[N«jveČji slovenski dnevnik v ZdružemH državah Velja, za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 XKLXFON: COBTLAJfDT 2876 Sntered aa ISslišlovOTskihtdelavcev vAmeriKL Second Class Matter, September 2L 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., tmflar Act of Congr— of March 8, 1879. TELEFON: Q0&ZLAHDT 2874 HO. 160. — ŠTEV. 100. NEW YORK, SATURDAY, JULY 10, 1926. — SOBOTA, 10. JULIJA 192b. VOLUME XXXIV. LETNIK XXXIV, NEMŠKI PREMOGARJI NAJ POMAGAJO ANGLEŠKIM A. J. Cook, generalni tajnik angleške premogarske federacije, ki se mudi v Berlinu, je naprosil nemške premcgarje, naj ustavijo izvoz premoga. Tudi ruski proletrijat je pozval, naj pomaga angleškim stavkarjem. DVIGANJE POTOPLJENEGA S-51 BERLIN Nemčija, 9. julija. — A. J. Cook, tajnik angleške premogarske federacije, je izjavil včeraj v listu Die Rote Fahne: — Angleška premogarska bojna fronta je tako solidna kot Gibraltar in premogarji ne bodo sprejeli nikakega kompromisa. Stavka traja lahko vec mesecev, a poraženi bi mogli biti le potom izstradanja. Tajnik Cook je prišel v Berlin iz dveh razlogov, — da se sestane z zastopniki ruskih premogarjev ter jih naprosi, naj preskrbe ruski delavci angleškim stavkarjem večjo podporo in da prepreči izvoz nemškega premoga v Anglijo. Angleški premogarji se boje ne le izstradanja potom izčrpanja 6tavkarskih skladov, temveč tudi uničenja svojih naporov potom uvoza premoga v Anglijo. To zadnje so pcvdarjali kot glavno točko. — Nobenega vprašanja ne more biti glede kompromisa, niti z ozirom na dolžino delavnega dne, niti z ozirom na plačo, — je nadaljeval tajnik Cook. — Celo delodajalci priznavajo, da je plača premogarjev dosti majhna in da je vsako nadaljno skrčenje mezd nemogoče. — Kljub temu pa ni še nikdar v zgodovini kaka vlada poskusila potom parlamentarnih odredb podaljšati delavni čas. Cook je zelo trpko razpoložen napram generalnemu svetu delavske federacije ter je izjavil v na-dalj nem: — Drastične odredbe angleške vlade proti pre-mogarjem so ustvarile med angleškimi unijskimi voditelji povsem napačni vtis, da je treba odgoditi vsako razpravo glede diferenc in iz tega razloga se ni vršila konferenca unijskih ravnateljev, določena na dan 25. junija. Cook se je zahvalil komunistom za številne prispevke, s katerimi so pomagali angleškim premo-garjem ter jih prosil v imenu človečanstva, naj podpirajo premogarje še naprej, dokler ne bo bitka izvojevana. Cook se je obrnil v članku tudi na nemško premogarje in transportne delavce s pozivom, naj od-klonijo izkopavanje ali prevažanje premoga, namenjenega za Anglijo. — Angleška vlada in lastniki premogovnikov, — je rekel, — utemeljujejo svojo propagando z dejstvom, da omogočajo nemški premogarji odpo-šiljanje premoga v Anglijo, ker želi Nemčija črpati gotov denar iz zadreg angleških premogarjev. Najmanj 200,000 ton angleškega premoga so že eksportirali v Anglijo. Mi ne potrebujemo simpa* ti j svojih nemških bratov, temveč akcije. Naši ruski tovariši pošiljajo denar, da bi zmagali angleški premogarji v svojem boju, a Nemčija pošilja premog, da prispeva k našemu porazu. Angl. premogovna predloga - postava. Premogovna predlo g a angleške vlade je postala postava sredi velikanskega razburjenja delavskih zastopnikov. Na hodnikih se je unel pretep med konservativci in zastopniki delavcev. o LONDON, Anglija, 9. jtfej*. — } iriqmeratarni prbor, ki je imel dolgi In rodovini fM^ieskejra zako- je zavr-je kot SfaUlOY kot zbor- UNpcawooo * umu*oM. h v. Te oni .so dvigmili z morskega dna shibmairin S—51, ki se je po. topil laausikega septembra, ko je trčil v pa mik City of-Rome. Mod dvema ogromnima pont onoma je videti koščeOt subma-rina. Prva eksekucija na Kubi v 20. letih. Prva smrtna kazen s pomočjo takozvane garro-te je bila oživljenja na Kubi po 20. letih, da se kaznuje morilca, ki je šel v ismrt ves histeričen. — Oprostil je krvniku. Poljski kabinet je izpopolnjen. Poljski kabinet je bil končno izpopolnjen. — Imenovanje Sujk o w-skega na mesto vzgojnega ministra je izpolnilo kabinet.— Širijo se govorice o ameriškem posojilu. nice lordov proti sprejemu vladire predloge, ki dovoljuje osemurini delavni dan v angleških premogovnikih. Veiled dejstva, da so bili člar.i zbornice pozvani v zbornico lordov, da eujejo krajevo dobre nje predloge, ao bili preneseni nemiri k« iso še pričeli v poslanski zbornici, tudi v zbornico lordov ter sr razvili v deja>ke pretepe n-i koridorjih; ki spajajo obe zbornici Pred glavni izbruhom .so se po. ; a vili manjfci izbruhi v oibeh zbornicah. Tekom razprave o viadjr!' predlogi glede postopanja s soci-jalii. VARŠAVA, Poljska, 9. julija. Ministrski predsednik Bartel je clcfinitivno izpopolnil -sv«oj kalbi-net, ki je bil ustanovljen na Poljskem po zadnjem državnem preobratu Pilsu&sikija. Profesor Anton Sujkovvcski jc bil imenovan vzgojnim minLsbrom. Sujkowski je odličen geograf ter je bil član poljskega narodnega komiteja v Parizu leta 1919 Številne važne izpremeiube v višjih vojaških mestih iso se zavr_ šile tekoim pretefkletgra tedna. Ofi-cijelni organ je objavil 137 prisilnih umaknitev in premeščenj. Predsedniška straža, ki je igrala aktivno ulogo pri obrambi prejšnjega ipredfisedmika Vojbcjehov-skija, je bila razpuščeua. Vsi vojaki so bili premeščeni k nekemu varšavskemu poliču in častniki so bili pnklčljeni drugim polkom. V Varšavi so krcnžila poročila, da se je ponudilo Poljski iz Amerike $50,000,000 posojila. V dobro informiranih krogrh pravijo, d=i je prišla ta vest iz finančnega ministrstva, da ese odpravi javno ner-voznost glede finančnega -položaja. WASHINGTON, D. C., 9. juT. "Poljsko poslaništvo je dobilo včeraj sporoiilo, da je bil profesor Krzyaamwski iz Kraikova izibran, da zastopa Poljsko pri ameriški ekonomski in finančni misiji, ko-je naloga je preiskati poljske fi-naaice. Profesor Krzyzanowski poučuje na krakovskem vseučilišču narodno ekonomijo. Poslaništvo je »bilo tudi informirano, da je finančni miu. Klarer imenoval komisijo, da reformira upravo vladili monopolov v namenu, da poveča dohodke iz tega vira. Poljska pričakuje, da bo dobila iz teh virov to liko novih dohodkov, da bo lahko uravnala svoj proraemn. Izza prieetka angleške premogarske stavke je bilo precej pre moga eksportiranega iz poljskih polja na Dasnsko, Norveško in Švedsko. Ugotovilo se je tudi, da naj se predlagane ustavne izpremem.be izroči posebnemu parlamentarnemu kotaiteju. Bandit Whittemore bo mora! umreti. Znani bandit Whittmore j e izgubil svoj zadnji priziv ter mora