Foitnlna plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. . Cena posamezni številki Din 1*59. TRGOVSKI Časopis asa trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za >/2 leta 90 Din, za XU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din — Plača in toži se v Ljubliani Urednižtvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.' Leto XV. V Ljubljani, v torek 4. oktobra 1932. Štev. 114. Vedno nove pritožbe proti konzumom Mesto izplačila vloge iz hranilnice — nakazilo za nakup blaga v konzumu Konzumarska nadloga postaja vedno večja in vedno neznosnejša. Kakor da kon-zumi že itak ne bi imeli dovolj privilegijev od države, so pričeli v zadnjem času še drugi faktorji pomagati konzumom. Je v.e čisto tako, ko da bi bilo uničenje trgovca glavna gospodarska pridobitev. Zadnjič smo poročali, kako se je podporna akcija za brezposelne delavce na ■Jesenicah spremenila v nezaslišano podpiranje konzumov. Vse podpore so se na-Kazovale v blagu, a vse to blago so morali brezposelni delavci za nakaznice — ki so bile gotov denar — kupiti v konzumih. Vseeno, ali je bil kdo član ali ne, blago je moral kupiti v konzumu. Niti ena trgovina ni bila deležna te dobrote, menda v zahvalo za to, da so trgovci v tako odlični meri sodelovali pri podporni akciji. Ali hočejo ti posili prijatelji konzumov res doseči, da trgovstvo ne bo več sodelovalo pri nobeni podporni akciji in da bo nabiralce darov prav tako poslalo v konzu-me, kakor delajo to razdeljevalci podpor? A te konzumarske nadloge še ni dosti in celo sedanjo denarno krizo uporabljajo nekateri v to, da dovajajo konzumom na škodo legaLne trgovine kupcev. Kakor znano, tudi podeželske hranilnice in posojilnice ne izplačujejo vlog v polni višini ali pa le v čisto neznatni meri. Mnogo vlagateljev pa je na denar v hranilnicah navezano in brez svojih vlog sploh živeti ne morejo. Ljudje so vendar spravljali svoj denar za slabe čase, sedaj pa baš v slabih časih ne morejo priti do svojega denarja. V svoji sili je eden teh vlagateljev šel k voditelju hranilnice in mu dejal, da nujno potrebuje denar, ker si drugače niti ne more kupiti najnujnejših življenjskih potrebščin. Tedaj mu je dotioni vodja hranilnice dejal, da mu denarja sicer ne more dati, da pa more v njih konzumu vzeti blaga, kolikor ga potrebuje. Ni pa to osamljen slučaj in denarna kriza je postala nad vse učinkovito sredstvo, da se ljudi primora k nakupu blaga v konzumu. Ni treba posebej povdarjati, da so ti vlagatelji večinoma ljudje, ki nikdar niso bili člani kon-zuma in ki tudi nikdar ue bi stopili v konzum. Sedaj pa so prisiljeni, da so postali kupci v konzumu, pa čeprav niso njegovi člani. Legalna trgovina, ki itak ze komaj zmaguje vse današnje težave, izgublja tako vsled nezaslišane zlorabe denarne stiske, svoje najboljše odjemalce. In vrhu vsega še na čisto protizakonit način. Kajti konzumi smejo prodajati le članom, ne pa tudi nečlanom, sedaj pa se nečlane naravnost žene v konzum! Proti tej zlorabi stiske vlagateljev za konzumske namene najodločnejše protestiramo in zahtevamo, da se že enkrat napravi red. Tega neprestanega obkladanja konzumov s privilegiji pa mora biti konec. Legalna trgovina vestno vrši vse dolžnosti do države in družbe in zato ne gre, da bi se ji kar venomer spodkopavala možnost obstoja. Vse trgovce, zlasti podeželske, pa poživljamo: vsak slučaj tega protipostavnega pospeševanja konzumov prijavite takoj z vsemi podatki svojemu gremiju ali oblasti! Takoj naznanite z vsemi dokazili oblasti konzum in zaflružno trgovino, ki prodaja nečlanu! Bodite vedno pazljivi in takoj javite svojemu združenju vsako nedovoljeno pospeševanje konzumov in zadružnih trgovin! Naj bo to prijetno ali ne, toda je potrebno, ker je postal položaj za trgovino že tako nevzdržen, da ga more rešiti samo najbolj energična in čisto brezobzirna samopomoč. Kadar se na vse načine skuša škodovati trgovstvu, takrat si mora tudi trgovstvo na vse načine pomagati sebi in če ne drugače, tudi z ofenzivo proti konzumom in zadružnim trgovinam. Kupa je polna, čas je dozorel, vsako obotavljanje in vsako polovičarstvo je odveč. Konzumarska nadloga pa mora biti strta, ker je postala že škodljiva za vse naše gospodarstvo. Samo z investicijami je mogoče premagati brezposelnost V Avstriji je okoli 550.000 brezposelnih, ki dobivajo od države nič manj ko 350 milijonov