rztz^TwTi i^t a d W A P Ari'A I Izhaja vsik din imemsi nedejj in I \Jf JLJx Xk^ A. * j B * \ / 1 / i % § Issued every day except Sundays g praznikov. g « | and Holidays. List slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON PISARNE: 4007 CORTLAND T. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEPON PISARNE: 4087 OOBTLAKDT, NO. 249. — STEV. 249. NEW YORK, ^ffONDAY, OCTOBER 24, 1910. — PONEDELJEK, 24. VINOTOKA, 1910. VOLUME XVI1L — LETNIK XV11L Iz delavskih krogov. Strajk v St. Louis. —o- Strajk rokodelcev na Missouri Pacific železnici postaja nevaren. DIVJANJE KAPITALISTOV. Delavska centrala zahtevi složnosti pri delavskih bojih --------o- Sl. I .oni«.. Mo., okt. Nad 2oOO uicbtuilivv, ki su aputileui ua Missou-li Paeiflc L Iron Mountain železnici, -u n *>mi»atije do atavkujočib mašiui--tov stopili v št raj k. Ciiij»ki delav-• i zatrjujejo, da železnica brez mc-liMiiikuv ne mor«' prometa dlje časa t zdržati, kakor 8 dni. Ako se št rajk kmalu ne konča. bodo voditelji št raj- . Wa odredili »t rs j k tudi na (iouldovih < progah. li kteiiui pripadajo l*enver & j lt.o tiratule. Rio Grande Western, \Ve«*trru Pacific, ("otto lielt* in West-nil Maryland železnice. Tudi ./ Kan-1 um City so vsi rokodelci imenovane železuice o»tavili delo in so prišli v M. Ix>uis. Število stavkujoeih dela v- ? cev v Kansas City znaša približno i I "»04» ljudi. Divjanje kapitalistov v Tampi. Htavkujoči tolMif-ni delavci v Tam- I pi, |*1a., s« bili priredili zborovanje, | ua klerein so se jiosvetovali o svojem ] nadaljnem postopanju nasproti to- : \arnarjeiu. 1 Vedno je bilo zborova- 1 nje končano, je vdrl« policija v dvo- . rano in razgnala zl»orovalce. Zboro- ■ valci so morali bežali na vse strani, nekteri. ki -»o bežali v gozde, je policija zasledovala in ko jih je dobila v svoje r«»ke, jih je pretepla. Tako- • /v. i u i meščanski odbor je s silo izvle- 1 kel lotKU-ne delavce iz hiš in jim pre- i lil, da bouioči. < 1 Sloga jači, nesloga tlači. \ -rji tent raj Federated Union se 1 1 i«- nanašalo, da American Federation of 1bor v sedanji obliki ni v stanju Mitidarno postopanje dela vev ene in fki j>i i .!. !a\ .-kill bojih. Iz- | j voli) «te .je odbor, ki ima delovati na j to. da se doaeže složno postopanje vseh delavskih organizacij pri bojih j /.u zboljšanje delavskih razmer. -o—--1 SLOVENSKE NOVICE Veselica društva »v. Ane. i V »oboto zv»«er je priredilo društvo 44sv. Ane" v Schuetzen Hali na 8. *ti svojo letno veselico, ki je bila vz- ' lie slabem u vremenu dobro obi»k«na 1 i in prav živahna. Naš«, vrle Slovenke:' mj za krožile marsikako lejto narodno |M*sem in vedeli slovenski fantje so jim 1 pomagali. Matenjelen uspeh je bu p«- ■ voljen, Razprodalo >c je bilo mnogo ■ žrebov za lepo sliko in še več razgled- ■ nie /ji šaljive pošto. Poštna eks]x»di-toriea. gspč, A polonija Marčunova, ki .C* morala opravljati tudi posle postnega *ela, je bila zdaj v Domžalam /daj v Ihanu. v Mengšu, v Stopu, v Ljubljani in drugih krajih stare domovine, da je osebno oddajala šaljive dopisnice. Imela je tud»prav mnogo pošte za Kidgevood, katere pa ni mogla dostaviti, ker je bil hud vihar razdejal vse prometne zveze med pošto iti lovt M^ko kolouf]o v novi domovini. Mladi svet se je pozno v noč sukal pri zvokih godbe »a lok in m> je le teško loč i l ml prijetnega zabavišča. Društvena predsednica, Mrs. Stirnova, in v - ixlboruire, ki so se jKitrudile za prireditev veselice, so lahko ponosne na lepi u*]>eh veselice. -0 -------- Strašna smrt. George Haskius, 48 let star, stan. v hiši štev. 197 Willoughby St. v Brookjynu, je včeraj zjutraj storil atraano smrt. Spodtaknil se je in padel tako nenrečno, da se je vjel z vratom med dve železni palici neke ograje. Ker si ni mogel sam pomagati in t udi ni bilo človeka blizu, ki In ms j*mi*gal, ** je zadušil. Deklica-sirota zaprta v kleti. _ -o- Ni pet mesecev prišla iz kleti, kjer jo je imela teta zaprto. —o— BIBLIJA EDINO BERILO. Teta je najbrže verskoblazna. Deklica se nahaja zdaj pri družbi za varstvo < otrok. Petnajstletna d-klica Mary Kile« : Smith, ki je stanovala pri svoji teli K naj Sibblud v hiši štev. 1. West US. j cesta. se je že od 11. majuika pogrešala. Ljudje v hiši >o sumili, da ima M rs. Sibblad dekle ti"kje zapi"to, in so to uaznanili jKiliciji. V solxito xj-^n-šli trije agent je v stanovanje Mrs. Sibbaldove in so zahtevali, da jim pove, kje se deklica nahaja. Imenovana ni hotrlu storiti in je šele jHitem, ko so .jej detektivi grozili, da jo bodo zaprli, pokazala skrivališče mlade dekllte. V zaduhli kleti. zaduhli kleti, kamor ne prihaja dnevna I m"* in ne sveži zrak. na raz-drapani j-o-delji, jf >edela Miss Mary Kile« Smith od 11. majnika naprej do trenutka, ko so jo detektivi našli in rešili nečloveški- tele. Dne 11. majnika je Mrs. Sibblad vzela deklico iz šole in rekla učiteljici, da i>ojde v l£u-t her ford. N. J., ker je bolna. Deklica j" plaha in se boji vsakega, ki jo nagovori. j Izpovedba deklice. Pred sod n i jo je deklica izpovedala, j ila stanuje njen brat Karel v hiši Štev. : 26 IIo na vzhodni strani mesta i Ne v Vorka. Krojač Klija SI hut. let star. stanujoč v hiši štev. 19."» Or- « chard St., je ustrelil M8 let starega plumberja Morrisa S»alt«kya. ki mu je izneveril in zajieljal ženo. Mirno je stal Slliut poleg svoje žrtve in čakal. da .je prišel policist Rol>ert Smo-lik in ga aretoval. Revolver je še držal v roki. I Uničena zakonska sreča. Na policijski stražnici je Slliut pripovedoval grozno zgodbo svoje nesreče. Pred 8 leti .je prišel s svojo mlado ženo, ki je jako lepa ženska, v A-meriko, da bi si tu ustvaril eksistenco. Dve leti po prihodu v Ameriko se mu je rodila hčerka Julija. Mož" in žena sta živela srečno in zadovoljno in najmanjšega prepira ni bilo rawl njima, dokler ni prišel Sebvvab-skv v hišo. I^e-ta je ženo popolnoma premotil in jo pregovoril, da je moža zapustila in se z otrokom vred preselila k Schvvabskvu. Ženo je pekla vest. SI hut je ženo večkrat videl in le-ta bi bila rada prišla k možu nazaj, pa se je bala Sehwabskyja. ker je bil zelo silovit človek. Tudi je rekla možu. da jo peče vest, ker jo je Sehvvab-sky prisilil, da se je morala ndati sramotnemu življenju. S!hut je skoraj znorel, ko je vs? to slišal in sklenil je, da napravi temu konec. Kupil si je revolver in ko jp v omenjeni noči srečal z* pel ji v ea svoje žene, je nameril na njega in jja nstrelil v srce. Dr, Crippen kriv. Obsojen na smrt.! 2 Lt oženi Amerikanec je krivim spoznan umora svoje žene Belle Elmore. —o— POROTNIKI SO SE POSVETOVALI P OL URE. Proti razsodbi bodo dr. Crippenovi zagovcrr.iki vložili ničnostno pritožbo. 1 .ondoii. J'J. okt. Amerikanec dr. If.-iwli'V II ( *ri i n Lri if. liil ■■txlul- Kitajska pred revolucijo. Narod zahteva ustavo. Parlament, ki je obljubljen šele za leto 1915, se mora takoj ustanoviti. UPOR PROTI SEDANJI VLADI. Novi drž&vni senat podpira ljudsko gibanje. Revolucija se prerokuje. Peking. -2. okf. — Novi državni senat, ki obstoji še le par tednov, je sklenit, da se vlada pozove, da takoj Velike Blaznikove ln družinske PRATIKE ' ZA LETO 1911 razpošiljamo" po 10 centov komad § poštnino vred. Cena za 100 Pratik je $5.00, za SO Pratik pa $2.75. Znesek naj se blagovoli pošiljati pri manjšem naro-L-ilu v poštnih znamkah, pri večjem pa po Postal Money Order ali čeku. SLOVENIC PUBLISHING GOr 82 Cortland* St., .New York, N. T. Pratike je dobiti tudi v podružnici PRANK SAKSER CO., 6104 St. Clair St., Cleveland, Ohm Iz Avstro-Ogrske. Cesko-oomška sprava. Med Čehi in Nemci se je vendar le doseglo sporazumljenje. i A NADVOJVODA TOŽEN. 5 Avstro-ogrski poslanik v Parizu grot Rudolf Khevenhueller-Metsch je umrl. i ft N —o—. %! i l*raga, 22. okt. Spravna jwgaja-nja, ki so se vršila v IVagi med zastopniki češkega in nemškega naroda in o kterih se je že mislilo, da so bodo razbila, so se uspešno izvršila. Proti vsakemu pričakovanju so t>o premagale vse prepornc točke, seveda so morali Nemci odnehati od svojih pretiranih zahtev. 1 Dogovori. Po dogovoru čeških in nemških političnih voditeljev je avtonomnim občinam na Češkem na prosto dano, katerega uradnega jezika se poslužujejo pri občevanju z drugimi občinami. Praška občina se zaveže, da bode vse razglase priobčevala v obeh deželnih dezikih in da bode nemške vloge nemško reševala. V to svrln bode občina ustanovila poseben urad za prevajanje. Nadvojvoda Leopold Salvator tožen. Dunaj, 22. okt. Pred civilnim sodiščem na Dunaju se bode v teku štirih tednih razpravljalo o neki zelo senzacijouelni prošnji. Oj^ 22letue Frančiške Horak je tožil vzgojitelja 121etnega nadvojvodo Leopolda Sal-vatorja stotnika Kurza na 20,000 K odškodnine za bolečine in na plačilo HM) K mesečne rent«*. Nadvojvoda je bil Frančiške Horakovo vdaril z :dr-be|o }>alico po hrbtu, ko je šla skoz : «obo, kjer se nadvojvoda nahajal. I Dekle je obolelo in je še zdaj v zdrav-jniški oskrbi. Ker poškodovanka ni dobila nobene odškodnine od nadvojvode, je zdaj vložila tožbo proti vzgojitelju, Iti je odgovoren za postopanj« svojega varovanca. Grof Khevenhueller umrl. Avstro-ogrski poslanik v Parizu, 77 let stari grof Rudolf KJieveuhael-ler-Metseh je umrrL Bil je od 1. lWK! naprej poslanik v Parizu. Oro£ je bil tudi član gosposke zbornice. ,.>: m Ženska umorjena. V hiši št. 811 Broadway, Brooklyn, so našli v soboto 30 let staro Mrs. Annie Weinstock umorjeno. Obraz umor-jenke je bil ves razpraskan in na truplu se je poznalo, da se je grdo ravnalo ž njo. Morilec je neznan. Mrs. Annie Weinstock je bila uposlena pri nekem gledališču. Karl Christopher, ki je imel znanje z umorjeno žensko, jo je našel umorjeno v sobi in je takoj obvestil policijo, ki pa je njega kot pričo aretovala. Christopher je pripo* vedoval, da je bil še v petek zvečer pri Weiustockovi in da je bila zdravj in vesela, ko jo je zapustil. V njenem stanovanju je bil velik nered in vse i'' ležalo križem na tleh, iz česar se sklepa, da se je napadena žena hudo borila za svoje življenje. Policija misli, da se je umor izvršil iz ljubosumnosti. —— izvojevali. Med naobraženimi Kitajci se govori, da bode prišlo do revolucije, ako s» vlada ne bode vdala. 'ustanovi parlament, katerega je obljubila za leto 1915. Že meseca julija so provineijalni deželni zbori in trgovske zbornice predlagali, da se skliče narodni parlament, ali s cesarsko nared-ho se je ta zahteva odklonila. Ko se je državni senat dne 3. oktobra sešel, so provineijalni delegati ustanovili opozicijsko stranko in se postavili po robu proti dinastiji. Zahteva po ustanovitvi parlamenta se je ponovila in vmu tega se je tudi Še povdarjalo, da mora imeti parlament tuili zakonodajno oblast in ne samo posvetovalno. Burna seja v drž. senatu. Včeraj je prišlo do burnih prizorov v državnem senatu, ko so se stavile te zahteve. Velika veČina je sprejela resolucijo, s katero se vlada poživlja, da takoj ustanovi parlament. Agitatorji so rusko-japonski dogovor giede Mandžurije izkoriščevali že dlje časa v agitacijske namene in na-prednjaki =0 zelo ogorčeni proti uradnikom in proti Mandžu-armadi. Princ-regent in državni svetniki Splošno se misli, da ima princ-regent najboljše namene, da pa oponuje ustanovitvi parlamenta, ker so mu to I državni svetniki svetovali, kateri mislijo, da še ljudstvo ni zrelo za konsti-tucijonelno vlado. Iz .postopanja senata se sodi, da no voditelji novega gi-i banja odločeni, da bodo svoje zahteve v * rs 'žen, da je umoril svojo ženo. gledališko igralko Belle Elmore, je bil po porotnikih tega dejanja krivim spoznan in sodišče ga je obsodilo v smrt na vislicah. Posvetovanje porotnikov o krivdi ali nekrivdi je trajalo samo j pol ure. Javni obtožitelj je v svojem govoru povdarjal, da je dr. Crippeu živel življenje hinavca in se je posmehoval prijateljem njegove žene, ki so za njo žalovali. Obtožitelj jo svoj govor končal s trelitvijo, da je razprava dognala. da so bili kosi mesa, ki so našli v kleti hiše. v kteri je stanoval dr. Crippen, od trupla obtoženčeve žene. I)r. Crippen edini je imel priliko, da .je truplo raztelesil in v kleti zakopal. Resume. Sodni predsednik Alverstone je po javnem obtožitelju podal resume, v kterem je slikal dr. Crippena kot iz-vaurednega človeka, lažnjivca in raz-košnika, ki je nemoralno živel. Podučil je porotnike, da morajo izreči svojo sodbo le, če so popolnoma prepričani, da so najdeni kosi trupla res oni od obtožeučeve žene in je dr. -Crippen res namenoma umoril svojo ženo. Porotniki so sodili. Zagovor-iniki dr. Crippena bodo proti obsodbi vložili ničnostno pritožbo. Za vsebino tujih |Ogasov ni odgovorno ni npravništvo, ni uradaiitv* so poplača narodni dolg. Tudi vladni i uradniki, častniki in navadni vojaki in mornarji <0 izjavili, da bodo del svoje plače prepustili \- pokritje državnega dolga. Jezuitski pater ni bil umorjen. Jezuitski pater Mattes, o kterem se .je poročalo v listih, da je bil u-niorjen, ker si je bil nakopal sovraštvo republikancev, živi v JspaHiji. Nevarnost za španski prestol. Paris. 22. okt. List Matin" je poslal posebnega poročevalca v Španijo, da bi preštudiral ondotne razmere. Poročevalec je brzojavil listii, da preii španskemu prestolu nevarnost, da se bode tudi on porušil. Ako bode vlada pred Vatikanom kapitulirala. potem nastane gotovo vstaja, in to je prva nevarnost; druga nevarnost je pa vojna, v ktero hoče vojaška klika za[»eljati kralja in vlado. V slučaju vojne z Marokom bi doma gotovo prišlo do najhujših protimo-narhist icnih in protidinast ičuih de-monsl racij. -o- Maščevanje prevaranega moža. Spokane, Wash.. 20. okt. — Henry Sehroeder iz Chieage je ustrelil hčer svoje svakinje, ker mu ni hotela izdati sedanje bivališče njegove žene, ki je bila ušla s svojim ljubimcem, i Sehroeder se je na to sam ustrelil. Iv*'.' -iv.. ■ - _ ... . ?. ..... /osti iz inozemstva. Portugal in Amerika. --o— Sjedinjene države bodejo pripoznale republiko v Portugalu neglede na druge velevlasti. PATRIOTI PLAČAJO DRŽAVNI DOLG. 0— Dve nevarnosti, ki prate španskemu kralju Alfonzu in državi Lizbona. 22. okt. Listi poročajo, ila bodo Zjedinjene države neglede tia postopanje drugih držav pripoznale republiko v Portugalu. A' Wash-ingtonu je vršila posebna kabinetna seja, v kteri se je o tem razprav* ljalo in predsednik je bil mnenja, da Amerika ne bode s pripoznanjem čakala tako dolgo, da se druge velevlasti zjediuijo. Patrioti plačajo državni dolg. Lizbona, 22. okt. . Republika dobiva od dneva nh>tt.an, New York - ' ' ' ft* celo leto velja list za Ameriko in * Canado. , . ,.....