umreti. Dan usmrčenja bo določen v par (dneh. r AXAPOLIS. Md., 9. julija. — Državno prizrivno sodišče Marv-landa ni hotelo včeraj dovoliti (Mo-vega procesa Rich. Reese Whitte-ntoru. To pomenja, da mara plačati Whittemore, ki je bil spoznan krivim nmora, Roberta Holtman, |:-tarejra ipaznika v Baltimore jeti nišnioi, s svojim življenjem za zločin. Govemer Albert Ritchie bo v teku dveh dni določil datum ek-sekueije, ki se bo zavišiila v Bal-1 timore City jetnišnici. Whittemore je pre'bledel iter postal nervozen, iko so ga obvestili o odločitvi sodišča. Njegova žena in oče «ta potrta, a sta ga okušala olirrabriti, predno j« bil objavljen sklep. V nekem, pred kratkim objavljenem ii go-to viki je namigmil Whittemore, da pričakuje, da bo moral na vislice, a je izjavil, da bo umrl pogumno. Sodišče je v svojem odloku odlomilo proti zagovorniku obsoje-necra, Edgar Allan Pee, ki je trdil, da se je sodinik večkrat zrno-til tekom procesa. Poe je trdi/l nadalje, da je država na tak način manipulirala izbiro porote, da jo je praktično izvolila. Argumenti glede predloga za nov«e obraivnavo so se vršili pred sodiščem dne 28. junija. Proti zagovorniku sta nastopila državni pravtdnik OrConor in generailni pravdni k Thomas Robinson. Proces proti Whittemoru r>red sodnikom OrDtmne se je pričel v Baltimoru dne 19. maja ter je trajal tri dmi. Porota je izrekla pra-vorek 'umora po prvem redu. Whittemore se je izgovarjal samoobramlbo. Pravorek je dal sodniku na rz-biro, da obsodi Whittemora na vislice ali domsrtno ječo. Iz-bral je vislice. GEORGES CLEMENCEAU 0 SAMOVLADI NARODOV Ciemenceau dvomi o sposobnosti narodov, da vladajo same sebe. — V svoji novi knjigi pravi stari francoski državnik, da je problem samovlade vse prej kot rešen. — Javno mnenje je omahljivo. — Plemenita čustva zmagajo za en dan, a se morajo umakniti zmotam naslednjega dne. Najbolj samotni potnik. PARIZ, Francija,, S. julija. — Alain Gerbault, francoski športnik ki je dobil priimek "najbolj samotnega potnika sveta", je dospel v svoiem trideset čevljev dol gem oonu, v katerem potuje kro«» sveta, do Bora otokov v bližini Pedang, glavnega mesta Sumatre ter namerava ostati tam dva tedna. Nato se bo odpeljal krog Rta dobe nade proti Azorom. od feeder se hoče vrniti v Francijo.' PARIZ, Francija, 9. julija. — Človek ima pravico vladati samega sebe, ali pa more to storiti? To vprašanje stavlja Georges Ciemenceau v svoji novi knjigi, ki bo v kratkem objavljena in ki nosi naslov "Civilizacija". Politična zgodovina civiliziranega človeka je bila, soglasno s Clemenceaujem, neprestan konflikt med nasprotujočimi si ideali prostosti in avtoritete. Problem je vsled tega vse prej kot rešen. Vsp ričo slabega rekorda reprezentativne vlade izza vojne in posebno vspričo sedanje krize v Franciji, tekom katere je bila zakladnica potopljena pod nikdar končano povodni j o besed iz Burbonske palače, kjer se zbirajo poslanci, so posebno pomembne besede Ciemenceauja glede "izjalovlje-nja sistema, ki se imenuje reprezentativen, a je bolj udan nedoslednosti besedi kot pa koordinaci-... i . »» ji idej. Z obširnostjo nazorov, katere ni mogoče prekositi, pravi Ciemenceau, da je v večnosti sedanji sistem klepetavih parlamentov le neprijeten dogodek, ki se bo umaknil kaki drugi stvari. Upa, da bo ta nova stvar boljša, a ne ve, kakšna bo. Najboljše, kar je mogoče reči o sovjetskem ali fašistovskem režimu je po mnenju Ciemenceau ja, da nimata nobene teorije. — Teoretično, — pravi stari borec, — je krasna pravica, da narod vlada, vendar pa ostane še vedno velika zadrega, da je ljudska množica prav tako pogosto krivična kot je posameznik. Veliko upanje spaja Ciemenceau s strpljivostjo. Cc bodo posamezniki ali skupine spoznale svoje lastne napake ter bodo strpljive s sl&bostjo drugih, bo imel v par stoletjih civilizirani svet vladni sistem, ki bo nekoliko boljši kot je* sedanji. Najbrž pa ne bo dosti boljši. Izza priČetka civilizacije človeštva so se napori vladanja vrtili krog dveh glavnih problemov, namreč krog prostosti in avtoritete. Noben posameznik ne more biti popolnoma prost v civilizirani družbi, in nobena vlada ne more vzeti vseh prostosti posamezniku. Ovratnik iz medi krog tilnika povzroči za dušenje Ob istem časa pa se zadre ostra konica v tilnik ter raztrga hrbtenico. Zadeva Memela. BERLIN, Nemčija, 8. julija. — Anglija, Francija, Italija in Ja-poska so pozvale generalnega tajnika Lige narodov Sir Drummon-da, naj slavi na djievni red prihodnje seje spomenico memelsike-ga df^eliioga zbora, katera dolži iitvinsko vlado, da je kršila Me-mel dogovor. Generalni tajnik je obvestil o tem Iitvinsko vlado. To odgovarja sklepu sveta Ligo narodov z dne 2S. septembra pra-leklega leta. Člani sveta iz imenovanih dežel izjavljajo da so preiskali vlogo momelskega deželnega zbora in da so, ne da bi stvo-rili kako sodbo, mnenja, naj zadevo prei.šče svet. Povabili bodo Iitvinsko vlado, naj pravočasno predloži svoje pripombe. A Seznam To ge seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. * f V Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno Se, ako boste vpoštevali avojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji rt. ! , Lire , r ■ Din. 600 .... $ 0.46 Lir .... .. 100 ... ... $ 4.20 Din. .... 1,080 .... $ 18.60 tir .... .. 200 ... ... $ 8.10 Dni. .... 2,900 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 ... ... $11.85 Din. ____ 5,000 ____ $ 92.00 Din. ____ 10,000 ____ 1189.00 Lir ... ... 1000 ... ... $37.50 Za poSilJatve, Id presegajo Deset tisoč Dinarjev ali pa Dvatisoč Ur dovoljujemo poseben ^aeska primeren popust. •3L—* Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila aoMxi&jfc dolar. Jjbv z JozoslarlH fat Italiji znate kakor sledi :s» *2?. aH manji zpeaek 95 Motov; od *2S. naml Za niit svate pa fft- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortkndt Street Phone: CQBTIiANDT 4887 New: Yorlc, N. y« je edino dovensko podjetje p Ne*> Torku, hi i trna vplačan predpisani kapital ta iavri postov državne banke, ter. »$ v soglasju $ postavo mmore imenovati banka, A IUIMn.47, v besedah: ililiiuiMliiumi dolarje? Ja 47 center. GLAS NAHODA, 30. JUL 192fi £ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Če štrajkajo samo uslužbenci podulične železnice, jdal v East Chicago, Ind., kjer je je baš tako kot če bi zaštrajkali mesarji ter bi ne hoteli dve'Iftj V . , . J je odšel v Chicago m se je Vpijal teletme prodajati. * * ....... Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8akser, president. Louis Ben edit, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko in Kanado________________________$6.00 Za pol leta-------------------------$3.00 i a četrt leta........................$1.50 Za New Fork za celo leto $7.00 Za pol leta........................._ $3.50 Za inozemstvo ta celo leto ....$7.00 Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj t» praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ________najdemo naslovnika. •'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, xTY. Telephone: Cortlandt 2876. princip Te dni bo minilo deset let izza časa, ko je umrl v silni avstrijski ^vojaški trdnjavi Gavrilo Princip, mori ler avstrijskega prestolonaslednika in njegove žene Zofije. Kmalu po tem njegovem dejanju je izbruhnila svetovna vojna, ki je skoro vso Evropo preuredila, toda izboljšala le malo. Nekateri starokrajski časopisi se spominjajo Gav-rila Prinripa s precej simpatičnimi članki, češ, da je bil narodni mučenik, da je živel, streljal, trpel in umrl za domovino. Po našem mnenju je bil Princip Jugoslovan na svojo vižo in na svoj način. Bog nas vari takega jugo-slovanstva! v. Pomagati je hotel Jugoslovanom ter je ustrelil Ferdinanda. * vedino zadovoljili. V tem slučaju bi se ljudje pač z go- Dopisi. S pota. To pišem v Sheboygan, Wis., kjer je te dni birmoval škof »Jeglič Prcbivalci so ga gostoljubno sprejeli. Zla.«ti prisrčen je 'bil pozdrav miadjne, ki mu je ob prihodu duie 4. julija zapela ono ; Popotnik pridem čez goro ..." Dne f». julija je bil javni shod v Zelo-ni dolini. Ta krasen kraj je s(h>-vrn>ika la«t. Žal, da je deževje nekoliko izpnemenilio program. Pozdrav! Matija Pogorel. i y" Omaha, Nebr. Cenjeno uredništvo r Dovolite mi prosim malo prostora v cenjenem dnevniku Olas Naroda, da opišem, kako ss imamo. V naši naselbini ni mnos;o Slovencev, mogoče kakšnih 50 in ti-ti -mo j.iko raz: reseri. Seveda. drugače se ne zberemo eiku- i» tano-vili v Omahi Slovensko Oramatič-no Društvo. Imeli smo predstavo in plen, zatem «o bratii Hrvati v So. Omahi dobili voljo, da bi tudi otvi priredili predstavo. PrcKsiim vre elame Slovensko Dnama>tionega Društva, da se še za naprej zanima:jo za dramatiko,1 ^ katero "je odsedel v Leaven,. v vojsko. V decembru 1916 je bil odpuščen, 1. aprila 1917 pa zopet poklican pod zastavo. Služil je v času vojne preko morja. V Zedi-njpne Države se je vrnil z armado 15. junija 1919; bil je o4puščen, pa se je zopet vpisal za leto dni. Pravi, da so mu obljubili "paseb-no nameščen je", ali namesto tega da so ga nastavili pri vojaški policiji. To mu ni ugajalo, in da bi se iznebil te službe, pravi, da je jel zanemarjati svoje dolžnosti. Našli so ga spočetka v službi, in za to je bil obsojen na šest mesecev je- <3a ne bomo Slovenci 'zasipali v tej naselbini. Seveda, nekateri se v tem Mtrinjamo, nekateri pa pravijo, da se ne izp.-?t. Nt: toliko zastran po_'kvote izdajale nikakršne nove pot-štenostfi kot zastran previdnosti! nice, temveč se bodo le podaljšali je na mostu mnogo ljudi, je zopet jl896; oženjen. 11. novembra 1925 prešel in to pot ni bil opažen. Iz Niagara Falls se je odpeljal v Akron, O., kjer je delaj na želez- j faXj v " Zedinjene " Drža ve je" pa je bil aretiran v Upper Bay, N. Y. T j Prišel je bil julija 1925 v Hali- nici. Tukaj so ga 16. marca t. I. aretirali in 10. aprila je bila ukazana njegova deportacija. Mihajlo Ruman, rojen leta 1899 v Erdeviku, Srem. Prišel je lani s pravilnim potnim listom v Kanado kot poljedelc. Ker je tam o_ stal brez dela, se je 5. septembra pri Niagara Falls v čolnu prepe-! Ijal v Zedinjene države. 30. apri- i > | ... . . , ,la t. 1. je bil aretiran v Barber- lati trikrat na dan po stm ure, se pravi vsak dan go- tonu> G. Njegov slučaj se je za- podarjn in okoliščinam žrtvovati vseh štiriindvajset vlačil, 15. decembra pa je iz. nr. ( love k ne ve, kdaj bi jedel, kdaj bi spal in kdaj bi porival, ker prodaja gospodarju najlepši dopoldanski, popoldanski in ponoeni čas. Večina vsi delavci, ki obratujejo inewyorska prevozna sredstva, so organizirani v močnih unijah. Unije pa niso enotne, in kot je sedaj opaziti, nimajo niti najpotrebnejših zvez med seboj. Pred kratkim je zaštrajkalo osobje podulične železnice v New Yorku. dan deportacijski nalog. Marko Skurič, rojen 24. junija 1889 v Čilipih pri Dubrovniku. Odpotoval je 18. oktobra 1924 iz domovine v Buenos Aires. Ii Argentine je odšel v Valparaiso, Chi^e, potem pa v Havano. 4. oktobra 1925 je prišel v Tampieo, toda tukaj se ni dolgo zadrževal, temveč je odšel v Nogales, Sono-ra. Tukaj so se on, Mijo Markuš, prestopil 10. noventbra v večjem društvu. Pravi, da je bil bolan in da se ne spominja, kaj se je godilo. Le toliko ve, da se je iz Mon-treala odpeljal v neki hotel blizu meje, nasproti ameriškega mesteca Champlain. 15. decembra je Jesenovcih bik ukazana njegova deportacija. Maksim Vučinič, rojen 27. julija 1896 v Paniku v mostarskem okrožju; neoženjen; vojni veteran. V Zedinjene Države je prvič prišel leta 3907 in je živel v Sau Franciscu. Leta 1910 je odšel v pa zahteva butlegar vnaprej svoje [ stari potni listi tistim prosilcem, na katere prihaja red. Ameriški konzulat v Beogradu je predložil ministrstvu liste izseljencev ' iz vrst prejšnjih prosilcev, katerim porazdeli potnikom. Vučimieu je to in dan avtomobili. Avtomoibil bo tekom tega leta izdal prišelje-storil, prav ko je bilo opravlje- !*a avtomobilom, — zjutraj tja,' aiški kvotni vizum, in nobenega no, so pa prišli priseljeniški or- j pozno p-noči naszaj. jzmisla ne bi imelo izdajati potne jrani ter aretirali njega in potni-| Vč.«m gledam in premišljujem: t liste tistim, ki ne morejo dobiti Ško partijo. Vučinič pravi, da se £akrtj* ima jo vsi ti avtomobili, v' ameriškega vizuma, brez katerega začetkoma ni zavedel, da vozi ile- k&terili se vozi nadebudna ameriška mladina, po štiri, pet ali šest sedežev? Ko bi vendar en sedež popolnoma zadostoval . . . K- Iz Italije prihajajo vsakovrst-' na poročila Mursolini je prekosil vse svoje j sodobnike. Možak je zmožen sto- (Washington a dobil dovoljenje, da liti mar-ikaj, kar smo do-sedaj J,,n izda vizum, tmatrali za nekaj nemogočega. galne priseljence, a ko se je zavedel, je bilo že prepozno. Njegova deportacija je bila ukazana 12. marca. Pred kratkim sprejeti zakon o vojnih veteranih mu ne koristi nič. Neža Zdravič, rojena 1. 1895 v pri Banji Loki, Slovenija, omožena, je duševno obolela v času, ko je pozakonu še lahko deporitrana. 