sami ali pa jih pri vas brezplačno prevzame Komunala Izola. Brezplačen prevzem v občini Izola naročite na telefonsko številko: 05/ 66 34 950 ali po e-pošti: odvozi@komunala-izola.si. Komunala Izola se vam zahvaljuje za solidarnost in sodelovanje. SZJ Izola Kadrovanje je tudi veda o ljudeh Kadrovanje je danes zelo odgovorna naloga, še posebej zato, ker je od kvalitete kadrov odvisen poslovni ali kakšen drugi uspeh delodajalca ali širše skupnosti, seveda pa se povečuje tudi odgovornost kadrovikov do ljudi, zaposlenih, skratka, do kadrov. Tega bi se morali zavedati tudi politiki in politično nastavljeni kadri, ko zaposlujejo in odpuščajo delavce v javni upravi. Veda o kadrih pravi, da je v informacijski družbi, v kateri živimo danes, možno uresničevanje človeškega, humanega namena proizvodnje, vsestranski razvoj osebnosti, sposobnosti in potreb ljudi. Tako teorija, praksa pa je zadnje čase velikokrat drugačna. Bilo je kar nekaj primerov, ko so se izolski javni uslužbenci pritoževali nad takoimenovanim mobingom, vendar nihče tega ni povedal na glas, tako da smo se tudi novinarji odrekli pisanja o tej problematiki. Potem pa smo, povsem slučajno, naleteli na odločbo s katero je Upravno sodišče zavrnilo pritožbo Občine Izola na odločitev Pravne fakultete, ki je zavrnila posredovanje podatkov o enem od izolskih javnih uslužbencev ali uslužbenki. Občina Izola je namreč pri Pravni fakulteti želela izvedeti, ali je (javna uslužbenka), dne 7.9. 2011 pristopila k izpitu iz Sociologije prava, ter, v kolikor je opravila pisni del izpita, ali je pristopila k ustnemu delu izpita in kdaj. Občina Izola je navedla, da je bila njihova uslužbenka, v terminu, za katerega je (brezuspešno) zaprosilaza koriščenje študijskega dopusta, odsotna iz službe zaradi bolezni. Zaradi tega obstaja sum kršitve pogodbe o zaposlitvi. Ker gre za javno uslužbenko, ki pa se izobražuje v lastnem interesu in z delodajalcem nima sklenjene pogodbe o izobraževanju, podatki o njenem izobraževanju na Pravni fakulteti niso informacije javnega značaja. Tako je presodila tudi informacijska pooblaščenka in nato še Upravno sodišče na katero je Občina naslovila svojo pritožbo. Kako se je nesporazum razpletel v tem primeru ne vemo, poznamo pa primere, ko so nekateri kadrovski posegi v izolski občinski upravi in v javnem podjetju Komunala, posameznike privedli v hudo stisko. Eden od nekdaj vodilnih delavčev izolskega javnega podjetja je nenadoma ostal na cesti kot brezdomec in je trenutno na zdravljenju v psihiatrični ustanovi, odpuščena občinska uslužbenka je prav tako morala na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. Nepričakovana izguba službe Na sodišču dosežena reintegracija je gotovo eden hujših šokov v na delo, kot se je zgodilo v nekaj človekovem življenju in zato bi izolskih primerih, pa ne izbriše pos-morali biti takšni ukrepi res dobro ledic šoka ob, včasih tudi krivični, premišljeni. izgubi zaposlitve. d.m. Kalan-Komljanec-Mulec, saga vredna 84.000 Eur Kot poroča Slovenska tiskovna agencija so v torek, na Okrožnem sodišču v Kopru, sklenili dokazni postopek v tožbi Zdravstvenega doma Izola, ki od nekdanje v. d. direktorice Gordane Živčec Kalan zahteva dobrih 84.000 evrov, ker je, v času svojega vedejevstva, odpustila Roberta Mulca, ki je bil v ZD zaposlen kot pomočnik direktorja, čeprav ni imel ustrezne izobrazbe za to delovno mesto. Takratni in sedanji direktor Zdravstvenega doma, Evgenij Komljanec trdi, da je z odpovedjo prekoračila svoja pooblastila. Alojz Zorko, takratni predsednik sveta zavoda, pa je povedal, da pooblastila za takšno ravnanje ni potrebovala in da tega ni v pravilnikih. Mulec je bil odpuščen v sklopu nove sistematizacije delovnih mest, s katero so tudi ukinili delovno mesto pomočnika direktorja. S to sistematizacijo sta se strinjala tako svet zavoda kot tudi sindikat. Kot je znano, je Evgenij Komljanec, po lokalnih volitvah, ko je spet zasedel mesto direktorja Zdravstvenega doma, hitro sklenil poravnavo z Mulcem, ki je dobil tožbo na delovnem sodišču, mu izplačal dobrih 84.000 Eur odškodnine in ga ponovno zaposlil. Zdaj pa želi denar, ki ga je izplačal Mulcu, s tožbo izterjati od Kalanove. Na torkovem naroku odgovori nekdanjih članov sveta zavoda Manice Remec, Rozane Prešeren in Milana Vuge niso bistveno prispevali k pojasnitvi zadeve, saj se konkretnih dejstev v zvezi s postopkom odpovedi delovnega razmerja Mulcu niso spominjali. Odvetnik Janez Stušek, ki je takrat pripravil osnutek sprememb sistemizacije delovnih mest v zdravstvenem domu pa je zatrdil, da iz gradiva, ki mu ga je posredovalo vodstvo zavoda, ni bilo osnov, iz katerih bi zaznal problematičnost morebitne odpovedi delovnega razmerja. Zagovornik Kalanove, Aleksander Lisjak, je sodišču predložil nov listinski dokaz, da je Mulec v času, ko so mu odpovedali pogodbo o zaposlitvi, devet mesecev prejemal nadomestilo ter da se je že mesec in pol pred sklenitvijo poravnave, ponovno zaposlil v zdravstvenem domu. Zagovornica zdravstvenega doma Monika Mavsar je sodišču predlagala, da prepoznih navedb ne upošteva, sicer pa je po njenem mnenju irelevantno, kdaj se je Mulec ponovno zaposlil v ZD Izola. Direktor ZD, Evgenij Komljanec pa je dodal, da je iz sodbe delovnega sodišča izhajalo, da morajo Mulcu poleg reintegracije na delovno mesto izplačati tudi odpravnino. Sodbo bodo stranke prejele pisno, pričakovati pa je, da to ne bo prej kot v mesecu dni. STA/ur Boj za parcele Danes bi morala biti na koprskem okrožnem sodišču razprava glede lastninske pravice v vrednosti 50.000 Eur v kateri se kot tožnik proti občini Izola pojavlja firma MAR-SPORT d.o.o. Iz Občine Izola so nam odgovorili, da med Marsport d. o. o. in Občino Izola teče sodni spor, na podlagi katerega želi Marsport d. o. o. od Občine Izola lastništvo na določenih parcelah. Zaradi morebitne mirne rešitve spora je obravnava, ki je sicer bila razpisana za danes, preklicana za nedoločen čas. Na zahtevo občinskega svetnika Alojza Zorka so leta 2012 občinske strokovne službe pripravile seznam zemljišč, potrebnih za gradnjo objektov Marine Izola in spremljajoče infrastrukture, začasno predanih ali prodanih investitorjem. V njihovem seznamu je Mar-sport povezan s parcelami med Delfinom, veslaškim klubom in Hangarjem, gre pa za parcele iz pogodbe o odplačnem prenosu, sklenjene med Občino Izola in Marinvestom leta 1990. MAR - ŠPORT d.o.o. je družba za upravljanje z nepremičninami, ki jo je leta 2010 ustanovilo podjetje Marina šport. Podjetje sicer nima zaposlenih, direktor je Valter Flajs, prokurist pa Viljem Orel.______„ SVETILNIK Restavracijo | Rizzerija L o u n g e Bar IZOLA POLETNA AKCIJA ▻SVETILNIK ZA IZOLANE< Vsak četrtek v juliju in avgustu vam v Mandraču podarjamo BON ZA 30% POPUSTA NA GOSTINSKE STORITVE boni se ne seštevajo in veljajo do 30.09.2015 za naročila nad 10,00€ V Križi in težave Biser bo končal na suhem Ko bomo ribiški čoln Biser obnovili, si bodo lahko obiskovalci na njem pogledali različne zbirke fotografij in video posnetkov povezanih z zgodovino ribištva in ribje predelovalne industrije v Izoli. V ta namen smo posneli številna pričevanja ljudi, ki so delali kot ribiči ali v predelovalni industriji. Zbrali smo tudi veliko število fotografij in video posnetkov na to temo. Te vsebine bodo na voljo tudi v muzeju Parenzana,” je še dodala Kristina Zelič, vodja kabineta župana. “Po strokovnih preverbah je nesmotrno vlagati v čoln, da bi plul. Čoln bo postavljen kot razstavni eksponat na kopnem. Končna lokacija čolna pa je predvidena na območju škvera, ki je od leta 2013 vpisan v register nepremične kulturne dediščine”. Tudi slednja trditev drži, vendar je vprašanje, ali bo to zadoščalo za realizacijo zamisli o predlagani ureditvi tega območja. Glede na to, da so isti tožniki, po sodni poti, dosegli plačilo kakšnih 800 tisoč Eur | odškodnine, ker Občina ni izpol-I niia pogodbe o predaji komunalno f opremljenega zemljišča v industrij-| ski coni, napovedujejo pa še dodat-| ne tožbe glede izgube evropskega J denarja, bo dogovor z njimi, glede | prihodnosti škvera, zagotovo težko S doseči. Območje, na katerem želi Občina Izola urediti park in kulturne vsebine s poudarkom na škveru in repliki nekdanjega vodnjaka oziroma pralnice, ima seveda lastnike, ki pa imajo nekoliko drugačne zamisli, čeprav tudi sami govorijo o ureditvi ribiškega muzeja na tem območju. Občina Izola je sicer že v letu 2011 podala pobudo za vpis lokacije škvera v register nepremične kulturne dediščine, ki jo je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport potrdilo januarja 2013. Na tej osnovi je Občina Izola sprejela Sklep o pripravi občinskega prostorskega podrobnega načrta za notranje ureditveno območje IPA3. Upravni spor Kot rečeno, lastniki niso le spremljali dogajanja okrog zemljišča v njihovi lasti in so na Upravnem sodišču sprožili spor zaradi vpisa delov tega območja, ki so v njihovi lasti, med kulturno dediščino, brez njihovega aktivnega in vsebinskega sodelovanja v postopku. Januarja letos je Upravno sodišče izdalo odločbo s katero je ugodilo tožbama lastnikov zemljišč in odpravilo dva sklepa Ministrstva za kulturo v zvezi s statusom tega območja ter ju vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Upoštevalo je namreč pritožbo lastnikov, ki niso sodelovali v postopku ugotavljanja oziroma odločanja o razglasitv kulturnega spomenika na območju škvera. Začasnih ukrepov ni? Tožniki so zahtevali tudi odpravo osnovnega sklepa Zavoda o razglasitvi kulturnega spomenika, saj je Občina Izola, na podlagi tega sklepa o vpisu v register, sprejela Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za »območje Marina ". Vendar pa je sodišče ugotovilo, da so omenjeni Odlok že izpodbijali v drugem upravnem sporu, v katerem je Upravno sodišče s sodbo z dne 6. 12. 