šilingov (ali 2800 milijonov dinarjev brezposelne podpore). To ogromno vsoto morajo za one, ki ne delajo, zbrati tisti, ki delajo. Z ozirom na ta velikanski izdatek za brezposelne so pričeli nekateri dunajski listi kampanjo, da se za brezposelne izdani denar uporabi za investicije. Pri tem kalkulirajo tako-le: Vsaka investicija poveča gospodarsko delavnost in 100 šilingov za investicije izdanega denarja pomeni vsled denarnega kroženja 250 šilingov v pogledu kupne moči. Vsled tega niti ne bi bilo treba vseh brezposelnih direktno zaposliti, ker bi investicije same od sebe povzročile nova dela, ki bi zaposlila ostale delavce. Za avstrijski primer Ibi n. pr. zadostovalo, če bi se zaposlilo 165.000 delavcev in potem bi tudi vsi ostali brezposelni našli delo. Za zaposlitev 165 tisoč delavcev pri investicijskih delih pa ne bi bilo potrebno več denarja ko 590 milijonov šilingov, torej le 240 milijonov več, kakor pa znašajo letne podpore brezposelnih. Sestaviti bi bilo treba desetleten načrt za vse potrebne investicije in brezposelnost bi bila premagana. Financiranje tega načrta bi se izvedlo na ta način: 350 milijonov bi se dobilo 12 podpor brezposelnim, pri investicijskih delih zaposlene industrije bi dale polovico še potrelbnega kapitala, druga polovica pa bi se dobila z notranjim investicijskim posojilom. V zvezi s tem navajajo listi prednosti, ki jih dajejo investicije, in ki bi obstojala v tem: 1. Sedaj deficitni fondi za podpiranje brezposelnih bi postali aktivni, kar pomeni za Avstrijo 200 milijonov. 2. Povečanje dohodkov železnic, pošte in zavarovalnic. 3. Popolna zaposlitev industrije, ki bi zopet donašala čiste dobičke. 4. Vsi zamrzli krediti 'bi postali zopet prosti, zboljšanje valute in zmanjšanje dolgov. 5. Zboljšanje trgovinske bilance s povečanjem tujskega prometa ter z dvigom konkurenčne sposobnosti podjetij. 6. Odprava pred kratkim uvedenih zasilnih davkov. 7. Dvig.narodnega premoženja z dvigom hranilnih vlog od 5 na 10 milijard. Morda so ta izvajanja malo prerožnata, toda dejstvo je, da bi se mogel za brezposelne podpore izdani denar porabiti plodonosnejše in da je vsled tega naravno, če se skuša ta denar uporabiti za podlago velikega ozdravljenja gospodarskega življenja. Na vsak na^in izhaja iz investicij ustvarjajoča sila in samo želeti bi Ibilo, da bi tudi pri i*as polagali mnogo več važnosti na potrebo investicij, kakor pa se to danes Minister Mohorič o kmečkih dolgovih in dinarju Kmečki moratorij nevzdržen — Strah zaradi dinarja neupravičen V soboto in nedeljo je imel minister Mohorič na Uorenjskem več shodov, na katerih je podal več pomembnih izjav o važnih gospodarskih vprašanjih. Med drugim je dejal: Ko se sestane Narodna skupščina, bo iimeia rešita vec važnih vprašanj. Zadostuje, da navedeni le nekaj številk. Vsi vi, Ki ste tudi sami gospodarji, veste, kako so -se v zadnjih letih izpremenile gospodarske razmere in veste tudi, kako je prišlo do katastrofalnega padca cen, vsled česar so drž. dohodki stalno padali. Računa se, da je pred tem znašal letni narodni dohodek 80 milijard dinarjev, dočim znaša sedaj komaj polovico. Naš državni proračun, ki je tedaj znašal 12 milijard, je bil z ozirom na dohodek 80 milijard znosljiv, dočim je sedaj vprašanje, kako ga spraviti pri tako silnem padcu narodnih dohodkov v ravnotežje. Poleg tega je prišlo tudi vprašanje kmečkih dolgov. Ce pravimo razdolžitev kflieta, potem ni to pravilno povedano. Ne gre za razdolžitev kmeta v dobesednem pomenu besede* temveč jedro vprašanja je v tem, kako napraviti kmečke dolgove znosljive, da bodo v skladu s sedanjimi dohodki kmeta. Po statistiki, ki jo je sestavila Privilegirana agrarna banka, znašajo kmečki dolgovi okoli šest milijard. Ta vsota ni tako velika, če se upošteva, da znašajo vsi dohodki našega kmetijstva okoli 20 milijard. Tudi z ozirom na število kmetov ni to vprašanje tako težko, temveč fežavno in nevarno postane šele z ozirom na obrestno mero, ki jo morajo plačevati kmetje zlasti v južnih krajih. Tam je skoraj' ves kredit v zasebnih rokah in zaseben kapital zahteva visoke obresti. To je vzrok, da se je vlada odločila, da uredi to vprašanje. V kratkem, dne 20. oktobra poteče veljavnost sedanjemu zakonu o zaščiti kmeta. Z novim zakonom se ima rešiti to vpra- Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1932 za uboge onemogle olbrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din odnosno po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do dne 20. novembra t. 1. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Zakaj rastejo cene tudi domačim izdelkom? Zagrelbški »Jutarnji list« je priobčil članek; »Ali postaja blago dražje«, nakar je prejel od podeželskega trgovca ta odgovor: Na vaš članek vam moram kot lojalen trgovec priznati, da se je blago v zadnjem času v resnici podražilo. Vzrok: Domače fabrike (meni so znane razmere samo v tekstilni stroki) zvišujejo cene. Ta povišanja se ne morejo utemeljiti s poviškom davkov, ker je povišanje cen tekstilnega blaga mnogo večje. Tako n. pr. velja danes meter volnene tkanine v fabriki Din 34, dočim je ista vrsta blaga veljala še 14. VIII. od 28 do 30 Din, neka druga tkanina pa je veljala pred 15. VIII. celo samo 10 do 1P50 Din meter. Kaj naj napravi trgovec z ozirom na takšno poviša«-nje cen, ko mora po teh novih cenah nabaviti sebi blago. Ne preostane mu nič drugega, nego da poviša tudi on ceno, ker šanje. Novi zakon ne bo več določal odgo-ditve plačil za kmečke dolgove, ker se je izkazalo, da je ta odgoditev povzročila težke nerede v naših kreditnih •prilikah in zlasti v vsej naši trgovini, obrtu in industriji. Pri ureditvi kmečkih dolgov je najvažnejše vprašanje obrestne mere. Tu treba najti najbolj pravilno rešitev. Ta problem je zlasti težak v sedanjem času, ko katastrofalno padajo cene kmetskim pridelkom. Zato Ibo skupščina, ki se v kratkem sestane, posvetila vse svoje sile temu vprašanju v smislu besed, ki jih je izrekel kralj ob otvoritvi januarskega zasedanja skupščine, da namreč treba kmetskemu vprašanju in vprašanju cen kmetskih pridelkov posvetiti glavno pažnjo. Dinar je trden (Jlede dinarja je dejal minister Mohorič: V zadnjih dneh se mnogo govori o našem dinarju. Moreni izjaviti, da ni treba zaradi dinarja imeti nobenega strahu, in da je vse v redu, kar mora biti po zakonu v redu: zlata podloga dinarja in politika Narodne banke. Zlato kritje-znaša 35%, bankovci brez podloge pa se ne tiskajo in zato ne more biti niti govora o inflaciji. Nato je minister Mohorič pojasnil, kako je prišlo do nihanja dinarskega tečaja. Vsled deviznih omejitev drugih držav je 1'ila tudi naša prisiljena, da je proglasila zaporo nad dobroimetji tujih kapitalističnih družb v naši državi. Pozneje pa je bila ta zapora ukinjena in tako je postalo okoli 100 milijonov dinarjev svobodnih in ti dinarji so povzročili nihanje njegovega tečaja. Bilo bi pa napačno, če bi se vsled tega razburjali. Dinar ni v nevarnosti in je trdnejši ko kdajkoli. Baš sedaj je odpotovala posebna komisija v Italijo, da sklene tudi z Italijo klirinški dogovor. Ni nobene nevarnosti, nobenega razloga ža nepremišljene korake in ne za dvome in malodušnost. pri današnjem minimalnem zaslužku od 10 do 15% ne more še sam nositi podražitve blaga. Drugi trgovec piše zaradi podražitve oetove kisline. V današnjih časih naši kupci neprestano zahtevajo, da gremo s cenami doli. Pa tudi sami bi hoteli to storiti, ker vidimo, kako kmet za svoje pridelke malo dobi. Pri najboljši volji pa tega ne moremo storiti, ker moramo sami blago vedno dražje plačevati. Tako se je n. pr. oetova kislina prodajala še leta 1928 po 28 Din kg, danes pa moramo plačevati oetovo kislino že po 42 Din za kg. Kadi bi zvedeli, kje so vzroki za to podražitev, ko se vendar oetova kislina izdeluje doma iz domačih sirovin. Zagreb proti gostovanju cirkusa Gleich Iz istih razlogov, kakor srno jih naveli ini v zadnji številki, so tudi v Zagrebu razne kulturne in gospodarske organizacije nastopile proti gostovanju cirkusa Gleich. Tako je podala svoj protest proti temu gostovanju Zbornica za trgovino ter razne gospodarske organizacije. Prav tako pa je protestiralo Narodno gledališče, kateremu so se pridružila vsa kino-gledališča. In prav na mestu so vsi protesti, ker danes res ni čas za lahkomišljeno zapravljanje denarja. VPRAŠANJE VOJNIH DOLGOV Odbor za jprouoavanje mednarodnih go-»podarsko-finančnih odnošajev Sev. Ameriških Združenih držav ge izdelal daljše poročilo o vojnih dolgovih. V tem poročilu se pravi, da pomeni uničenje vojnih dolgov za Združene države težko breme. Vendar pa priporoča odbor v interesu Združenih držav in vsega sveta razveljavljenje vseh dolgov. Statistika kmečkih dolgov Rezultati