10. marca je bila u-kazana doportaeija. feOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI domovino, toda še istega leta se je j SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. vrnil v Ameriko. To pot se je po- nmfcAVAH. Opravili ne bodo ničesar, ker vozj sedaj po ulicalnkije tudi dePortiran> ^ neki Ita-• . , • j j , i- a -i i ■ |• * , . . , l*jan sešli s Frank Aleksom (ali m nad ulicami dvakrat ali trikrat toliko vlakov m kar kot ponavadi. Promet sicer ni redent promet je pa vendarle. Kdor hoče zjutraj pol ure bolj zgodaj vstati, dospe kljub temu pravočasno na svoje mesto. Delavci na naduličnih in pouličnih železnicah o-pravljajo tekom tega štrajka čezumo delo. Zaslužijo dobro kot že zdavnaj niso. Dober zaslužek pa zasenči vsako solidarnost. Presneto malo jim je mar, če bodo njihovi sotrpini pod zemljo izvojevali zmago ali ne. Ako bi hoteli železniški uslužbenci res izboljšati po- Aleksandrom), ki je bil pripravljen spraviti jih v Zedinjene države, če mu plačajo. Od Skuriea je zahteval 150 dolarjev. Začetkoma se je ta obotavljal, potem mu je pa plačal 75 dolarjev, drugih 75 mu je pa imel plačati, kadar pridejo v Phoenix. 14. novembra zvečer je Alek poslal vso skupino v avtomobilu čez mejo. Na ameriški strani so bili vsi polovljeni. Skurič je bil aretiran v Nogales, Ariz. On bi se rad vrnil v Argentino; naša zastopstva so v tem smislu posredovala in Department ložaj, bi morali vsi naenkrat zaštrajkati. Štrajk bi ne'of Labor je dovolil, da sme odpo- hil dolg. Trajal bi kvečjem dva ali tri dniT in gospodarji bi se morali vkloniti zahtevam. H Polovičen štrajk je slabši kot nič. tovati v to deželo, toda Skurič ni imel vec sredstev za tako potova-| ji je, in je bil deportiran v Jugoslavijo. Če ne bi bil v Mehiki pla- UGODNA PRILIKA in DOVOLJ ČASA poslu2ite se je. Za vse zneske, ki jih prejmemo kot vlogo na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" do 13. julija, plačamo po 4 °Jo obresti že od 1. julija- nato se pa vloge zopet prično obrestovati s prvim vsakega meseca. Ako še nimate naše vložne knjižice, preskrbite si jo sedaj. Vlogo lahko pričnete že z zneskom $5. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, H. T. 1 je vselitev v Zedinjene Države izključena. Izvzeti so od tega ti.-4i, ki iraa-| jo .po ameriškem zakonu pravico na prednost v okvirju kvote. Tem .se bodo izdajale potnice, ee naznani ameriški konzul, da je iz ti ni, če bo nekega lepega dne do-spela iz Rima brzojavka : Mussolini si je od same jeze odgrizni1 nos, ker je bil predlog faaLitovske cštrmke zavrnjen v parla-men1 u. Mcjroee bo pa tudi v brzojavki Lesedna pomota in bo nekoliko o-krajšana ter se bo končala z besedami : — ker je bil predolg . . . Navadni ljudje pravija graftu grafe. Suliaei pa pravijo grafru nu-gra ft. * Romunski kralj je pojasnil časnikarskim peročevalcem. da je moral njegov sin zato odstopiti od prestolonasledstva, ker je premalo moralen Kdo bi si mislil, da se je i ne bilo nič nenavad-nega. V jFVaneiji je namreč običaj, da slepec slepaa vodi. Tukajšnji sorodniki se pogosto-Zaio se nikomur ne bo treba čni_|ma pritožujejo, da jugoslovanska vlada noče izdali njihovim v domovini potnice, vkljub temu, da so jim poslali "alidavit" in pa-robrodsko karto. Oni pozabljajo, da je na tisoče starih prošenj za izselitev, naša kvota je pa padla od 6,42(> na till. Praktično ne odločujejo jugoslovanske oblasti, temveč ameriški konzulati in ameriške priseljeniške oblasti, kdo da se more vseliti iz naše dežele v Zedinjene Države. Pomenilo bi le varati prosilce, če bi se jim izdajale -potnice, na katere ne morejo dobiti ameriškega vizuma. meni ugaja moje mleko z RUNKOMALT Dobroti mleka doda Runko malt poaching" dobrot j slaila m Kun-kel »ve Čokolad..«. *!ojj ojači kot odebeli. O-kusno in prebavno. Pri vseh grocerjih. m GT;AS. NARODA, 10 JUL. 1926 Č LAV DE MARCEL: Tekmec. Poletna noč je bila »redno jasna in lepa. V tej oddaljeni ulici je bilo toliko tišine in avežosti, da «ta prijatelja n* povratku od Martenovih z zadovoljstvom hodila pei. Njuni koraki *o odmevali na trotoarju. Dolgo »ta stopala drug poleg drugega moK-c s cigaretama v ustih. Naposled je vprašal Robert: "Kako se ti dopade Simona V* Emil je malomarno, nekam prežimo puhnil v zrak gost oblak dima, pa odvrnil: "Ura, ljubka i^, -toda brezpomembna, vsakdanja." "Ti vedno tako govoriš. Ker »i imel srečo, da si se rodil za svojim očetom, ker porabljaš svoje veliko bogastvo samo za neumnosti, te delom bom zagotovil brezskrbno bodočnost njej in sebi. Bilo bi grdo, Emil, da mi prevzameš Simo-no. Emil je vidno razburjen zamolklo odvrnil: "Ne boj se! Priznam, pa, da mi je žal. Simona se mi dopade. Res je lepo dekle in samo ona bi me mogla sprijazniti z zakonom." Molče sta nadaljevala pot in se kmalu poslovila, hladno, kakor še nikdar poprej. XXX inula sta dva meseca. Robert in Emil sta se shajala še naprej vsak večer, in često obiskala tudi Martenove. Simona je bila do obeh enako ljubeznjiva in izgledalo je, da si oba osvaja. Ko pa sta bila EDVARD ŠROM' Razmerje sovjetske Rusije do Male antante. niti najmanj ne zanimajo deromni Robert in Emil sama v nočnem ljudje. Martenovi niso bogati, pa mraku in nočni tišini, nista mogla te zato tie interesirajo. Njihova govoriti o njej. Besede so jima za-hči nima milijonske dote, pa se ti [stajale in zaman sta se trudila, zdi brezpomembna. Peljal sem te da bi obnovila prisrčnost svojega nocoj k njim, da ti pokažem, da j prejšnjega prijateljstva, žive srečne in prijetne rodbine v H Ko sta nekega večera zopet pri-vseh družabnih slojih. Meni je bi-' liajala od Martenovih, je Emil na lo med njimi tako udobno in do- : ulici ustavil prijatelja in mu po mače. Želel sem, da spoznaš tudi vidni notranji borbi rekel: ti, da jc lahko tudi deklica Simo-! "Poslušaj, Robert; govoriva nine vrste, čeprav je brez milijo-i odkrito. Tako kakor sedaj, ne mo-nov, dražestna, duhovita, vesela in re iti naprej. Moj najdražji pri-lepa. Kaj si že videl bolj ljubko jatelj si in ne bi ti hotel storiti plavola»ko, bolj nežno lice,, lepše najmanjše neprijetnosti, ^rema-oči, usta, stas... 1 goval sem se zato, kakor mi je bi- "Počasi. prijatelj. Očividno si t lo tudi težko. Toda čas poteka, a ti se ne odločiš. Tvoje razmere so se v njo zaljubil!" "Da se le nisi ti? Cel večer si se sedaj znatno zboljšale. Nobene neprestano zijal v njo. Opazil sem to. Zdaj pa, ko sva sama, ti je tega žal. Sramuješ se svojega dobrega okusa. Postal si zopet stari blazirani bogataš. Gospodična je ljubka, toda brezpomembna! Ti si res nepoboljšljiv.