$3.00 pol teta. ........ 1.60 • lato za mreto New York . . . 4.00 2 I** lauxa oMuto New York . . 2.00 • Evropo ea vbo leto . . . . 4.50 M M pol leta.....2.60 • m " oetrt leta . . • . 1.76 niLA8 NARODA" izhaja dan i«, ▼zemm aadelj in praznikov. "QLAS NARODA" <,4Voice of the People"i f«mo every da^,^except Snndaja and Subscription yearly $3.00. ae »wll—«wnf on agi ■■iii>nt, Dopisi brez podpiaa in ueobaoati m m »tMnwjo. Danar naj se blagovoli pošiljati po — «Koa<-y Order. Wii spremembi krala naročnikov Kuni), da se nam todi praJAnla rallies naznani, da hitreje najde-ao naslovnika. V>pisom in po&iljatvam naredite ta na- "OUA8 NARODA" »■Oortlandt Sl , Ne v York Olty. j ~ .._____ Telefon 4687 CortlandL - " W lili I i i i ■ BI Črni socialni demokrati. V mladi državi Oklahoma s« je |>ričelo novo »ribanje med ('raci, ki »m? bode brez dvoma razširilo j>o celi iležeh, zlaxti jm> celem jugu. Te dni je vršila konferenca črnili politi- , &ov. na kteri se je indosiraj program sociali*tič;»e stranke in se je sklenilo, izdati oklic, s kteriru >e poživljajo | < inci, da pri prihodnjih volitvah gla- j fcujejo za socijalistič.ne kandidate. Ta Icorak i»e utemeljuje h tem, da Črnci «m1 republikancev, ktere ko dosedaj j Vedno podpirali, ne morejo nikdar : |>roakovati (Mipolnega družabnega in j §>olitic;j ga TVipoznanja in da je nji-j liov edini up socializem, ki pridiguja enakost vseh ljudi na »vetu. (Jibanje >e bode takoj z otvoritvijo |H>i»ebnih agitacijskih pUaren po vseh državah, kjer bivajo Črnci, oživelo! in verojetno je, da bode to gibanje; »Časoma »»ostalo zelo živahno, ker j tikii najneuinnejsemu ('men se že »fnjusi korupcija, ki vlada v drugih političnih strankah. A ko pa bode socijalističtia »tranka ]H>množcuja svojih vrnt veaela, to je drugo vprašanje. lIi|>oraa ti j f j P M'« pridružitev »ocijaiističuib Crn-v pri volitvah mnogo i*>magati. i »ko «e bode gibanje v tej meri, ka- for voditelji mislilo, razširilo. Lahko ode t Vnce navduševati z lepimi be-ectSsipi o nekskosti, bratstvu in svobodi, ali težko bode njim raztolma-litir bistvo in cilje socializma, i frač« še manjka dsndsues vsako HM^podarsko pojmovanje, <>n vidi v §*oiitiki »atdb *red»tvo, s kterim se $stiio do. mu vcepile stare korumpirane politične stranke. Ako bi «e fVttei v masah pridružili aea-■jahntičui »trafiki in bi v»led »vojega števila dobi 11 ve«-ino v stranki, bi bil to hud udarec za i irijilidiiiiii »trsu-ko. • Stranka bi ne mo^ln dalj* oft-»Ufi, ker lieli »oeijalui demokrati bi i Utopili iz »traake. .......... m —--— Nitchel je zmagaif. Wm~M P j Joiin Purqiioy Mutche] m* je bil K! ?u -pri • ''T^ipauoiu (MUNj< in zanikeriKist. Mitebcl je j | }a** šopanpv« bolezni vodil mest- j t upravo in je hotel tudi ne»po!»ob- Pirn (M>li«ijak«ga komisarja Bakprja i i i*ta \ iti, u^ian pa je komisarja za-^rja'., dokler ,je mogel, ali z^laj se K.m prepričal, da je imel Mitehel in o^lslovil ja Bakevjs in oba rva pomožna komisarja oki bi za varnost os*be in ! H^lj* ¥^aeatu, ako jej pri tem del« I preostaja rasa, lahko se briga še 1 I dr?iga s« vari in pazi. da sa aa bod« 1 ■jytyaritgarstvo in lopmnstva po ^KBijj*raalii;eval«. Ako boda po- Hi tw bode inwl* čass ob nedeljah 1 Mtdi ' isi -ansraaa rsalrtW iSi .. ^^ _m . bivali svoje najlepše dohodke. tTf>a-mof tla l>ode Cropsey napravil red pri l>olieiji. Z odslovitvijo Bakerja je žnpan Gaynor pripoznal, da je delal krivieo Jnedsedniku me^tnejra občinskega sveta Mitchelnu iu le-ta lahko ponosen na svojo zrnato. m,, m I | Dopisi. Winter Quarters, Utah. Ali se še spominjate, cenjeni čita-telji, na ono zastavico Petra Kosmatega, ki sfin jo na njefpovo pixiiujo priobčil v ]>redzadnjem mojem doj»i-su in ki se ;;Iasi: Farmer je poslal .-i v oje tri sinove na t rjr. vsakega s košaro jajee; prvemu jih je dal 10. drugemu ;10 in trljemu .">0, ter jim je ukazal, da morajo vsi enako proda-jjati in če vsa jajca prodajo, morajo j vsi trije enaki znesek slcupiti. Ker j naši rojaki niso marali zaslužiti") pa-jrov krvavih klobas, ktere so bile obljubljene kot nagrada za rešitev zastavice (rešil jo je le Mike Cegare, a po klobase noče priti), vam hočem jaz iz prijaznosti razložiti celo h'sto-rijo. Poslušajte tura j ! 't Tisti čas je živel star 1'ajinošter !s kljukastim nosom in srebrnimi naočniki. Ril je nekoliko zaljubijeu v Isvojo kuharico Zefo, še bolj pa v !jajčno cvrtje, ki ga je znala Zefa tako ncl>e^ko-slastiio pripraviti. Zefa je bila na eno nogo šepasta, gledala je škilasto, pa piko je imela na nosu. Pa tu<£: drugače je bila idealno grda. Nekega jutra pokliče jo gospod faj-iinošter. ter ji reče: Ka-kor Izraelci v puščavi, po egiptovskih z mesom ' napolnjenih loncih, tako hrepenim jaz po cvrtju. Pojdi torej, duša krščanska. na trg in kupi za par gro-fšev jaj.-c. — In šla je Zefa, ter našla aa tr?ju tri farmerske sinove, vsiike-s košaro jajec. \'praša prvega :(ki jih je imel 10). po čem so jajca. | Sedem za gr-»š„ je bil odgovor. Ali right! kujH-ija je bila sklenjena: za jen groš. \"praša za ceno drugega (ki! jjih je imel 30. Za j£i-4»5 sedem, ji .je {odgovoril. Zefa jih je zopet kupila |za 4 groše. Pri tretjem, ki jih je dal tudi po sedem za groš, kupila jih je za sedem groše v. Gospod fajmošter se je zelo razveselil, da je dobil taka lepa debela jajca za tako nizko ceno. Zefa je morala jaderno nazaj na trg, j da na vsak način pokupi še ostala .jajca. Med tem časom pa je faraier j telefoniral svojim sinovom na trg: '"Napovedan je g-eneralni štrajk kokoši vsega iztoka. Držite jajca!" In tako so je zgodilo, da jt morala Zefa šteti prvemu za vsako jajce trikrat \ toliko, kot prej za vseh sedem, namreč celih 'J grošev za 3 jajca. Drugemu za 2 jajci (»- grošev in tretjemu za 1 jajce 3 groše. Tako so fantj? dobili vsi enako za jajca. uatrueč vsak 10 groŠev ali 50 centov, prvi za 10, drugi za '*0 in tretji za 50 jajec. Kokošji štrajk pa se je razširi! čim-dalje bolj, povzročil je pomanjkanje denarja in dela, iz Česar je nastala svetovnoznana kriza leta 1007, ktere neljube ]K»sledice še do danes niso povsod zaceljeoe. Ker zdaj veste, kdo je omenjeno krizo povzročil, maščujte se zato nad celim kokošjim narodom « tem, da jili na predvečer Za-hvaJnega dne prav veliko število pošljete i>od rabljevo sekiro, oziroma kuharičin nož. Preteklo je Jeto dni, kar smo usta-1 novili tu podružnico sv. Cirila in Metoda štev. 0. Zato vabim vse cenjene (rojake in rojakinje iz Winter Quarters iu Scoflelda na redni let ui občni izbor goriomenjene podružnice, ki se bode vršil drugo nedeljo v mesecu dne 13. novembra v New Resort Hall in sicer takoj, ko bode končana seja društva štev. ti, spadajočega k Slov. S\obodom. Podp. Zvezi. Poročalo se bode kratko o stanju podružnice in Ciril-Metodove dražbe s>ploh, pobirala s« bode letniua, vpisovali se novi člani in volil se bode nov odbor. Vse, kar slovensko misli iu čuti, naj pristopi k naši podružnici, da dosežemo število sto. Lani nas je bilo le 07. Ljubljanski Bonaventura s krivo palico in znano rdečo brešuro v roki in mnogo njegovih črnih oprod besni nad družbo sv. Cirila in Metoda in jo hoče at ret i v prah. Pomagajmo, vsak po svoji moči, da se ta zlobna nakana ne posreči! Omenjena ''bon-da'' hoče imeti slovensko ljudstvo v temi in nevednosti, da ga lažj? izže-j ma. Družba sv, Cirila in Metoda pa zida, vzdržuje in {»odpira šole. kjer se z znanostjo in tirna svetlim mečem preganja teme moč. Bojaki in rojakinje, mi živimo v deželi napredka in svobode; pomagajmo bratom v domovini, ki se hočejo otresti verig duševnega robatva ia teme. Mož z rdečo brošuro in njegovi kompanjoni ps naj «i na krasnih Ciril-^festodovih šolah in na kramenitih značajih, ki jil- bodo te šole vagojile, razbijejo gk v« in raztrgajo nenasitne bisnyi ! Anton Terbov^e, t. i. tajnik C. It podnjinice štev. 9. i 2* vsebino tnjih oga^iv ni odg*- < rorop gi apravništvo, ni aredaiilT«, Carmen. j Tudi jaz sem postal trubadur. Zgodilo se je to čisto tako, kakor j sem čital prejšnji teden. Na las je podobna tista zgodba moji in zato jo j tudi povem. Več kakor deset let je minulo, da , :i>em stopil za žensko hitreje.' nego je moja navada, ali da bi si do jutra zapomnil, kar sva govorila zvečer, i ..... s Naj ji je bilo ime Francka ali Tončka ali Mi:ika ali Anka. razlike nisem i delal, vsaka mi je bila dobrodošla, ali tudi težkega srca ui bilo. če sta; dve zamenjali v njem mesti. Kakor j jc. tako naj bo: ta najzdravejši priuči]) me je vodil dosledno. Kajši sem i jili pusti! prihajati, kakor da bi silil j vanje; kajti vse slajš • so ženske, ka-1 dar prihajajo same. Iu več kakor | sladkost, trenutku rojena, itak ni nobena ženska. Vselej sem smatral za ».sla človeka, ki je fantaziral o ženski duši. o njeni ljubavi ali celo zvestobi. Zdaj naenkrat. čez petuaj-t !el. odkiir -em delal zadnje verze, pa se tui jc primerilo nekaj čudovitega. Zaljubil sem se v žensko, ki ui več nila-: da, izvzemŠi oči. uiti lepa, ki ima vse polno napak, vrhu vseli še to. da ima I tako ljubosumnega moža, da jo je čudno oskrunil, misleč jo tako obvarovati tujih uiožkih. Revček! Pa kaj, ko je ni ključavnice in ga ni mazila. Tn zaljubil sem se tako, da sem mislil. da mi bo umreti od kopmenja po njej. Čudno sem se izpremenil. Mislil sem. da sem našel v njej veliko dušo. krepkega prijatelja, močno naturo, s ktere pomočjo bo mogoče: prestopiti na drugo cesto, kajti moja j duša je bila trudna in si je želela od- j !počitka v zaupanju. Pa sem šef iu j sem ji to ]>ovedal. Dejala mi j?, da nimam obraza, ki itii vzbujal zaupanje, da ve to in ono, I no. nazaduje pa me je uslišala. In takrat je bila vsa drugačna. Cu-; I do vit ogenj je gorel v njenih očeh in i jirpeta njenih okroglih udov ne po-' zabini vse življenje. O, da sem imel moč ustaviti temo tiste noči. še danes ; bi ne bilo belega dne. Približno taka je ostala vse na-1 slednje dni. vsaj jaz nisem opazil iz-premembe. Bil sem kakor otrok, poln zaupanja in vere. bližal sem se ji kakor oltarju, kakor k prvemu sv. ob-; bajilu. Svečana so bila moja čustva, sem šel po tistih stopnicah, še vse lep- ! ša in pohožuejša so bila moja čutila, j če sem sedel tik nje na vrtu, ka.kor i pa so čutila otroka, ko stopi prvikrat ! v cerkev na Veliki petek k božjemu; grobu. Postal sem reaničeu otrok. Nekega dne mi je to očitala. Zabolelo me je j in sem jo prosil odpuščanja. Ali navzlic temu sem ostal otrok. Vse tisto, kar sem nad 10 let smešil in zaničeval, vse tisto me je bilo objelo s svojo neubranljivo močjo, me opajalo in omamilo do -skrajnih mej človeškega raznma. Ali je bila res Cirka, ali bi bi! jaz navzlic tPiuu postal osel ? Dovolila mi je priti ob tej iu tej uri. Takega čakanja ne poznate. Dan je kakor neskončnost, ura večnost. Pa sem šel ves blažen in s°m ji reke! : Glej, ena sama mise! je v meui ^ ta si ti, o moja zlata! Iu je uagubančilo čelo, da me je zabolelo srce, pa je rekla vsa nejevoljna: Ne bodi vedno tako otročji! Pol>ožuejše, kakor pred tabernak-Ijem z desetimi leti, sem se spustil na kolena in sem jo molil, poljubljal konc" d robu i b prstkov iu prosil opro-ščenja. Za smejal a *e je. ali mene je bolelo srce. dvom je ranil zaupanje. Ob ueki drugi priliki je rekla, da je slabe volje in da jo naj pri mini pustim. Takrat je kanil drugi madež v srce. Rati bi ji rekel, naj ne meče rdečih nageljnov z okna mojega srea, kteri so bilj vsklili za njo. ali kakor da je uganila moje misli, me je že pokarala naprej. Rili pa so tudi drugačni dnevi. Nekoč smo se peljali od daleč po me se- , čini. Takratni blesk njenih oči je I bil mehak in mi j? vrnil zaupanje. Pa sem jo poprosil, naj me ne raz-zali nikdar več, naj potrpi, če bom preveč vsiljiv in naj mi odpusti, če jo bom imel preveč rad. Vse mi je obljubila in imel sem občutek tisto noč, da me ima resnično| rada. , Lepa bodočnost bližnjih dni je bila' pred nama. Veselil sem se, kakor ] sv. birme in tistih daril. Zenitovanje je bilo v mojem srcu in vera vanjo je ] segala do neba. Popoldan sem bil pri njej. ali je \ rekla, da moram "zaradi ljudij"' do- . mov, da pa naj jo počakam zvečer ob ] pol devetih na vrtu. Prej pa jo bom \ še .kaj videL Ali nisem je videl prej in ne ob pol 1 devetih. Čakal sem do devetih, četrt i čez, do pol desetih. Silnejse je bilo < srce, kakor grozovita ura a svojo po- s časnostjo r zvonikj. Trapatal sem od kopmenja, kakor trepetlika ▼ v®- a tru in dvomil sta vera do neba in srce j" biio čist«, j majhno. Naposled sem začid njene korake. Lepo je čakati na sestanek, nebeško je tisto šustenje krila, tisti tihi, boječi ženski koraki. Njeni pa so bili tisti večer nagli. trdi. šla jc skoro |hj samih petiili. Skrčilo se mi je srce in sem se je skoro ustrašil. Kako je to neprijetno — je začela. — skoro bi ne bila motila priti. Go--pod A. iu B. sta me povabila s seboj na kozarec vina. pa me niso stran pustili. Imenovala je dve čudni imeni, kte-rih -i nisem mogel zapomniti. Objel » m jo in poljubil, njena usta so res dišala po vinu. Samo da si prišla. >rtii jecljal ves srečen, v srcu pa me je nekaj tiščalo, zganila -e je bila kača ljubosumnosti. Ali moram takoj stran, morda nie bosta celo iskala, rekla sta. da moram nazaj priti, kar bom tudi storila, da ne bo k-do kaj čudnega misli] od mene. Meni je zaprlo >apo. Kaj sem ti storil, tla tako počneš z menoj? Po! leta sem se ves lil na ta trenutek i:i zdaj nimaš časa za par hipov za mene? V meni je zavrela kri. ali vem, da ji nisem rekel ničesar, kar bi mi mogla šteti v zlo. Navzlic temu se je razburila, da nimam nobene pravice ji kaj očitati, da sem osoren proti njej. da tega ne bo več prenašala, da je takih stvari že sita do grla. .laz pa sem bil tako nedolžen v vsem tem. Razburil sem se do ekstaze in ko j'1 hotela uiti. S'iu jo šiloma ustavil in skoro poblaznel. > Da sem imel bodalo, kakor don Jose.J bi bil to Carmen gotovo zabodel. Drugi dan pa sem se streznil iu sem jo prosil odpuščanja. Bila jc hladna in nobena prošn ja je ni g •-nila. Dasi jt. morala dobro vedeti in č;tli»i, da je bil vsak korak zadnjih dni, vsak dih mojega hrepenenja le nji posvečen, vendar se je izgovarjala. da ni v>e skupaj nič iz moje zaljubljenosti, ožal tisto vnanjost in se poigraval i z njo. duša moja pa naj bi bi!a ro- j mala drugod. Tako sem jo ljubil, da bi lahko storil največjo podlost ] vsemu sveta, samo da bi njej dokazal, i kako resnično jo imam- rad. Ali bila je Carmen in ostane. Dokler sem bij KscamiJlo, dokler sem se >amo smejal od daleč, m? je imela rada, v hip pa. ko je uvidela, da sem srečen, če ji smem kakor kužek ležati pri nogah, da ni razven nje iiobene vec na svetu, da sem zatajil. Micaelo in ves svet in da sem podrl rse mostove za seboj, da sem izgubil ?ast in ponos, da sem postal resnični Ion Jose, takrat pa je pokazala vso »vojo cigansko narav. O Carmen! Brez t-be mi ni živeti Pospeši tadnji akt. Kako bom končal, še wd m vem. Če ne bom imel poguma yo- legniti bodala, tedaj je gotovo, da bom (Histal Niklta. pokleknil bom pred tebe, tvojega moža, mojo Micaelo in vso sosesko pravoslavno, ter bom prosil odpuščanja zavoljo Boga.... Takrat se ne boš smejala. * * * Zvrni! je kancelist Klaiuler kozar-či k žganja, naročil novo merico ter -e globoko oddahnil, da mi je imel priliko lo povedati. Ali se Poljaki čutijo Slovane? Proti Poljakom se od slovanske strani največkrat e ne družijo z nami. Človeka, ki je nekoliko čital zgodovino po[j>kega naroda in zgodovino poljskega slovstva, mora tako očitanje začuditi. Saj je slovanofils!vo pravzaprav tista rdeča :;it. ki >e vleče skozi celo poljsko zgodovino in skozi celo poljsko slovstvo. Veliko poprej, kot so začeli drugi Slovani o slovanski misli govoriti iu pi>at:. so jo Poljaki že i»cčatili s krvjo. Poljska država >e je porodila nii>!i slovanske iu nastala je na tleli vzajemnosti slovanske. Obramba severozahodnih slovanskih plemen proti Nemcem je združila ta plemena pod knezom Meškom in njegovimi predniki v eno skupno državno zvezo. Meškov sin Bol-slav Hrabri je bil v najtesnejšem pomenu slovanski vladar. Celo njegovo stremljenje je šlo za tem. da bi vse sevriie slovanske narode: Poljake. Čehe, Slovake. Poniorce. Ruse združil v eno veliko državo, jo prešinil z evropejsko kulturo iu zavaroval pred nemškim navalom. Ko se je združila Poljska. Rusija in Litva v eno Iroediuo mogočno državo, ki je bila ena prvih velesil v Evropi, so je tudi slovanska misel na j Poljsk m ] >ogl obi la iu razširila. Veliki polj.