2013, ki je pravnomočna, njihovi tožbi ugodilo tako, da ti začasni ukrepi glede navedenih zemljišč sploh niso bili sprejeti. Občina vztraja Iz kabineta izolskega župana so nam, v zvezi z bodočo usodo ribiške ladje Biser in vzporedno tudi zaščito škvera povedali, da je Ministrstvo za kulturo ribiški čoln Biser, zgrajen leta 1955 v ladjedelnici Boris Kidrič v Piranu, razglasilo za nacionalno bogastvo. Občina kot lastnik mora s čolnom ravnati tako, da se zagotavlja čim večjo ohranitev njegovih kulturnih vrednot za prihodnost in izpolnjevati minimalne zahteve za hranjenje. Stanje čolna preverja Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana. “Čoln bomo prenovili v okviru čezmejnega projekta s Hrvaško »Mala barka«. Trenutno pridobivamo informativne ponudbe za popravilo, uredili naj bi ga jeseni.” Oljka: Odcepitev Istre je rešitev za arbitražo! Valter Krmac, predsednik Oljke - stranke Slovenske Istre je v 1114. številki tednika Mandrač pravilno ocenil, »da smo tudi v zadnjem času bili priča klavrni slovenski politiki, tokrat na področju zunanjih zadev, ki bo v veliki meri vplivala na prihodnost prebivalcev Istre, ter da »v tem trenutku odgovorni v državi ne vedo niti približno povedati svojim državljanom kakšen bo ta vpliv«. »V Oljki menimo, da bo vsaka odločitev slaba«, nadaljuje avtor ter v prispevku tudi pravilno ugotavlja, da so za uničenje tukajšnjega regijskega gospodarstva krivi politično nastavljeni direktorji. Ugotavlja tudi prednosti dobrih odnosov med Slovenci in Hrvati, zlasti ob meji, na skupni zemlji, na enotnem območju, ki je zgodovinsko, kulturno in še kako drugače povezano: Istra. Tu pa se začne avtor zapletati. Dobim občutek, da avtor in predsednik Oljke Valter Krmac preveč lahkotno pišejo o odcepitvi Istre in to vprašanje povezujejo celo z arbitražo, ne pove pa katero Istro ima v mislih ter od koga ali česa naj bi se odcepila? Že res, da smo v nekdanji skupni državi Jugoslaviji poznali samo eno (turistično) Istro, od osamosvojitve Hrvaške in Slovenije dalje pa nas dejansko ločuje meja, ki vpliva tudi na to, da Istro danes tudi geografsko ločujemo na slovenski in hrvaški del, čeprav v očeh večine tujcev - tudi turistov- še vedno ostaja takšna kot je - torej samo ena Istra. Celotna Istra se razprostira na 3.800 kvadratnih kilometrih in je največji polotok ob nekdanji jugoslovanski obali med Tržaškim in Reškim zalivom z okoli 300.000 prebivalci. Glavnina pripada Republiki Hrvaški, razen skrajnega severozahodnega dela, ki je Slovenska Istra, ki sodi krajevno k Primorski - pokrajini v zahodni Sloveniji. Na območju Slovenske Istre živi okoli 80.000 prebivalcev, od katerih v sožitju z nami Slovenci in drugimi tukajšnjimi prebivalci živijo pripadniki italijanske narodnosti in tudi okoli 1500 pripadnikov hrvaške narodnosti! Zdi se, da je naslov »Odcepitev Istre je rešitev za arbitražo« preveč »lahkoten« in kaže na nepoznavanje prava, usmeritev Bruslja o Evropi regij, ustave RS in manjšinske politike. Bojim se, da Oljka, ki se hvali, da ima centralo v Istri, s takimi lahkotnimi predlogi o nekakšni odcepitvi ne bo prišla daleč! Franc Krajnc, ekonomist in novinar v pokoju Revizijska stran Slamparije ali kaj drugega med gasilci? Izolski gasilci nimajo najboljšega obdobja. Soočajo se s krizo vodenja, v kratkem času sta odstopila že dva poveljnika, ob zadnjem odstopu pa smo izvedeli, da je Občina Izola naročila zunanjo revizijo delovanja PGD Izola, saj naj bi v društvu pogrešali 35.000 Eur. Takšne vesti so, seveda, zelo nevarne, saj jih je, v primeru, da so neresnične, težko popraviti in lahko posamezniku naredijo veliko škodo. Pa vendar ne moremo mimo informacije o nepravilnostih v izolskem gasilskem društvu, ki ga je, po odstopu Danijela Žiganteja, vodil Damjan Barut, sicer tudi pogodbeni sodelavec izolske občine za področje civilne zaščite. Barut je z mesta poveljnika PGD Izola odstopil julija, trenutno pa društvo vodi Matija Moralo, sin izolskega podžupana, Valdija Morata. Vsi so previdno tiho Vsekakor gre za presenetljivo visok znesek, tako da se zdi, kot da gre za kakšno administrativno napako, saj bi s tem denarjem lahko zaposlili poklicnega poveljnika prostovoljnega društva. Da je mogoča tudi napaka pri pregledovanju poslovanja, razmišlja tudi predsednik Gasilske zveze Izola, Denis Vuk, ki je za očitane napravilnosti izvedel iz medijev, sestanek vodstva zveze, ki ga je sklical takoj za tem, pa tudi ni dal kakšnih dodatnih podatkov. “Pravzaprav smo vsi presenečeni nad višino zneska. Saj se zgodi, da kdo izgubi račun za gorivo ali da je treba kdaj kakšno malenkost plačati v gotovini, toda tolikšnih zneskov ni pri gasilcih nikoli v obtoku, razen pri velikih investicijah. Pri malih pa moramo, tako ali tako, zahtevke za povračilo pošiljati na občino, zato res ne vem, od kod znesek v višini 35.000 Eur. Vsekakor pa se je bolje vzdržati ocen in komentarjev, saj lahko komu naredimo tudi veliko krivico. Zato počakajmo, da se konča rivizija in bomo dobili natančne podatke za kakšen denar gre in kako ter kam seje izgubil” Tudi Damjan Barut, ki je julija odstopil z mesta poveljnika izolskih gasilcev, ni želel komentirati informacij o nedoslednosti v poslovanju društva, ki ga je vodil. Zunanja revizija Zaradi očitkov, da so si prilastili skoraj 35 tisočakov društvenega denarja, je izolska občina naročila zunanjo revizijo delovanja društva v zadnjih petih letih. Tudi na občini niso glede tega posredovali dodatnih informacij, saj čakajo na rezultate revizije, je za Primorske novice povedala Kristina Zelič, vodja kabineta župana in, vsaj pred časom tudi vodja ženske sekcije izolskih prostovoljnih gasilcev. Preseneča pa, da se problematike ni najprej lotil Nadzorni odbor, saj je v njegovi pristojnosti nadzor porabe proračunskih sredstev. Izolski gasilci bodo sicer iz občinskega proračuna letos prejeli 39.000 Eur za delovanje in še 32.000 Eur za plačevanje lizinga za nov gasilski avtomobil. Izola v znamenju poletnih izobraževanj Od 16. do 23. avgusta je Izola prizorišče MUSIČE CREATIVE, tabora mladih godbenic in godbenikov. Tradicija taborov, ki jih Zveza slovenskih godb organizira je dolga, saj se na njih vsako poletje zbirajo že več kot tri desetletja. V tem času so organizatorji udeležencem, ponudili številna nova znanja, izobraževanje pri vrhunskih mentorjih in možnost delovanja na področju godbeništva na višji ravni. Letošnji tabor, ki ga soorganizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Center za kulturo, šport in prireditve Izol in poteka v Kulturnem domu Izola, obiskuje 71 mladih godbenikov. Na zaključnem koncertu, ki bo izpeljan v soboto, 22. avgusta ob 10. uri na Lonki, bomo uživali v vrhunski glasbi. Dirigenta, Mitja Dragolič in Matjaž Meden, bosta ob pomoči vrhunskih in uveljavljenih mentorjev za posamezne sekcije z mladimi godbeniki na visoki strokovni ravni pripravila zahteven, a nedvomno privlačen koncertni program. V ponedeljek, 24. avgusta pa se v Izoli pričenjajo tradicionalne Mednarodne poletne gledališke delavnice. Do sobote, 30. avgusta, bodo mladi gledališčniki ustvarjali v treh gledliških delavnicah. Poletne delavnice se bodo zaključile v soboto, 30.8. ob 18.00 s produkcijo v Kulturnem domu Izola. Izobraževanje mladih se bo nadaljevalo v oktobru (1. do 4.10.), ko bodo izpeljali šolo za prevajalce, ki jo imenujejo Prevajalnica. Pogrešate tv kanale? Nekateri naročniki kabelske televizije Elta ugotavljajo, da posameznih televizijskih kanalov ne vidijo več, ali pa so razmetani nekje po kanalniku. Najhitrejša rešitev je klic na telefonsko številko 05 663 43 70. V uredništvo smo prejeli tudi več klicev uporabnikov kabelske tv in pismo v katerem ena od naročnic pravi, da vsaj dva meseca skoraj vsak dan pokliče dežurno številko Elte, zaradi raznoraznih peripetij, ki se ji dogajajo na ekranu. Največ problemov je z italijanskimi programi, tako z nacionalnimi, ki so večkrat kodirani in Mediaset-om. S slednjim je zdaj nekaj časa malo miru. Pravi, da operater, brez obvestil, večkrat menjuje shemo programov. Toda, vsi naročniki se ne znajdejo pri ponovnem programiranju le-teh, zato bi bilo prav, da naročniki dobijo potrebne informacije. Na KTV Elta bi vendarle morali pomisliti na starejše ljudi, ki se ob tem počutijo nebogljene in prosijo za pomoč sosede. Zato operaterja poziva, naj uredi zadeve tako kot je bilo zagotovljeno. Raje manj programov, pa naj bodo konstantni s kvalitetno sliko (brez sekanja in kodiranja). Pri kabelskem operaterju Elta so nam povedali, da so za “težave” dva mogoča vzroka. Prvi je dejstvo, da imate naročen le najosnovnejši paket, do pred kratkim pa ste imeli, poskusno, na ogled tudi vse ostale televizijske signale, ki so sicer vključeni v pakete, ki jih je treba doplačati. Tri mesece so v reklamne namene omogočali gledanje programov, ki so sicer na voljo v dodatnem in ne v osnovnem paketu. Zdaj so jih postopoma izklapljali in vsakemu naročniku pač pustili odprte tiste kanale, ki mu, glede na paket, pripadajo. Drugi razlog pa je lahko ta, da vam je, ob zakodiranju nekaterih programov, kartica zablokirala in jo je treba enostavno resetirati. To lahko stori ponudnik kabelskih tv programov, Elta, ki to intervencijo opravi kar na daljavo. Sami namreč ne morejo ugotoviti, komu se je kartica zablokirala, lahko pa jo resetirajo, kar iz pisarne in potem bo vse delovalo kot mora, je dodal direktor podjetja, Aco Kabanica. Izolski brezdomci so to dobesedno Izola ima nekaj brezdomcev in verjetno jih je več, kot je evidentiranih, saj nekateri tega, preprosto nočejo priznati. Pa vendar le Izola od obalnih občin nima zavetišča za brezdomce, nima niti posebnega obrata, kjer bi dobili obrok hrane. “Mi nismo “bušci” ponosno odvrnejo nekateri, vendar vsi niso tako pogumni. Pogovori o ureditvi zavetišča in dnevnega centra potekajo v Izoli že nekaj let. Na pobudo Rdečega križa so se pred leti že sestali, skupaj s Centrom za socialno delo in občinskimi službami, vendar so lahko le ugotovili da ni prostora in tudi denarja ni bilo nikoli dovolj. Hiša vArrigoniju Če nas spomin ne vara je bila ena od možnih lokacij za ureditev zavetišča, stavba v parku Arrigoni, kjer je bilo takrat nekaj stanovanj, ki bi jih lahko izkoristili v te namene, vendar so se drugi lastniki stanovanj temu uprli in tako je problem ostal odprt. Pravzaprav se zdi, da so vsi naklonjeni ureditvi takšnega zavetišča, vendar nihče o tem ne razmišlja zares. Piran, Koper, Bertoki Drugače je v sosednjih občinah, kjer izolski brezdomci tudi poiščejo, vsaj začasno, rešitev. V piranskem zavetišču z imenom Kažunu imajo dvanajst postelj, ki so polno zasedene. Kljub temu tudi pri njih nekateri spijo na prostem, v barakah in lopah. Toda, če stisne mraz imajo kam. K pobratenim Domžalčanom Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščajo, da se bodo 19. 