ankete o višini kmetskih dolgov: 700.000 kmetov ima 7 milijard dolga — Poleg Primorske je Dravska banovina najbolj zadolžena Kmetijski minister dr. Demetrovič je pola! novinarjem obširno izjavo o rezul-ialu ankete, ki je imela dognati višino kmečkih dolgov in značaj teh dolgov. Najprej je minister pojasnil, po kakšnih načelih je delovala anketa in zakaj njeni podatki niso čisto točni. Na podlagi objektivnih podatkov ni bilo mogoče delati, ker je notorično, da so prijave za rentni davek silno pomanjkljive, ker poleg tega niso pi,v sod uvedene zemljiške knjige in ker zasebni upniki gotovo ne bi navedli vseh svojih dolžnikov. Zato ni preostalo nič drugega, ko da se zberejo podatki na podlagi prijav dolžnijtov. Tudi ti podatki niso čisto točni, ker so ponekod nekateri iz raznih vzrokov zamolčali svoje dolgove, drugod pa jih zopet prijavili v večji vsoti, kakor jih imajo. Zbrani podatki pa so pomanjkljivi tudi vsled tega, ker še ni moglo upoštevati, koliko dolguje kmet kmetu in je vsled tega prava zadolženost kmetovalca na hektar netočno podana. Kljub vsem tem nedostatkom pa se vendar more reči, da so rezultati ankete v glavnem točni. To se vidii tudi iz tega, ker se ujemajo z rezultati ankete napovedi državnih denarnih zavodov ko tudi zasebnih bank. Verjetno pa je, da so kmetje zasebnikom več dolžni, kakor pa izhaja iz navedb ankete. Komu dolgujejo kmetje Od vseh 6076 milijonov dinarjev prijavljenih kmečkih dolgov odpade na: v milijonih zasebne upnike denarne zavode zadruge Priv. Agrarno banko Drž. Hip. banko V posameznih banovinah odpadejo dolgovi na: D.H.B. P.A.B. Banke Zadr. Zaseb. Din 2688-8 ali 4427% 1997-6-ali 32-90% 746-3 ali 12-29% 461-4 ali 7-60% • 178-5 ali 2-94% dravska 0-6 — 17-6 33-5 48-3 vardarska 5-2 5-7 380 9-0 421 vrbaska 3-4 6-8 33-4 9-6 46-8 drinska 3-5 170 30-6 8-4 40-5 dunavska 2-6 14-5 52-8 8-3 21-8 zetska 7-9 4-6 16-6 4-5 66-6 moravska 1-7 10-8 52-8 10-9 23-8 primorska 5-4 2-2 15-1 50 72-3 savska 1-6 3-1 29-7 8-5 57-1 Kakor se iz te statistike vidi, so kreditne razmere v dravski banovini najbolj ugodne, ker je tu kreditno zadružništvo najbolj razvito. Najneugodnejše pa so kreditne razmere v primorski, zetski in savski banovini, kjer so zasebni upniki najmočnejši, ki navadno pobirajo najvišje, obresti. Nazorno pa kaže tudi ta statistika, kako je v večini banovin kreditno zadružništvo zelo slabo razvito, da v nekaterih banovinah, ko v zetski in primorski skoraj ne pride v poštev. Oblike dolgov. Od 6072 milijonov celotne prijavljene vsote kmečkih dolgcv je za 4976 milijonov ugotovljen način dolga. Od vse te vsote je 33-8% meničnih dolgov, 32-1% hipotekarnih in 34-l°/o na -zadolžnice. Pri tem pa je treba upoštevati, da je tudi dosti meničnih dolgov m onih na zadolžnice dejansko hipotekarnih dolgov. Meničnih dolgov je najmanj v primorski in dravski banovini, kjer se z menicami zelo malo dela. Koliko dolgov odpade na 1 dolžnika in na hektar Čeprav v tem pogledu podatki niso čisto ti čni, vendar podajajo zanimivo in tudi jasno sliko o težini kmečkih dolgov v po- sameznih banovinah. Na 1 Na eno Na banovina dolžnika gospodarstvo ha dunavska 19.332 2.731 709 dravska 17.930 2.228 8-04 primorska 12.395 4.457 2-74 zetska 8.294 1.583 5-24 savska 7.427 1.841 4-53 drinska 6.822 1.029 6-63 vardarska 6.431 1.034 6-22 moravska 5.541 1.028 5-39 vrbaska 3.860 769 502 Gospodarska moč zadolženih kmetov Od vse zemlje, ki je last zadolženih kme- tov, je obdelane zemlje v: dravski banovini 42-1% zetski banovini 58-7% moravski banovini 63-4% savski banovini 64-1% primorski banovini 65-4% vardarski banovini 69 0% drinski banovini 69-2% . vrbaski banovini 82-8% dunavski banovini 96-1% Potemtakem je stanje najboljše v donavski banovini, najslabše pa v dravski in nato v zetski. V posameznih banovinah je en hektar obdelane zemlje obremenjen: v primorski s 6.811 Din v dravski s 5.303 Din v savski z 2.871 Din . v dunavski z 2.844 Din > v zetski z 2.697 Din,<- v moravski z 1.675 Dih v vardarski z 1.498 Din v drinski z 1.488 Din v vrbaski z 929 Din ! V vsej državi je en hektar obdelane zemlje povprečno obremenjen z 2.552 Din,; kar pomeni, da je >;v , dravski, en hektar nad državnim povprečjem obremenjen za 2.752 Din. Kmečki dolgovi in dohodki kmetijstva Če upoštevamo povprečen letni dohodek kmetijstva v letih 1926 dp 1930 in ta dohodek ocenimo po cenah