*' Robert in Emil sta se spoznala za časa vojne. JSkupno sta se borila in skupno trpela ter tako postala iskrena prijatelja. Ko je nastopil mir, je Robert nadaljeval svoje težko delo v neki trgovski tvrdki, Emil pa je živel kot brez-poselnož, nesposoben, da osredotoči svoje zanimanje na kako resno stvar. Razlika v socijalnem ovire ni več, da poročiš Simono. Zakaj jo ne zaprosiš ? Robert se je obrnil stran in ni odgovoril, Emil pa je nadaljeval vneto: "Ko bi bila Simona že tvoja žena, jaz r j bi več mislil na njo. Tako pa jo vidim še vedno svobodno, brezskrbno, divno, dražest-no. .. Ona ne ve, da jo imaš ti rad, a jaz sem se v njo zaljubil do ušes. Tega ne morem več prenašati. Ne morem..." Robert je zastal in se okrenil k prijatelju z zadovoljnim smehljajem. "Naposled sem dosegel, kar sem Na Bledu, 18. junija, 1926. Sovjetska javnost, reprezentira ne samo r ^rogih, ki stojijo blizu ljudskega komisarijata za zunanjo politiko, nego tudi v centralnem krogu komunistične stranke in tudi v grupaciji prebivalstva, ki je tekom devetih let revolucije priznalo in sprejelo tako zvano sovjetsko državno misel, ima napram Mali antanti približno to-le naziranje: Mala anV:ri»ban v korist društ. blagajne. Kdor še nima Radio v svojem stanovanju, ali pa želi boljšega, naj izbere /reb, dokler se jih še dobi pri tajniku Jože Pogachnik, 56 Teti Eyck St., Brooklyn, N. Y., ali pa pri Glas Naroda, 82 Cort-landt St., New York, N. Y. (ox) Veselični odbor. Vprašanje pravnega priznanja tivna ureditev razmerja med obe-tvojo in r "eno srečo. Ko bi ti bil st0ji na prvem mestu. S tem ni ma državama relativno najlažja, svetova? da vzameš to dekle brez dote, Vi se obotavljal in nazadnje bržčas pobegnil. Zato sem se delal, kakor da jo imam rad tudi jaz, in to te je dražilo. 'Dopadlo se ti je, da si moj tekmec. Na ta način si spoznal vse Simonine vrline Nastavil sem ti zanjko in ti neumnež si se v njo vjel.." Emil je par trenutkov začudeno strmel v prijatelja kakor da ga ne razume, nato pa se je prisrčno nasmejal in stisnil z obema rokama Robertu desnico: "Dobro si naredil. Zaslužil sem to lekcijo in hvaležen sem ti za njo. Upam, da ti bo Simona tudi. Za druga mi boš in za botra najini de-ei. rečeno, da bi oficielni krogi Sov- čim se bo prelomil led nepoučeno-jetske Rusije ravno sedaj insist i-1 sti in nezaupanja, ki je v kralje-rali, da bi to priznanje dosegli, j vini Srbov, Hrvatov in Slovencev Notranji rekonstruktivni proces napram Sovjetski Zvezi sedaj pre-in gospodarske težave Sovjetske cejšnje. _^^ Operacija božjasti. V mestih imamo velikokrat priliko, videti kakega nesrečnega crileptika (božjastnega), vijajo-česra >e v krčih, na tleh. Epilepsija (božjast) je namreč precej razšircna bolezen. Na približno 100 prebivalcev odpade po en epi-»eptik. Bolezen nastopa ne gled^ ;ia v T>recej enakem Številu pri /noskih in že-nakah. Končni vzrok te bolezni je še precej temna in nejasen. Še pred nedavnim časom se je prištevala Komunistični proces v Novem Sadu. V komunističnem procesu proti Ua bolezem k ta'kozvar.im faakci- obložencem, ki so širili komunistično propagando v južni Bački. j v bila izrečena razsodba. Nikola Crveneič, glavmi obtoženec, je obsojen na dve ieti im pol težke ječe. Va«o Pesermeni in J ovaui Sipoš pa is* a bila opro-čena. Državni pravdnik, kakor tudi obtoženec sta prijavila pritožbo Samomor 15-letnega dečka. V Beogradu je 15-letni MiLivoj-Peris prišel na obalo Save ter se »i neke skale vrgel v savfcke valove. Usodni skotk so sicer opazil j trije dečki, ki pa ne znajo plavati in mu vsled tega niso moeli priskočiti na pomoč. Mladi Perio je kmalu izginil v mottnih valovih SaA*e. POZOR &OJAKI! Proerti pouk glede državljanstva in prisalje vanj a je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street, New Yorit City. Vprašajte za zastopnika Legije aa Ameriško Državljanstvo. jonalnim neurozam, to se pravi k Jivčniin boleznim brez organske -premembe. Danes &e prišteva velike skupine te grozne bolezni k organskemu obolenju možganov, ki nastopa vsled njih resnične ana tomske spremembe. Te spremem-I«.' pa niso karaikteri-iiene le za epilepsijo. Pri veliko slučajih epilepsije s*i moramo zadovljit: £e z dejsitvom, da doženemo spioh gotove spremembe. Ker bi zahtevalo natančnejše razpravljanje o tem, vsaj gotovo medicinsko pred •znanje, moramo to tukaj opufetati. le toliko lahko še omenimo, da ima ona teorija največ izgleda, ki išče. vzroka epilepsije (božjasti) v o-mh centrih možganov, ki so sedež za reerulifanje gibanja rok in m>g. Sedež teh cfrrtrov nam je pa mata eno znan iz živalskih eksperi mentov. Ako je ta teorija pravilna. se mera izka?ati po uspehi! operacij v tej smeri. Epilepsija (božjasr) natetopa velikokrat- že v zgodnji mladosti vs^ed tesra so mogoej njeni vteroki tudi ostanki preostalega možgan tkega vnetja v otroški dobi ali pa še v feta'ni dobi naat?jle ztpretke v razvoju možganov. Poslednja izvajanja so pa, več ali manj, hipoteze. Trdnejša tla dobimo, ako opazujemo važne momente, ki bolezen pripravljajo. Med temi igrajo važno vlogo po-dedljivost. inflekeijs-ke bolezni, kronična zastrupi j» n ia, posebne pa vsakovrste poškodbe na glavi Oa so to le pripravljalni momenti ki d.'to hrame zavžite od otroka, množino vode, značaja odpadkov in vode, kašljanja iv drugih neobičajnih znamenj Prav posebno vodo jc treba prihraniti, tla si jo ogleda zdravnik. Kadar da zdravnik povelja jih je treba izvesti skrbno in natančno. Mati si bi morala na 'kom papirja zaznamovati sleherni dan liro, ko je iavršila to ali ono podrobnost ter tudi zapisati če je o-pazila kak neobičajen pojav. Ce ni takoj mogoče dobiti zdravnika, se mati lahko poaluži naslednjih splošnih navodil. Otroka naj se obrži v postelji, dokler znaša njegova toplcta več kot 9') iii pol s'opinj Fahrenheita Učinke številnih bolezni je mogoče preprečiti na ta način, da se neprestano skrbi za otroka tekom okre-% anja. Ne obupajte če se počutite slabo. Utrujene ali pobite. Za ta nered Je nova priprava, ki Jo sedaj jemljejo tisoči .katerim čudovito pomaga. Pojdite do lekarnarja, Pe danes In kupite steklenico Xugii-Tone. Ista bo dala novo življenje in moč vaflim i?