9. udeležili 40. obletnice delovanja pobratenega MDI- Domžale. Prijave bodo začeli zbirati 18.08.2015 na sedežu društva. HumgliitlKna akciia v parku Arrigoni V Piranu sprejmejo tudi Izola-ne, vendar le začasno. Zadnje čase sta tam našla zavetišča dva Izolana. Dva Izolana sta tudi v koprskem zavetišču, ki ga vodi tamkajšnji Rdeči križ, še nekaj so jih zavrnili. Trije izolski brezdomci so našli pomoč v Bertokih, kjer se lahko okopajo in nahranijo. Skratka, v Izoli problem domačih brezdomcev, vendarle obstaja. Le rešitve ni od nikoder. ur Pogoji kmetovanja v izolski občini Člani akcijske skupine za ureditev pogojev kmetovanja v izolski občini, v sodelovanju z društvom Izolani in tednikom Man-drač organizira posvet o zagotavljanju pogojev za kmetovanje v občini Izola. Povod za posvet je, seveda, najnovejše dogajanje, povezano z gradnjo oziroma legalizacijo objektov, ki jih imajo zakupniki ali lastniki, postavljene na zemljiščih, ki jih obdelujejo. Večina med njimi je zgrajena že pred leti, služijo pa izključno kmetovanju oziroma shranjevanju strojev ter pridelkov, vendar so v glavnem brez ustrezne dokumentacije, mnogim med njimi pa grozi rušenje. Občina Izola, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter Zavod za varstvo kulturne dediščine, ne najdejo skupnih stališč, ki bi, po eni strani, zaščitila krajino, po drugi ohranjala kmetijska zemljišča in po tretji strani omogočila sodobno kmetovanje, od vrtnarjenja do sadjarstva, oljkarstva in vinogradništva. S posvetom, na katerega bomo povabili vse vpletene in pristojne, od Sklada in Zavoda do Občine in Upravne enote, pa tudi predstavnike Ministrstva za kmetijstvo in Kmetijsko gozdarske zbornice, bi radi opozorili na nujnost dogovarjanja pri zagotavljanju pogojev za kvalitetno kmetovanje, tudi v izolski občini. Posvet bo v torek, 8. septembra, vse ki jih problematika zanima prosim naj javijo svojo prisotnosti na telefon 041 885 297. Zakaj se sušijo ciprese? V Mandraču smo že poročali o pojavu intenzivnega sušenja cipres v našem mestu. Posebej opazen je ta pojav na Bazoviški ulici v okolici Kulturnega doma. Iz Gozdarskega inštituta Slovenije, so nam, sicer zgolj na osnovi fotografij, poslali naslednji odgovor. Ciprese imajo lahko več vrst bolezni in za točno določitev povzročitelja rabimo vzorec odmirajočih vej. Najnevarnejša bolezen je cipresov rak (Seiridium cardinale), ki povzroči odmiranje skorje, iz nje se cedi smola, lahko nastane odebelitev na mestu okužbe in okužena veja (ali vsa krošnja nad okuženim mestom na deblu) se posuši. Bolezen navadno povzroči, da se drevo posuši v nekaj letih. Pri nas je bila prvič ugotovljena v začetku 80. let prejšnjega stoletja, takrat se je posušilo veliko število cipres, sedaj pa je ta bolezen precej redka (verjetno so občutljive ciprese odmrle ob vnosu bolezni, odpornejše pa so ostale). Če se sušijo posamične manjše vejice, navadno množično v krošnji, pa je možnih več povzročiteljev (npr. vrste iz rodu Pestalotia, Kaba-tina, Phomopsis). Imeli smo tudi zanimive primere v Slovenskem Primorju, ko so se borove iglice sušile zaradi zelo mrzle zimske burje (predvsem pinije in alpskega bora), možne so tudi posledice zaradi pršenja slane morske vode, ki jo nosi veter ob močnih neurjih in sol povzroči podobne simptome, kot poškodbe zaradi zimske izsušitve (mraz in burja). Na slabem, neustreznem rastišču (plitva tla, obcestna drevesa), ali ob močnih stresih za rastlino (npr. po sušah) lahko ciprese poškoduje več vrst gliv, ki niso močno patogene in vitalnih rastlin sploh ne morejo poškodovati. Pri takih primerih je treba izboljšati rastišče z dodajanjem hranil, zastirko ali z zalivanjem. Podobne poškodbe, kot so na poslanih slikah, lahko povzroči tudi cipresova uš (Cinara cupressi), ki je zelo razširjena v Italiji (in dela veliko škode), vendar v Sloveniji še ni bila ugotovljena. Na vejicah napadenih cipres so velike kolonije črnih uši, ki povzročajo sušenje vejic. Kakorkoli, iz poslanih slik ni mogoče z gotovostjo ugotoviti povzročitelja poškodb, iz zgornjih opisov pa boste morda sami ugotovili verjetnega povzročitelja. prof j,. Dušan Jurc, univ. dipl. biol. Znanstveni svetnik, vodja oddelka za varstvo gozdov pri Gozdarskem inštitutu Slovenije. Ribiški praznik in Mala barka Ribiški bo in Mala barka tudi Letošnji Ribiški praznik ne bo bistveno drugačen od prejšnjih. Spet bo dišalo, v glavnem, po ribah, obiskovalcev bo, ob napovedanem lepem vremenu veliko, glasba bo igrala, športniki tekmovali in tudi predstavitev izolske ribiške tradicije ne bo nič novega, le da bo tokrat potekala pod imenom Mala barka. Gre za evropski projekt v katerem, poleg izolske, sodelujejo še nekatere občine iz hrvaške Istre in Kvarnerja, namenjen pa je revalorizaciji ribiške tradicije teh krajev. Skupna vrednost projekta je okrog 800 tisoč eurov, kolikšen del bo pripadel Izoli pa še ne vemo. Ribiški praznik s prikazom ribiških običajev in predavanji bo naš prispevek k temu projektu iz katerega si nadejamo denar za popravilo ribiške ladje Biser. Tudi zato so si organizatorji tega “kombiniranega praznika” lahko privoščili tiskanje posebnega biltena, ki, v primerjavi s prejšnjimi leti, deluje kar razkošno, v njem pa so zapisali, da si bomo obiskovalci lahko udeležili delavnic s področja ribištva, kulinarike, se pobližje spoznali s potekom vzdrževanih del na čolnih, poslušali zanimivo predavanje o zgodovini ladjedelništva idr. Naj mlajši bosdo lahko spoznali in se tudi praktično vključili v izdelavo ribiških mrež in vozlov. Predstavljena bo tudi ribiška oprema, s katero si dnevno pomagajo izolski ribiči in si na koncu tudi »privezali dušo« s sveže pripravljenimi ribjimi jedmi. Od trga na Lonki, do Velikega trga in pa Manziolijevega trga, vas bodo zabavale različne glasbene skupine, na sprehodu po Sončnem nabrežju pa boste občudovali razstavo fotografij starih bark. V mandra-ču si boste lahko plovila ogledali še v živo, saj bodo tam zasidrana do sobotne regate. Kratek vpogled v ladjedelstvo Severnega Jadrana Slovenci se radi pohvalimo, da smo pomorski narod. Vendar je to naše doživljanje »pomorske identitete« pogosto povsem površno. Slovenska obala je del severno jadranskega območja, ki je bilo v zgodovini znano kot eno pomembnih evropskih ladjedelskih središč, a so vedenja o tem pri nas dokaj omejena. Predavanje Ladjedelstvo v severnem Jadranu bo predstavilo nekaj najsplošnejših dejstev o tej temi tako, da se bomo ob slikovnem gradivu in komentarjih pomikali v času in prostoru od Ilirov do Benetk, Chioggie, Monfalcona, Trsta, Milj, Kopra, Izole, Pirana in Rovinja do Pule, Lošinja in Reke. Predavanje bo v Muzeju Parenzana, ki se nahaja v Izoli sredi Smrekarjeve ulice, v soboto 22.avgusta ob 18. uri. Predaval bo Srečko Gombač. Ribiški maraton, od mraka do zore Ob letošnjem Ribiškem prazniku, organizira Morskošportni ribolovni klub MENDLA Izola, že deseti Ribiški Maraton. Tudi letošnji maraton se bo dogajal v izolskem akvatoriju 21. in 22. avgusta 2015. Zbor tekmovalcev bo v petek 21.8.2015 ob 17.00 uri pri bencinski črpalki v izolskem mandraču. Kotizacija za tekmovanje znaša 30 EUR po ekipi. Vaba je prosta po izbiri tekmovalca. Tekma se prične s skupinskim startom iz mandrača ob 18.00 uri in traja neprekinjeno do naslednjega dne, do 10.00 ure. Ekipo sestavljata po dva tekmovalca iz slovenskih klubov. Ekipe morajo poskrbeti, da bo plovilo primerno opremljeno za nočno plovbo, prav tako se morajo tekmovalci predhodno 'seznaniti s pravili tekmovanja. Vse dodatne informacije ima Gabrijel Glavina, Tel: 040 302 873. VERDIJEVA ULICA od 17.00 do 19.00 RIBIŠKE DELAVNICE - Prikaz izdelave in uporabe ribiških mrež in vozlov. - Kulinarični kotiček Mala Barka. - Prikaz vzdrževalnih del na čolnu - Predstavitev ribiške opreme. MANZIOLIJEV TRG, ob 19.00 URADNA OTVORITEV RIBIŠKI PRAZNIK - MALA BARKA 2015 - Kvartet 7 plus, folklorna skupina Val Piran... - Projekcija starih fotografij SONČNO NABREŽJE RAZSTAVA FOTOGRAFIJ MALA BARKA v sodelovanju z Društvom starih bark Izola in ISTRSKA TRŽNICA »MALA BARKA« LONKA 20.00 PLESNO MESTO 21.00 BRKINSKI STRICI VELIKI TRG ob 21.00 ROLLING STONES TRIBUTE, PERO LOVŠIN & ŠPANSKI BORCI TRG ETBINA KRISTANA RIIBA ob 21.00 EMILIA MARTENSSON - BEVOND VOCALS, Jazzcourse ©@G3®oz^ mam? CARINSKI POMOL, MANDRAČ, AKVATORIJ, HOTEL DELFIN ŠPORTNI PROGRAM 8.30 - Veslaška regata v šolskih čolnih »jolah«. 10.00 - Turnir v odbojki na mivki -Beach Voley Cup (peščeno igrišče - hotel Delfin) 11.00 - Jadralna regata novopečenih jadralcev v optimistih (akvato-rij pred carinskim pomolom) 12.00 - Jadralna regata starih bark »Mala barka« 15.30 - Podelitev priznanj 17.00 - Krst mladih jadralcev in veslačev MUZEJ PARENZANA ob 18.00 LADJEDELNIŠTVO SKOZI ČAS -predavanje LONKA 10.00 MUSIČA CREATIVA Dirigent: MITJA DRAGOLIČ 21.00 PRIMORSKI FANTJE VELIKI TRG ob 20.00 SOTTOMAVOR ANA PUPEDAN TRG ETBINA KRISTANA RIIBA ob 22.00 BAS IN GLAS Ribiška veselica tudi v Domu upokojencev V četrtek, 20. avgusta, bo na dvorišču izolskega Doma upokojencev prava ribiška veselica, kjer bodo prostovoljci iz Izole pekli sardele, pripravljali školjke, pripovedovali o morju, ribičih, ribolovu, šivanju mrež in skupaj s stanovalci zapeli pesmi o morju, soncu in poletju ter še zaplesali zraven. Pričetek ob 10. uri Društvo Histrion - Muzej - mu-seo Parenzana Izola vabi vse naše nekdanje in sedanje ribiče, da pridejo v soboto ob 11.00 v muzej na ogled nove zbirke o njihovem delu in kozarec domače kapljice. Obisk je brezplačen. 