v 1. polovici leta 1931, potem je znašal narodni dohodek od kmetijstva 9191 milijonov Djn, od česar v denarju 40% ali 3676-4 milijona. Od živino^ reje pa je znašal dohodek' 5880 milijonov, > v denarju 60% ali 3528 milijonov Djn. Ves dohodek kmetijstva v denarju je znašal torej vsako leto povprečno 7204-4 milijonov dinarjev, torej več, kakor znašajo vsi kmečki dolgovi. Ta dohodpk pa odpade Silno nazadovanje avstrijskega lesnega izvoza 'Nič manj ko jugoslovansko lesno industrijo je gospodarska kriza zadela tudi avstrijsko. Zveza avstrijskih žag je o tem izdala obširno spomenico ter statistiko avstrijskega lesnega izvoza. Ta statistika je tako jasna, da že sama pove vse. Avstrija je izvozila lesa vagonov v tisoč vagonih •v Italijo: 1. 1929 53 1931 36 1932 (I. polletje 14-5 v Francijo: 1. 1931 20 1932 <1.,polletje) 4*4 v Švico: 1. 1931 4-8 1932 (I. polletje) 1-35 na Madjarsko: t 1929 6 1931 4*6 1932 (I. polletje) 4‘3 v Nemčijo: 1. 1928 339 1931 2-1 1932 (I. polletje) 0’43 v vrednosti v milijonih šilingov 75 36 14 23 7-5 2'2 9 5 4 43-6 2-7 0-5 ffinudbe:poupiaSeiw Tvrdka Paolo Giaconi, Venezia, S. Polo Corte Barzizza 1178, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki perutnine. Korespondenca italijanska. Dr. LAPAJNE STANISLAV 'Odvetnik v Ljubljani vljudno naznanja, da te je preselil s svojo pisarno na Gosposvetsko cesto Št. 4-1. Tel. 2593 na vseh 12.258.408 hektarjev1 obdelane zemlje (s pašniki in livadami v državi). Vsi kmečki dolžniki pa imajo zemljft»-te 3,461.298 ha ali 28% od vse obdelane površine. Če se pa to upošteva, postane slika mnogo bolj neugodna,: kajti ves dohodpk zadolženih kmetov znaša le 2017-2 milijonov Din. . Ker povprečna.pbrestna mera 44 dolgove gotovo ne znaša manj, ko 16%, morajo zadolženi kmetje plačati samo -/.a obresti eno milijardo, to je polovico vseh njihovih dohodkov. To pa se pravi, da pri tako veliki obremenitvi s samimi obrestmi ni mogoče računati na povrnitev kapitala in da je tudi kupna moč zadolženega kmeta neznatna. Iz podrobnih podatkov v nekaterih srezih je razvidno, da odpade večina kmet-, skega dolga na posestnike, ki imajo od 2 do 20 ha zemlje. Ti mali posestniki pa (imajo tudi najštevilnejše rodbine, vsled: česar je za te ljudi prezadolženost i tem večja nadloga. . . < , Obrestna mera znaša ponekod tudi več ko 24%, manjša pa je v zapadnih banovinah in najnižja v dravski. Posebne ankete pa so skušale ugotčviti tudi vzroke kmečke zadolženosti. Približno polovica dolga > gre za produktivne'-na'-, mene, polovica pa- v konzumne svrhe in ta polovica je čisto negativni, ker ni prav nič doprinesla za povečanje in Zboljšanje produkcije. Ta polovica dolgov je torej prava zguba, *••*. "•1 '-v‘ Celotna slika o zadolžitvi kmetov v posameznih banovinah, pa- je razvidna it te statistike. * Občin ki so Število . , Vsota banovina vseh dale dolž- vseh podatke nikov dolgov vardarska 510 427 30.643 497,104.349 vrbaska . . 179 159 75.865 292,774.539 dravska 1068 852 58.432 1.044,795.756 drinska 447 422 88.169 601,022.658 dunavska 805 749 83.030 1.603,361.788 zetska 306 255 48.987 406,882.732 moravska 771 720 54.339 301,346.089 primorska 110 9? 54.561 666,930.050 savska 520 ( 431, 128.888 .-458,770.334 Ker je poslalo podatke samo p7?^% občin, se more računati, da je vdržati 700.000 dolžnikov, ki dolgujejo 7 milijard dinaijev. Obiiii Je auJomaJiini bule J D A | - D A *•' Svarilo pred nezanesljivo tvrdko Dobili smo poročila, da tvrdka »Yougo-11 Hmport« Alexandrie v Egiptu, Boulevard Saad Zaghloul, ,ni izpolnila obveze naprain raznim našim izvoznikom in so že mnoge naše tvrdke utrpele večje škode radi neso-lidnosti imenovane tvrdke. Zato svarimo vse naše interesente, da so v poslovnih stikih z imenovano tvrdko, ako se sploh spuščajo v kake kupčije, zelo oprezni. Vse frgrovce opozar/amc na Dopisno trgovsko šolo Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseli drugih trgovskih ved — in nemičino, angleičino, francoščino in ostale svetovne jezike Nove uvozne prepovedi v Avstriji Kakor poroča »Neue Freie Presse« iz zanesljivega vira, namerava avstrijska vlada izdati celo vrsto novih uvoznih prepovedi. Avstrijska vlada pravi, da je k temu prisiljena vsled številnih prošenj, ki prihajajo na trgovinsko ministrstvo. Kakor se dozna-: va, je avstrijsko trgovinsko ministrstvo prejelo dosedaj že okoli sto takšnih