črpa-nim živcem in mišicam. Nujsa-Tone dela rdečo kri močne in umirjene živce in mišice in na čudovit način poveča moč vzdržnosti. Naši čituteljl naj poskusijo to novo zdravilo takoj, juto dela Čudeže v takih slučajih. N*ue:i-Tone Je Drijetna zji vživati in počutili sc bo«te bolje takoj. Jemljite jo samo za par dni. in če se ne boste počutili boljSe in če ne boste zgledali boljSe, nesite ostalo lekarnarju in on vam bo jnjvrni! vaš denar. Izdeiovatelji Xuire-Tone vedo tako dobro kaj je ista vstanu storiti z,«, vas v tuk:h slučajih, da prisilijo vse lekarnarje, da .za njo Jamčijo in vam povr-nijo denar, čo niste zadovoljni. Oglejte si jamstvo na vsakpm paketu. Priporočena. jamčena in naprodaj v vseh lekarnah. —Adv't. Prečitejte te c'lan'ke vsaki toden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda* S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. PAMETNA OBSODBA Angleška pisateljica o prirodnih lepotah Jadrana. Na Sušaku se je mitdila te leška pisateljica, ki se iilteh-zi\no bavi s proučavanjem starin in s pupuiarieacijo prirodnih le pot Jadrana. Go.s>pa Marfahail je v odlični angleški reviji "Ttc Graphic" objavila simpatično pi- sano porcTulo o našem Jadram« pacijent* lahkot ne da bi opazila!krasnimi ^tracijami. Iz Snšaka to njegova najbližja okolica, ker se izvrSi velikokrat brez omed-leviee in brez bnčev. Pri velikem epileptičnem napadu nastopa večkrat predhodni stadij, ki je znan tudi nemediem-eem pod imenom "Aura''. Bolnik i:na občutek, kakor da bi ga nekaj hladnega pihnilo. Temm predhodnemu sledi potem neikaj glavni napad. Bodmik pade onesveSčcn in kakor od strele zadet na tla ter se pri tem velikokrat močno poškoduje. Istotačasno naistopijo najrazličnejši krči vsega mišičevja. Po pribliano eni mitfti preneha splošni krč, le posagnezne mišice n« obrazu se še krčijo in spnčijo •cbraz na najneverjetnejši nasein je odpotovala zopet v Dalmacijo. Požar v Osijeku V mestnih barabah v Osijeku je izbruhnil požar. V baraki štev. 1 je prala in kurila netka Ar. d j a •Volkidžič. Iska iz peči je zapa lila lepenko na strehi in mahoma je bila cela baraki v plamenu V kratkem času je pogorela do tal. Brez strehe je ostalo 26 rod bin in več podnajemnikov. Gasilcem je prišel na pomoč oddelek vojakom. Skupnemu naporu se je posrečilo omejiti požar na eno barako do cam so ostale tri v katerih biva nad 700 oseb ostale ohranjene. Neka Stara ženica je zgorela v baraki netka druga pa je zadobila nevarne opekline; Nekega ehicaškega mladeničar so privedli pred sodnika v^lcd slabega obnašanja in sodnik ga je obsoel, osel riga, oblast je od -postaj oblast, koruza je polj ubij ij »j« priča- kaj za ji int i»la pop'.lnou>a p»tvprečiti srečanja sdigruli vedno skrajno rnuuui prizori. ► se ji i/bivalne izognili ter le na kratko zrli vanjo, znamenja spoznanja. Ob takih prilikah jc trpela go-aiuwioit peklenske bolečine, posebno ker je čutila, la v sdičncm slučaju storila ravno i?to. Konečno pa se ro popolnoma ua vrt ali na ilolge izprehode v oko*.-la prepričana, da ur !»o nikogar srečala. To življenje -liko ^ličnost z zaporom. Tlačilo jo je t*:r jo delalo v* o«Vh vsaki d -i n manjšo in manj pogumno. Nifcdo ui ; vpiu-ai po Jijej. Električni zvonec je popolnoma j ■ , . * , i • - - i i dražja kakor pse nična moka, oče n ik in ' -jJ vec dnevni irost. Družba, ki jt; izLocila . 1 ' ' ... . , , , . , . 1 odmis.ti jun, ne vedo, kaj delalo. <1 r-'-iano vatuia m on ie je rad odzval tem povabi- , . . . 13. baraka, baraka beda, bole- li;) niti na imanj-ega nojiua, koliko trpi Vera vcaled ' , .. , „, , zen, begunec se boji baralke, ba- ...... ... ! ton ima oblast, baron b4a®jruje >'■1 jc. kadar ko h -e utegnit za dafjsi ali krajši cas , , , . , " . . ~ ' J J 5 barako, baron ne biva v baraiki, i roki, u zagota\ ljal svojo neminljivo ljubezen, b:l , n biva v bogati ^^ ■n. a ona ni mogla iznebiti otisa, da se polagoma, j D dete> deca ina&i r;a dan deoa M.H.a "ddaijujc od nje m da nima nobene moč; držati ga. »ftrada dama je dcbela, dobrodel- • ni imela nikdar hrepenenja po ljudeh, bi dala sedaj Bog ,la dama daje deci dobrih svetov, to. tU. bi stopil \>aj en človek preko njenega praga. Ime- država prizadeva za deco z na- v katerih si je krčevito želela prijazne besede, sočutnega ' redbami, naredeb je dosti in so re. V katerih jc že hotela pi!ala ljubezen Henrika, stal predvsem strali. j Ž, žaga. neža žaga, mažar str?- .1,. b-. -jvi-jo ol-.-odd nj- i'a m čuijla je, da bi tega ne mogla preme- žj. mažar boža nežo, neža leži bol- ti. li.iv.xeniejia pa jo je mučil njemu nasproti občutek, sluten- na, dete veka, neža toži mažara, viainu mažar priseže, mažar se izmaže. K.iko je mi-.lil o njej-' Govorice sveta brez dvoma dosegle, "T, top. top treska, trobenta po- nji-gova ušesa in dia kak način jih je sprejel? Domnevala je, da ea jt.Mta ta ta, ta)l jamska četa je «pobi- dobio pozna, i >edaj je uvidela, da ga nc more preceniti. ta u i strehah so zastave, maiat je Vsled tejra je zakopala željo, da ga zopet vidi, v globino svoje-'po pet in šest deset. srca. | C, cesta, čelaida, četovodja čisla Se v''d a je tudi dr. Šiit čul o škandalu, ki se je odigral v vise bra b no četo, četa čisla čik, čik je kem svetu in od takrat naprej ga je neka neodoljiva sila vlekla v dragoceno zelišče, vojak ima eela- iili/iiio Kouridove palače. Le videti je hotel Vero, vsaj od daleč in do, čik cvete v cestnem blatu. ujm obn-/ in mu že povedal, «'-e je srečna, če potrebuje prijatelja star vojak po cesti gre. -eik pobere sedaj ko -e ji je izogiba! celi svet. Vsiljevati se ji, pesebno po za:l- dober je. njem srečanju, ni bilo j>o njegovem okusu, a če bi ji mogel koristiti, J K, konj, konfin, konfin je iz bi -e ne ol.otavfjal Jiiti /a tnnutek ter storil zanjo vse. kar bi bilo v kamena beseda ni konj, konj ska-njem moei. ee, krava muka, 'komisar konfini- I'er Ve'pva je videl porjosto z damami družbe, ves« lega in ra, konj in krava sta koristna. v.ihii.-u». čeprav je vedel, da sedi Vera sama doma in da koprni ro , M, mačka, miš, mačka mijavka, 'd; mu. A! inotroee Jiiti ill- bri«ra zate? mačka išče miši, miši ni, mož jo — Sve;i liog, tako slab ne more biti človek, — si je mislil in snedet niis, mačke ni, mož je sne-viocc mu je j>ostalo pri tej misli. del mačko, moža nir meč je snedel P- /i.nal je \'ero ter vedel, koliko tr])i, čeprav skuša prikriti to. moža. mir bo snedel meč. l>eze- je /opet evetel in mestnem parku je vse duhtelo, ko s^ p. pstava, paragraf pazi, je dr Sni t nekega jutra preecj zgodaj napotil tjakaj, da se nemo- past! Postava ima pet sto pet in ten trla svojim mislim. S povešeno glavo, z rokama, prekrižaiiimi petd-set tisoč pettsto iu petdeset na hrbtu, je šel )>o stc>:i:-i, ko je naenkrat panla nanj senca. Presta- p,iragrafov in pol, pokori se parati u je dvignil glavo. grafom, kdor (prestopi paragraf, ga — Dobro jutro, gospod doktor. — je rekel mehki glas Hildc. zapro, Če ga primejo, postava je Veselje nad nepričakovanim srečanjem ji je pognalo kri v glavo 'pajčnina, velike muhe jo prodro, — IM.ro jutro. — ic cdvinil na Kratko. 