-ki državniki, kakor Olcšni-icki. Za moj > k i in drugi so z vso res- luobo delali na to, da bi Poljska i zbrala pod svoja krila vse razkropljene slovanske narode od Carigrada j do Bella. Poljaki so hoteli pregnati [Turke iz Evrope in v ta namen je odšel up poljskega kraljestva, mladi kraljevič Vladislav, sin Vladislava Jagele, s cvetom svojega viteštva na Balkan in jc padel junaške smrti v bitki i»od Varno nn Bolgarskem. Po- jl.jaki so hoteli pregnati Tatarje iz Evrope in spraviti Rusijo pod vpliv zahpdno-evropejske kulture. Sledovi njihovega kulturnega delovanja na Litvi in na Ruskem so ostali Še do sedaj in vsi viharji jih uiso ipogli za-iretl. Celo z našimi celjskimi grofi so kklepali poljski vladarji zakonske zveze in skušali tako pridobiti ]>oli-tiški vpliv tudi med Slovenci. Poljska država j* propadla ne toliko vsled notranjih napak. kakor vsled zunanjih vplivov. Zatiranje kmetov, premoč plemstva, notranje nesloge, slabost kraljeve oblasti itd-vse to se je nahajalo ob svojem času na Nemškem še v veliko večji meri. kakor na Poljskem, nahajala se je pa tudi v vsaki drugi evropejski državi. Na Nemškem je bila dolgo časa cesarska oblast veliko slabejša, kot na Poljskem oblast poljskega kralj3, med nemškimi plemenitaši je bila nesloga veliko večja kot na Poljskem. Saj so nemški kn-^zi imeli pravico celo s tujimi vladarji sklepati zveze proti svojemu cesarju in so to velikokrat vršili. Nemški kmet je bil bolj zatiran od poljskega. Saj so nemški knezi prodajali svoj? kmete I Staro praznoverstvo in novo znaostvo. Da ni pisano v zgolovinskih spisih, bi nikdo ne verjel, da so ljudje nazaj par vekov verovali, da je oslov duh zdravilo proti zastrupi jen ju. Še celo med izobraženimi so nekteri. ki veru-jejot, da so naše možgane ob času polne lune večje, kakor pa običajno, ter da se krč in prehlad od reumatizma da zdraviti z coprnijo in zagovarjanjem. Rane in druge zdravniške operacije so opravljali navadno brivci in slični. Dolgo je trebalo svetu, da se je to praznoverstvo in zdravljenje odstranilo. Danes ne gre bolnik k brivcu, kakor tudi neče iti h kovaču, da ga zdravi od reumatizma ali krča — to danes vsakdo dela z Pain Expeller-jem. To zdravilo je priznano po celem svetu kakor najbolje, posebno po zimi ko se jih mnogo prehladi. Imcjlc Pain Exj>e!ler vedno pri roki, da ga imate čiru se bolezen javi. Vsak lekarnar ga prodaja in sicer po 'S) in ">0 centov steklenica. Pravi je samo oni, koji je v taki škatljici, kakor jc tu naslikana. P. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St., New York. Dr. Riclilerjeve Congo pilule olajšajo zaprtje. Cena 25 ali 50 centov. suovensico Katoii«e6 podp. društvo ^^ sveteBarba -- 2» države Severne Sedež: Forest City. Pa. a&orporiraoc dne 31. Januarja 1902 * držat C fVcaavVsnft •DBOUrm: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box *8&, Foraa« City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Bex 61, Mineral, Kana L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Foreal City, Pa H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 £. SOth Btreet, Cleveland, OkU Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest City, Pa VADxouma: MARTIN GERCMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa fLABOL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Foreat City, Pa JOS. BUCENELI, »tarejli. IL sadzomik, Bx 6«1, Faraat City, Pa. fit ANK t UN K, ILL aadaoraik, 6« Mill Btraat Lmaaraa, Ea FOmOTKI Df FMEnnri ODBOB: VAVEL OBREOAR, predsednik porotnega odbora, Weir, feaea JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box »5, Willoek, Pa. IVAN TORN1Č, IL porotnik, P. O. Box 623, Foreat City, Pa Dopisi maj sa potfjajo L tajnika i iT AM MLBAJT, ». f, Forset City, Eft. Društveno glasilo je "GLAS NARODA " Pozor ! Poz;or ! V ^ Pravi dolenjski Cvidak»)' slivovko, brinjevec, J tropinovec, rozolijo in >iš:ijevec (Weichselgeis1) je dobiti le pri meni. Jaz vse to in se dingo avstr jske in ogerske pijače in port iraai. Pišite po cenik in pozneje naročite, Ga se sarri preprliate. *J FRED, SGHWARZ 1330 First Avenue, Xen York. >. V. *] Angležem v vojake, da ■-<> ti z : J i n. jviMlili vojske po raznih zamorskih na-i.-rlbinah. ker >e jim je siuililo doi.ia-'čili ljudi. Poljska država ni razpn lla radi teh uotranjib neredov, dasiruvuo -o oni ]>ospesili iii olajšali*nj i i; pad. ampak y prvi vr-ti radi Ic^a. ker je na ruskem dvoru zavladal nemški vpliv. Nemško vzgojeni car Peter i.i i Nemka carica Katarina -r:i se zve-Izala / Nemci in razbila jmi! j^ko »Irža-jvo. da sta na nj -nih razvali.ia'i na !irhli podlagi ^»stavila r;t-'-.o n-.. ..,-j nost. Pcdjska država je nastala v boj,, j za idejo slovansko in je padla /.a u, >o borce zoper nemški vpliv. Ista rdeča nit. ki se v I ore >ko/.i ; poljsko zgodovino, v!ore >e tudi -'io/i j poljsko slovstvo. Najvčji p<• tako dižv svoji'i /.-•< jdovinskih izročil iu so tako zaljubljeni v svoje slov-dvo, na -nkrat posta l lic/vesti celi svoji preteklosti i:i p <• ! nehali misliti jn čutili kot Slovani, j Ali ni morda ravno narobe, da je naša ideja slovanska izpaevtin i;i pokvarjena. Poljaki pa tla so zve-ii o-' staji izročilom svojih j»r -dnikov, k i I so za idejo slovansko prelivali -v ojo kri pod Grunvvaldom iti pod Varim I in pod Oršo ? Vsi Slovani obsojajo, kar se <_■ >li proti Poljakom na Pruskem. Dobe -e [pa Slovani, ki pop(duoma opravičujejo vse. kar se vrši znjier Poljake Iv ruski državi. Priznani, da mnogo Slovanov obsoja postopanje ruske vlade zop?r Poljake, toda vse le bolj i iz neke platonične simpati je in na-Iravne mehkočntnosti, ali pa iz verskih ozirov. Toda tudi kadar obsojajo postopanje ruske vlade pro l i Poljakom, udrilinejo radi nekteri Slovani postrani po Poljakih, r da so sami krivi svoje osode. da s,, ne-spravljiv z Rusi in so mnogo proti njim zakrivili. Sploh je bilo v postopanji! tudi neruskih Slovanov proti Poljakom doslej toliko neodkritosrč- nosti. hinavščine. krivičnih sinlb iz. nevednosti razmer in zgodovine, da ni:namo pravice Poljakom čisto ničesar očitati, ako s? ne zadrže napram nam tako odprto in toplo, kakor bi mi želeli. Jaz se le čudim, tla se niso dali še bolj odstrašiti. Predvsem bi moleli Slovani Poljakom izjaviti, da imajo pravico do svoje politiške neodvisnosti, ki jim je bila iztrgana s krivično silo iu na veliko škodo cel?ga Slovanstva. To izjaviti bi morali ne samo iz platoT niene simpatije in nrfravne , mehko-entnoati, tudi. ne izključno iz verskih ozirov. ker —» Poljaki katoličani ka-lkoua slalTšča. Mi nimamo noben-■.ravice nastopati kot sodniki mec Poljaki }»o]»ol:ioma oddelili od Rusije, ker bi r,a ta način -n Po'j-'^a hitro kulturno ojačiln in.bi kulturni in slovanski vplivi lažje i.i hit rej"* delovali na Ruskem. Kljub lomu. revt-va Ku-ijo. je ueka čudna mešanica tatarsko - b za.itinsko - :ieu; tli vplivov. 1'o jaki, ki mi s,- pod Oršo borili r Ivanoii^ i• -e ravno tako borili za Slovonstvo. kakor oni. ki —> p.Ki (inuiwaklinn premagali nemŠK,. Križarje. Mi n;o-iamu priznati Poljakom na Ruskem i-to pravico do politiške svobtnle. kakor jo priznavamo Maeedoncem na Turškem. t Konec prihodnjič.) MAŠČEVANJE STAVKARJEV Krojači napadli delavnicu. , Stavk u joči krojači so v soboto napadli krojaško delavnico -Jak. Sehil-1 rja na KJi»7 Putnam Ave. v Brook-Ivnu. ker >o tam delali eennijski delavci. Kakih IJt) moških in ženskih je vdrlo v prodajalno, prepodilo siavko-kaze in v delavnici vse razbilo. Boss je bil ušel iz delavnic:- in poklical pi»-iieijo na pomot-, ki je bita tudi takoj i na me-tu in razgrajalce t azgnala. l'J oseb je bilo aretovanifa. -o- Brat angleške kraljice umrl. Loiidon. 22. okt. — Princ Franc Joseph Teck. brat angleške kraljice. I umrl. Bil j? že dlje časa bolan in se je moral podvreči dvema operacijama. Včeraj zvečer sc mu je vnela še prsna mrena in danes-zjutraj je umrl. Princ Franc Teck j? bil rojen leta 1S70 kot drugi sin vojvode Teck m princezinje Marije Adelaide. Služil je v britanski armadi v Egiptu m v Južni Afriki, ggs "P* I Pred gostilnico. >pi -al Ivan Cankar. Ca m Mi -p vzbudim ponoči nenadoma 1 me ter za klicaj moje ime. Ot^i si&ne v trak < tU»Ue; v/.:la je lena in »toji it* vim)»iii ali -krila se je za strehami in I ie I a me-.-.-iiina »litra zidov je. Tiho je v .if n. ta*.o da -i' -.:-!, kako bijejo | 1 žile v sencih. Ali južneje, polagoma, se i/vije i/, tišine hitro tiktakanje Mie ure, si leži na mi/.iei, oglasi bolno h rope a je starca, ki .spi v s<>- st vari po -obi; pri oitiiu atol, ki sem -.del na nji-ni jwnzno v noč, j»*alna mi /.i z belini papirji, ki se svetijo iz teme; na.! m i,A pozlačen kiji neznane--a človeka. nad njku okvir oljnate -like, In ozki trak mesečine trepeče, Kakor je \ -e jasneje in razlo-neje, nost. \so -ran:..... in žalost svojega , /ivljf-nj«. Zlaj hi rad otvsael hrenih j l.i -i yr.i je bil iadovoljno naložil, ali j -e 1!C da < !'-i-;j v.;*; jermeni .-u -e linV-sf« da bi s iolaj-al« da bi si v -aj autlo oddahnil. - i reze samo v bol in* rane in -loka n I bolečine, če .lo- | takne jem e n ov, da 'n ,-e jih o.-vobo- Živ!jeti.:e šumi okoli njega. jwha se j -ain, ve* ne-tn>.n in /asopljeu in ni-nui <"a-t da bi • ulU iu da ni mislil. a.i i, -!on hu.loMel-.tvo. ki vtisne s v o- j je znamenje v njegovo srce. In ka.lat p--ta ie za Ir.-notek. kadar -e og'e la. j o.ldahue, taki.it prl. no -keleti, ske-j leti gt_,te. a znamenja hudodel.-tev, -.!orisih mimogrede, brez misli in sr * 'n1 klanja, Rad bi odpo.il — ali v . obrazi tistih Ijiuii, ki jih je raz&alil 1 iu prevari! i:. ..-krulil; na m-c tuši pa .Id jo solze iz njih oet in te solze so in \-tane in se vrne v gnečo, v sladko 1 ptjaiu»t življenja, kjer je srce mirno j . i-to Že pozabljeni in malenkostni- | Kralji. I ju 'I je - vse je tako ja-m. | pred me ioj, kakor da bi ne živel ne ' prej ne |iozuejx-. kakor da bi bil tisti j dogodek sredi-'-e mojega življenja in i kakor da bi bil v njeni neizbrisno litis- , nje i iM9!i mojega resničn<-ga bistva. ! Sbtb sem in plašen: obtožence, ki čuti svoj greh in mu opravičevanje o- i stane ua Jeziku, Zali kam oči in si J klicni v - pomit i karkoli lepega — ali v-e druuo je bledo, zlagano in oni do- i j * * i gout k stoji pre t mano — na srcu me , skeli goreče znamenje. <>•') laki nori, grenkobe jHihii. mi je j pnsel na spomin obra« mladega ue-kletar -kor še otroka, ki i jo videl samo parkr.i^ mimogrede in ki sem pof/.iieje po; hij noma; pozabil na njo. j Kakor živi v mojem s^tominn, ima rde- j • o, pisano ruto ua glavi, -.'.roko, rti- j za-to nedrl-ko krilo, -velel predpas- j ni v z dolgimi trakovi zadaj, ]m>M vra- | torn ;,o-eeno br.i-o in v roki velik, / /In l. n , ,. r"; -i T- T • /tatom o iu e/.ui tijoatvenik. \ isoka je in k tepka, toda še malo razvita; njeni obraz je -v««ž. rMee, ustnice so nape j te in oči velike, -vetje, rado-! vi,!,,e; in pšt,iičm,plav i lasje padajo | n»|MM rule a celo -,coro do lepo obokanih efbrvi, I "ozdravil jo bil neko", ko jej sla in iiro lu-e in zardela je do uše.- i 11 i" .-ilc'Inhi miza j iu ko je Šla n i-111,1 je obrnila .Še enkrat. Tudi I in -em se vrnil v hišo in sem pozabil j na njo.. Tako sva >< seznanila. Nekdo I lH,v<" da je dekla pri nekem i ! , 1*1 • " 1,1 da Je doma iz hribov. Ka- i ' «"■ je - a v delavnik -kozi trg, je bi- i :i r",iave je inula kratke.' • i"' ■ Komolci t tVMiorjav e, zgo-* vor e mi je >i.»/ in in jxMgieil je 'nI tako ' ^ -'Kak../ je'im^-'-ern jo vprašali" •• fVatM&a J" " { '•\o. r-aneka". kaj pa v nedeljo!"! " ' 'ii* i** *n sum ! ' dal it« n jene velike, sv.lle oči in tije- I <#N't*, Frane k a kri na v >1 fi 9 . Al -i edfljo ves »l»ri ;a. zato da bi v>i-ljudje ne 'ali. če bi šli -kupa j skaa trg. V pe'.-k je !ti!i) in do nedelje nisem lic mislil na v-o -t v ar. Ali v nedeljo i«. >ol "i e sem -stal pred pragom, ko »i * i • i■ i * ■ -o. -Ii ljudje od nia-e m takrat je .ni-la miuio tudi ona. 1 >ruga dekleta »•» - a z njo i j * ozrla se je >anw> po -Uaui :vigiiil je foiled iz njenih ■ i. :<>iak i:i -vetel, kakor ndiu-ni ža- vk. I »..kimal sem z glavo iu za-util m, ..a ti i i je to]»io na licih. Spomnil - * - • t i -e, ka.i sva -e bila domenila in po e n s mi je !»ij» pol -ili^o. pol prijetno. ii j" -n-. al prej. bi ji rekel, da ni- i;atn ni - i. da 11 am kakoršeti koli o- navek; tu.^^iii je prl-lo na misel. u bi -Ml.r!. ne 2« išel — t oda lotni-lil >cm se, kako se je ozrla, ko je .š'a uimo in /,.i:o sem se namenil, da {>oj leni. lKdgvas mi je bilo; moje dekle, it .