prošenj. PORAST AVSTRIJSKIH DRŽAVNIH DOHODKOV Vsi davčni dohodki Avstrije so znašali meseca julija 91-9 milijonov šilingov ma-prain 79‘09 milijonom v juniju. Dohodki neposrednih davkov so narasli od 24’4 v juniju na 29T milijonov v juliju. Naš zunanji minister dr. Jevtič je bil na seji politične komisije izvoljen za glavnega poročevalca o iraškem vprašanju. Je to velik uspeh, ki je tem bolj pomemben, ker je dr. Jevtič prvič na seji Zveze narodov. Finančni minister je izdal na vse občine posebna navodila za sestavo občinskih proračunov in odredil, da se nikjer ne smejo zvišati obč. dajatve in da je treba povsod uvesti največjo štednjo. Plače obč. uradnikov treba reducirati za 10%. Niti enega uradnika se sme na novo nastaviti. Slična navodila za štedenje so dobile tudi banovine. Vlada je nakazala vsaki banovini po 50.000 Din podpore za vzdrževanje kmetijskih tečajev. Dne 1. oktobra je poteklo 70 let, odkar je bila otvorjena proga Zidani -most—Zagreb—Si-sak. Privilegirana Agrarna banka si zgradi lastno palačo. IVIo/lip.791llfl hladni klej za mi- IMctilL LdiltVI zarje iu 8likarie> gte. klarski kit, lanene tropine ter vse v stroko Vloge vseh vojvodinskih denarnih zavodov so znašale v juniju 1.137-7 milijonov (junija 1931 1.458-7 mil.), v avgustu pa 1.112*4 milijonov (v avgustu 1. 1931 1.419*2 milijonov) dinarjev. V Mariboru nameravajo zgraditi novo tekstilno tovarno »Jugosvilo«. Francoska vlada je povišala uvozno carino na sirovo maslo od 600 na 700 frankov za 100 kg. Ta carina velja za države, s katerimi je Francija sklenila preferenčni dogovor, dočim morajo vse druge države plačati 1400 frankov carine. 155 političnih umorov je bilo v Nemčiji v 8 mesecih. Največ jih je bilo ubitih v juliju in sicer 86. Ministrski predsednik Avstralije Lyon je izjavil, da pripravlja tudi avstralska vlada obsežno konverzijo dolgov. Avstrijska vlada namerava zvišati prometni davek samo za 100%, kakor je dejal finančni minister dir. Weidenhoffer Znižanje uradniških plač v Švici. Zvezni svet je z 90 proti 60 glasovom sklenil, da se uradniške plače znižajo za 7 odstotkov. Federalni svet je zahteval desetodstotno znižanje plač. Emisije efektov so znašale v U. S. A. v prvih letošnjih osmih mesecih 950 milijonov dolarjev, dočim so znašale v istem času lani 2950 in v letu 1930 celo 5150 milijonov dolarjev. Nemške papirnice nameravajo zvišati ceno rotacijskega papirja za 12 do 14 odstotkov. Največja francoska fabrika kanonov Schneider Creuzot bo pričela izdelovati britvice. Svetovna produkcija bakra je znašala v avgustu 64.000 ton proti 74.000 tonam v juliju in 122.000 tonam v avgustu lanskega leta. Švedske državne železnice so naročile 30.000 ton angleškega premoga pod pogojem, da ti naroče stavben les za premogo-kope na Švedskem. Gene bencina so na Holandskem povišane in sicer za 2 centa na liter. Bencin v velikih posodah velja 17 centov liter, bencin za industrijo pa 15 centov za liter. Po zadnjih podatkih znaša število brezposelnih v Ameriki že 11,500.000. 50.000 transportnih delavcev je stopilo v Berlinu v stavko, da se niso mogle izvršiti 1. oktobra nobene selitve. Stavke delavcev se bodo pričele vsled redukcije mezd tudi v drugih obratih. Najdražji hotel na svetu, Waldorf Astoria-Hotel v New-Yonku je prišel v konkurz. Hotel so dali zgraditi sami milijonarji. Vsled revolucije v Braziliji, ki zelo otež-kočuje izvoz, je zrasla cena kave. >BUDDHA< T RADE MARK „BUDDHA“ čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26 J Delovanje Zveze trg. gremijev v 1.1931 Tajniško poročilo tajnika Zveze trgovskih združenj, g. I. Kaiserja na občnem zboru v Laškem ii. Mnogo težkoč v trgovskem poslovanju so povzročale v preteklem letu razne odredbe za omejitev prodaje posameznih predmetov v trgovini, odnosno za monopoliza-eijo predmetov. Tako se je razvnela v preteklem letu ostra borba proti odredbi finančnega ministrstva, da špecerijske trgovine ne bi smele prodajati alkoholnih pijač lastne polnitve. S tem se je očividno hotelo odvzeti špecerijski stroki pravico, ki si jo je pred leti z veliko težavo priborila. Zveza je tedaj storila vse, da bi se ta odredba ne uveljavila, vendar ji pa to, razven [K)daljšanja roka, ni uspelo. V letošnjem letu pa se je z novimi tro-šarinskimi predpisi položaj še toliko poslabšal, da se je uvedla za prodajo pijač v originalno zaprtih steklenicah