25 let navijaške skupine Ribari B®CS®K£Bff V Rokometnem društvu Istrabenz plini Izola so zadnje tedne zelo aktivni. Članska ekipa namreč letos začenja nastope v 1. A DRL zgodaj kot še nikoli, klub pa bo odslej bogatejši še za dve selekciji mladih rokometašev. Zato so bili prodaja letnih vstopnic, vabilo k vpisu v šolo rokometa in predstavitev kluba so le nekateri od segmentov, ki so se jim posvečali v zadnjih dneh. Prvoligaška sezona, ki prinaša težko pričakovana derbija s sosedi iz Kopra, se letos začenja že 5. septembra, Izolani pa za uvod odhajajo na gostovanje h Krki. Prva domača tekma bo v soboto 12. septembra proti Sevnici in tedaj naj bi se v dvorani nas Kraški predstavile vse klubske selekcije - od najmlajših do naj starejših rokometašev. Letos bo gneča precejšnja, saj so se v društvu že pred časom odločili za načrtno vzgojo lastnih rokometašev, odtlej pa se piramida mladinskih selekcij širi iz leta v leto. V klubu so tudi že poskrbeli, da bodo najzvestejši ljubitelji izolskega rokometa ponovno lahko dobili sezonsko vstopnico. Cena bo 50 evrov, moč pa jo bo prevzeti v prostorih kluba ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18.30 in 19.30. Rokometaši članske ekipe Istrabenz plinov Izole se sicer že dlje časa pridno pripravljajo na novo sezono. Že 27. julija so začeli s treningi, ki sta se jima pridružili okrepitvi Žan Gjerek in Željko Kecman. 26-letni Kecman prihaja iz Banja luke, je zunanji desni igralec in je doslej nastopal za pet različnih bosansko-hercegovskih prvoligašev, nemškega nižjeligaša Roedinghausen ter katarski Al Arabi. Komaj 20-letni Žan Gjerek je doma iz Trbovelj, kjer je pri Rudarju prehodil rokometno pot od dečkov do članov Perspektivni rokometaš igra na položaju srednjega zunanjega oz. organizatorja igre, nazadnje pa je nastopal v dresu Sevnice. Izolski rokometaši so doslej odigrali nekaj prijateljskih tekem. Po dvoboju na robu incidenta in porazu s štirimi goli razlike v Umagu so na drugem pripravljalnem srečanju doma z izgubili z Buzetom s 27:29. Pomlajena izolska ekipa je na gostovanju v Trbovljah remizirala s tretjeligašem Rudarjem s 25:25, kar ni bilo ravno po godu trenerja Boruta Hrena. Na zadnji tekmi proti Slovenj Gradcu so fantje predvsem v drugem polčasu pokazali dvig forme in zasluženo zmagali s 24:19. Strokovni štab trenutno skrbijo zdravstvene težave Žana Popoviča, Blaža Žgavca in Luke Matijaševiča, zbolel je tudi novinec Žan Gjerek, medtem ko je nesrečni Amel Redžič prestal drugo operacijo ključnice v zadnjem letu. Predvčerajšnjim so se člani udeležili fešte ob 25-obletnici navijaške skupine Ribarji, včeraj pa bi se moral modro-beli pomeriti z Umagom še na domačem parketu, a je bil dvoboj preložen. Članska ekipa se bo konec tedna udeležila Šilčevega memoriala v Ribnici, kjer jo jutri čakata tekmi v skupini s Slovanom in Ribnico, v soboto pa še zadnji dvoboj za končno razvrstitev. Po koncu sobotne popoldanske tekme bodo fantje ekspresno prihiteli nazaj na Ribiški praznik, kjer bo med Kapetanijo in Carinskim pomolom stojnica RD Istrabenz plini Izola kluba s srečelovom. Obiskovalci se bodo tam lahko zabavali z igro Golden gol, a naj ostane presenečenje, kdo bo stal na virtualnem golu. Na stojnici bodo mimoidoči dobili tudi informacije o letnih abonmajih članske ekipe in vpisu v Šolo rokometa Izola, ki začenja s 1. septembrom, otroke pa bo treniral Brane Franovič. Sandi Jerman . GSoosgeiu Sezonska vstopnica je 30 eur Nova sezona je pred vrati. Koliko vas je zainteresiranih za sezonsko vstopnico? Nakup je možen v pisarni kluba, preko email-a mnkizola.splet@gmail.com ali privat sporočila na FB. Pri nakupu sezonske vstopnice ne gre le za namen ogleda vseh tekem, gre za dejanje podpore klubu in vsem, ki v njem aktivno sodelujejo. Hkrati pomeni zavezo igralcev k dobrim igram in odgovornost do vseh abonentov-navijačev. V klubu si želijo še več navijanja. Prva tekma je bila včeraj, v sredo 19.8., ko je bil na sporedu pokalni obračun proti NK Veržej. Vstopnice za posamično tekmo bodo 4 eur. cOčMirae V Riu na predolimpijski regati so v torek v razredih finn in 470 zaradi pomanjkanja vetra ostali brez jadranja. Ostajajo rezultati od ponedeljka, ko je Vasilij Žbogar v cilj prijadral kot deveti in se je povzpel na skupno sedmo mesto. V razredu 470 so v ponedeljek dekleta odjadrala dva plova, Tina Mrak in Veronika Macarol sta plova končali kot 17. in sedmi in sta trenutno na 13. mestu. Lin Pletikos četrta V petek se je z zadnjimi plovi zaključilo svetovno prvenstvo razreda laser 4.7, ki je med 6. in 14. avgustom potekalo v Medembliku na Nizozemskem. Udeležili so se ga tudi trije slovenski predstavniki. Najboljše se je odrezala Lin Pletikos, ki je v konkurenci 127 mladih jadralk končala takoj za dobitnicami medalj, na odličnem četrtem mestu. Z dobrim jadranjem je bila ves teden v samem vrhu razvrstitve, po včerajšnjem nekoliko slabšem plovu, je danes startala s petega mesta. V konkurenci 256 mladih jadralcev je Taš Kolman prvenstvo končal na 75. mestu, Toni Vrščaj pa na 130. mestu. Mladinsko SP razreda laser in laser radial U 21 V Medembliku na Nizozemskem se je z dvema plovoma nadaljevalo mladinsko svetovno prvenstvo razreda laser in laser radial v kategoriji do 21 let. Po dveh dneh in štirih odjadranih plovih je Maks Vrščaj na 128. mestu, Izolan Marko Rad-man pa na 137. mestu. Pred jadralci na prvenstvu so še štirje tekmovalni dnevi, s po dvema predvidenima plovoma na dan. Odprto mladinsko EP razreda 470 in 420 V Bourgasu v Bolgariji se je konec tedna z zadnjimi plovi zaključilo odprto mladinsko evropsko prvenstvo razreda 470 in 420, ki je potekalo od 8. do 16. avgusta. Najboljših deset posadk v posameznem razredu se je pomerilo v regati za medalje, preostali pa so prvenstvo zaključili s finalnimi plovi. Slovenske barve so zastopale tri slovenske posadke V razredu 470 sta v konkurenci 31 posadk Eva Peternelj in Valentina Baruca prvenstvo končali na 14. mestu in kot 13. v evropski razvrstitvi. Jakob Božič in Domen Vasič Stepančič sta na koncu v konkurenci 51 moških posadk osvojila 19. mesto in 16. med Evropejci. V razredu 420 pa sta Mara Turin in Matija Kocjančič na koncu zaključila na 22. mestu in kot 18. v Evropi. ŠPORinn ŠOLA mnESTRRL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE za otroke od 2. - 8. let INF0: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GMAIL.C0M Opti Cup Izola 2015 V soboto, 15. avgusta, je JK Izola organiziral 6. Opti Cup v Izoli. Regata je bila enodnevna, na njej pa je bilo 36 jadralcev v razredu Optimist in 4 v razredu Laser 4.7. Regata je bila mednarodna, saj so na njej sodelovali jadralci iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.. Rezultati Opti Cup Izola 2015 Dečki. 1. Martin Fras JK Izola, 2. Oscar Pousche SN Pietas Julia, 3. Jan Zuppin TPK Sirena Deklice: 1. Lana Semelbauer YC Portorož, 2. Aurora Palko JK Delfin, 3. Alenka Valenčič JK Burja Kadeti: 1. Martin Fras JK Izola, 2. Nicolo Coslovich SN Pietas Julia, 3. Gašper Babič JK Izola Kadetinje: 1. Aurora Palko JK Delfin, 2. Alenka Valenčič JK Burja, 3. Alisa Sedmak JK Izola @0Mm GB ee™ Odbojkarski klub iz Izole bo v soboto, 22. avgusta, na igriščih v Tomažičevi ulici (za Delfinčkom) organiziral turnir rekreativnih ekip v odbojki na mivki. V ekipi lahko nastopajo trije igralci, možne so poljubne kombinacije deklet in fantov. Prijavnine ni, prijave zbiramo na tel. 041-753254 (Pešič), ali na igriščih pred turnirjem ob 10.00 uri. Center za kulturo, šport in prireditve je zagotovil kolajne za najboljše ekipe. (OK Izola) V spomin Janko Grmek-Deri ...da Niko, to je tisti stric, ki ti je podaril helikopter na daljinsko upravljanje. Oči, kaj si žalosten zaradi njega? Praznina, ki je že dolgo nisem občutil...Strah pred vsakdanom brez tistega iskrivega nasmeha. Na vrata delavnice si napisal »Ni dolg dan tisti, ki opravi delo, temveč dobra volja«...tista s katero si nas prekomerno razvajal. Vedno nagajivo nasmejan, za katerega ni bilo nerešljivih ugank. Prišel si v naša življenja iz »tvojega« Kopra z izzivom, da nam stadion pomagaš spraviti v red. A tvoj vpliv je bil tako močan, da si svojim prihodom spravil v red tudi vse, ki smo te obkrožali. Kot strokovnjak za vse, si znal s svojimi, na pol filozofskimi vložki, začinjenimi z igrivostjo in seveda čiliji, naš vsakdan vedno mavrično obarvati. Skrb za stadion si vzel za svoje poslanstvo in upam si staviti, da si imel prešteto vsako travno bilko. Tisto o pogovarjanju s travo bom, kakor dogovorjeno, zadržal zase. Tvoje baterije so bile vedno polne in zato ti je bilo včasih težko slediti. Vedno na preži za novimi izzivi, ti je uspelo celo usposobiti maskoto izolskega stadiona, doma narejen valjar za travo, ki je dolga leta sameval, prepuščen zobu časa. No, včasih si znal tudi prisluhniti in tako je nastala startno - ciljna konstrukcija Istrskega maratona. Ljubitelj kraškega pršuta, ki je znal v vsakem trenutku podučiti, kako se pravilno rokuje s to kraško specialiteto. In čeprav so bili tvoji dnevi prekratki, nekaj v tebi ves čas ni dalo miru. Ta sla po adrenalinu, ki ti je bilo očitno položena v zibelko je, po končani uspešni nogometni karieri, vzklila v obliki ljubezni do dvokolesnikov. In te tvoje skrite sanje s katerimi si »zastrupil« tudi svoje otroke so te pripeljale do miru. Prepričan sem, da zdaj “nekje” v dobri družbi piješ bevando, zato te prosim, da jo nekaj prišparaš ...Ujet v srca, sodelavcev iz Centra za kulturo šport in prireditve Izola nas boš v tišini spremljal na vsakem našem koraku. Zame vedno Jeri Robiianev Center za kulturo, šport in prireditve Izola OBVESTILO O POPOLNIH ZAPOPRAH ZARADI PRIREDITVE »RIBIŠKI PRAZNIK - MALA BARKA 2015« V IZOLI Obveščamo vas, da bo za potrebe izvedbe tradicionalne javne prireditve "RIBIŠKI PRAZNIK - MALA BARKA 2015" v Izoli v dneh 21. in 22. 8. (oziroma 23. 8. 2015 v primeru slabega vremena) organizator Center za kulturo, šport in prireditev Izola skladno z dovoljenjem Občinske uprave Občine Izola izvedel zaporo občinskih cest. Popolno zaporo Sončnega nabrežja, Velikega trga ter ulic, ki križajo prireditvene površine (Krpanova ulica) bo izvedel v času od četrtka, 20. 