>a, bl> a gos}w«.lrčiia - >entiuien- aluimi oN-mi, je bila daleč nCkje pri •iorodnikih na ]H>-itnicali in tako seti. samo ta ril. Xedclje so bile pose^bno , hi sle, klali! &em se j»o go-tihiicah ir -e vračal jionoi-i pijan domov. In daj sem tolažil, da napravim lep zprehod v ]>rijetui, četudi malo ue- .. iui družili in da 1m> minil dolgi pn- •t i dan bi /. tiste melanholije, ki je izvirala iz lemibe in ki mi je ravno > t - lil) «-; i -III zelo grenijo življenje. Dan je 1 >11 čudovito krasen, ne pie- vroe, ker je pibal lahek veter ter se gral z liolimi oblaki, raztresenimi ]>o < bu, kakor spomladi -:itg jvo travni-j ., , * , tu, a«i -e ze tu i>a tam prikazuje eleua tra:iua. Sel sem počasi skozi rg. li. <• hiše so -o svetile v solnco. |ii !je. ki -o prihajali mimo. -o bili iji ni «.'i!;-"< ni. — vse je bilo asno in v r-elo in tudi meni je bilo ►tijetno, če sem >e .-]x»mnil na njo. i n." je tnor la že čakala, na njene eiike. radovedne oči, na njene polne j Pogleda! -. tu prvti n.n-tu: tam od-j abn- je že bleš-ala njena rdeča | uia. l*o-j«--ii -i m korake, htbko mi je i ilo in >ladko. kakor «la bi šel lju- j ici nap oii. Ko me je ugledala, se je ! »smejala, in ja,z -em se odkril ter se ! i ii\i. .Ml, Zardela je i:i sram jo je bi-j i'. : i v ed'-1 a. ali bi jrinjuKko ^ 1-Fiuvila ali bi -e na gla.s za.-mejala. Xapravila -va .-e ua p t. Cesta je ila bel;« in -ir. k a. na levi p- ti kmc ka hiša. Xa • • i. ne dahe oi ji pripovedoval. < 'e sem izpregovo-1 b -e lo. se je na-mejahi udauo in '*'• o. i;i to me je jezilo. Jezilo me e. da i i i bila odkrit u-rčna in da se i' bala. Zi: ila j • besedo — in to je bi-'^-flcj tako pii-iljcno in smešno; ...udu ;e -ov..riti lepo in gosposko in 0 je bilo naravnost ostudno. Pričel "in govoriti zelo jm» kine. ko iu jezil .m se sam nad selnij, ker sem začn- ; M. da m prav tako smešen in pri- ! Ijen kakor ona. Fu Ii njen obraz se mi ni zdel več ako svež iu čist; gledal sem ga pač! »red«d go. \ kotu^ii očeh sem za[>azii -t no pičico —* najbrž <»d cestnega prani, m celo to me je zeniralo. 1'olt ni r;la tako gladka in prožna — na li-ih je bila .nekoliko racava, kakor j v.iža breskve; to -e mi je zdelo časih ■po in imenovjil -em tako jx.it 4*ža-i letno"; ali zdaj mi je bilo, kakor i a 'u Francka ne smela imeti take H,Iti. Ob;. 1 me je celo nekak čut, ka-" ' ;i 1)1 " ''"'a presleparila —"fca- 01 ''a ti;i bila jxikazala svojo pra-O podobo šele zdaj. ko me je bila . pravila, da -em ju spremil na to pu- -!o in dolgo p-^. In vendar je bil lep ta obraz, ta ' irugi, cisto novi irfbraz je bil še celo i p. Nikoli niše u vi lel takih oči — | ake či-te. m-.kre luči; t;fkih ustnic, li-em v idel nikoli, tako ftolnih in lu^o aertanih. Ni<"- več nisem bil vesel in j mrnolušen p«deg nje in tega me jej ilo sram. Iskal sem, da bi našel na l. * j: .^aj .-•mc-fiega. nerodnega iti netim- I iega :— opazoval m njeno našopir-icno, brezoku-no neet razjasnil. "Zakaj j »a ste me takrat pozdravili?" "Zato ker si lepa, Francka. Takega bra,za, kakor je tvoj, nisem videl i likoli." Temna rdečica se ji je razlila po .:<-i!i: po-b i a! a je v stran in je niol--ala. Meni ]ni je bilo težko, da sem iizj.rcgovoril "liste l>e-t*de — kakor da J u bii napravil nekaj grdega. Zadaj je prihajala kočija; ozil - in se ali od daleč nisem mogel spo-t '-'uati ljudi; cul sem znane, vesele gla-I -ove ill smeh. Vzdl-gniil .-e je prah. pri- di so mimo in so se zasmejal! in so I »ozdravili. Odkril sem se tako, da ni I " videli mojega obraza: ozirali so se i -e zmirom iu so se smejali, ko je gleda Francka za njimi z velikimi očmi j n zardelim obrazen?. Sodni a Ijunkt. j noj znanec, se je obrnil v vozu z - m ži vidom in je zaklical za mano . 1 urno bt -I do. ki je Fran ska ni razu- i iuda.. ali ki me je zaskelela. kaikor • me bil kdo z bičem udaril. Od j ' >(1 -i1' -e zibalo belo nojevo pero 'a ::i?buku p-.šiarlce in kočija je zgi-! iila za Iiolmom. Napravili so najbrž v kako bližnjo vas. morda v Re-o\je: trije nio-ki so bili in dve žen-j -ki in -cdeli so na kupit. "M' ^D vas -poznali?" me je pra-! a la pia no. < ";;t ila da se je Zgodi- j > k:;j m prijetnega. Ni-eni ji odgo-i.; -da -va hitreje. Ka lar naju je 1 cdo sreča 1T nisem mu pi gle ial v obraz i 'ii čutil sem dobro njeirev jxtglenl: j -ra.n: meje bilo in vrnil bi >e bil takoj ~ a ho.lil -«'.>!i zraven nje. tako a -..'in se je skoraj .:.,;Lk..l in da sva i e zalila, če se;n stopil iv rnd.no: ka-! ,,r hi e bil kb p -ivt zal na njo. ;l'-]!i - ■ je k lo i-t m sovr;: iio < zrl za j iani.i : " Kaj ima ta gn-pu-ko .;"deče-ni fant - to kmečko juinico. ki je še ttrok'" ( 0 i nam« je r; t:nevala. ali kakors h. M ] nekdo stopiti n e.I na ju, ;'ako sr> je približevala k meni. dolivala se je moje roke in nji ne oči | li-o bile nikoli t;,ko u.lane in lju.bez-. nijxdne kakor takrat. <~e je izpregovo-n:a besedo, je govorila t:-je in nasri-nala 'glav., k meni. In^daj je bil njen glas raven, pnpr.^t in mehak. ^Vse to sem komaj opazil. ;h> je 3ii-i^tro in komaj razločno mimo mojega -!<•:;. Stopal sem hitro in -cm štel zna-•nenji cb j »o; i. IF še so stale ob cesti -e bolj po-i -.'orna. Prida sva v senčnato alejo; stari kostanji so ra.-ii ob ■■bel« straneh. Na koncu se je svetila ."isoka Wla hiša. gosfilniea. Pred njo ;e bil k. -ček vrta. ob cesti tako visoko ograjen z živo mejo. da se ni vi le-' vanj skozi gosto zeleno listje. Ta-m sva powtala. "Kart; greš zdaj. Fracka?" ""K teti; čez dve uri se vrnem."" "No tako . . . pojili z mao v gostii-• O, iz;»ijeva kozarec vina." "Ne morem . . . čakajo me tam." " J* No. če ne moreš . . . -kdaj se vrneš?" *•<"ez dve uri." " Pogledala mi je v obraz z velikim, ■jasnim p< giedom. Jaz sem pomolčal in -■■-m dižal njeno roko v svoji. Njena roka je bila 'majhna, toda vsa ^leča M ra kava; umivala si jo je pač s peskom. "l> torej nečeš, Fracka . . . Ves kaj. pridi to 1 mimo in jaz te bom videl tam zadaj skozi oko; vidi se po cesti skoro do konca vasi. I pojdeva -liupaj domov." Na.-mejala se mi je v slovo in čez dvajset korakov je postala in je gledala za mano. Zamahnil sem iz roko iu sem -topil v gostilnico. Skoro obenega človeka na bilo. Šel sem v manjšo izbo zadaj in sem sedel k odprtemu oknu, odkoder sem videl jh) ei.sti nnz lol, Izilia je bila prazna v večji sobi je sedelo par kmetov. 1 ni len sem bil in zlo volje«; spom-[ifil m se na kocijoy na ljudi, ki so ! gledali za mvma, sram me je bilo, da mi je 'bilo vroče v licih. Čez četrt ure mi je prišlo a misel. >da bi šel, da bi se vrnil sam. Komaj sem vedel, kaj se je godilo v meni; srce mi je bilo težko, | nemirno; OKŠlo me je ]K>2elenje, da bi I se irpijail in do bi se sprt in da bi udaril koga s pestjo v obraz. I Pil isem hitro ali vina nisem čutiL I. . ~ 1 Stopil sem časih k okrni in sem gledal i o i po vasi; prihajali so mimo ljudje ; in so se smejali in sobice je sijalo javilo iu toplo: ča-ih so zdrknile sence . j »reko ceste, po sosednji hiši navzdol, j hilele -so dalje ter se izgubljale po 11 ravnikih. Ilotel sem mi-lili a svojega dekleta, ui gospodično, toda njena slika je bila meglena, komaj sem se mogel spomniti na "njene oči. In hipoma sem se domi-lil. da so jena lica nekoliko tipala. koščena in da se bodo morda že čez dve 'leti prikazale gube ob njenih u-tnicah. Da. čez dve leti, nič pozneje. bo izginila že vsa lepota in zato se i.e je zdaj oklenila. Kakišno je bilo j pač njeno prejšnje življenje? . . . Vstal sem. da bi se tresel zoprnih in j grdih misli. Zl-'voljuost se je spremenila v grenak, eiz.:i:eicio bolesten čut. Nikoli mi ni bilo tako težko pri srcu. "S^nce obecštnib hiš so se že stega-!e daleč preko ceste: ua kostanju, ki je rasel blizu okna, se je stresalo li-| stje — veter je pihal mečneje in. bil . je skoro lila len. V so-ednji s..bi je bilo živahno; kmetje so prihajalai in -li-al sem hrupno govorjenje in razbijanje po mizah. Tiri i po cesti je prihajalo več ljudi — stare ženske so se vra'ale iz. cerkve, sprehajala so se dt'kiefa v nedeljskih oblekdh, fantje, viržinko v ustih, roke v hlačnih žepih, so stopali skozi vas s širokimi in ' malomarnimi koraki .... ! Zdrznil sem se in sem- -t«»pil ol o-kiia : ostal sem ob steni in sem gledal -Ikrit po cesti dol. Prihajala je hitro, malo sklonjena, rdeča v lica. zasopljena. Molitven i k je ti-'-abi k prsim, z levico je zamahovala. Postala je in gledala naravnost proti oknu. Slonel sem z glavo oib steni, ali žile so mi bile v čelu tako rnočito, da me je bolelo; stopil sem i še Vdj v ozadje. Zdaj poj.de mimo Bog z njo! Sla je počasi mimo in jaz sem so vrnil k mizi: ko sem prijel za kozarec, se mi je roka ta'ko tresla, da J .-e je razlilo par kaipelj vina po mizi. V izbi ni bilo človeka — in da bi i bil kdo in da bi gledal naime. bi mu se ne upal ozreti v obraz; ne upal bi si pogledati v ogledalo; sram me je ■ blio in skril fbi se . . . . Kakor da me je kdo prijel nalabko za roko, sem v-tal in sem se vrnil k oknu. Pogledal sem in prestrašil sem ! se in se-jn stopil v oza-dje, tako da sem se udaril - komolcem ob steno: tudi zdaj me je nekdo prijel za prša in me je pahnil nazaj. Vračala se je po cesti navzgor. Ho-lila je počasi. |h -tala je ter se ozirala proti gostilnici. Videl sem nataniko njen obraiz; moje oči so bile v teli nenotkih čudovito bi>tre; razločeval bi bil natanko vsalko črto njenega o-braza. če bi bila stala sto korakov od mene. Ali to je bilo blizu, tako da bi me bila slišala, če bi bil nalabko zakli -al. Njene obrvi so bile nekoliko na-mršene, ustnice nekoliko stisnjene, a oči s o gledale plašno, nemirno. Napravila je bila korak, kakor da bi se bila odločila — ali postala je in gledala proti oknu. Ne samo njenega obraza, videl sem gh bo k o v njene oči. v njeno srce — stala je tam in jaz sem bil ukovan in moje oči so bile Obsojene, da so gle-[dale v njeno srce. Sinilo je preko mojih misli, da bi šel. da bi ji šel naiproti z veselim obra^ z« m in da bi jo pozdravil in da bi se vračala skurpaj ob tem lepem poletne:! mraku. Šinilo je. ali takoj je le-jglo sjpet name kaikor senca in za^rnusil sem se sam sebi. Zdelo se mi je, da ; stoje tam Ij-u'dje ob vsi pota in da čakajo ua naju. da bi naju sprejeli s pre Šeruim smehom ter gledali za nama. . kakor za dvema na-šeml.jencema. Vra-jčali bi se ol izJeta ter bi naju dohajali — in ona s s-vojo rdečo, pisano ruto in z dolgimi trakovi zadaj in z molit ven likom v roki ..... j "Idi, vraga, idi — zakaj čakaš naive! Idi!" In kaj mi je do tega dekleta? Videl sem jo komaj enkrat, — še otrok je. nerodna, neumna. Bog vedi, ikakšne . misli so ji pri.šle na pamet; hodi po ct-ji kalcor privezana za oni kosianj j!am in se ne gane ne za korak dalje. (Pričarana. — tam na cesti je pač zarisana meja in ne more prefko nje. , Razljutilo me je; zakričal bi skozi o- ! , kno; če bi stal zraven nje, bi jo uda-i ril. " Idi!" Ali stal sem zadaj in sem jo prosil 1«i;m» in ljubeznivo: ^ Idi. Francka, j glej. jaz ne morem s tabo. Idi sama!" | Gledala je naravnost proti okrni z velikimi, mokrimi očmi. Obrvi so se tresle, ustnice niso bile več sti-I strjene. Klonila je glavo, z desnico je j tiščala molitvenfe k prsim. In jaz se*m slišal, slišal sem dobro in natajiko, kako mi je odgovarjala s tihim meh- j kim. prpsoč-im glasom : *'Pridi, glej, ' saj cši _mi obljubi UPridr, jaiz ne morean ^ sama, jaz čakam nate!" In stala .sva si nasproti, zdelo se mi je, da sva se bližala drug- drugemu, ! da se je roka -skoro dotikala roke, Obraz obraza. Mene se je polastila brezčuitnost, tudi moja lica so bila trda kakor iz usnja in moj glas je bil hladen. k 9 11 Zakaj čakaš name, otrok f Ali nisi videla, da bi te bil prijel za poBso ter bi te povedd sabo v gostilnico, če bi bil botel, da bi ostala ipri meni Kaj ni- ! si spoomala, da sem bil samo zato stepil v gostilnieo. ker sem hotel, da | bi šla narazen? Idi!" Prijel sem jo za roko in sem jo nekoliko potisnil od sebe. V njeni pla-hosti pa je bila čudovita moč in stala je pred mamo in se ni gen ila. Samo njen glas se je tresel, ko me je prosila: , 1 iSaj si iui obl,nibil! Jaz sem ves I čas mislila na te." ** '^Pomisli, zakaj ue morem s tabo! Sram me je tvoje družbe, dekle! Tvoja rdeče nedeljska ruta je smešna, tvoj molit ven ik je otročji — kdo nofei debele molrtveiiike dve uri daleč f In ■ tvoja frizura je kmečka — lasje na če Mu! Ali veš. nerodna si in kmečka in , nemarna in zato me je sram. da bi šel is taibo!" " Klonila je nižje pred mano, ali nje-I ne u-tnic^ so se tresle in njene mokre oči prosile. In vendar so se silile ust-nice. da bi se nasmehljale. "Pojdi z mano! Saj si rekel sam. da nisi še videl lepšega obraza nego je j moj." j "dq^s imam v mestu svojega de-j k leta, ki je elegantna in lepša od tebe in ki ne m .si take neumne frizur in iu a tako raskavih rok." " Slemila se je globoko, kqtor da bi ] ji bilo leglo breme na rame. ni več iz-| pregovorila besede in se je umikala »i časi .... Postala je še enkrat in g-ledala je dolgo proti oknu. sklonjena, oči svetle ] in vlažne. Sence so že čisto p rep regie ;>ot. minila je ura in skoro je že mrak prihajaj. Ljudje so se ozirali nanjo t in kadar jo je kdo pazljivo in rado-: vedno pogledal, se je zdrznila iu se o-: :Jm?ia v -tram Prišla je bližje, čisto ta reJb ceste, tik k cgraji in je gleda-'a naporno. Pojiravila si je into, za , treuotek se je »lotaknila s čelom ograje. nato je stopila na sredo, ceste, ozr-; la s po cesti nazg-or. kakor da bi pričakovala koga od one strani in potem j se je napotila s težikimi koraki, sklonjena, oči uprte v tla. Sedel si1 m za mizo tor sem pil dolgo ]v noč, dokler se nL*fm upijanil. Od tistega večera je nisem videl nikoli več. f """" Izpred sadika. IZPRED TRŽAŠKEGA SODIŠČA Irredentist pred tržaškimi sodniki. Preti tržaškim sodiščem se je vršila razprava proti 32Ietnemu Marcelu Depaul, bivšemu predsedniku sedaj lazpuščenega društva 4'Giovaue Trieste". Depaul je bil tožen radi de-likta po paragrafu 305, to je: radi odobravanja zakonu nasprotujočih dejanj. Depaul j? bil — vsled ovadbe ne-jkega Ferdinanda Sablieb-a — areto-vati dne Gl. decembra 1909 in pridržan v preiskovalnem zaporu c-e!e štiri mesece. Po štirih mesecih je bil proti kavciji 10.000 kron izpuščen na svoboeo. Tožen je bi] pa, da je imel tekom vsega leta 1909 korespondenco z raznimi irredentističnimi društvi in oso-bami v Italiji in da je o raznih prilikah izusti] irredentistične govore, kakor n. jn*. govor o pogrebu bivšega ■ garibaldinca Turio, ki je umrl v Trstu meseca septembra 1909. . Razprava je bila tajna. Branil je toženca odvetnik dr. Gefter-Won-dricli. Toženec je zanikal, da bi bil rm pisal in odposlal v Italijo pisma irredentistične vsebine. (Mede pisem, j ki jih je pa dobil iz Italije in ki so I irredentistične vsebine, je izjavil, da ;ne pada — glede teh pisem — nanj jnikaka krivda. Njemu da sme pisati, kdor hoče! Priznal je pa. da je izu-,sti] inkriminirane govore. In sodišče ga j? obsodilo na mesec dni strogega zapora, in sicer samo radi govora, ki ga je bil izustil ob odprtem grobu bivšega garibaldinca jTuria, v kterem govoru je trdil, da je bil pokojni '* un notno, elie combat-te per la solvezza della patria", da j' bil pokojnik "un uomo, ehe piu volte affronto 1* oa tu- $ di ni mogel zaradi ovinka vlaka vi- I deti. ^ Sodiš,'-,, j .1 zagovoru Zakšekove ni | pripisovalo velik' važnosti in jo je obs-m,lilo ua i:i mesece ostrega zaj*»-ra - postom vsakih 14 dni. IZPRED CELOVŠKEGA SODIŠČA. —o— Obsojena vlomilca. Pred ce'o\ško poroto sta bila te dni obsojena nevarna vlomica P<^»a- J čar in Wahrmut. prvi na šest, drugi J ua sedem let j-če. Po prestani kazni i {•rideta v prisilno delavnico. Poga- i čar je zna u zlasti po kranjskih fa- J rovžih. Park rat je že pobegnil iz ječe — morda se mu to tudi sedaj po- 1 sreči. ROJAKU, NAROČAJTE SE NA | "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN , NAJCENEJŠI DNEVNIKI Sodišče je vsled tega obsodilo An-1 tonijo vdovo Piston na 3 mesece težke ječe. IZPRED MARIBORSKEGA SODIŠČA. —o— Železniška n.esreča v Dobovi pred sodni j o. Sodnijska preiskava o tej n sreči I je dognala sledeče: 9. maja dopoldne je imela žena železniškega čuvaja : Zakšeka pri čuvajnici štev. .'