pavšalira-na taksa, ki s svoj višino povsem onemogoča .prodajo pijač v originalno zaprtih steklenicah. Z intervencijo proti trošarinskim predpisom pri senatu, se je Zvezi posrečilo doseči le znižanje takse za Maribor in Ljubljano od 6000 na 4000 Din. Očividno pa gre tendenca za tem, da se iz trgovine vobče izloči prodaja alkoholnih pijač brez posebne točilne pravice. Vse pa kaže tudi na to, da ne bodo trajni sedanji trošarinski predpisi, ker so mnogo škodovali trgovini, za državo pa imeli neugoden finančni efekt. Zveza bo tedaj ponovno energično nastopila za interese trgovine. Trgovino s papirjem in trgovino z mešanim blagom je občutno prizadelo monopoliziranje nekaterih vrst šolskih zvezkov, ki se je že nekaj let pripravljalo. Kljub tehtnim protirazlogom Zveze in Zlbornice se je monopolizacija v tekočem letu izvedla v občutno škodo prizadetih strok. Z odlokom ministrstva se je odredilo, da Hiorajo šolska upraviteljstva naročati monopolizirane zvezke neposredno pri banovinski zalogi šolskih knjig, odnosno pri državni tiskarni. Zveza je monopoli/.aciji ponovno ugovarjala in v primeru, da se monopol na šolske zvezke ne ukine, zahte-vala, da se dajo zvezki trgovini v nadrobno prodajo. Zveza to akcijo še nadaljuje. Glede oddaje dobav je vladalo med našim trgovstvom veliko nezadovoljstvo. Oddaja dobav je tako centralizirana, da je uprav v škodo ne le solidnim in reelnim podjetjem, marveč tudi državi sami. Za vsako dobavo je odločilno ministrstvo, ki sestavlja pogosto komisije za oddajo dobav, kar povzroča državi nepotrebne stroške. Pri takšni oddaji dobav se dogajajo nepravilnosti, kakor n. pr. z oddajo železniških pragov. Zveza se je mnogo prizadevala, da se oddaja dobav decentralizira in oddaja le domačim pridobitnikom. Za izboljšanje prometnih prilik V prometnem oziru je Zveza na podlagi sklepa lanskoletnega občnega zbora energično intervenirala radi izboljšanja telefonskih prilik v dravski banovini in so prenehale številne pritožbe iz vrst telefonskih 'interesentov. Zveza se še nadalje trudi, da uveljavi zahtevo po novi porazdelitvi naročnikov in pristojbine po številu pogovorov. Vprašanje napeljave mednarodnih kablov je ostalo na mrtvi točki. V ponovnih primerih je intervenirala Zveza radi pravočasne dostave vagonov in predložila po predlogih združenj predlog k novemu voznemu redu. Za posamezne stroke, ki so bile radi 1'adca cen in prometa posebno težko pri- zadete, je Zveza intervenirala pri ministrstvu za promet in trgovinskem ministrstvu radi znižanja cen ležarinskih prostorov in železniških tarif. Zlasti pereče je v preteklem letu postalo vprašanje prevoznih tarif in najemnin za ležarinske prostore Naše prevozne tarife, ki so določene po stanju iz leta 1927 odnosno 1928, so danes, ko so cene blagu znatno padle, za povprečno 40—50% previsoke, 'irgovec, ki je nekdaj vkalkuliral prevoznino v prodajno ceno, tega danes ne more storiti več, če hoče biti konkurenčen. Da je sedanja tarifa povsem nemogoča, kaže nekaj konkretnih primerov iz lesne stroke. Iz postaje Kranj—Beograd stane prevoz 1 vagona tesanega lesa 2740 Din, medtem ko znaša vrednost lesa le 3000 do 3200 dinarjev. iz postaje Prevalje—Beograd stane prevoz vagona tesanega lesa 2825 Din (to je 156 Din za 1 m3). Cena lesu franco Prevalje pa je le 160 Din za 1 m3. Prevoznina stane torej le nekoliko manj nego natovorjeno blago, pa čeprav je obremenitev s prevoznino znašala nekdaj največ le y» vrednosti blaga. Radi tega je Zveza ob navedbi konkretnih primerov in dokazov v predstavki ministrstvu prometa predlagala 50% znižanje tarif. Prav isto je tudi z najemninami ležarinskih prostorov, ki so določene po pravilniku iz leta 1927. Ležarinski prostori so danes prazni, deloma res radi zmanjšanega prometa, v večji meri pa radi previsokih najemnin, ki silijo trgovstvo, da najema mnogo cenejše zasebne prostore ob železniški progi. Zato je predlagala Zveza tudi revizijo pravilnika o najemninah za ležarinske prostore. V naši tarifni politiki opajamo v splošnem dokaj neokretnosti. Padcu cen in pro- metu bi moralo samo po sebi slediti tudi znižanje tarif, ne le z ozirom na finančni efekt železnice, ki bi ob zvišanem prometu ne utrpel tolike škode, marveč še bolj v olajšavo izvoza, ki se bori na zunanjem trgu z ostro konkurenco in ugod-nostnimi tarifami sosednih držav, ki jih pa naši izvozniki ne uživajo. V