8. 2015, od 6.00 ure dalje do nedelje, 23. 8. 2015, (oz. do ponedeljka, 24. 8. 2015) do 19.00 ure. Popolna zapora Trga Etbina Kristana, Muzčeve, Gregorčičeve in Smareg-lijeve ulice bo izpeljana v petek, 21., in soboto, 22. 8., od 17.00 do 5.00 ure naslednjega dne. S tem se bo ustrezno spremenili prometni režim v območju izvajanja prireditve in v njeni bližnji okolici. Delna zapora Bazoviške ulice v križišče s Prešernovo, Morave ulice v križišču z neimenovano ulico v Simonovem zalivu, Cankarjevega drevoreda v križišču s Prešernovo ulico bo od petka, 21. 8., in soboto, 22. 8., od 17.00 do 5.00 ure naslednjega dne. V omenjenem času bo moten promet v celotnem starem delu Izole ter dovoljen promet v določenih ulicah samo za dostavo do 17.00 ure z ustrezno dovolilnico. Po 17.00 uri bo popolna zapora prometa na prireditvenem območju, ki bo veljala za vsa ostala vozila razen intervencijskih. V času popolne zapore obvoza ni! Parkirišče »Lonka« ne bo izpraznjeno in bo normalno obratovalo ves čas. Vse lastnike vozil prosimo, da do četrtka, 20. 8. 2015, umaknejo svoja vozila z Velikega trga, sicer bodo fizično odstranjena na parkirišče pri ladjedelnici. V primeru odvoza vozila, bo lastniku vozila zaračunana storitev odvoza. Ob tem pozivamo vse zainteresirane za dostavo v času prireditve na območje prireditve, da si pravočasno pridobijo ustrezno dovolilnico za dostavo na sedežu organizacije Center za kulturo, šport in prireditev Izola, Oktobrske revolucije 1 ali pokličejo v pisarno CKŠP, telefonska številka: (05) 641 55 71. Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa. Vse prizadete prosimo za razumevanje. Centra per la cultura lo šport e le manifestazioni di Isola AVVISO SULLA CHIUSURA TOTALE DEL TRAFFICO IN OCCASIONE DELLA FESTA DEI PESCATORI - PICCOLA BARCA 2015 Avvisiamo tutti gli utenti del traffico che in conformita con 1'autorizzazione dellAmrninistrazione comunale del Comune di Isola 1'organizzatore della "FESTA DEI PESCATORI - PICCOLA BARCA 2015" che si svolgera a Isola nei giorni del 21 e 22 agosto 2015 (ovvero 23 agosto in ca so di maltempo) il Centra per la cultura, 10 šport e le manifestazioni di Isola eseguira 1'interdizione totale del traffico dalle ore 6.00 del giovedi, 20 agosto 2015, alle ore 19.00 della domenica, 23 agosto 2015 (ovvero del lunedi, 24 agosto 2015), delle seguenti vie e piazze: Riva del Sole, Piazza Grande e le vie che gravitano sulla zona interdetta al traffico(via Martin Krpan). Nei giorni ve n e rdi 21 e sabato 22 tra le ore 17.00 e le 5.00 del giorno seguente saranno inoltre chiuse al traffico le seguenti vie e piazze: Piazza Kristan, Via Muzec, Via Gregorčič e Via Smareglia. Nelle zone interessate e nelle loro vicinanze il regime del traffico verra organizzato adeguatamente. Poiche il traffico šara disturbato in tutta la zona della citta vecchia, Taccesso ad alcune vie šara consentito per le sole consegne con i permessi speciali sino alle ore 17.00. Dopo tale o ra nella zona delle manifestazioni 1'accesso šara consentito solo ai veicoli di pronto intervento. Durante le ore di interdizione totale del traffico non ci saranno vie alternative di accesso alle zone interessate dalle manifestazioni! 11 parcheggio »Lonka« non šara svuotato e šara normalmente aperto al pubblico 24 ore su 24. Fino a giovedi, 20 agosto 2015 si p rega di rimuovere i veicoli da Piazza Grande, altrimenti šara rimosso al parcheggio vicino al cantiere di Isola. Nel caso di rimozione del veicolo, al proprietario del veicolo verra addebitato il costo del servizio di rimozione. Tutti gli interessati alle consegne nella zona interdetta al traffico sono invitati a procurarsi per tempo i permessi speciali presso 1'organizzatore della mani-festazione, il Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni di Isola, in Via della Rivoluzione d'ottobre 1 o di comunicarne la necessita chiamando il (05) 641-55-71. Invitiamo tutti i partecipanti al traffico di rispettare le segnalazioni e le indi-cazioni degli addetti alla regolamentazione del traffico. Ci scusiamo con tutti i cittadini per il disturbo causato confidando nella vostra disponibiiitd. --------------------------------- Svet JE NAVADNA VAS -- Američani bi radi postali Evropejci Tako pravi Nika Tomažinčič, Izolanka, ki že osem let živi in dela v Združenih državah Amerike. Odšla je kot manekenka, zdaj je ekološka in prehrambena aktivistka, ki se dobro znajde tudi v svetu oblikovanja spletnih strani, fotografiji in promocijskih akcijah, pri katerih pa prevladujejo tiste s trajnostno filozofijo. “Postala sem hipijevka,” pove s širokim nasmehom. Nika Tomažinčič je kot manekenka oziroma model, s trebuhom za kruhom pred slabim desetletjem odšla čez lužo, v Združene države Amerike. Živela je v Miamiju, New Vorku in zadnjih osem let v Los Angelesu. V tem času ji je postalo zelo jasno, kaj so prednosti in katere so slabosti dežele sanj. Predvsem pa se je odločila, da bo svoje izolske, slovenske in evropske korenine izkoristia za to, da na drugi strani luže pomaga spremeniti določene navade. Zdrava prehrana Po šestnajstih letih manekenstva se je preusmerila v promoterja zdravega načina prehranjevanja. “Zdrava prehrana je pot do zdravja, kar je pri nas sicer samoumevno, v ZDA pa ne. Oziroma, ne še, saj se stvari počasi tudi tam spreminjajo", pravi Nika. Spreminjajo se v toliko, da so ljudje v Ameriki začeli ceniti organsko pridelano sadje in zelenjavo, kar pa je tam še vedno zelo drago. Enako velja za restavracije, kjer “domače” enačijo z luksuzom. “Ko povem, da prihajam iz Slovenije, večinoma mislijo, da je to nekje na severu Rusije. No, ko pa jim razložim, da je Slovenija dejansko med Italijo in Hrvaško, na Mediteranu, ugotovijo, za kaj pravzaprav gre. Poznajo Mediteransko prehrano, a tisto, kar je za nas samoumevno, torej ribe, sveža zelenjava, sadje, ki ga poberemo z drevesa... To je za njih prestiž. Težko si je predstavljati, da to, kar imamo mi tukaj, je za Američane izjemen luksuz. Mi se tega niti ne zavedamo. Zame je vse to samoumevno, ker sem odraščala ob njivi, pri njih pa se to šele zdaj razvija”, nadaljuje Nika, ki je prepričana, da je k temu “premiku” v razmišljanju Američanov največ prispeval internet. "Ljudje veliko več vedo kot nekoč. Američani so zgodovinsko predvsem živinorejci. Vzrejajo govedino, prašiče, na njivah pa gojijo pšenico, koruzo in krompir. Torej nimajo veliko zdravih sestavin in ljudje vedno pogosteje bolehajo. Danes pa so vedno bolj priljubljene tržnice, imenovane “Farmefs market”, kjer lahko ljudje kupujejo organsko pridelano zelenjavo in sadje, kar je zanje vedno bolj pomembno. Okoli tega se je začel razvijati velik posel, vezan predvsem na restavracije. A, kot pravim, gre za luksuz." Knjiga o nonotovih čajih Svoje znanje in izkušnje je uporabila zato, da je v angleščino prevedla knjigo njenega nonota, znanega izolskega zeliščarja, Jožeta Tomažinčiča. Poudarek je sicer na zeliščih, a tudi na zdravi prehrani. Nika sodeluje tudi v projektu, s katerim bi tudi revni otroci v getu prišli do zdrave, sveže zelenjave. “Začeli smo postavljati vrtove na javnih površinah in smo po celem Venice Beachu postavili 144 lesenih zabojnikov z zelenjavo in 1000 sadnih dreves. ” Mestni vrtovi Na ta način imajo predvsem otroci dostop do zdrave prehrane, kar je velik problem v javnih šolah in vrtcih. Zasebne šole imajo danes celo svoje vrtove, ostali pa .... Vendar, kot pravim, se stvari spremninjajo. “Lani so nam v našem mestu Venice dovolili, da na javnih površinah, med pločnikom in cesto, postavimo vrtove” “Američani se še kako dobro zavedajo, da smo v Evropi pred njimi na tem področju. Ko jim razložim, da sem doma odraščala ob njivi, kjer smo sami pridobivali oljčno olje in vino, so čisto navdušeni." Slovenskih izdelkov skoraj ni Manj je Nika navdušena nad tem, da je v Los Angelesu skoraj nemogoče priti do slovenskega izdelka. “Imamo nekaj srbskih trgovin, dobiš lahko tudi določene hrvaške izdelke, a slovenskih skoraj ni. Naletela sem le na vino rose iz vinske kleti Batič. Pri nas v Veniceju, kjer živim, in ki se je, po prihodu Googlovih pisarn, geto umetnikov in kriminala spremenilo v zelo prestižno četrt, je nek Romun odprl restavracijo, ki nudi tudi slovenska vina. A raje niti ne povem, kakšne so cene (smeh). Sicer sem prepričana, da trgovina s slovenskimi izdelki v takšnem mestu, kot je naše, ne bi imela velikega uspeha, restavracija z našimi jedmi in z našimi pridelki in izdelki pa bi bila vsekakor velik hit.” Kavarne so pisarne Amerika in Evropska kultura sta si sicer vedno bolj podobni, a prehrambene navade so še vedno različne. “Američani najraje hodijo ven na kosilo in večerjo. Za njih je zelo pomembno tudi druženje, kar se mi zdi lepo. Veliko ljudi dela kar iz kavarne, oziroma uporabljajo kafiče kot pisarne, tudi za sestankovanje. Način življenja je vsekakor še vedno različen od našega.” - Pa se Nika počuti bolj Slovenka ali Američanka? “Težko vprašanje. Lepo mi je doma v Izoli, kjer imam družino in prijatelje, a lepo mi je tudi v ZDA, kjer imam prav tako prijatelje in sem tam preživela že velik del življenja. Gre za dva različan svetova, zato se raje ne bi definirala. A vendarle sem in tudi bom ostala za vedno Slovenka in Izolanka, to se pač ne bo nikoli spremenilo." M \\IHt\C 11 Dež se je spravil nad Gokuja in Narata V nedeljo je Društvo ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov iz Izole organiziralo tretji Sejem stripov in družabnih iger Anime’ 2015. Letos se je sejem iz prostorov osnovne šole Dante Alighieri preselil v osrčje mesta, na Lonko, saj je iz leta v leto večji, želijo pa se tudi predstaviti širšemu krogu ljudi. Vreme jim, žal, ni bilo naklonjeno. Društvo ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov je izolsko društvo, ki ima začasne prostore pod stadionom in se je rodilo pred petimi leti. V društvu delujejo posamezniki, ki imajo veliko skupnih interesov, od stripov, pretežno japonskih, pa vse do igranja družabnih iger in video iger. O