!1 m d j postajama Dobova in Brežice službo. Ko je došlo iz Zaprešiča telefonično' j )b vest ilo o odliodu vlaka, je sicer zaprla 10 minut pred odhodom istega ; lačne vozove na progi, ki spada v I oodročj? te čuvajnice, na cesti, pa : pelje blizu hišiee na Bizeljsko. je ,imela zapreti zavore še Je pet minut 'pred odhodom. Vsled tega jih je pustila odprt? in tekla k otrokom v hišo. Ko je pa zaslišala žvižganje vlaka, je tekla ven in ravno videla, da j vozi nek voz čez progo. V naslediti jem hipu je stroj tudi že zgrabil voz. Konji so se odtrgali in zbežali, koči-jaža Dernikoviča j* vrglo v jarek. Jurija in Nežo Dernikovič ter Josipa {Puštaka pa je stroj zgrabil iu raztrgal.. Obtoženka je pri glavni obravnavi' Najbolj varno naložen denar je v slovenski MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI, Stanje hranilnih ulog: Rezervni zaklad: nad 35 milijonov kron. nad 1 milijon kron. t Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada, mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.1 Mestna Hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje 1 ter pripišite nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu., O te 1. In 16. vloženi denar so obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačuje »rranilnica sama * in ga vlagateljem ne zavačuna. ^ Potoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. I rfranilnicase nahaja v svoji palači t Preiernorik, prej SlaMTik ulicah 3, nasproti frančiškanskemu kloštru. 4 Nai zaupnik v Zjed. državah jc ž« vroč let sa coru*ndt sk. cnivir c 4 ircrn f/v - cxmsucwt a«-., k. 4CVT0RK.N.T. rKAPIIi OAhOCK tU. CLEVELAND, 0 l/žsO'*.-'; i ■ ~ » ^TiTM U O koleri. I I* v*eh »t ran i ««rčujejo plašni kliei; Sclera, kolera je tu. Res je. Hudo (»a Htvj« koler« po Rasti j i iti po j u ž»i i Ita-■j> »e je talko raa£irila. I BI' »>. ii«|*4|>o fci-o bi tajili, da »e Hp4i'va tudi pri n»> ne more pojaviti. H K<4*r»> pnrvgroanujej« harili. Ti ba-pl) "o * vodi, i ju* Dni t o v (pitni. (V je Hfckrit• v kakem kraju 1« *urm za ob*ta-Hjprk kolere opraicpii, ttmivajto se le Hb i-ijfco enako vocki. Pri kuhanju vo-■p mw harili miiyjo. Siritelji kolere ho ^■Nti v*a živila, ki *o bila v nepreku-^Hpiii vodi o)»rana, a*adje, zelenjava itd. f Barih Itt^ere »e vgnjeasdi^o v tan-Hptm črevetsn, komar prulejo vsi »ko-Bli l«ids*. Kd«»r ima zdrav želodec ki ■prej zdravo žcto načinu življenja «n — *wiage. Iz ki»jev se zanaša kolera v druge ■H^le, Največkrat v Rusijo, kjer je ! le'faa pwrurlo nad 50.000 <»seb. ■^oio-liko, re ne vW. pm je še vttbio in vsak »lan jih zl*»li na *to- j Hpe na novo. Tnali t južno Italijo se ■p ra*ie»ls m celo y Avstrijo, kjerae j Hp:cii na D«naji a par -lučaji kortere c- I ■ra vit ■Jiariloiv, kateri ,>rovwnočujejo kolero H^ * prostim očesom ne vi H, ampak a ■svei-eval'iiim steklom. Šele jk> tisoč-■raini povezavi vidi bacil kot mala. | ih #e hjmaoAr ti bacili v nekoliko »trabovito. Iz vsakega osameame- i Hh nastanejo milijoni i in milijoni po-Hfl). Ti bacili ustvarjajo v črevesih ■Tu-nn delujoče strupe ki zopet pro- Hsjo pri koleri: strahovita dri*ka. ■»juo bruthanije, kiVi v bo.krtih, neza-', B morejo prvti v človeka le polom ti ■ L.tiispje. ki imajo kolero, ali ki so ■I v dotifki z na koleri bolnimi. ra^t-^■ps.io kolero, in srer tudi ljudje, ki i ^H ii f ez.no zdravi, kar je ka- j. Arleli prišlo z blatom ali 'bruilianjem W z« kolero (bolnega Človeka v doti-Hr — Atodte.1, da je le ena kapljica od ' Hp*io iiriti kolero. Kakor že zgoraj o- -Hwt.jetin, m> ljudje z zdravimi želodci j ■pil koflero ne-.ro ljudje s slabimi že-^^HjK. taki, ki si kvarijo želodec s Hftmm jedmvi. Zato se je mnop(»kje da je kolera wbruluiila v ka- i Hp) kraju v ubo/nejlili rodbinah, do-■b t b« tbJbro umiti roke; Hpn aiše nositi rokavice, ter niko-H|r pofM>lnikom, nikakor pa se ne jHxla ljudem naše vrste in naših gmo'nih razmer, l^ejn) korak za ko-! rakom zmirom dalje in zuiirom višje. Zdaj imam dvoj? bankovcev; če [ravnam s tema dvema po bistrem prevdarku. jih bo kmalu troje. Zrno ido zrna pogača. Odpovem se izkuš-njavara, zapeljivim druščinam, posebno [mi ženskam, ki so vsake nesreče začetek. Tudi ni treba, da bi se I preveč brati) s tovariši, ki so drugače pošteni, ali pametnega življenja in spodobnega vedenja le malo vajeni. Ce me n. pr. silijo v krčmo, jim {Kirečem: Ne, dragi tovariši, skleni! sem, da si ohranim zdravo dušo v zdravem telesu; zbogom, dragi tovariši!... Cez leto dni, recimo, bi se nabralo toliko, da bi si kupil par klat-jter sveta, ne pač na Bledu, toda v lepem kraju, tam kje morda, v oko-jlici škofjeloške... In še leto dni, pa '»i »i postavil ma!» hišico, čisto malo, takorekoe igračko. Stala bi visoko v rebri, zelena okna bi se razgledovala po dolini. In zadaj bi bil mal j vrtiček, čisto ponižen vrtiček; na-Igeljni, rože, pa tudi nekaj sadnega drevja... jablane, hruške iu druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe... tn nekaj zelenjave, mislim... In še leto dni, pa bi morda kazalo, da si kupim kole>elj, pohleven, toda pripraven ko!® elj; in konja... kaj bi s kolesc!jem brez konja? Saj ni treba, da bi bil arabski belec!... Nato pa si poiščern družico, da mi ne bo loljičas. Težje in imenitnejse bo to j •»pravilo, nego izbiranje sveta, gra- j jenje hiše in kupovanje kolesi 1 ja. I rlovek, premisli devetkrat, čegavim i rokam izročiš svoj duševni mir in : svoj telesni blagor! Lepa mora biti.; a!i ne tako močno, da bi bila s svojo I bpoto zaverovana: ogledalo bi bilo j njen mož. glavnik pa njen svak. In pridna, vsakemu opravilu vešča; kaj. bi z ženo, ki mi poseda j>o hiši in bere lemšk«' romane f Izobražena, ne premalo in ne pr?več; v družbi mi ne delaj sramote, ali tudi ni treba, da bi v kuhinji študirala Kanta.... i Kmalu bo v hiši mlado ve^«irje. sin I in hčerka, nič več. Kajti važna in imenitna stvar je vzgoja mladine, ta-' ko za posameznika, kakor za ves na-rod in njegovo prihodnjost. Sinu bo liti1 danez, hčerki pa S|*elea___grdo i jo. da zaniču jejo stara domača ime- ' ■is... zdaj imamo že same Borise in j Dušane... Janez, kam pa se spenjašf Je že s.pe| na lestvi! Kaj pa iščeš pod streho?..." Tako je sanjal umetnik ob pdpr- J em oknu ter je navsezadnje zaspal. Topla je bila noč. rahel veter je pihal, zvezde so sijale zmirom svetle-1 je. Toda j pa se je prikazalo pod ok-, no® dvoje črnih tatov, pogledala sta , v izbo ter sta ročno iti tiho splezala 1 na okno. '"Janez, z lestve dol!" je r.'kel timet tiik. Trna tatova pa ">ta vzela obadva bankovca, obadva rudeče in modro pisana bankovca, vzela sta nadalje tudi lepo novo suknjo in lepo srebrno uro in drugih prijetnih in potrebnih | stvari nemalo. Nato sta šla. "Saj sem vedel, da bo padel!" je vsklikuil umetnik. Ko se je zjutraj predramil, ni bilo ne suknje, ne ure, ne bankovcev in tudi nn drugih prijetnih in potrebnih stvari. Takrat se je umetnik hudo razsrdil ter se je napotil naravnost do posvetne pravice. Posvetna pravica je do konca poslušala njegovo zgodbo, nato pa ga je zavrnila vsa užaljena: 4'Kaj tako. oj človek, spoštuješ oblast ni je, od Boga samega poslane in postavljene, da varujejo na tem svetu resnico in pravico? Aii se ti je zmešalo, ali pa si pijan, da nas Bog varuj takega! Kedaj js imel slovei\,-^ki umetnik novo suknjo, srebrno uro, dvoje bankovcev in še drugih prijetnih in potrebnih stvari nemalo? Poberi se, oj človek, izpred mojih očij in nikdar se nikoli več ne povrni!" Umetnik je povesit glavo. "Sanjalo se mi je, le sanjalo!" je pomislil. In je šel žalosten po svojih potih. Za vsebino tajih ogasov ni odgovorno ni opravništvo, ni uredništvo ^HARMONIKE bodisi aakorinaknli vrste ixdelajcm In popravljam po naj nitjih cenah, a delo trpetno in zanesljivo. V poprava zanesljivo vsakdo polije, kar sem Zc nad 16 let taka j v tem posla in sedaj v svojem Ustnem domu. V popravek vcuneni kranjske kakor vse druge harmonike ta rsfiunsm po delu kakortno kdo sahteva brc* aa daljnih vpratanj. JOHN WENZEL. 1017 E. 6!aJ9tr..€Smlftft4.0 ; Uourajoči IjHje. ' i V neki kavarni sera se bil seznanil -v oj ča»s z deibelim. rdečim človekom, M ki ni imel na prvi hip uiič |*»sebue}ra ' | na rlbrazn in ne v besedah. Govoril f je^glasno iu ve>eIo, njcigove kretnje so bile velifke, veličastne. Ali kadar je ; i vstal in s*- odpravljal, se je ozrl na o-kn-g - jm»1 prikrito, plašno radovednostjo. kakor bi se hotel prepričati, če ' ga ne opazujejo od te ali orne mize s ' ! sumljivimi očmi. Ozrl se je časih z ' istim plašnim, radovednim pogledom -reli MihoipariHga ra^jovora. ne da bi J se vsjed terra njegov glas; s^>reimenil ali da bi se pokazalo kaj nenavadnega n« črtah njegovega obraza .... Xo jsil je stiboj neprijeino tajnost in v I veliki!i 4ki'!K>1i je bil, da bi ljudje ne zvedeli zanjo. Le:žala m« je z neprijetno te-žo na dnu srca pozabiti ni mogel | nanjo v nobenem trenotku; čez vsaiko ves.elo uro m«u je razgrnila svoje mrač-I ne sence. Drugače je bil pošten in dostojen ČJovek; živel je tisto enostavno, i dolgočasno življenje, kakor ba živi ve-j *ina ljudi. Govorila sva nekoč zelo živahno; 'izrl sem so slučajno sfeozi okno in takrat je prišla mimo lei>a ženska. Po-stava vitka, visoka; j»oil bujnimi, rdečimi lasmi čisto bel. nenavadno fin o-iraz. Tudi on jo je videl in njegove *"i .-o bije nemirne in plašne. Nisva še Irtkančala prejšnjega razgovora; postal je >redi stavka iu ni nadaljeval. UeJal je na cesto in poznalo se mu :e. da ga je ovladala težka miseL Na-KBled se otrene nenadno k meni: "To je žalcustuo. glejte . . . žalostno je samota riti. če je človek mlad . . . i Meni je tako usojeno ..." Posedam ga začuden. "Prosim Vas . . . samota riti Vam 'e issojeno?" Zamahnil je z desnico ne da bi odgo | or:J. i-n kmalu na to je vstal in od- j , lajal. Ali ko se je na pragu še en- j ;rat proti meni, je bil njegov obraz ! ! tako prepaden. pol n strahu in žaloc~ti. la n e je zazeblo do nohtov. Nisem ga videl ^Itlej nikoli več: »oeneje so mi povedali, da .je umrl . . . Ko so mi ]KTve lali. da ,je umrl ta lovci, se je odprlo ne cestah, hodil sem za njimi, zale- j 'oval sem jih po kavarnah in gostil- | licah. Vsi so imeli ndkaj etiaikc^a v j >voji zunanjosti; tista neprijetna taj- ' •if»st je wplivala nanje z ve" i ko težo in • njihovih fKjgledih, besedah in kretnjah se je kazal podoben strah. Po-4'h di plašili, nemirni, kretnje neodloč-ic . . . V prvih časih niso bile za n e Iiugega nogo intere^anten predmet -tudiranja in razi^kavanja. Celo neko ■a lost sem čutil i občevanju c? njimi; ijihova bojazen me je ščegetala. A :ar -e mi je zdelo tedaj po-^bno čud-io: sočutja ni bilo v meni čisto ni," n oiazoval sem jih kakor nenavadno naturno prikazen. ... S'jwznal se.m b'J na-mreč Ijmli. ki so Obsojeni na smrt. Ni prijetno, "e e ■Iovek nn smtl obsojen. Živi laluko lolaa leta. ali kakšno življenje je to! Viraa prihodnosti pred sabo, na smrt e clbsojen; tudi nima veselja na sveti, zakaj obsojen je na smrt. Drugi ive. prihodnost pred sabo. smrti ni-cjer; to je življenje! Ali drugače je. e je člmveku usojeno o l prvega dne Toka seže po koKarou. toda omahne! "Saj si itak obsojen na smrt!" Tn sram jih je. da so dbsojeni. Taiko -rvi življenje po cesitab in se smeje iiz : W-i iii vre iz besed in zvoni in prepe- ! va pod vsem širokim nebom. Ljudje. ; ibsojeni na hmri, se plazijo ob zitlu in gledajo s strahom izpod čela m se sramujejo. Čutijo namreč, da nimajo ničesar opraviti na svetu, da je njih življenje samo pusto pričakovanje in da so drugim ljudem v nadlego in pohujšanje. -Površen čioveik bi mislil, da žive. kakor žive d ring i in ne razločeval bi ' iih lz množice: zakaj navadno skriva- i o svojo tajnost zelo rafinirano, z ve-l.'ko skifojo. Življenje jih nosi, ka/kor nosi veter ko«čeik .papirja, kakor nosi potok velo listje. Ženo jiii valovi in '.aito se vidi na prvi pogled, tkikor bi dihali, kakor bi se premikali. Njih zimatiji položaj ni čisto nič drugačen ■ od .položaja srečnih ljudi. Nekateri iz--ned n j i,h so celo uradniki, profesorji, dvorni svetniki. Življenje jih je prineslo na čudna mesta, ki nikakor niso bila ustvarjena zamje. Vsi stanovi so jili polni. In poznajo se med seboj. Kadar spozna človek, da .je zazna-:oovan. tedaj si išiče tovariše v svojo tolažbo. Ne da b i o»bčeval z njimi; ne oibčujojo med sabo. sramujejo se drug drugega. Človek, ki čuti, da je -»omilovanja vreden, ne občuje rad z 'jirdmi. ki so pomilovanja vredni kakor on: hodi po cestah z visolkimi, I ponosnimi ljudmi, da pade žarek ime-nitnosti tudi na njegovo zaiknpano si>-knjo. Ali obsojencu je sladico, da so obsojeni t odi drugi. Pohaja po cestah, po kavarnah in po gostikiicah, in ga zelo veseli, kadar zapazi tisto potezo v obrazu, tisto bojazen v očeh. tisto neodlnčncfct v vedenja. Pogledata se ter toe nasmehneta in pomežikneta % - " -M r.w'ilfasi.w- '-h « nalabko z očesom. Ne govorita besede, in ee »ta sedla za isto mizo, ne da bi se bila spoznala v prvem trenotku, tedaj se poslovita ter se preselita. Natanko sem jih .spoznal, odkril sem vse njihove skrivnosti. Dasi ne -tore nikomur nič žalega in je celo nekaj žalostnega v njih u-odi, se mi pHh življenje vendar ne zdi pošteno. Lažejo molče, varaja druge ljudi, ki so poklicani da žive in uživajo. Ne-j potrebni so in vsaka usta zraka, ki ! *.ra <101 a jo, so ukradena. Premišljeval sem o teb stvareh in i sem se sprobajal ves otožen po tistih | dolgih, ozkih ulieah v umazanem |>red-I mvs-t.ju. kjer ho