'majhno-se vanjo ujamejo. lliida je oltstaki ji ji mu nasuroU ter pričela kramljati o vseli. V. vrat, vrv, vidiš vešala. vešala mogoeih -tv,i; t h. Skoro ne -la bi vedela, da vta -e pričela Lzpreba-'so vzgojni zavod, vzgoja je potreb-jati -kupa.j po stezicah. 'na7 velmožje viztrajno postavljajo — Ti jutranji izprehodi pomenjajo zame veliko veselje, — je vzgajaliie zavode, rekla Jlilda. ki si je pri tem pogladila svoje lase. po je tukaj. Stala -ta na široki vo/r.i pot:, na kateri se je v istem trenutku fc*imalnih cenalu Marveč zalifceva povrhu še mila in marmelade izase tobaka za moža Miho, hlače za ti na Martina in še za pot in še darila in še in še. P, poslanec, Peter. Peter je priden peslanee. Mirno sedi v zbornici. Pazljivo gleda na gospoda ministra. Postrežno se pokori (njegovim željam. Vljudno ga pozdrav 3j a. Petra ljubijo vsi. Podeli rideri mčenee. Vsi součonci ga ljubijo. Vsled c.vje pridnosti postane kmalu učitelj. Učitelji so visoki go- >|K>d ;e. Luitelji nosiio aia "tlavi - - - ., ,, J • ^ 4 stuj koprivo in jo neguj! Kopri- ze, ker nimam mila finega, dehte-čega, da si ž njim umivam nežno liee. Lepo sta ke poslovila. Bitka je bila vtroča. Jamico je bil zadet v glavo. Na smrtni postelji je napisal oporoko: — Svojo ne-umrjočo dušo volim Bogu. Svoje mrtvo telo pa volim ljubi sestri Milici, da ga prekuha v milo. Potem je irmrL Zdaj je bila Milica preskrbljena z milom finim, dehtečim, da si je ž njim umivala nežno liee. Vrt. Za hišo je vrt. Sredi vrta stoji uljnjak. Čebele pridno polnijo panje z medom. Njih obrat je pod vojaško zaščito. Okoli vrta je plot. Ob pkitu rtasltle troje kopriv. Spo- 1-lobuke. Vsi otroci jih pozdravljajo Učitelji imajo velike plače, prve tri dni meseca ri5*» lačni. Učenec uči se marljivo, da postaneš učitelj ! ŠTIVO. Bog. Bog je vsemogočen. Bog je neskončno moder in pravičen. K Bogu molijo Vse dobre stranke za prospeh svoje pravične stvard iu za dosego svojih upravičenih vojnih ciljev. Kdor ne pospešuje vojnih ciljev je nevaren državi. Takega koinfi-nirajo, internirajo ali pa celo obsodijo. Ljubi Bog, pospešuj naše vojno va je uradna rastlina in je v prid državi zaplenjena. Jeseni pride 5 hrabrih mož z dvovprežnim vozom. Eden neumorno žanje troje kopriv, eden klati jabolka, eden klati hruške, eden klati češplje. Eden je četovodja in j^h nadzoruje. Iz kopriv, pravijo, delajo obleke. (Konec prihodnjič.) POZOR CITATELJI! Naročila za Vodnikovo družbo smo te dni odposlali. Za to leto ne sprejmemo nobenih naročil vec. Tudi kdor bi sedaj direktno naročil knjige iz Ljubljane, ne bo videl svojega imena v dmižbinem cilje ne daj, da Te ne zadenejo j imeniku. Mi smo sicer naročili ne-—- ----kaj iztisov več, katere bomo ra*- kakršnekoli pospeševal. neprilikc, če ne bi Človek. Človek ima dve očesi, nekateri ima le eno oko. nekateni nima nobenega očesa. Človek ima dve ro ki ali ima le eno roko, ali pa nima J nobene. Človek ima dve nogi, aiii lc eno ali nobene. Nekateri iljudje so brez glave. Olovek ima oči, da ne vidi, u-šesa, da ne stiši, jezik, da molči. Kdor ne molči, sedi. Človek ima sedalo da sedi. Človeka je ustvaril Bog. prodali, ko bodo knjige dospele v Ameriko. To naj blagovolijo rojaki vpotevati. Uredništvo. ISCEJO SE: Vidite, kako ie j G Qorazd. Grozd ana. Goirazd in Grozdana gresta v gozd. Grozida-na pravi: — Glej, Gorazd, prele- nama o-njimi. — Gobe te so . . . sumljive. Gorje, če so strupene! — luogcl preprečiti, da >e mu je pr. tem roka tresla, kajti tako, kot jc Grozdana praviGroba nama m-oila sedaj, je videl pogosto v sanjah, - bledo, z izmučeno poSaj nisva snedena. Gob ne kiog ustnic, z i/, razo m neme rcsigua.ije v temnih očeh.. - vse preje bova jVJla. Gospodi jih prodam. Kot s reei i o ^a.eblo ga je pr: srcu. Vera se mu je zahvalila m rd-l Grozdana je gobe prodala m si Družina. r r prika/al voz. Obema *eta..-cnw jc skoro zastalo srce, kajti v vo/,i'pe L,obeI Gospodinia iih je MMlela - \ e. a popolnoma sama. , ^ ^tila se bova ž i Izgledala jc bleda m i/mucena ter tako zatopljena v misli, da Gorazd odgovori- — Go je se!e v za lnjem trenutku zapazila oba. Dr. Srat se je odkril, a ni 8!lmliive. fiorio. čp sn ca je stopila v njen o bra::, a še pre dno jc on to zapazil, se je voJ oddaljil. lliida je >tala pol<*g njeira / obrazom napol obrnjenim vstran in trda poteza je leažla na njenem drugače tako odkritem in mehkim obrazu. Izgledala je. kot da ni zapazila srečanja. T)r Srat je zrl na nj.no postavo, napol obrnjeno vstran. Kot blisk mu je prišlo spoznanje položaja in silna jeza se je dvignila v njem. — Gospodična Her&kot. — je rekel in glas se mu je tresel. ---skoro ne morem vrjetš, da ste ravnokar s polno zavestjo tako kruto žalili gospo Konrid. \ Obrnila se je proti njemu, njen obraz je bil bled in še vedsno skažen od one oknute, trde poteze. — In vendar. — je reklo po krntkeni odmoru odločno. — Ali niisiite, da imate prav? — Gotovo. — Če bi bil mož vaših družabnih krogov — je pričel zdravnik po kratkem odmoru, — bi smatral mogoče za bolj taktno in primerno, da se izognem sedaj temu pogovoru, milostljiva gospodična Oprostiti mi morate. tla grem v tem svojo lastno pot. Vem zelo do-bro. cessa se je obdolžilo gospo Konrid. a pri tem ne razumem, kako ste se mogla vi postaviti na stran te malenkostno sodeče družbe, kako ste mogla ponoviti krik splošnosti, vi, ki ste nekoč ljubila -o ženo . . . Ravno raditega, — jc rekla Hilda in v njenih očeh so se prikazale soke. — To je ravno, doktor, kar m? j> tako globoko ranilo Trpko, strašno trpko je, če mora zaničevati človek nekaj, iiar je preje ljubil. — Zaničevati? — je ponovil s čudnim povdarkom. — Da, doktor. Ozrl se je vanjo in nobenega sledu miline ali sramu ni brio otpa-ziti v njenih razburjenih pote/ah. • — Kdor se omadežuje s krivdo, za tega ne morem imeti nobenega obetttka. (Dalje prihodnjič.) je gobe prodala kupila svileaio ruto. Nc bodi;** snedeni! J, Jan&4^ Jelica. Jesen je. Janko in Jelica gresta na vrt. Janiko spleza na jablano. Jalblana je polna rdečih jabolk. Janko jih trga tn meče Jelici v jerbais. Jelica za'kriei — Janko, beživa, gospodar gre! — Janko in Jelica zbežita z jerbe--som in jabolki. — Jabolka iso adra-va jed. kdor jih ima. Jedo jdh surova in kuhana, če jih imajo. LT-gajajo oinemu, kateri jih nima. K. kletev, Kranjec. Kletev je greh. Lah grdo