sejmu in delovanju društva smo se pogovarjali z aktivistko društva, Jano Ljubič. - Anime 15 je vaš tretji sejem. Prvega ste organizirali v Arrigoni-ju, drugega v OŠ Dante Alighieri, letos pa na Lonki. Če ga ne bi pokvaril dež bi bil res velik. - Načrtovali smo okoli 3000 obiskovalcev, kar je enkrat več, kot lani, in dvakrat več kot prvo leto v Arri-goniju. In zjutraj je že kazalo, da se bo naša napoved uresničila, a žal je nato prišel dež. Letos je bilo napovedanih kar 30 razstavljalcev, tudi iz Italije in Hrvaške. Nekateri so sicer odpovedali prihod v Izolo, a postavili smo 25 stojnic, kar je zelo lepo število. To je tudi eden od razlogov, da smo sejem selili na Lonko. Ni bil edini, ampak eden od razlogov. Namreč, želeli smo si, da bi sejem in društvo predstavili čim večjemu številu ljudi, da bi postali bolj razpoznavni. Iz tega vidika je Lonka odlična izbira. Imeli smo sicer nekaj težav z logistiko, pomembno pa je, da so, takorekoč vsi razstavljalci, že napovedali sodelovanje v prihodnje. Ob tem pa smo dobili kar nekaj povabil na različne sejme, naprimer v Ljubljano, v Trst, v Bologno... tako da je bil sejem, kljub vsemu, uspešen. - Gre za kar edinstven sejem v naši regiji, kajne? - V Trstu imajo tudi sejem, ampak ne v takem obsegu. Prav zato prihajajo k nam razstavljalci tudi iz sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Prišli so naprimer iz Pule, povabili so nas na sejem v Zagreb, kjer bomo imeli svojo stojnico in bomo sodelovali s knjižnico, ki je letos zaradi dežja nismo uspeli predstaviti v Izoli, in sodelovali bomo tudi z našim projektom obujanja tradicionalnih družabnih iger, ki jih izdelujemo iz recikliranega materiala. Tudi ta predstavitev je v nedeljo zaradi dežja odpadla. - V društvu je okoli 250 članov, okrog 50 pa jih tedensko obiskuje začasne prostore društva pod stadionom. Radi bi postali društvo v javnem interesu in upamo, da dobimo prepotrebne, lastne društvene prostore. V društvu imamo tudi več mladih, ki so navdušeni nad risanjem in trenutno imamo večji projekt, da bi enega našega člana poslali v šolo za risanje in v ta namen zbiramo denar. Škoda bi bilo, če takšnih stvari ne bi podpirali. Aljoša - Dež je odplaknil tudi tradicionalno povorko cosplayerjev, to je namaskiranih junakov iz risank in stripov, ki vsako poletje obarva izolske ulice... - Povorko smo sicer imeli, ampak v veliko manjšem obsegu, le okoli Lonke, pa malo po izolskih ulicah. Uspelo nam je ujeti nekaj minut brez dežja. Škoda, ker je bilo veliko cosplayerjev, prišli pa so tudi iz sosednjih držav. - Kaj pomeni za društvo, kot je vaše, organizacija takšnega sejma? Iz finančnega, pa tudi iz logističnega vidika? - Iz logističnega lahko povem, da še vedno prihajamo k sebi (smeh). S finančnega pa seveda ni lahko, saj večina potrebnih sredstev sloni na naših ramenih. Občina Izola nam je letos nekoliko prišla nasproti tako, da nam je ponudila prostor brezplačno... No, če povem na kratko, je celoten sejem težek 5000 evrov, od tega pa smo tretjino teh sredstev dobili od Občine in pokrovitelja. Ostalo pa je na nas. Če povem odkrito, nismo pričakovali toliko stroškov, ker smo se v to spustili nekoliko naivno. V prihodnje bo vsekakor drugače (smeh). Mislim pa, da je bil sejem kljub vsemu kar uspešen. Veliko je bilo sprehajalcev kljub dežju. Vprašanje je, če bi bila Izola na to deževno nedeljo brez tega dogodka tako polna. - Ljubitelji stripov, risank, družabnih in video iger so ponavadi bolj samotarji ne pa organizatorji. - Največja zasluga za to gre predsedniku društva Bojanu Planincu, čigar otroška in mladinska želja je bilo ustanoviti takšno društvo. Potem smo se našli posamezniki s podobnimi interesi, z interesi do animejev, kot tudi do druženja. PLAZN0 BRANJE Z EKRANCKA piše: Aleksandra Krejči Bole Na plaži sem. Veliko ljudi je okoli mene. Gneča je precejšnja, čeprav se mi zdi, da je v Izoli v višku sezone še veliko večja. Sedim in opazujem ljudi okoli sebe. Večina kopalcev se sonči ali pogovarja med seboj, posamezniki berejo, nekateri hodijo ob obali, drugi se tuširajo (zastonj). Seveda, največ ljudi je v morju. Prvič sem zasledila kopalko, verjetno muslimanko, ki se je kopala popolnoma oblečena, z ruto na glavi. Ko vidiš ostale kopalke ženskega spola, ki so bolj slečene kot oblečene, se vprašaš marsikaj glede ženske emancipacije v Evropi. Otroci tečejo, kričijo, skačejo v morje, se igrajo, gradijo trdnjave iz peska, nagajajo staršem. Popoln živ-žav. Veselo je. Čas dopusta je. Zagledam par, ki sedi par metrov pred mano. On kadi, obrača glavo in gleda mimoidoče, ona drži v roki pameten telefon in se dobesedno ukvarja samo z njim. Pridrvijo njihovi otroci, fant in punčka. Punca ima v rokah nekaj lepih školjk. »Mami, mami, poglej te školjke! A niso krasne?« Oče posveti malo več pozornosti otrokom in školjkam. Mati jih pogleda, skomigne z rameni:«Wau ...« in nadaljuje »delo« s svojim pametnim telefonom, v tistem trenutku njej, očitno, najbolj pomembnem opravilu. Otroci po krajšem postanku pri starših stečejo nazaj na plažo in (verjetno) nadaljujejo z iskanjem novih školjk. Pametni telefoni, tablice, ipadi in ostale sodobne komunikacijske zadeve in aparati postajajo resnično bolj pomemben del našega vsakdanjika, kot se mi tega sploh zavedamo. Postajajo bolj pomembni od našega družinskega življenja, otrok, prijateljev. Zasvojence s temi telefoni srečaš in vidiš že vsepovsod: v službi, šoli, na potovanju, dopustu, na sestankih, koncertih, restavracijah, ulicah, v avtomobilih, zmenkih. Najbolj hecno mi je, ko vidim mlad, zaljubljen par, ki se na prvem zmenku bolj ukvarja s telefonom kot drug z drugim. Držijo v rokah ta majhen, hladen aparat, ki ti v kratkem času pove kakšno vreme je v Istanbulu, novo borzno vrednost evra v primerjavi z dolarjem, gledališki program v Milanu in o podobnih, za kvaliteto tvojega življenja nepomembnih zadevah. Zdi se, da če imaš pameten telefon ne rabiš nobene druge osebe ali ljudi okoli sebe. Vse kar te zanima dobiš na tistem malem ekranu, pa še ne teži ti. Zadovoljiš svojo radovednost, potešiš svoje potrebe po novih informacijah, izveš kar hočeš. A življenje teče mimo tebe. Postajaš osamljen, sam sebi zadosten, nesposoben za prepoznavanje stisk in dotikov drugih oseb. Čutiš jih vse manj, prav zaradi te hladne napravice, ki te lahko »fila« z informacijami brez občutkov, brez sreče, brez smeha, brez solz. Postajaš odtujen in nedovzeten do sočloveka. In to ni dobra popotnica za prihodnost. Aleksandra Krejči Bole je upokojena profesorica angleščine in ruščine, kot upokojenka je aktivna v andragoškem društvu Morje. Rada piše in potuje. O sebi pravi, da verjame v človeka in njegovo pravico, da sam odloča kaj želi in hoče doseči v življenju. Njena stališča niso brezpogojno tudi stališča uredništva. KUL 20.8. četrtek 19.00 park Pietro Coppo Izola »Lutke brez meja« - RUF festival TEATER KVELES (Češka): Kašparek 20.30 Manziolijevtrg World Etno Hist(e)ria orchestra Že enajstič se bo znameniti 60-članski orkester talentiranih glasbenikov iz vseh vetrov zbral v Gračišču, kjer bo po tednu vaj predstavil edinstven repertoar iz ljudske zakladnice v eksplozivni moderni interpretaciji. Ob fuziji dvajsetih držav iz Evrope, Čila, Avstralije in Amerike, se bodo ob vodstvu dirigentov Matije Solceta, Sofie Hogstadius, Stefana Hedborga in Kate Voung podirali kulturni in umetniški stereotipi. 21.8. petek Petek, 21., in sobota ,22. avgusta - Lonka, Veliki trg RIBIŠKI PRAZNIK Primorski fantje, Brkinski strici, Ana Pupedan, Pero Lovšin, Sotomajor, Tribute to R.S. 21.00 RIIBA Izola EMILIA MARTENSSON 22.8. sobota 10.00 Lonka Izola Koncert udeležencev poletnega godbenega tabora MUSIČA CREATIVA Na zaključnem koncertu bomo uživali v vrhunski glasbi. Dirigenta Mitja Dragolič in Matjaž Meden bosta ob pomoči vrhunskih in uveljavljenih mentorjev za posamezne sekcije z mladimi godbeniki na visoki strokovni ravni pripravila zahteven, a nedvomno privlačen koncertni program. Tradicija taborov, ki jih Zveza slovenskih godb organizira za mlade godbenice in godbenike, je dolga, saj se na njih vsako poletje zbirajo že več kot tri desetletja. V tem času so organizatorji udeležencem ponudili številna nova znanja, izobraževanje pri vrhunskih mentorjih in možnost delovanja na področju godbeništva na višji ravni. Letošnji tabor poteka od 16. do 23. avgusta v Kulturnem domu Izola. 22.00 RIIBA Izola BAS IN GLAS V petek gostimo odlično Emilio Martensson, v soboto pa svež in iskren dvojec, ki na vprašanje žanra odgovarja z besedami: bas in glas. 23.8. nedelja Izolska promenada ob morju Art sejem 24.8. ponedeljek 24. - 29. avgusta - Kulturni dom Izola MEDNARODNA POLETNA GLEDALIŠKA ŠOLA 27.9. četrtek 19.00 park Pietro Coppo Izola »Lutke brez meja« - PUF festival Lutkarnica Koper (Slovenija): O Grdinici, ki je šla na lov Hangar bar v avgustu 26.08 -29.08 Izola Blues’n’Rock Sreda 26.08. • Moonlight sky (SLO) • Easywalkers (SLO) Četrtek 27.08. The Tzar Blues band (SLO) • Zamba Blues band (CRO) Petek 28.08. • The Lucky Cupids (SLO) • Bakala Blues Band (SLO) • Blues Machine (Novi Sad - Srbija) Sobota 28.08. • The Dreams Blues Band (SLO) • Livio Berak trio (CRO) • Hangar Blues Band (Izola) 28.in 29.8. (15.00-21.00) Prvi Izola Beer fest: Hangar bar v sodelovanju z Hotelom Delfin (Ivo Tuli Trio) + Kulinarično popotovanje z Zlatim Jabolkom Ivan Stojan Rutar (1944 - 2015) V Tolminu smo se v nedeljo poslovili od primorskega samorastnika, slikarja Ivana Stojana Rutarja, enega od stebrov ljubiteljskega slikarstva na Primorskem in v Slovenski Istri, kjer je živel in največ ustvarjal, tudi kot član izolskega likovnega društva Lik. Ob njegovem slovesu se je Zorko Dežjot, predsednik LD Lik, spomnil, kako sta skupaj začela 20. letno slikarsko avanturo v Kulturnem društvu likovnih umetnikov LIK Izola, kjer je Stojan skrbel za to, da so sodelovali na različnih umetniških dogodkih v naši državi in sosednji Furlaniji. Eden pomembnejših dogodkov pa je bila gotovo ustanovitev Zveze likovnih društev Slovenije. Ob tem, da je bil tajnik društva Lik, je Stojan