  • ti . . . Od temena do nog me je spreletelo; I -pri sem se ob zid. kajti zazibalo se mi je bilo pred očmi .... O 1 tedaj me pozdravljajo moji tovariši in tudi jaz jih pozdraivljam. Mrzlo postaja. Jesen je prišla in mrtzlo postaja «*»a!i dan bolj. Po dnevu se to sicer ne ■"-uti — vsaj posebno ne — aH po no-'i je pa že malo neprijetnejše in za to -o po nor-i ljubljanske ulice, ki riti h> leki nisi mnogo živahnejše od ulic kakega mesta na deželi, skoraj popol-lOT.a puste iu prazne, tako da se Final. ki zasleduje po noči rn po dnevu -rb-ifce veleizdajnike. ni treba nikormur zogribati, m_>o cele noč i pred justVno »ala^-o in čuvajo cesarjev spomenik, la ga ne 'bi kak pijan Ikazinot i>ošto-loval. Iu končno se smilim tudi sam sebi, ;er mi bo v mrzli jeseni mnogo težje •k ri vat i se pred krvoločnim I^auftcrjem ii tr.e hoče dobiti na us a k način v svoje pesi i, me o lreti rn potem poslati Sehwartzu za božično pečenko. . Naravno je, da se mi smili tudi ^Cihvvarz, ki 1m> moral jesti tako pe enfko: mož si polomi umetne zdhe na •nojih kosteh in >e bo moral skrivati 'elo pred svojimi klerikalnimi zavez-liki toliko časa. dokler mu ue napravi '.dbozuravnilc novega zobovja. Ne vem, ako bo imelo to kadili da-'akaseGnib .poilitičniit posledic. Vsekakor pa je pcičakovarti. da ohladtiijo — »a ne radi zime — odnašaj i med našimi ljuiljimi klerikalci in še ljubšo leželno vlado, ker klerikalci bodo gotovo užaljeni, aiko se bo Sehvvarz skrival pred njimi. Rad se žrtvujem zato ki aiko e to laseže z mojo smrtjo, storim rad junaško smrt pod Lauterjevim pip;-em. Ljulbljan«iki Bav-bav. Običaji raznih narodov pri priseganja. f Že v najstarejših časih je bilo pri- i seganje pri sodniji verski čin, in ta značaj se je ohranil do današnjgae lne. Še naj-ir.aaij »e vidi verski značaj in verski izvor sodne prisege v Italiji, ker it am obstoji prisega le iz nekoliko betsed, a ni spojena z uikako ]>osebno ceremonijo. Posebno slovesna je prisega na Angles9kem. Tu se prisega nred sodniki, ki imajo na glavi posebne uradne vlasulje. in oni, ki prisega mora pri tem položiti na svojo glavo -,v. pismo. Še pred nekaj leti je bilo »redpkano. da se mora pri prisegi, poljubljati sv. pismo. No. vsletd energičnega protesta zdravniških avtoritet je bil ta običaj opuščen iz bigijenistkik razloerov. Na Španskem je priseganje '.elo komplicirana stvar. Oni, ki priseže mora poklekniti, desnico mora staviti na sv. pasmo starega in novega zakona ter mora poslušati celo vrsto formul, na katere mora is to t aiko z dolgimi formulami odgovarjati. Na Francoskem in r Belgiji je prisofna kalere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 COETLANDT ST., NEW YORK, N. Y. f ' | formula precej enostavna, ter je tam- i kaj dovoljeno, da se proži roka k raz- ! pelu. V AVstriji se priž^ro na vsaki 'strani razqiela j»o ena \sveča. V Ru-. si ji mora priča pri prisegi položki [roko na sv. pismo.. Ijjveu Eurupe so i »ovseni drugi običaji pri priseganju. Ko prisegajo Židje na Jutrovem, tedaj se ])ok-rijejo: Perzi>i stoje nad zakrivljeno sabljo, ter si na roki ureže-.jo tnalo rano, da se zaikolnejo pri lastni 'krvi.l»a isteče malo krvi pri prisegi. je navada tusli pri mnogih drugih vzt(*>iih najolih n. pr. pri Indijskih Parijah in pri Malajcih. Ti p«»me-šajo kri s pepelom in ta sin bol ima oznaniti usodo, ki čaka onega, ki priseže po krivem. V Anstraliji narivajo ! j urojeuei z zaprt kni očmi didiove, v Koreji pa mora priča sliriti sto poklo-, nov Najenostavneja je prisega pri Kitajcih, ker se enostavno priča zakol ne pri svoji vesti. Priča namreč samo prekriža roke na prsih ter čvrsto gledajoč soibiiku v obraz izreV-e te be-sode: "Jaz prevzemljein otlgovoniost ; za ono, kar porečem; ako ne porečem j polne resni-e. izjavim se krivim." Hrvatski jezik na čeških gimnazijah. S tekočim Šo'.skini_ letom so uvedli na čeških gimnazijah hrvatski jezik kakor neobvezen pfedmet. Čehi -o uvideli tako jiotrebo, ker hočejo s SVo-jim kapitalom delati na vseh važne-jih mestih slovanskega juga; za to treba tudi jezikovnega znanja. IH>SLEDNJI HOKIILANEC, 204 IZŽIGALEC, 25D T URŠKO M JARMOM. 20c STRIC TOMOVA KOČA. C0* SV. GENOVEFA, 20^ SV. NOČ, 15* 7. SV. NOTBI RGA. 20* — SREČOLOVEC. 20* ŠALJIVI SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATIKA. vez. 70* ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC. 20* j STAR IN A RICA. veseloigra, 20* ŠTIRI POVESTI. 20* ŠALJIVI JAKA. 2 zv. vsak po 20* TEGETHOF. slavni admiral, 20* TIMOTEJ IX FI LEMON, 20* TINO LING. 20* TRI MUŠKETIRJI, svetovna kr žica. brew. $2.30. TRI POVESTI. 20* TRI POVESTI GROFA TOLSTOJ 40* . V DELU JE REŠITEV. 20* V GORiSKEM ZAKOTJU. 20* V LJCBLJANO JO DAJMO, veseloigra, 20* V MEDENIH DNEH. veseloigra. 20y* VOŠČILNI LISTI. 30* VOHUN, 80* V RTOM I ROV PRSTAN. 20* V PADIŠAHOVEJ SENCI, 6 zvez. skupaj $1.50. WINNETOU RDEČI GENTLEMAN 3 zvez. skupaj. 75* ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL. 50* ZLATA VAS. 25* ZLATOROG, $1.00. ZMAJ IZ BOSNE. G0* Z OGNJEM IN MEČEM. 7 zv. brol. $2.50. ZLATE JAGODE. 30* ŽALOST IN VESELJE. 50* ŽENINOV A SKRIVNOST. 20* ŽIVLJENJE SV. ELIZABETE, 50* ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE, veliki 25*. mali 10* ZEMLJ EV ID KRANJSKE DEŽELE. mali 10* ZEMLJEVID EVROPE. 25*. mali j 10* ZEMLJEVID ZJ EDIN JEN HI DRŽAV, 25* RAZGLEDNICE: I Kranjska narodna noša, ljnbljanske in drugih mest na Kranjskem, nev-yorske in raznih mest Amerike, a cvetlicami, in hnmoristicne kakor tudi božične, novoletne, velikonoč ne po 3*, ducat 30* Bazne svete podobe, komad 5*. ducat 33* Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 35* OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, postni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri rseh teh cenah ie všteta. ________A KRANJSKIH BRATOV, 20*. DEVICA ORLEANSKA, 30*. DOKTOR HRIBAR, veseloigra, 20*. DOMA IN NA TUJEM, 2Uč. DVE ČUDAPOLNI PRA VLJICI, 20* DVE POVESTI, 20*. ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI. 20*. ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20o ERAZEM PRED JAMSKI, 15*. ERIE. 20*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA. G0*. FRA DIAVOLO. 30*. GENERAL I. A V DON. 2.5*. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40*. riolobček in kanarček. 15* gočeviski klvtekizem, 20*. i OZ DO VNIiK, .ha izt. skupaj 70* STA. 20*. GRIZELDA. 10* J ROF MONTEKIi ISTO. dve knjigi j fino vezane. $4.50. ":rof radecki, 20*. JROFK'A BERAČ IGA, 100 z v. $o.5.T iUV DE MAUPASSANT. NOVELE. $1.20. HEDVIKA. BANDITOVA NEVE- iiildegarda. 20*. IIIRL AND A. 20*. flUBAD. pripovedke, T.. II. in III. zvezek po 20*. IZLET V CARIGRAD. 40*. IZDAJALCA DOMOVINE. 20*. T ZA NAM L MAI.A JAPONKA, 20o. TZG UREJENA SREČA. 20c. IVAN RESNH OL.JUB. 20*. IZIDOR. POBOŽNI KMET. 20*. 'AM A NAD DOB RUŠO, 20*. JURČIČEVI SPISI. 11 zv. umetno vezano po $1.00 zvezek. TA ROM I L. 120^. KAKO POSTANEMO STARI. 4n<*. KAR BOG STORI JE VSE PRAV. 15*. KNEZ ČRNI JURIJ, 20*. KRIŠTOF KOLUMB, 20* KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, 40< KRVNA OS VETA. 35*. KRALJICA DRAGA 20*. '.AŽNJIVI KLJUKEC. 20* LEBAN. KM) beril. 20*. LEPA NAŠA DOMOVINA, 25* MAXIM IIJ AN I.. CESAR MEHI- KANSKI, 20 . MALI VITEZ. 3 zvezki skupaj $2.25 MALI VSEZNALEC, 20*. MARICA, HČI POLKO VA. 20*. MARJETICA. 50* MATERINA ŽRTEV. 50*. MEDVED. SNUBAČ. veseloigra. 20* MIKLOVA ZALA. 30*. MIR BOŽJI. $1.00 MATI BOŽJA NA BLEJSKEM JE- 1 ZERU, 15* G MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* XH.ADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ. 40* MRTVI GOSTAČ. 20* J MARRYAT, MORSKI RAZBOJNIK $1.00, MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vezan, $2.00. MUSOLINO, 40* NA INDIJSKIH OTOKin. 25* NAJDENČEK. 20* NA PRERIJI. 20* NARODNE PESMI. Žirovnik. 3 zve- j zki. vez. vsak po G0* NARODNE PRIPOVEDKE, za mladino. 4 zvezki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELN1K0VA HČI. 20* NAŠ DOM, 3 zvezki, vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA. 15* NEDOLŽNOST PREGANJANA IN POVELJČANA. 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINSKI, 20* XOVKhA. $1.20. NARODNA BIBLIOTEKA. I. n. ni. in IV. zvezek, zvezek po 25* OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI. 70* odkritje amerike, vez. $1.00. pavlih a, 20* parižri zlatar, 20* poezije franceta preširna, $1.00. POTOVANJE V LMPUT, 20* MOLITVENIKI. DUŠNA PAŠA. broširana 60* JEZUS IN MARIJA, vezan v slono- kost, $1.50. JEZUS IN MARIJA, vezan v platno 50*. i KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezan v slonokost. $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šajrin, zla ta obreza 90*. POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 85*. RAJSKI GLASOVI, fino vezano z t zlato obrezo 40*. SRCE JEZUSOVO, broširana G0*. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza vez. $1.—, ti no vezano $1.20. SVETI ROŽNI VENEC, 50*. SVETA MAŠA, v usnje vez. zlata obreza 75*. SVETA URA, v usnje vezana zlata obreza$1.20. VODITELJ V SREČNO VEČNOST, vez. zlata obreza 90*. VRTEC NEBEŠKI, v platno vez. 70* s Lo not ost imit $1.50. POUČNE KNJIGE: ABECEDNIK SLOVENSKI vez. 20e ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ. 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. EVANGELIJI. 50*. 'ETRTO BERIIX). 40* (: R U N I >RI SS DER SLOVEN I-SCHEN SPRACHE. vezan $1.2.5. j HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI. veliki 50*. KATEKIZEM, mali 15*. veliki 40*. HITRI RAČUN AH, 40č. MALA PESMARICA. 30*. £ A VODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJED. DRŽAV, 5*. PESMARICA GLASBENE MATICE fino vez. $1.50. PODUK SLOVENCEM. KI SE HOČEJO NASELITI V AMERIKO. 30*Q PRVA NEMŠKA VADNICA. 35* ROČNI ANGL.-SLOV. SLOVAR. 30* SLOVAR SLOV NEMŠKI (Janežič- Bartel) nova izdaja. $3.00 SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM ŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SLOVENSKA KUHARICA, Blei- vveiss vez.. $1.80. SPRETNA KUHARICA, broš., 80*. j /.GODBE SVETEGA PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*. ZBIRKA LJUB. IN ŽENITOVAL-NIH PISEM, vel. 40*. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: VNDREJ HOFER. 20*. AVE MARIJA. 20*. AVSTR. EKSP.EDICIJA, 20*. AVSTR. JUNAKI, vez. 90*, broš. 70*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20*. BOJTEK, V DREVO VPREŽEN VITEZ. 10*. BOŽJA POT NA BLEDU, 15*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BRATRANEC, burka v enem dejanju, 20*. BUCEK V STRAHU, 25*. CAR IN TESAR, 20*. CERKVICA NA SKALI. 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANI, malomestna šaloigra, 40*. CIGANOV A OSVETA, 20*. CVETINA BELOGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. ČITALNICA PRH, BRAiSJEVKI, burka, 20*. ČRNI BRATJE. 20*. DAMA S KLIM ELI J AMI, fino vez. $1.20. DARINKA, MALA ČRNOGORKA. D^ELJICA, ŽIVLJENJE TREH ... -■ . • — j. i . .-. ..' j->J■ 5 __......... !■ ■ ' ..DIP"" jugoslovanska j Katol. Jednota. tokorportnuia dne 24. jcnuaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA URADNIKI: Predsednic: FRAN MEOOŠ, 9433 Ewing Av< , So. Chicago, 111. Podpr«d*odnik: IVAN GERM. P. O. Boi ft/, Braadoek. Ps. Glavni tajnik: JUBU L. KROŽIŠ. P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK. L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN COVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JM-VJTIJ VTWAJfT, pr*d«»«l!si% aalsorseca odbora, 17M E. ffth Pt., fywrain, Ohio TTAN PHryoiTC, n nadinnnil r. O. Bot Ml, Ev#!«tH, Mina If IH A EL KLOBDCAE, in nmA^.rmiX lit — 7th Ca lomet, litji ■ POtOTNl ODBOR: TV AN VHmSlSNIK, yrai—4mlk odbora, P. • . Box 138, * ardinc. Pr IVAN If SRH AH, Arugl porotn'k. Bx »ft. Ely, Mina STEFAN PAVU8TC, trotji joratnik, Bx S Pinovilla, Mlm. - -■ o ■ ■ ■ Vrhovni sdravnik : Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Str.et, Jotiet, III. O la-do "Glas Naroda". IS j PRISTOPILI: .ill- .!..'• I;j JI \ II IbiU-lilM-. Ohio. i'jir !». okts v Al . , k. Mich, due IS. «,'a.»Uia l!>ltf. I ■ " !: «t loj. . . - . 1;.» ,7 v II. &7A 1. liuitvo tcic :i*> elan«.v. K . fVH Aedr. .i i. si V Ttii.idad. 4"ol«>. due Is. okM'sra l»]t>. John Vu» - »-.Ml. ct «l.:r. i:u;-hs * i. h.«,: t v.. iteje 47 K • u -v .1 K -lir »a 71 v ( '.din« o. Ohio. «kie 12. oktobra I'Ul * K;« • .1.1 l.-7s. n. -i 1 TJ*}: Vi, ... Turni« k, n-jii. 1SSJ. I > 1 , Mil:.- »l l < . i. h i n . < ;.. :.. I. U'." '2 v 11. razrt-d : M;i- i V. n.tj-, t. - i l«*77 ((ti. - . i:U*»:i \ !. nu.n* I. Urt-tv»> -U-je 7U «"da:i«>v. ■ J u. m . s,. .•:. < idr. 4o. lil. dne IU. okt« bra 1!U0. XI .oi., I". u jm <■• i i. -i. l:uuvi v I. mer. Dnr.-v«, žteje 121 K -lr \ •> -\ . Ml ! a i;i i. 11 v «aha, N%hr. ne U\ o!o5«ibra liUO. J. I . .«»;. u 1 "!'•_». ( 1. Ura Št v«. -Šteje 41 il»uuwv. K u-„,,hH .v. Al, ,-ija . .11 v |tra.t.u,«-k. l»a. du. ."». 1010. II«- I na I1« /cinik. i>,j*ua lw7.">. . it. -:. 1:UM». Diu-tvo ;t«Lje 41) ."lanic. K IU'! It . .l in .' ". 12 v fhi,-ay,». lil. dne is. UHu. Anin Ih.-I. I ..ia. roj, m;- MMMH. »•i in .i. 11 j« i a 1.^1. ,«>'. -t. l;kT»7. Itiii-ivo šteje 1<) ("lanic. . SUSPENDIRANI: IM dru t v« "V. .J, , J";i -r. 21» s- a ila. M Lun. «hie IS. oktohra 191®. Ivan K\ t ir. Hrt. -t. !2.>d, ii. t S r a. ctrl. št. 2o3»; Ig. ZnHaitšii', cent. »t. " i .Iis.mv.1 »v. d.. < ;'a -t. Ji a K . t '»aJc-tine. 4 Mri o. due !». okto^jra 1U10. •I <\> > I. h ct-n. J rj^I. I. ray.i t La. lh"itš4vo štej«5 24» čnalov. 4" 1 tli u v a ,la < .i Ki ' ii .a -4. 71 v 4'..llinvv, ( Wjio. dne !). nkto-• ia 1'dO M»- r .u i Vin 1. .i. en t. -i, 13-12 J, 1. razrrla. Društvo št t-je 70 r'auo |>. an.- ;i - r,>',■>., -J.it ' f- »?.!ta., M-2111. i!ue 11. o*t< ';ra htl'). Tc-ii, a Znitlaar-i,'-. «*d dni v.i sv. K*>ka t. 04 v Wauki »au. I I. Inc 11. cbtdhra I»H». Fr. •'ill . «« rt. 1244H. I. ra !eda. I'i vo šieje :t7 Manov. ' » I Ita ;va -v. »tarl.are 3 v l.i Salle. III. due 10. «&tohra 1910. Iva« P« ■ *• 5 Sta <. rt 11 -t. 4»|*i, I. ra/.r« la. Ih'n-'tvo .-t»jr ,'lanov. » i dru-tva |f« ka «ii \ Wan",f^-an. Ill, dne I I. « ktoilmi lfHO, Ivana 4 »rfiin. -«*rt. št. ! '2! 17. I »mM v«. 4|e> 11 l<». do-. I'< • Ii- I'll. -t. 0730; A -M./ 411 un.. eert. -t. 3« M 2. i ulja v i. nizrod. Društvo PRESTOPILI: ^ 15' • i •« ••! -:<• I « •■•■rt. -t. 721. 