Listek.                                                                  701
ternoster, dr. Lavrencij Požar, Anton Svetek, Vojteh Valenta, Ivan Vencajz, Andrej Zumer; zunanji odborniki so: Danilo Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Fr. Suš t eršič , JankoŽirovnik. (Odbor seje dn^ 13. vinotoka ustanovil tak6, da mu je tajnik gosp. Pater n oster, blagajnik gosp. Kruleč, šolski nadzornik g. Vencajz in arhivar g. dr   Požar).
Po končani volitvi je pojasnjeval g. svetovalec Vencajz, zakaj se je morala mesečna učnina povišati, in poudarjal, da je v šoli za godala 52 učencev; zato naj odbor skrbi za izdatno podporo. Govorilo se je tudi o potrebi, da se skrbi za ustanovitev mestne godbe, g, dr. Požar pa je izrazil željo, naj bi »Glasbena Matica« izdajala tudi skladbe v lahkem zlogu za klavir. Ko je še g. Foerster poudarjal, naj se dela na to, da bode »Glasbena Matica« kdaj deželni zavod, kakor je novoosnovani »Glasbeni zavod« v Zagrebu, sklenilo se je zborovanje. — Kakor je razvidno iz tega poročila, deluje »Glasbena Matice« jako uspešno; uspevala pa bode še bolj, ako jo izdatneje podpirajo imoviti rodoljubi naši,
Iz muzejskega društva. Dne" 14. m m je predaval g. arhivar Anton Koblar o zgodovini železarstva na Kranjskem. V prvem delu svojega govora je razpravljal zgodovino železarstva v prirodopisnem in v drugem delu v pravnozgodovinskem oziru. Razkazoval je železne rude, od katerih se na Kranjskem topi železo ; potem je govoril o različnih načinih, kako so v raznih dobah topili rude, in poročal na podlagi prazgodovinskih raziskavanj, da je slovela dežela naša že od nekdaj za jako železato. Opisoval je tudi raznotere plavže, sosebno v Železnikih in Kropi, kjer so železo na ,,volka" topili. V drugem delu je navajal rudarske zakone in vzroke, zaradi katerih se je kranjsko železarstvo časih močno povzdignilo, časih opešalo. Zanimivo predavanje je g. Koblar pojasnjeval s posebnim zemljevidom, iz katerega je razvidno, koliko je bilo fužin, zlasti proti meji italijanski.
Slovensko gledališče. Predstava dne 4. vinotoka: »Zadnji list«. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski spisal Victorien Sardou, preložil — . —. Ta predstava, s katero se je pričela letošnja gledališka doba, ogrela ni našega občinstva. Dejanje samo je dokaj siromašno; tistemu lahkemu konverzacijskemu tonu pa in duhovitemu dovtipu v razgovoru, kateremu se čudimo baš v proizvodih francoskih in s katerim sloveči pisatelj zakriva nedostatke v tej igri, naši igralci še niso vdšči. Zato sta jedino le gospa, Borštnikova in gospod Borštnik zvršila svojo nalogo, kakor smemo zahtevati; pohvalili bi največ še gospo Danilovo in gospodičiui Nigrinovo in Slavčevo, dočim sta gospoda Danilo in Perdan pretiravala prav po nepotrebnem. Po naših mislih bi bilo gledališko dobo začeti z ložjo igro, nego je  »Zadnji list«.
Predstava dne" II. vinotoka: »To je moja mak s ima«. Veseloigra v jednem dejanji. Spisal Alfonz Pirec. — »V Ljubljano jo dajmo«. Izvirna veseloigra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec. — Pirčeva veseloigra je, rekli bi, zgolj dramatiški poskus in zato" seve"da ne more uspeti na nobenem odru. Toda, ako se že predstavljajo takšue stvari, kar je naposled hvalno in vzpodbudno pisateljem slovenskim, tedaj ]t? igralcem vsekakor dolžnost, da jih predstavljajo skrbno, kolikor moči. Ali našim igralcem, žal, ne moremo prihraniti očitanja, da se niso kar nič potrudili za to predstavo. — Ogrinčeva igra nima posebne gledališke tehnike; kaze jo zlasti predolgi samogovori in prerobati dvogovori, kateri bi se bili iz lahka okrajšali in opilili brez sleliarne škode. Vender so značaji zajeti iz življenja, risani dov61j krepko, dovtipno in resnično, zatft je bil tudi uspeh predstave povoljen. Izmed igralnega osebja imenujemo zlasti gospodičino Nigrinovo , gospe" Borštnikovo in Danilovo in gospoda Danila in Verovska. Poslednjemu bi sevdda ne bilo treba tolikanj robato izvrševati svoje naloge.