našel čas za povezovanje in sodelovanje s sorodnimi društvi, saj je bil, ob Lik-u, tudi član LD Tine Rožanc iz Ljubljane, Circolo culturale »II Colle« iz San Daniela v Furlaniji, LD Solinar Piran, LD Rajko Slapernik iz Ljubljane in LD Likovnih samorastnikov iz Ljubljane. Veliko časa je Stojan namenil likovnemu izobraževanju in izkoristil predloge in nasvete akademskih mentorjev v društvu in na raznih kolonijah. Na izboru za Zlato paleto Zveze likovnih društev Slovenije, je za svoja dela, prejel 8 certifikatov in zlato paleto. Na mnogih Ex-temporih si dobil najvišja priznanja: v koprskem Sing Singu, v Črnučah, Kortah, v Izoli, na Sladki Istri, v Coseanu, Mančah-Vipavi, Štanjelu, Tolminu, Gorici, Pordenonu, Tricezimu, Idriji, Marezigah, Grožnjanu, Sečovljah, Kopru in Piranu. Ogromno je razstavljal, saj je sodeloval na kar 218 skupinskih in 92 samostojnih razstavah, 40 delavnicah, 46 kolonijah in 128 ex-temporih. Veliko svojih slikarskih del je Stojan prispeval za dobrodelne akcije in sodeloval v dobrodelnih kolonijah. Umanjkal bo njegov tminski humor in prodoren glas ter njegov optimizem, ki mu ga, kljub povsem opešanemu vidu, nikoli ni zmanjkalo. www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centre per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • četrtek, 20.8„ ob 19.00, Park Pietro Coppo: lutkovna predstava v sklopu PUF-a Teater Kvelb (Češka): KAŠPAREK (org.: MCLU Koper, CKŠP Izola). • četrtek, 20.8., ob 20.30, Manziolijev trg: koncert v sklopu glasbenega festivala ETNOHIST(E)RIA VVorld EtnoHist(E)ria Orchestra (org.: MCLU Koper, CK$P Izola). Vstop prost. • petek, 21., in sobota, 22.8„ več lokacij po Izoli: tradicionalni RIBIŠKI PRAZNIK 2015 - MALA BARKA: predavanja in delavnice na temo ribištva, tematska razstava, športne prireditve, nastopajo: Brkinski strici Primorski fantje Kvartet 7 Plus Folklorna skupina Val Piran Emilia Martensson Bas in glas, Tribute to Rolling Stones Pero Lovšin Sottomayor, Ana Pupedan (org.: CKŠP Izola,TZ Izola, Občina Izola, društvo Histrion, Društvo ljubiteljev starih bark Izola). Vstop prost. NAPOVEDUJEMO... ■ četrtek, 3.9., Galerija Alga: otvoritev razstave KDLU LIK Izola: DRUGAČNI IZRAZI (org.: CKŠP Izola). Vstop prost. GALERIJA ALGA IZOLA Do 1.9. je na ogled razstava : k Rok Slana: TRENUTKI VEČNOSTI Vstop prost. LETNI KINO ARRIGONI • ponedeljek, 24.8., ob 21.00: brazilska animacija DEČEK IN SVET I • ponedeljek, 31.8., ob 21.00: komični dokumentarec MAMA JE ENA SAMA Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati! ŠTSfc www.facebook.com/kulturnicenter izola https://twitter.com/CKSPIzoia www.facebook.com/art.izola httpsy/twitter com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, izola (t: 05/641 84 39,051/394133; e: galerija@center-izola.sl), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 17.00-20.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA Galerija Alga Rok Slana rastava slik TRENUTKI VEČNOSTI Galerija Plač Ljubljanska32 Damijan Stepančič ilustracije V Plaču Izolanov razstavlja eden najpomembnejših in najbolj nagrajevanih slovenskih ilustratorjev zadnjih let, Damijan Stepančič. Galerija Insula VANDA VREMŠAK RICHTER "ZATIŠNOST" Galerija Salsaverde Andrej Štular "Iz kota" Urnik: Pon - Pet 16:00 - 20:00:: Sob 10:30 -12:30 in 16:00 - 20:00 razstava bo na ogled do 4.9.2015 Kavarna Zvon Razstava CARMEN ROJC Mestna knjižnica Izola Mestna knjižnica Izola obvešča, da bo knjižnica od 1. julija do 31. avgusta 2015 odprta za obiskovalce : torek, sreda, petek od 8.00 do 15.00 ure. ponedeljek, četrtek od 8.00 do 12.00 ure in od 18.00 do 20.00 ure Mestna knjižnica Izola RAZSTAVI V JULIJU/AVGUSTU do konca avgusta na ogled fotografska RAZSTAVA OBRAZI IZOLE, avtor projekta in fotografij je Zdenko Bombek. In razstava »POJDIMO ZA ALEKSOM IN ROBIJEM NA POČITNICE«. Aleks Barba in Robi Radosavljevič sta uporabnika izolskega Varstveno-delovnega centra (VDC). Oba sta strastna zbiratelja - Aleks zbira razglednice, Robi pa avtomobilčke in druga prevozna sredstva. Skupaj z Aleksovimi razglednicami od vsepovsod in Robijevimi avtomobilčki lahko odpotujemo na nepozabne počitnice kar iz izolske mestne knjižnice. PROJEKT PRIMORCI BEREMO 2015 Projekt PRIMORCI BEREMO 2015 je v polnem razmahu, poletje pa je pravi čas, da se v bralni projekt vključite tudi vi! Letošnji bralni seznam prinaša obsežen izbor 72 naslovov knjižnih del proze in poezije. Obiščite še danes svojo knjižnico in si izposodite knjigo označeno z nalepko Primorci beremo 2015! Ker branje se splača. Bralci, ki bodo do zaključka akcije prebrali 5 proznih del in eno pesniško zbirko, bodo na zaključni prireditvi poleg priznanja Primorci beremo prejeli še lepo knjižno nagrado. KNJIŽNICA MED OLJKAMI Knjižnica med oljkami v arheološkem parku v Simonovem zalivu tudi to poletje vabi obiskovalce k brezplačnemu branju knjig, dnevnega časopisja in revij. Ob lepem vremenu je knjižnica odprta vsak dan med 8. in 11. uro ter popoldan med 17. in 20. uro - vse do 31. avgusta. Knjižnica med oljkami je skupni projekt Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalne-ga središča Univerze na Primorskem in Mestne knjižnice Izola, Borze znanja Izola. RIBIŠKI PRAZNIK PRI KRALJU Poleg tradicionalnega brodeta, sardel in kalamarov letos tudi odlični cocktaili. DOBRODOŠLI RIIBA ZA RIBIŠKI PRAZNIK Petek, 21. 8. ob 21.00 EMILIA MARTENSSON Sobota, 22. 8. ob 22.00 BAS IN GLAS V petek gostimo odlično Emilio Maitensson, v soboto pa svež in iskren dvojec, ki na vprašanje žanra odgovarja z besedami: bas in glas. RIIBA - Trg Etbina Kristana 1, Izola Ponedeljek - Sobota 9.00 - 22.00 info@riiba.si fi RIIBA Knjižnica pod krošnjami pred nami je tretja sezona Knjižnice pod krošnjami v Izoli. Tudi letos bo knjižna enota v parku ob Svetilniku. Pod krošnjami borovcev se bodo vsak popoldan od 24. do 30. avgusta odvijale tudi “Otroške kvartarije”, kjer bodo mali, veliki in večni otroci lahko prisluhnili pripovedkam, se preizkušali v gledaliških veščinah, spoznavali svet divjih rastlin, likovno in glasbeno ustvarjali in še pa še. V torek, 25. avgusta ob 17.00 bo pravljice pripovedovala Tanja Plešiv-čnik, v sredo, 26. avgusta pa bo novinar in avtor pravljic, Robi Šabec, pripovedoval o hrabrem mravljinčku, ki se bori za svoj prostor pod soncem. DVE LIMONI IN ŽLIČKA MEDU piše: Barbara Motoh Bračanov Da malček karikiram - oddam vlogo za izdelavo limonade, in dobim dve limoni. Ampak - ker sta to podarjeni limoni, ne smem iz njih narediti limonade - ne, najprej moram na ti dve limoni dobiti 30% lastnega deleža limon, potem pisati mesečna in letna poročila kako sem ti dve limoni porabila, ter detajlno navesti, kdo, kako in kje je spil mojo limonado, ali je bil na njih res vtisnjen logo darovalca ter kako bo to pripomoglo k dobrobiti človeštva.... Ker pač nisem tip birokrata, poleg teh dveh limon kupim še pet svojih, brez računa z davčno številko, naredim limonado, kupim še šop slamic ter odnesem vse skupaj na ulico, kjer lahko limonado in za povrh še žličko medu poskusi vsak, ki želi. Zato seveda moja poročila šepajo in mlini birokracije so ogorčeni nad mojo neracionalno porabo dveh limon, ki je ne znam pravilno opredeliti in ovrednotiti... Živimo v groznem obdobju, v katerem se birokracija trudi uvesti strahovlado nad vsem in vsemi, ki bi želeli razmišljati in delovati drugače kot v okviru darovanih dveh limon. Dragi birokrati - nismo vsi “po jusu” - nekateri se še celo smejimo, se jočemo, ko se urežemo, nam teče kri, in ko moramo stiskati limone, prinesemo še svoje, ne da bi za to dobili naročilnico ali delovni nalog - med nami, ne boste verjeli, so še vedno Ljudje. Tisti pravi, z veliko začetnico. In resnično ne vem, zakaj bi si tako zelo želeli, da se vas bojimo - razen če se vi bojite nas. Če prevladamo ljudje s slamicami na ulicah - komu boste prodali svoje limone, ki jih nihče več ne bo hotel? Koga boste kaznovali, komu boste grozili, če ne bo več nikogar, ki bi vas poslušal? V srednji šoli sem vedno imela alergijo na stavek kako imam dobro srce, ker se mi je vedno zdelo, da izključuje vse ostalo; danes sem na to ponosna. Mojo limonado, tisto izven poročil, bo vedno nekdo z veseljem sprejel. S 30% ali brez...preveč za vas, za nas, preveč za vse... Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. Vsakdan --------------------------------- V spomin Viarda Blazina V sredo, 19. avgusta, smo se na izolskem pokopališču poslovili od neutrudne, pogumne in radostne ženske, Izolanke, Vi-arde Blažina. Rodila se je v Izoli, kjerj je obiskovala osnovno in srednjo šolo in nato svojo pot nadaljevala na različnih delovnih mestih. Vedno se je rada spominjala tistih lepih časov službovanja na Občini, Kmetijski zadrugi in Mehanotehniki. Med sodelavci je bila priljubljena zaradi tvoje zanesljivosti in resnosti, hkrati pa so jo imeli radi prav zaradi njenega večnega optimizma, kolegialnosti in neizmerne volje do življenja. Ob slovesu sta ji vnukinji, Mateja in Nika Tomažinčič namenili nekaj spominov in razmišljanj o tem, kako gredo skozi življenje ljudje, ki imajo svoje stališče in se znajo boriti zanj. “Ko je, po vojni, prišlo do političnih sprememb, si se odločila, da boš, tako kot mnogi tvoji prijatelji, zapustila Izolo in odšla drugam. Vendar je usoda hotela, da si prav takrat srečala Marcela. Z navihanim nasmehom si nam o njem večkrat povedala ..."bil je na motorju, drugače oblečen kot vsi ostali, bolj zrel in resen. Takoj sem vedela, da bom z njim za vedno”. In res, z Marcelom sta si ustvarila družino. Rodila se vama je hčerka Egle, na katero je bil Marcelo neizmerno navezan. Imela sta čudovit odnos, ki nam je še danes vzor. Njegova strast, modelarstvo, je prevzela velik del vajinega življenja. Naučila si nas, da je v odnosu pomembno le spoštovanje. Zaljubljenost pride in gre, spoštovanje pa ostane za zmeraj, si govorila. Spoštovanje in požrtvovalnost pa si kazala tudi do tvoje družine. Ko je tvoj brat hudo zbolel, si odšla v Afriko in ga pripeljala nazaj v Izolo. Nesebično si ga sprejela v svoj dom in zanj skrbela vse do njegove