1. iU'zri*da. r,»j«-n ('laai di ušt v;i -v. i. v S, lan. Minn, je pu-topi) dne 2. oktobra UHO k drr.-itvu 1 me j.-/ a -I 23 v F.vr Hh, Minn. Prvo dru-!vo Šteje 11»0. druig«> 32 UMRLI: 'nn! An;ira:;k K <«»7,702.«». jM Mestna hranilnica v Komniku. \' i ne-ecu Mept fill Writ je 132 -liani vložilo K 3.830..94I, ltMi strank dvignilo K 47,120.97»; izplačalo je hi|H>-tečnih posojal K 4200. Stanje hranilnih vlog K $j-t«-cn ih posojil K 1,324>,373.41 vin. — lunarni prompt *a mc«^e septcmbei 1910. K 241,019^50. v POBtVtril j« 640 K 80 V uraduejia denarja umirovljeui orožnik iu daear Franc Bruoskole na Bledu. Javil sc j*. hud »mt.»n« u. a Hrvatskem, k. r je |>ri popravlja-i uju neke hiše v družhi dveh '»»izarjev j strankam pokrad 1 v ]Mid-lriŠju >;;1 73 K ohh'ke. .1 irgec tatvino -icer pr /.ua-ohlcko pa trdi. da jo je takoj' -. /•-ta!, ko jo je prinesel douiov. O.l-. da :i so -j;a so-li-.at.— Tudi nek' «rc : vai uir-k ara itslužbenea in njeyrovo | I; iliiiuko -o prijeli in oddali s«»uišču Kant ie na mre«"* ves čas. to je skozi tri : leta kradel, kar mu je prišlo prav. Ka-j v a. sladkor, obleka, čevlji, dežniki sv a le ice, dragocena jKJsoda. vse mu j«'i bilo dobro. \'zdrževal je svojo ljubimko ler ji la čas dal poleg drugih j reči do 1'tOo K denarja. Pii preiska-1 vi je našla policija pri ljuhimki in pri njem samem eel kovč"g raznih ukradeni!] predmetov, katere je seveda zaplenila in oddala sodišču. — Tudi n -kei_'a bivšega čevljarskega vajenca, ka je v Šiški ukradel ge. MitttreggTje-,vi zla I o verižieo iu jm> tatvini prišel v Ljubljano, je policija izsledila in od- za prisilno delavnico, kamor ne 4. okto-.-ra je --lavni tenorist Naval-pogaenik zo-p, ; enkrat i>.< dolgem času nastojril na ...majski 2 prth-ilcev. To j ■ najboljši dokaz, kako potrebna je bila i e-orira rizaeija zavoda. Letos se l/ode prv ič /.godilo, da ne bo mogoče vs h prosilcev sj»rejet i. Gospodinjska šola v Šiniheln pri Novem mestn se je o priliki cesar-' i-vega godu. dne 4. oktobra, po (sii službi !i«»/ji r. na govorom na.'ci-! lika km :it «i; ija msgr. Peterlina in' ravnal"a Ifohrmana v prazničinr o-ejišani ii-'-ui s«»bi saun.-laua ub..gih ; štdskih sester I>e Notre Dame otvo-i ila. ; Kočevska kultura. J!?, pr. m. |i..pol- dne s,, jo v Kiein-ai izvršilo s; rasno trro/. n!e jsl v o. 47-let ni krošnjar Ivan -lakl.lsch l/. Koči*vj:t j«' napadel go-i! ličarja Kdmunda Fcluerja in lun dva!-;rat pier zal Ircbuh. tak". >la so esifi-nežu pogledala črcvva iz trabu-! Nat«j je junak čisto navadno po-'bi s!«-brno drza.ru> - .•".i jo. Ferdinand Sehulx v Ljublja- i bi oiia-to -vet :ijo i rgovske zborni. k v/ ,;ir Anton Krej.-i v Ljubljani /iaio r: '-lav.u> -vetiujo. l'e\ijursk;i /a.':i :gii v Ljubljani srebrn«, razstavno - , < : in.jo i tovarnar Maksu Sama-sa L ililja .u " * la»i s co:u ihii s ' Kusinje mca Slovenci. Na Vrhniki -« mudi r - v:t gospodi,'-.:a II. Audi cjeva. Ilimui je - Kavkaza. l)o\rši'a j. v - o jo-podi .j-ko šolo v P. t, . v.u. Nekaj mesecev je prakticirala ua .Mora skeni pii km ekem delu. Na \ rhniki h"••'•«» najprej proučili prakii-:io ib-1 o mlekarni, nato pa si hoče a a iči:. je ogledali |»uik ua naši gospodinjski šoli. 'l'n ostane pet nr.se-cev. ŠTAJERSKE NOVICE. Iz Maribora. Ihir* 4. okt. opoldne je tr.-il iz (Jradca paihajajoči tovorni j' lak pri dovozu v mariborsko postajo v tam stoječe vozove. Stroj in 12 vox jje bilo j »oškodovanih. Nezreča se je prijietila v-Ied napačno premaknjeiuh t račnic. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so zn.agali Siovein-i pri volit-i ie .'i. .'ktobia v trg-'»v-k<» zbornien. I z fclovenjgradca. neki gosiiini v Turiški va-i so -<■ pričeli 4 fantje za-iair-•']'a■ e pomirit, a pri tem je neki Pliv-ik ivogino /. nožem v prsih težko ra-iil. 1'lvv iik-i -o zaprli. Kravo je ukradla. 1; n- L okl. je iikradel nekdo v Novi vasi pri Si. ,liir- ii posestniku Antonu Kottr rcu S let -laro kravo v vrednosti 300 K. Kot storilko s,( zaprli 41-letno Marijo K<>-lar. Isto sumijo, da je u k rajala I udi i,os. Majerju v P.dulah pri 4'Vlju eno kra vo. Zaradi konkurza je bil obsojen na pel dni zapora brežiški slaščičar Maks llierlaender. Izgovarjal - • je sicer. .1n je koukurz zakrivila njegova od njoga -odnijsko ločena žena, [»a sodniki mu iii-o hoteli verjeti. PRIMORSKE NOVICE. Prememba o'.>činskega statuta za Gorico. D ž. zboru bode predložena tudi prememba občinskega statuta r.u goriško mesto. Volilni razredi bodo 4: mestnih svetovab-ev bode 2S (sedaj jih je 24). izvolijo pa se za (i let! Kei -• bojijo Slovencev v mestni zasiop, sj je lalik«, misliti, kako so spremenili -tatut! 11,».-ejo, da se kar potrdi tak. kaKC-vŠnega s«» sestavili na magistra-Ui! Ali se to zgodi? — Dolžnost si,,. .»Miskih jMisjaneev je preprečiti laške nakan:'. Statut mora odgovarjati dejanskim razrneram in potrebam. Slovenci pomagali Ferlngi do opro-: stitve. Notorični tržaški iredentist j Bruno Ferluga je bil oproščen pre 1, - Podružnice -1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice t - spllrt, Ciltwt, Trst . I r^l^l - Spljet, Celovec, Trst ■ in SarajlTI. I KupMje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzo. r in SarajefO, - D*lrri«ka tftavnle« - I Nai zastopnik za 2jediiueae države je tvrdka - Rezervni fond K 4woo nacionalizmu, ki ni nikjer tako razvit kakor v Avstriji; hudodelstva, ki jih more provzročiti nacionalizem, se ojurajo na velike ideale: potem je razlagal, kako da -o Lahi v Primorju obdani oil v schist ra ii od hrvatskih in sbivenskih ]»lazov. ki silijo na nje. naslikal je boje Lahov za eksistenco nasproti Slovene *m iu rekel je. da je Trst že po tretjini slovenski. Vlada pobija tendenc? Lahov, v vsaki manifestaciji vidi že iredeu-tizem. liazlagal je potem idealen i reden t iz-. m, najplemenitejši intelektualni iredentizem; treba razločevati med iij-ima; kar počno nekateri eksaltirani mladiči, tega >e ni bati. Po veti al jc pot m. kako da se j'- milostno ravnalo - 4'ei.i ra«1.i srbolilskih dcmoustracij. torej z vsemi jednako naj se [»ostopa... Messinerjeva ntu/.ika o zatiranih Lahih in o nevarnih Slovencih je učinkovala, kakor j«' hot I. — N«». da je Ferluga oproščen, je koncem konca prav, ker on je bil le orodje skrite iieilenti-rične organizacij--, za katero stojijo ljudje, katerih ne primejo!! hi čemu obsojali ljudi, ko se neguje sistem! — 4V bi bil Slov ne«- na Fer-iugovcin mestu v 4 Vloveii. kaj Id ga doletelo — l>oiuo v ideli, kaj bo pa ■/. onimi Slovenci v Ljubljani, ktere preganjajo sedaj radi protivojašk ■ pro-Iagande!! ! Tatvine v tržaški okolici. Preteklo zimo je bilo izvršenih mnogo vlomov v vili tržaške okolice. 20. m. tu. so je obravnava! /pred dež.dnini sodiščem v Trstu eden izmed teh številnih slu-ajev. Zagovarjati sta ~e morala dva zakonska para. Lovro in Marija Mo-žina. Luka in Katarina Kralj ft r L«iv ro L»d»au. pri katerih s0 našli velik«, množino ukrad mili stvari. Le-i.an. ki je l,il že devetkrat radi tatvine kazuo-.-an, je b j obsojen na eno leto J« če. Lovr.i Možina ua dva meseca. Luka Kralj s a na «-n m see poo.-trene ji če. .Marija Mo/ina je bila obsojena ra ''.i teden zapora. Kalariua Kralj pa je bila oproš.Cna. ker se ji ni niogl« dokazati krivde. Vinska letina v Istri. Piš ■ se v< Isire: l.ei«»- bn v L-tii vinska trgatev ze te dni končana. Letina bo za polovico slabejša kakor je biia lani in j; . - it t-ga tudi ec :.a grozdju v prinr-ri z la :-Uo i-.' i.i. zelo vi-oka. Trgovci . kale:i!i j • po-. . o- i. vseli krajev mnogo, pla.-u.iejo g»c.:: je po 1:4» n. 2(5 K Iho h g. V . s - ;•• .•: \ i j. m ra. so po irij • .-:. i ;e t igo vri. ki prešaj« grozdje a a in. - n. Ti ob-iržc m oš' i tropine pa prodajajo '/a pr' ecj dobri j .-eno naprej. Pri t; m je omrniti, <1: -e večina teh i/.prešanih tropin spedj i proti Pazinu. Čudno se nam zdi, čemi rabijo ravno v Pazintt toliko teh I ro piu. Kolikor jnam z.ia o. ni tam no bene vitje ž gain ice. ki bi kuhala žga-'nje. \'laila je v zadnjih letih res m no-go storila za vinogradnike. Izdala j ji udi strog vinski zakon proti ponarejanju vina. vprašan je pa j:% če se t: i zakon tudi povsod izvršuje. Ker bo !<• t"S kakor vse kaže, primanjkoval, vina. naj vlada po svojih vinskih na 1 zornikih poskrbi, tla bodo natančni 1 nadzorovali, zlasti vinske trgovce ii krčmarje. da se ne bo zgodil«, kaj pro ii:| odurnega iu vinogradnikom škod I ji vega. Samomtir in nameravan umor. \ Tistu se je zastrupil delavec pri drž železnici Franc Pcrsolia. Pri njem s. /našli nov. ostrobrnšcu nož. Per.-oli: j. man, pred. i/.\, enim samomorom is kal sv o j o ž ... - : živel h. -•• , mi. Žena s,, mit je pa skrila, zato jt i ni mogel najti. Prosil jo je večkrat naj se vrne k njemu, toda vse jirošnjt I so biie zamau. Donm. va se. .!a je ztla. namera val n-mrriti najprej ženo. po tem pa samega sebe. Star nesramnež. Trstu je policij; aretirala 02 let star. ga Aleksandri Spangara iz Cordovada v Italiji, kei se je v navzočn«,s; i drveli deklic v sta ! rosi i devet m enajst let nespodobni ved I. Nagloma je umrl v Trstu linančn j prokurator dr. J. Fabiani, star 40 let Angleški turisti v Dalmaciji. l»ru šivo za pospeševanje tujskega proine ;ta j' tlobihi obvestilo, da seje na An g. šketn ukrealo ua paruik '' Dumot tar Castle" 304) angleških turistov, k bodo posetili Dalmacijo. Angleški izletniki obiščejo dne <»- oktobra Kotor. ,!;io. Prosim eenj'-uv rojake, če kdo ve, kje si- nahaja, naj mi naznani, da -poročim njegovemu bratu Matija Kežmah v West Newton, l a. -- Jos( ph Zorkn. P»ox ill. West Newton, WVsimor land C >., Pa. : ( 22-2(5—1<») ! I Vsak kateri je že okusil A. H0RWAT0V0 zdravilno i/^ \yy grenko vino Aly prizna da ga ni boljšega za človeško zdravje, vprašajte za njega po slovenskih Gostilnah. Ka«lar pijete žganje, zahtavajte A. MORWATOV pristni kranjski Tropinovec, ^ Brinjcvec in Slivovec, ^ ga nI boliSega. Moja je edina slovenska tvrrfka k'Jera prodaje samo na debelo. Prod«jv-m pa veliko centje kakor dru£,i. ker potujem »aro. Pišite fpo cene. Na pisma odgovarjam -amo trgovcem. A. HORWAT, Joliet, 111. RED STAR LINE. Plovith« med New Yorkom 1 r-» A ntw ccpom- Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov / brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A . |KROONLAND 18,694 ton ton FINLAND V Al/1. RLAND 12,185 ton —■. lil. m1"11111 12.018 too Kratka in n«lobna pot za potnike v Avstrijo, na Otrrtlco, Slovenpto, Hrvnwko in Galicijo, kajti med Antwerpora in imenovanici je dvojna direktna ie- leznišk« zveza Posebno se še skrbi za udolmo-t potnikov tuedkrnvja. Trejji ru/.re«i ohstoi' * .-jodlih kabin za 2, 4, fi in 8 potniko* Za na daljne informacije, cene in vožne liatkej, »Orttiri ;*• na RED STAR UlPsE. No. 9 BroariwayV l^.fle "F" Str-rt. N. W 2G5 McDnool At« NEW YORK3 » ASHINGTON. D. C. W1MN1HIG, MAN 84 State Street. 219 St Ch»rle. Street. 3 19 ry Sfreet. j BOSTON. MASS. NEW ORI.KANS, I-A. SAN FRANCISCO C AL 7d?2n>l Ave., 9fl-95 Def.itom Strret. 171 So 3.d Slr»-«.t. SEATTLE, WASH. CHICAGO. ILL. M'NNFAPOLIS, MlNf '1319 WrlnutStifet. lOO Lormt Plrovl. 3 1 Hr.rpit»> Street, duii ann dui ac.*' i:r mi le un ii.-atll a i net Spominjajte ss stare domovina in družbe --— SY. CIRILA IN METODA o----- Zahtevajte in kupujte Ciril-Metcdove smodke in vžigalice Ako storite tako, Sfoinujete Vašo narodno d«.lžnost P^. slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosij > slavr.a slovenska društva, da si ga na ?svijo v svrho nadaljre razprodaje. Na ta način ne bi polprrali samo družb™ sv. Cirila in Metoda, a*npak bi tuffi lahVo vsakp leto napravili lep dobiček za svoja društva. C ril-Metodove smodke razpošiljamo tudi pesame;nikem §i om Amerike in sicer 50 komadov za S2.C0, kcm. za $3 60. tine ba-vanske pa 50 komadov zi $3.80, 1»HJ kom. za $7.CO poštnine j x< sto. I ojasnila dajejo in nr roCila ej rejemajo glavni zalagfttelji za Ameriko A. AUSENiK & CO. 82 CORTLANDT ST., Ntw VORfc, N. V. Phone 346. jii&k FRANK PETKOVSCK, favni n:tar - Kolary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. JHUSi PRODAJA fina vina, najbolje žganje te iH1' izvrstne smotke — patentovana zdra • J-''WBMI vila. j^fe. i^P^ PIIODAJA voine listke vseh prekomor ^ tfu&' skih črt. ^SR POŠILJA denar t star kraj sanesljivc ^^^ in poStcnc. UPRAVLJA vse v notarski posel bpuda* joča dela.__ Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,New York. ' Veletrgovina i vinom in žgenjem na frobno in GEO. TRAVNIKAR 6102 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A. I Kdor rojakov po širni Ameriki želi dobro vino in žganje, naj se obr- ne na gori imenovanega rojaka in vsakdo bode zadovoljen 7. naročenim blagom. Vino ir. žganje se pošilja v vsaki množini in v vcuki kraj. 1 Velika zaloga pristnih vin in najboljšega žganja. Priporoča se rojakom tudi v obilen poset svrje dobro urejene gostilne, kjer se toči vedno sveže in priznano dobro Leiiy ero pivo, izvrstno do-I naače vino in predajajo tudi CIRIL-METODOVE smodke. GEO. TRAVNIKAR. Xe pozabite, da edino jaz žgem , ERINJEVEC iz iro po rt ira nega bri- : njii. BPwINJEVEC zaboj od 12 steklenic- (o steklenic 1 galona) $13.00. , Manj kakor en zaboj ne razpoši- i , Ija m. DROŽNIK, galona $2.75. Razpošl-, Ijam v sodili od do, 10 ali 50 gaIon. 1 TPuOPINJEVEC, galona $2.50. — Razpošiljam v sodili kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galo- , na 50c; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, ga-( Iona 75^; v sodih po 50 gal. Priložite naročilu tndi denar. JOHN KRAKER, EUCLID, OHIO. KOLEDAR ZA LETO 1911 že marljivo tiskamo ter bodo vsebina, zopet raznovrtna in obsežna; tndi več slik bo v njem, Upamo, da bode j do konecm novembra dotiskan na kar ira bode m o precej pričeli razpošiljati. ( venski »nft. Cme m «*k nlx blaio. Mi poSiljamo faoiljni tn no roleto* darila direktno v atari kraj in jamf do za aprejam PiHta dane. po caaik. OERGANCE, WIDETICH & CO, [ 1622 A» apako* Su Dhw, Colorado Vttaaovijeaa due 16. taOfc. »aorpo- l^nn 2 nprlla 1000 v drtavl Po:inau « aedežem v Conemaugh, F*. GLAVNI URADNIKI: predsednik: MlITAlSL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemangh, Pa. Potipre ls»dnik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDR1CH, P. 0. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Ponemaugh, Pa. Pouk.Ani blatnik: IVAN BUEZOVEC, P. 0. Box 6, Conemangh, Pa NADZORNIKI: JACOB K 00 J AN, preds. nadz. odbora, Box 508, Concmangb, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽIŠAR. nadzornik, Bor 511, Conemaug-h, Pa. ^HB hI^IHBP^ POROTNIKI: , ALOJZI J BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. B RALLIED. G reeve St., Conemaugh, Pa. -o- Cenjena drultva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati denar naravnost na Uagajtiika in nikomur drugem, vse druge dopise pa t na glavnega tajnika. V s!u«'aju da opazijo društveni tajniki pri Btcsečniti poročilih, ali •ploh kjersiboui v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se < to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, ua se v prihodnje popravi. I i Društvteno glasilo je "GLAS NARODA." SVETINOVA METKA. Spiral Josip Stritar. Tudi Met kii prej malo mislila na staro Marino. A zdaj, ku ji* bila tako sama. ko jc tudi ti.ia lakti molče jWfx'tUU tupatam, /daj, ko se je zdela suma •»♦ bi iu nmrfbiti tudi drugim, tako r km- druga, mlada Marina, ter tudi n,ji »o ubadala bleda lica. tudi nji so -e *Usil* pol.le, gladke ročice, zdaj »< jc zat-cla približevali *tari -ani.i i. k a skrivna mo<- jti je vlekla • !"» j«*, kakor bi bila njena vrstnica, tijraa družica v trpljenju! Po eel* ui e .e »vdela p'»l orehom pri njenih nt _ab i t jminenkovala z njo. Kuzalr jc, da .i bila ]>o godu la nova družba >!arki. Tako je prav. reče ji neki daa, ko ji je zopet Metka v zuo-žju ecftela. tako je prav ! »tara Marina z it -; .t t< Marino, to >c ubira! Kaj pu češ f n.i., tako n maš nikogar, tla bi s. noj. Pti.,»!i. sirw4i>če ubogo, |xrjdi okrog od žt- -lie tbi mošktga. in o I imwkega do /i irr pri|H»vednj jim, kaj ii j«»! duh t- u- t»tidii pns!u-aii. z g'avo maja .. a (mit m -t- n'n u ju v stran ter jaz it iiMfiu, »uitm jaz ver., kaj ti j»* iu k.t o i«. !>• pri !»rt-u. !yara Marina ima d«'' >re tx*i; da si >tara kt» zemlja, v: . leč ko ka,':e. Ti ljubic i:i ljubiš 11 *: t 10! O ne pričakuj, da m »e tolažili i.i slepila, kakor se vedno še unij 11 i *:»> i — in alepiii! t gasi zadnjo i»kr'<- . n, ati,(u, ki ti »e tli na o rtu Krču, ar se ti t»n nc povrne — nikdar P »jdi, ti ne zua.š sv el a. kakor ga MiititM jaz t ».juiK'/ieu je, ljubezen preč. Nazaj ne bu jr nikdar ver! * Ali si |(il /ato nesrečna* Misliš, da t« Immi »ilovala? Kaj pa čeif Alf ni bil« njegovo -rce na tvojem siru? Ali l>l*>i ti/lla na mj'jin i* pršili najv išje tsre< c. k«iis.t»r jr mor? jMviia^a! i t*lo-vesko -r.i f ( e je li la kratka ta sreča, kuj ,»a to — ali m* ri sreča po 4olg< Mi: Prejela .-i i« ti/ila tvoj drl, uu-t^ai vrt or prii-uktij! Živrla si iu ljub .t Zaia(m-j /.Ui v prt-oladkeai »fwirii.il pretrklr »reče. Tt» je mirno. '.e ' i l jr 'i je, čuta ljubezen, prava »reca! Z vi iu ljubi, kakor jaz! I>e K'*'j "> ■ rudi stara Marina jc ljubila »n b I.i I; i »Ijriia; alt teilaj je imela cr-J.e I.i • -, [Mdnu. gladka lica in žareče •či; j. \o:)iu Hf> je nosila. in v->*k je bil v. i-jenega pogleda. Strniti glc-»b »'ica m t aro ženo, ki v teaa bipo t« i'a ve<- »kljitrena starka. Pokom u -t- (»• v zjwlu za trenotje. Okti ji plactu i. | cc je oživelo in pomladilo. žai. i», kakor večerno nebo, ko ga •lili i z.Uifii rudrča luč zahajajočega »tj;nt-i» Kako lr|>a jc bila par nekdaj ta iauaf A k i al i s.- jrtijtet zgruzi. Molči neko i i ■ , zat»išljrua. iu potem za- « VidikflHM u.f^l II. dult-t\ »al««. ». - to.1. proti »tram, <»{ koon prioajajc* /ijavi. k., jiotuj.-j,, tia Nisem imela ne brata ne sestr\ zato sia obrnila roditelja name v>o Iju-'>t zen. Imela sem obilo vsega, česar mi jc koli ]>ož'.delo oti*očje srce. Izpol-ii!Ii -o mi vsako tem nespain-tnejšo vol.jo, i i i uiso mi mogli odreči nobene ■»tvari. To me je storilo svojeglavim. Navadila sem zgodaj dosegati vs •. -em /t lela; vendar >etn imela uw-ifio >rce. Nič ui bilo mojima roditeljema pre tlobri kanje; š ■ pus:o i:: i • ' " se mi je z>!elo. iu«egodaj sem h ret trn« la po resničnosti in odkrito-! srčnosti. Zgotlaj sem st. učila spozna-vati ljudi in tla ni vse zlato, kar st -v l i. \ vsem tem blesku sem se čutila iezado volj ao, nesrečno. Prazut« jr bilo moje srce, in zgotlaj >e mu jt nc o i i repe: ten je po n čem višjnu. nv znanem, nedosežnem blagu! I ;inaj>tlet na izgubila >em očeta. | katerega sem, če ne bolj ljubila, saj še j bolj častila nego mater. Po očetovi | smrti zapustivi z materjo za zmerom I mesto, kj< r nama je bilo zdaj vse tuje in prazno. Imeli stuo. ne daleč od m >-v prijazni, tilii dolini sredi >ail- | •1a drevja prijaz io belo hišico. Sen preselili, tu svi živeli v mirni samoti. Bila st m t hI zdaj materi edi-.i n i-i etliua skrb. Učila se je z me-o.j. delala i i izprrliajala se z menoj (>o gozdu in po logi h. Po zimi svi ob--ka-.u'i časi v mestu teto. ki je rada \ i«I !a v «\ o ji hiši veselo družbo. Na-pravljala je gostije, plese in druge . (■-><• te. kjer sem morala biti tudi jaz. i 1 r - ,i -ena bila v tista lela. k«i začenjajo moški smukati >e okrog nas. —, Obsipal tnf je vedno roj takih častilcev iu hvalilcev — vsi, eden kakor j i tig! \ si >e enako oblačijo, enako I našim aa v ajti iu enako govore. Na-i prej že veš. kedaj sp nasmehne, kedaj ' /. lalme iu kdaj ti »-oko poljubi fak go-, sptnlič. Ce poznaš enega, poznaš jih I Moja teta. dobra žena. nasniebo- ; vala mi je zadovoljuo in mi česti-I ' la *. namerjala mi je ztlaj tega. zdaj onega za ženina, ker sklepati zakone, i to je bilo njeno največje veselje. Cu-Mila -e mi je, tla nisem njene misli, in preiila mi, da če bom tako izbirčna, j nazadnje dekle ostanem. To sem ji pač rada verjela, ker mislila sem. tla j so v>i tak:, kakor ti. kar sem jih vide-] i ilozdaj, in nisem mogla misliti, xa- i i ko !.i se mogla kakemu takemu udati i:i zavezati za v st- življenje. Trdne volje --eni bila. da hočem vedno sama o->ta«i: ta misel mi ni imela nič st rasnega. Tisi,, hre|»enenje po neki neznani sr t"i -e mi je upokojilo sčasoma in /uripabt v prsih. <> sem brala ali sli-ala pri]Mivetlovat i o ljubezni, tla je vir neskončne sreče, mislila arm, thi jaz že nisem ustvarjena za tako ču-lilo; vendar s nisem zategadelj ni-• kakor nt—rečne čutila. Mirno sem mi--lila. da ImmIo tekli mtiji dnevi brez ve- .r S ' t »"' ■"!:■" . Dosegla sem bila dvajseto l?to, ko j mi Bog vzame še mater. Bila sem sa- | i:a na svslii. Od ttga časa n sem ver pustila svojega tihega kmetsk.^ga do-jma. kjer sem živela z eno samo staro ženico, ki mi je bila za družbo in po -!režbo. Seznanila iu sprijaznila sem sr bila kmalu z vsemi vašČani. ki soj ui" že prav meti svoje šteli. Največje j vest lie mi je bilo pogovarjati se z nji-i mi o njihovih rečeh. Kakor svoji so-, j vrst niči tožile s0 mi žene in dekleta,; karkoli .;im je t -žilo srca. Spoznala sem. da lepo gledati, kako so 'ni <1 zelenimi trtami gibale bele po-! lobe pridnih delavcev. Le semtertja j -eni srečavala kakega vaščaua. lakti i »a >« uisern čutila cisto same — i:i pa nekaj f-asa ž - sem videvala po li-■ -tem potu izprehajati mladega tnj-;-a. Ali je bil lep? — tega ti pač ne norem povedati: toliko j>a vem. <*a je imel tivkaj posebnega, nepopisnega la g:i ni lahko pozabil, kdor ga je ke-iaj videl. Hodil je jmj nava-di roke , trižeiu na hrbtu, oči v tla o]>irajoč. j \ itlelo se mi je. tla ni rad srečava! nl-j itogar. tudi niciie ii-'. Ce se me pa le rn j mogel ogniti, šel je liho mimo mene. ; malo hitreje, komaj če je semtertja ; malo klobuk premaknil, a vid. Io se mu ! je. kako težko mu .je bilo to. Kakor uio žensk" — ravno ta sem hotela, la '»i me pozdravljal. Zakaj vsi dru- '.a kaj pa ravno on ne / M o titan reči. (a me je nekako veselilo spraviti ga vit dar >em koli mogla, v stisko, ua se ime ni mogel ogniti. Ilodi! mi je po dnevu bolj iu bo!,i jmj gostem na misel; ugibala sem, Rt2o m utegne biti* Pripovedovali so mi. j ia .iti,priše! iz mesta in da se je vseli] I/.a poletje pri nekem kmetu. Ugibali -o. tla je mlad doktor, a gotov, ga ni . edel nihče nič. Živel je molčeč, ^auui-i en. zdaj kaj bral. ztla.j pisal, a največ , zprehajal š.wi se jauie bliskati in grm ti. — i i'replasena se obrnem urno proti do-nu. ali prepozno! Komaj sem storila tko!ikt> stopinj, razporjejo se oldaki in ulije se strašna ploha. Tema j? bi-. !a nastala tako, da sem videla komaj •nalo stezo'jSreil seboj. V tem hipu za- i njem ]n<>peše:ie korake za seln»j. Bil e o:i! — Ko me dojde. molče me pl ine pod pazduho ter me jielje pod ko-^ ša"o bukev, rekoč: Tu bode bolje? — A kaj dalje početi .' Dež je lil neprenehoma iu ni bilo videti, tla bi hotel -koiaj prejenjati, a do doma je bilo še pol ure hoda. Le mirilo tu ostanite, j pa nič >e ne bojte, kmalu bom zopet ; tukaj. s temi besedami izgine moj ; -premljevalee urno proti vasi, predno -em nm mogla braniti. Kako je hodil. ie vem; povrne s", preduo ga more "človek pričakovati, z dežnikom in o-grr.ijaloni. Ogrne me. prime nie pod ;>azduho. rekt»č: Dovolite, zdaj mora e tako biti. In urno odideva proti! lomit. Kako mi je bilo na tem potu. j ie morem ti povedali. Komaj sen, utila dež, dasj je i i l curkoma, in ui ne bolelo, če tudi sem se izpodtikala i >o gostem ob korenine, takti tla me je ! »pomiti ja!. naj višje privzdigujem no-j ;e. Hit i o, prehitro sva prišla domov, j Opremil me je tlo moje hiše. Komaj! •a >f!ii stopila čez prag. izgine mi iz- i • red oči. tla se mu nisem mogla sej . . I .po.lobim zahvaliti. (Dalje prihodn'i£.> , KRETANJE PARNIKOV. x RYNDAM odpluje 25. oktobra v Rotterdam. KRONPR1NZ WILHELM. odpluje 2č». oktobra v Bremen. PRESIDENT GRAND j odpluje 20. oktobra v Hamburg. [ | i TEUTONIC j odpluje 26. oktobra v Southampton LA TOUR Al NE odpluje 27. oktobra v Havre. VADERLAND odpluje 29. oktobra v Antvverpen. BALTIC odpluj« 29. oktobra v Liverpool. ST. LOUIS J odpluje 29. oktobra v Southamptoi. PROVENCE odpluje 3. novembra v Havre. ZIMSKI POUK v angleščini in lepopisju potom aopi so van j a. Akti želite dobiti nekaj po;m;» o. teb predmetih, vpišite se v naš'; šolo. Poučujemo že tri leta. Pojasn'hi /a-•!■": i. Slovenska korespondenčna šola, (i 11?» St. Clair Avenue (S. Ii. 10). Cleveland. Ohio. NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naroč- . niiio za "Glas Naroda" in knjige kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Franccisco, Cal.: Ivan Stariha. Denver, Colo, in okolico: John De-be ve, 4723 Vine St. Pueblo Colo.: Petar Culig. Indianapolis, Ind.; Alojzij Rud-man. (Jarry, Ind.: Jovan Milie. Depue, 111.: Dan. Badovinae. Chicago, 111.: Frank Jurjovee, 1S01 22nd St. iu Frank Cberne, 71G2 Vin-eenes R *d. La Sale, 111.: Mat. Ivomp. South Chicago 111.: Josip Kom-1 »a re. Waukegan, 111.: Frank Petkovšek. Frontenac, Kans. in okolico: Fr. , Erznožnik. Calumet, Mich, in okolico: Ivan Šli tej. Iron Mountain, Mich, in okolico: Marko Badovinae. Manistique Mich, in okolico: John B. Kotzian. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouž« in J. Š ker jane. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze in Nick Miletič. Dulutli, Minn.: Josip Šarabon. Hibbing Minn.: Ivan PovŠe. Nashwauk, Minn.-. Geo Manrin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovaeie in Ivan Rahija. St. Louis, Mo. in okolico: Frank Skok. x Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. Bridgeport, 0. in okolico: Andrej , Hočevar. Cleveland, O.: Frank Sukser Co. in William Sitar. Oregon City, Ore.: M. Justin. Alegheny Pa. in okolico: M. Kla-tieJi. 1013 Ohio St. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Herminie, Pa.: Geo. M. Sehultz Bnrdine, Pa. in okolico: Frank Petro vie. Connemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in' okolico: Anton Demšar iz Broughton. Pa. Forest City, Pa.: Karl Zalar. West Newton, Pa. in okolico: Alojzij Jak oš. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Pittsburg, Pa.: Ignacij Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Sutersville, Pa.: Louis Mrbar. Willock, Pa.: Fran Šeme. Bingham Canyon, Utah: Milan Pav-kovieh. West Jordan Utah: Anton Palčič. Black Diamond Wash.; Gr. Pore nt a. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Ivan Košak, 927 Illinois Ave. Rock Springs Wyo.: A. Justin in Val. Stalicb. Bnrdine, Pa., in okolico: Frank Ferlan, Box 257. * * * . Vsi naši zastopniki so z nami že lalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtopleje praporo-čamo. w naravna m S KALIFORNIJSKA VINA Z fi NA PRODAJ. g W in* po 50 do «0 ct. ^ a/. tralnn a poeotlo vred, U Sf °*fcr* hcU> v\enceui in Hrvatom kteri potujejo et-z Duluth, Minn., pri poročamo uašega zastopnika g. JOSIP SCHARAEON a. 115 W. Michigan St., Pnlnth, Minn.. kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak j* l>ri njemu najbolje postrežem Pošilja denar v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh podlih. Toraj pazite, da se ne vsedett-ua hm laskavim besedam nievredne-'.ev. kterili v Dulutbu ne manjka. Spoštovanjem Frauk Sakser Co. - C0MPAQNIE- GENERALE i TRANSATLANTIQUE. (France ska parobrodna družba. Direktna črta ' do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Bkspres parrilkl »os "la provence" 'la savoie" "la lorraine" "la tourainc' na dva vijaka na dva vijaka na dva vijaka aa dva vijaka Poštni parnlkl aoi "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka. Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebroufh Baildiaf. Parniki odplujejo od sedaj naprej redno ob četrtkih iz pristanišča štev. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. T. •I.A TOURAINE 27. okt 1910.'LA LORRAINE 17. nov. 1910. *LA PROVENCE 3. novb. 1910 *LA TOURAINE 24. nov. 1910. •LA SAVOIE 10. nov. 1910. LA BRETAGNE 1. deeembra. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: L'pi parnik "NIAGARA" odpluje 29. oktobra 1910 ob 3. uri popoludne. I'arnik na 2 vijaka "CHICAGO" od pluje 29. oktobra ob 3. uri popoludne. Parnik '4 Kloride*" odpluje tlue 12. novembra ob 3. uri popoldne. Parnik " La Gasco*?ne" odpluje due 12. noVembra ob 3. uri popoldne. Paralki z zvezdo ztzaamovaal imajo po dva vijaka. Arsis'© - Amerikanska črta | preje bratje Cosulich j Najprlpravneiša in najcenejša parobrodna črta n Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Reka Cene voinih listov iz New Yorka za IIL razred to Ššb Vai «pod a j navedeni novi parobrc- TBSTA.------------------------------------------— di na dva vijakih imajobres- LJUBLJANE____________________________________ 35 60 fiftni brzojav: ^^.............................................. ALICE, LAURA, „ , ZAGBEBA......................................... 3»;. 20 MABTHEA WASHIFGTOa KARLOVO A..................................... so 05 ARGENTINA. II. RATTRTBT* do OCEANIA. TBSTA al: REKE.........................$50 00 do 5V00 PHELPS BROS. & C0.f Geu. Ajeats, 2 Washington St, Nevr Y^rk