Torek
Zadnjičje naš ata zamišljeno prebiralJavno tribuno, nakarje poskočil in se predal grdemu govorjenju. Mamo je zanimalo, kaj ga muči. Poglej, je rekel, koga so objavili? Koga, je rekla mama z odkritimzanimanjem. A ne vidiš, je rentačil ata, Feferončkovega Štefija! Pa kaj?
Nič, kaj. A zdaj bodo pa tudi takšne dajali v časopis? Kajje pa že on naredil za našo druž-bo? Na sestanke krajevne skupnosti ne hodi, ni aktiven v krajevnem Rdečem križu. Zdajpa kar v časopis, lepa reč!
Potem je zdrvel na utedništvo in se tam ra-zburjalnaprej. Kako vendarmoretein toravno Feferončkovega štefija! Toliko zaslužnih Ijudi je v občini, ki šeniso bili nikoli v časopisu — vi pa ustrelite takšnega kozla.
Urednikgaje, kot je povedal, skrbno poslu-šal in se vidno kesal. Potem je milo prosil, naj mu, zaboga, ata priporoči kakšnega pravega tovariša, ki bi bil primeren za v Javno tribuno. Občina je velika, težko je poznati vse prave Ijudi. Ata je pljunil v roke. Samega sebe bi že predlagal, in to z mirno vestjo, sajjepameten, odlično naravnan, preudaren, zvest, aktiven, hraber, zgovoren, dober. Toda potem bi rekli, da se »grebe«, tega pa ne mara. Zato je raje malce pobrskal po spominu. Jožkota Kosilnico! je naposled žaklical. Aha, torej zapišemo, Jožko Kosilnica, je bil vesel urednik...
Sicerpa, raje ne. Jožko seje nekam čudno obnašal, ko smo glasovali o nakupu novih smetnjakov. Pišite raje o Frediju Pjpirčku. Ta je dober.
Aha, je oslinil svinčnik urednik. Kje pa sta-nuje tovariš Papirček?
Sicer pa, raje ne. Fredija že dva meseca ni bilo na sestanek krajevne organizacije. Potem jih bom pa jaz slišal, češ da priporočam sum-Ijive kadre. Pišite raje o Pepiju Šilčku.
In pri Pepiju je res ostalo Intervju je bil lep, zanimiv, Ijudje so ga hvalili.
Potem pa se je lepega dne pri sosedovih zaslišalo neko vreščanje. Grdo govorjenje je neznosno naraščalo in ataje stopil povprašat, kaj je na stvari.
Ste videliJavno tribuno?je rohnelJožkotov fotr in je bil videti zelo jezen. Pa ravno tega tepca so morali dati v časopis, Pepija Šilčka! Sploh veste, kdo je Pepi Šilček? Kaj pa je že on naredil za našo družbo? Na sestanke ne hodi, aktiven ni in tudi pozdravi boljporedko. Fuj! Toliko zaslužnih Ijudije v občini, ki niso bili še nikoli v časopisu —pa ti ustrelijo takšnega kozla...
Nekaj časa sem ju poslušal, potem sem se pa naveličal. Izmuznilsem se na ulico in izgo-vorilnice poklical uredništvo Javne tribune. Urednik je bil prijazen in mi je obljubil, da bo stvar uredil: v naslednji številki bosta objav-Ijena intervjuja z mojim atom in Jožkotovim fo-trom. Mislim, da je predlog zelo dober...