smrti. Zmeraj si bila marljiva in delovna, in vsaka stvar, ki si se je dotaknila, je zrasla v nekaj novega. Ta tvoj dar se je pokazal tudi pri ljubezni do narave in vsega živega. Koliko rož, koliko lepega cvetja vsepovsod, so govorili tisti, ki so tako radi prihajali v tvojo hišo. Tvoja energija te je gnala naprej tudi potem, ko si ovdovela. Kljub globoki ljubezni do Marcela, se nisi prepustila žalosti. Bila si aktivna članica Društva upokojencev Jagodje -Dobrava, za svojo prizadevnost in srčnost si v letu 2011 prejela tudi pisno priznanje. Tudi kot članica italijanske manjšine si se udeleževala vrste dejavnosti. Bila si neizmerno močna ženska. Kljub svoji starosti si sama skrbela za svojo ostarelo mamo. Imela si eno hčer, vendar si bila mama mnogim. Vzgojila si hčerko, vnukinji in pravnuka. Naučila si nas ogromno, verjetno vse, kar potrebujemo za življenje. Kadarkoli smo bili v stiski, smo vedeli, da boš ti imela pravi odgovor. Tvoja modrost nas je vsakič znova pomirila in opogumila. Ni dovolj besed, ki bi opisale kako močno te imamo radi in kako te bomo pogrešali. Bila si, in vedno boš vzor moči, vztrajnosti, ljubezni in lepote, tako kot tvoj najljubši planet Venera. Vsakič, ko bomo pogledali v nebo, bomo vedeli, da nad nami bdiš ti. In da nam boš zmeraj pokazala pravo POt- Mateja in Nika Sožalje V istem dnevu sta dva Izolana, člana Društva Izolanov in Liste Izolani, člana in prijatelja, izgubila svoje najbližje. Egle Tomažinčič mamo Viardo Blažina, Gašper Čehovin pa očeta, Sergeja Čehovina. Ob tej izgubi obema in njihovim naj bližjim izrekamo iskreno sožalje. Izgubila sta svoje bližnje, slovenska Istra pa dve pomembni osebnosti, ki bosta dolgo ostali v spominu. Dušan Ambrož in Drago Mislej za Društvo in Listo Izolani Predzadnja CaSDGflDKmiDB Ni bil selfie V petek, 14. avgusta, so izolski policisti ob 12.16 prijeli prijavo državljana Velike Britanije, da so mu na plaži v Simonovem zalivu poskušali ukrasti denarnico iz nahrbtnika, medtem ko je bil v vodi. Opazil je fanta in dekle, prišel z morja in ju vprašal, kaj počneta. Zatem sta mu njegove stvari vrnila, on pa ju je vseeno fotografiral in prijavil zadevo policiji. Čez nekaj minut je nekdo še slovenskemu turistu ukradel torbico, v kateri je imel mobilni telefon LG in dokumente. Kasneje, že med policijskim postopkom, smo prijeli še dve prijavi, in sicer tatvino mobilnega telefona Sony Xperia (vrednega 400 evrov) in mobilnega telefona CAT ter mobilnega telefona Samsung Galaxy trend. Nazadnje je še ena oškodovanka na enoti prijavila krajo dveh mobilnih telefonov in torbice. Policisti so osumljena tatova prijeli ob 12.56 na parkirišču. Ugotovili so, da gre za 29-letnega Ljubljančana in leto dni mlajšo Jeseničanko. Odvzeli so jima prostost. Med zaslišanjem so ugotovili, da sta isti dan izvršila več drznih tatvin na plaži, vse na enak način. Ukradene predmete sta imela v osebnem avtomobilu na parkirišču. Zasegli so jima pet mobilnih telefonov, fotoaparat in 50 evrov gotovine. Predmete so policisti vrnili oškodovancem, osumljenima pa sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje tatvine. Posnemovalci? Dopoldan je neznani storilec slovenskima državljanoma iz okolice Ljubljane na plaži v Izoli ukradel nahrbtnik, v katerem sta imela denarnico z bančnimi karticami, dokumente, ključe osebnega avtomobila in mobilni telefon. Skozi okno je šel V Izoli je nekdo vstopil skozi odprto okno objekta in ženski iz Železnikov ukradel denarnico, v kateri je imela 70 evrov, in mobilni telefon Samsung Xc ciover II. Oškodovana je za 170 evrov. Več niso imeli V Izoli je nekdo vlomil v stanovanje. Pregledal je vse prostore in omare, nato pa lastnikom odnesel 130 evrov. Zlatnino je našel Neznanec je popoldan skozi odprta vrata vstopil v dva pritlična apartmaja turističnega kompleksa. Ukradel je tanjšo zlato verižico, vredno 150 evrov, in škatlo, v kateri je imela gostja spravljeno različno zlatnino in nakit, v vrednosti 7.000 evrov. Vzdrževal bo - sebe Iz barake vzdrževalca turističnega kompleksa je nekdo ukradel starejšo motorno žago znamke Husqvarna, tip 142, oranžne barve, in približno 25 1 goriva. Skuter- delno Neznanec je na območju Livad izvršil tatvino delov iz skuterja Piag-gio Zip 25 in lastnika oškodoval za 50 evrov. Domači Tarzani Oškodovanca sta pri vračanju s plaže do svojih sob v centru Izole zalotila dva neznana mlajša moška, ki sta priplezala iz njihovih sob. Po opisu gre za fanta, stara okoli 20 let in visoka približno 170 cm. Iz denarnice sta ukradla 70 evrov gotovine in mobilni telefon Samsung Xc cover II. Kaže ga za 200 Eur Policisti so v zadnjem tednu prejeli dve obvestili o neznanemu moškem, ki razkazuje spolne organe mimoidočim ter s tem povzroča vznemirjenje in zgražanje ljudi, za kar je predpisana globa v višini 200 evrov. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Udri ga za 250 Eur Policisti so prejeli prijavo kršitve javnega reda in miru. Sprla sta se in fizično obračunala 59-letni Izo-lan in njegov 44-letni sosed. Zoper oba kršitelja je bila izrečena globa v višini 250 evrov. Batine za 300 Eur Policisti so bili obveščeni o pretepu dveh oseb pred enim od lokalov na območju Izole. Na kraju so ugotovili, da sta se stepla 29-letni Izolan in 36-letni Brežičan. Oba sta bila v pretepu lažje poškodovana, vendar sta odklonila zdravniško pomoč. Zoper oba kršitelja je bila izrečena globa v višini 300 evrov. Mladje ževgiru Policisti so v Jagodju 17-letnemu in 28-letnemu Koprčanu zasegli prepovedano drogo, in sicer 1 g kokaina in 3 g konoplje. Po preliminarnem testu za identifikacijo drog sledi zoper kršitelje globa zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu z drogami. Še malo pa stotka Policisti so zaradi vožnje z veliko hitrostjo zaustavili 19-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem. Odredili so mu izredni tehnični pregled. S tehničnim pregledom je bilo ugotovljeno, da vozilo razvije hitrost 76.9 km/h. Piaggio Zip 25 je bil zasežen in odpeljan na deponijo izvršitelja. O nadaljnjem postopku bo odločalo sodišče za prekrške v Piranu. , Brez dovoljenja ne gre Policisti so zaustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo je bilo zaseženo, odpeljano na deponijo izvršitelja in podan bo obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Po Sloveniji peš? Zaustavljen je bil 25-letni državljan Srbije, ki je vozil osebni avtomobil pod vplivom alkohola (0,63 mg/l). Policisti so mu zaradi zagotovitve navzočnosti pri sodniku za prekrške odredili pridržanje. Sodnica mu je izrekla globo v višini 1200 evrov in 18 kazenskih točkmz. prepoved vožnje na območju Republike Slovenije. mB0(oXM§D Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO -Stanovanje (60m2) zzemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490 ODDAMO - V obrtni coni v Izoli oddamo v najem 2 in pol sobno stanovanje. Tel.: 040 451 123 - V obrtni coni oddamo trisobno stanovanje s teraso za daljše obdobje. Tel.: 041 512 783 - V Žusterni oddam trisobno opremljeno stanovanje velikosti 70 m2, 3. nadstropje, za daljše obdobje, tel. 041 344 280. NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 - Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327 EM® - Jadrnico Elan Pasara K s kabino in vso pripadajočo opremo (komplet jader in špinaker), dolgo 4,83 m, s plovnim dovoljenjem do avgusta 2015 prodam za 1.600 Eur. Ogled (Kajuhova 3). Tel.: 040 570 386 - Oddam 2 meseca stare kužke, mešance labrador-zlati prinašalec. INF.: 031 833 360 - DO&MA&POMOČ nudi pomoč starejšim na domu: čiščenje, sprehode, dnevno varstvo starejših, ter popoldansko varstvo otrok na mojem domu. Tel.030 939 472 Resna, aktivna glasbena skupina najame prostor za vaje, ker je sedanjega izgubila. Plačamo redno in prostor koristimo samo za igranje, skoraj vedno v večernih urah. Vredu nam je karkoli -kantina, garaža, zaklonišče, žgabucin itd. Imamo svojo izolacijo. Kontakt: 068 153 959 -O1 Ekološki otoki so po novem bogatejši še za opozorilno tablo s katero nas Komunala opozarja, da tja ni dovoljeno odmetavati kosovne odpadke. Definicije kosovnih odpadkov so sicer različne, vsekakor pa je res, da stoli, deli omar, otroški vozički in podobno, gotovo sodi v to kategorijo. Zato raje pokličite telefonsko številko, ki je napisana na tabli, še bolje pa bo, če boste, morda še uporaben štedilnik ali posteljo, odnesli v center rabljenih a uporabnih stvari na deponiji. Hec je hec, vendar pa si težko zamišljamo, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo, sredi noči, zapeljal z makadamskega parkirišča v Livadah in zavil desno, proti Prešernovi cesti. Paneton seveda ni osvetljen in trčenje se zagotovo ne bi dobro končalo. Predvidevamo, da so si to svojevrstno blokado zamislili zdolgočaseni mladci, ki protestirajo proti nečemu. Proti čemu pa bodo enkrat že ugotovili. 0V>" ‘ ' V„ , ’ GRILL )2t P' +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Včasih pač rala. Člani skupine Terrafolk so imeli vaje v PLacu Izo-lanov, potem pa so jih nadaljevali še na proste, na prizorišču Pri Spini, kjer sta najprej zaigrala Veliki in mali Mystica oziroma Danijel in An Černe, potem pa sta se pridružila še Bojan Cvetrežnik in Barja Dernovšek, tako da je večer lebdel med folkom in jazzom pa tudi malo klasike je bilo zraven. Težko bi rekli, da so bile vaje zelo intimne, saj se je nabralo ljudi kot za pravi koncert. Izolske plaže so bile v najbolj vročih dneh dobesedno zabasane, vseeno pa se je še vedno dalo dobiti prostor za brisačo in celo majhen šotorček za otroka. Naš občasni sodelavec Edi Marinšek je ta-ko-le presenečen obstal ob pogledu na plažo na svetilniku, ki je letos res lepo urejena (z ijemo dejstva, da toalete in tuše zapirajo ob 20.00), kopalci pa zadovoljni, tudi z gostinsko podobo, ki je zelo zadovoljiva. Ocena izolskih kopališč bo letos gotovo visoka. IZOLA, Ljubljanska 24 in 39 Bogatejši smo za še en poročni par. Nekje na jugu Italije sta se poročila slikar Paride Di Stefano in kiparka Katja Smerdu, ki si tudi sicer delita atelje in galerijo Apeiron na Sončnem nabrežju.