kolne. Lah kolnc laški. Kranjec kolne slovenski, pa tudi laški in mažarski. Kranjec je bistre glave. Jaz sem Kranjec. L. LjnbUjana, Lina. Ljubljana jc veliko mesto. Leži ob Ljublani-?i. Ljubljanica je vodena. Okoli Ljubljanice je mnogo prijetnih gostilen. Ljubljančan je ljubijo le po okolico. Liter vina stane deset kron. Lami je 'bilo vino ceneje Letos je dražje, zato bodo zvišali pod pere. Lina leži v laži. Leopol-dina pij vodo, ee nimaš vina. M, mleko, Marija. Mleko nam ciaje krava. Mlekariea ima delklo Marijo. Marija molze krave. — Kravi je ime Muflja. Muflja daje mleko po maksimalnih cenah. — Muflja je 'krava. Mlefcarica ni krava in ne daje mleka i>o mak- Ore je bil vojak in je odlikvan z lesenim križem na zoleni ruši Mati ic umrla za aprovizacijo. — Brat t Sestra služi v voja ki delavnici, i:na s^'ileno spodinjc krilo in bolezen. Jaz ji nosim drob-:na pisemca. Vsi se žrtvujmo za domovino / Domovina, mili kraj! Pred jedjo. O Bog, vbše to si nam dal Ti, Kar zdaj na mizi tu stoji; Pet dek krompirja, tri mesa In suha še korenčka dva. O Bog. če hotel več bi dat', Obrt bi vzel Ti magistrat. Po jedi. O Bos, kar Tvoja roka dala. Za to pobožna gre Ti hvala ! Obilno vsega ni bilo. Tem bolj bilo je pa slabo. iretanje parnffcov * Stripping Hem* 13. julija: Helajice, Cherbourg. Hamburg. 14. julljai Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt Cherbourg, Bremen. 17. julija: Majestic, Cherboiirg; France, Har-re; Pennland, Cherbourg, Antwerp. 21. julija: Uauretanla, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg, 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. Julija: Weatphalia, Hamburg. 31. Julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. 1. avgusta: Leviathan. Cherbourg. Cherbourg; Olympic, 4. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg. Bremen. 5. avgusta: Albert BaJlin. Cherbourg, Hamburg. Majestic. Cherbourg; 7. avgusta: Republic. Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Martha "Washington. Trst: Columbus, Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengaria. Cherbourg; Fres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 17. avgusta: Berlin, Cherbourg. Bremen. 18. avgusta: Mauretania, Cherbourg: Arabic, Hamburg; Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 21. avgusta: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Walson, Trst. 1l septembra: Berengaria, Cherbourg; George Washington. Cherbourg. Bremen; Derfflinger, Bremen. 2. septembra: Hamburg, Chorhourg. Hamburg: Andania, Hamburg. 3. septembra: Columbus. Cherbourg. Bremen. 4. septembra: Prance. Havre' Homeric. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretania. Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS, ill .SKUPNI IZLET: — Olympic. Cherbourg; LevSathan, Cherbourg: Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aquitania. Cherbourg. 16. septembra: Albert BalHn, Cherbourg, Hamburg. 18. septembra: Majestic, Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. septembra; Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Uerengaria. CherbouLg; Arabic, Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. £ Kruh. K run je naše glavno žrvilo. Kruh se peče iz mekin, »lesa, slame, iz mletih storžev, suhih hružk goveje krvi, iz krede, boba in pe->ka. "Kamen do kamna pogača'*. Včasih je v kruhu tudi k o miza Kruh se dobiva na karte. Tečen kruh je zdrav» Vojni dobičkarji jedo tečen kruh, toda bree kart. Milo. Umivajmo se z milom. Prej se je milo izdelovailo iz loja. Zdaj ga izdelujejo iz ilovice in peska. Tako milo je zelo koristno za izdelovalca. Nekateri izdelnjejo milo i?, mrliče v. Milo iz tolstega mesarja je boljše nego milo iz suhe.učiteljice. Milu pravijo po domače žaj-fa. Ves svet je zdaj milo ali ža.jf* Oporoka. Janka so pozvali v vojake. Njegova sestra Milica je bila gospodična. Ob slovesu je točila grenke solze. Brat ji reče: — Ljuba sestra, ne toči grenkih solza! Bog bo dal, da se spet vidiva zdrava in vesela. — Sestra je odgovorila: — Ljubi brat, jaz točim grenke soL- IVICA CRVIČ, rojen 1886 v SVeticali, Karlovac ; prejšnji uaslov Ilelena, Mont, in Dunlo, Pa.; AXTE ČAIČ iz Vrbja, Nova Gradiška; prejšnja adresa So. Chicago, 111.; MEHMED ALI ASANOVIČ iz Skoplja; prejšnja adresa Cleveland, O.; baje se je preselil v Pliiladelphijo; ŠIME(San)ŠARIČ iz Petrinje; prejšnji na.slovi Park City, Utah in Kimberley, Nev.; NIKOLA RADA iz Jablanov-ca, Dolnja Stubica; prejšnji naslovi East Helena, Mont, in Gales-burg, W. Va.; SALKO V0JIZ0VIČ iz Kulen Vakufa; poslednji naslov Mono-gall, W. Va.; ANTON in FRANJO FRAN-ČEŠKOVIČ iz Zagreba; prejšnji naslov Maiden, Mass.; MARTIN KARLE ČIK iz Ko-vacič; poslednji naslov Akron, O.; STJEPAN FIRST in Koprivnice ; poslednji naslov Youngstown, O.; FRANJO ŠOT iz Sremskih Ča-kovcev; prejšnji naslov Florida. Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naproxen, du to naznani Izšel j enišk emu Poslancu (Commissioner of Emigration), 1819 B'd-way, New York City. JAVNA ZAHVALA. Frank Safcser Srtate Bamk, 82 Oortla/ntdt St., New Yonk, N. Y. Cenjeni:— S tem se Vaim zahvalim, ker 3te tako dwbro prcakribeM iza mojega sina, ko je potovad iz stairega 'fera-ja V a« bom tufdi dnugim priporočal in žeHim, da daste to zahvalo v list Glais Nafrotda. Vas pozdravlja Frank Spilar, 735 WarmaSi Ave., Indiamapotis, Ind. CUNARD ČRTA OBJAVLJA SVOJ VEIKI IZLET V JUGOSLAVIJO preko Cherbourga s parnikom : BERENQARIA ODPLUJE IZ NEW YOBKA V SREDO. 22. SEPTEMBRA pod osebnim vodstvom g. Vukoviča, člana našega newyorskega urada, ki je poplnoma izvežban v evropskem potovanju. JUGOSLAVIJA VAS BO PRISRČNO POZDRAVILA! Vsi oni, ki nameravajo obiskali JUGOSLAVIJO to poletje ali jesen, najboljše store, če se pridružijo tej skupini Izletnikov ter potujejo na BERENtiARIJI in se iznebe vseh skrbi. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na svojega agenta ali pišite na : CUNARD LINE 2 25 Broadway, New York, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponttja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI v "Glas SAMO 6 DNI PREKO S ogromnimi parnlkl n« olj« FRANCE 17. jul.; 14. avg. PARIS 24. julija. — 21. avg. Mavre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega raxreda i umivalniki ln tekočo voda t. 4 ah • oaeb. Francoska kuhinja ln pijača. 9hetteh J&te 1« STATE ST.. NEW YORK all lokalni agent}«. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jih 1>o v kratkem obiskal zopet na3 znani za-stoptiik ' Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, d