preteklem letu se je mnogo razpravljalo o zgraditvi proge Kočevje—Sušak 2e je bilo upanje, da je zgraditev te proge postala aktualna. Sestavil se je poseben odbor, ki tbi proučil zlasti vprašanje financiranja proge. Neugodne denarne prilike pa so zgraditev te proge za ne-dogledni čas postavile zopet v ozadje. Z mrtve točke, dasi povsem neupravičeno in brez tehtnih razlogov, se tudi v preteklem letu ni ganilo vprašanje otvoritve proge Hodoš—Davidliaza—Kotormanv, dolgoletne težnje prekmurskih gospodarskih krogov. Socialno politična vprašanja V socialno političnem oziru preteklo leto z ozirom na trgovino, ni prineslo rtl-kakih važnejših dogodkov. Ostala nam je neizpolnjena stara zahteva po decentralizaciji delavskega socialnega ( zavarovanja Kljub težkim časom smo mogli ugotoviti le zvišanje prispevkov, kar nas je še bolj utrdilo v prepričanju, da je centralizirano uelavsko zavarovanje le drag aparat, ki dejansko uporablja velike vsote brez kakih pozitivnih uspehov. Izmed važnejših akcij v socialno političnem oziru omenjam izjavo Zveze glede odpravnin po novem obrtnem zakonu. Z novim obrtnim zakonom so se nameravale uvesti za pomožno osebje za daljšo dobo zappslenja v podjetju ob razvezi službenega razmerja visoke odpravnine, ki bi mogle ob gotovih okoliščinah ogrožati eksistenco podjetja. Zveza je tedaj pokrenila akcijo, da se iz določb o odpravnini izloči pomožno č&ebje, zlasti tam, kjer je pokojninsko zavarovanje Izvedeno. Ta akcija naših organizacij je uspel^. < (Konec prihodnjič.) m Gomišeek: ir Tujski promet in reklama Na nad vse uspelem zborovanju trgovcev v Laškem je-g. Konrad lilsbacher pokazal natančno sliko našega tujskega prometa. Priporočal je več reklame irt propagande za velevažno narodno gospodarsko panogo. To opozorilo na potrebo reklame je bilo že nujno, ker vidimo, kako se vse tujsko-prometne države na vse načine trudijo, da privabijo čim več tujcev. Vsako najmanjšo možnost izrabijo in v besedi in sliki ter s posebnimi propagandnimi prireditvami kličejo v svojo deželo tujca. V tem oziru; so zlasti mojstri Italijani in priznati moramo, da deluje zelo-dobro njih osrednja propagandna organizacija »ENIT« (Krite nazionale industrie turistiche). Nič manj ddbro pa deluje v zadnjem času tudi Španija, da ne omenjam še posebej Švice, te tipične dežele turistike. Glavna prednost turistične propagande v omenjenih deželah je, da je ta izvedba tako sistematična, da je njen uspeh skoraj zagotovljen. Vse vede in znanosti so v službi reklame. Uporabljajo se vsa moderna sredstva, ki sploh morejo uplivati na človeka zlasti v psihičnem oziru. V Italiji, Španiji, Švici in v Franciji ter njenih kolonijah vodijo tujsko propagando strokovnjaki, ki se čisto posvetijo propagandi in katerim je tujska reklama poklic. Ni čuda, da znajo kar točno izračunati, kakšen bo uspeh propagande. Ti reklamni strokovnjaki vedo, da mora vsa tujska re- klama biti ena celota, da mora reklama za en kraj dati priliko za opozorilo na prednosti drugega kraja. Pri tem je njih reklama pestra in živa ter prepričevalna, da se človek le težko odtegne uplivu njih plakatov ter z vsemi potrebnimi podatki opremljenih brošur. V vsej njih propagandi se vleče rdeča nit, ki govori tujcu, kako silno mnogo mu bo nudilo potovanje v njih deželo, ki je seveda najlepša in kjer dobi vše, kar si poželi. Oblastva z največjim umevanjem podpirajo to propagando in nudijo tujcem razne olajšave ter so sploh do tujca nad vse uslužljivi. Reklama pa mora biti tudi trgovska. Ni zadosti, če se na slepo razpošiljajo še tako lepi prospekti po svetu. Njih učinek je dostikrat minimalen, njih, stroški pa prav znatni. Reklama se mora izplačati in mora biti tudi pravilna, ker slaba reklama more ; naravnost uničujoče škodovati. Tako na primer je neizogibno, da bodo prevelike olbljube na prospektih tujca samo odgnale in sicer za vedno, i Naša tujsko-prometna reklama je še sil-‘ no nerazvita. Predvsem pa ji manjka vsaka enotuost. Tudi ni še prave kontinuitete med posameznimi tujsko-prometnimi panogami. Tako bi morala propaganda za zimski šport obenem opozarjati tujca, da ima le par ur od naših alpskih velikanov do morja. Vse premalo je tudi naša tujska reklama prilagojena navadam in željam tujca. Pa tudi to je važno, na katero plast ljudi se obračamo in kako jim dopovemo, da ravno njih željam naši kraji najbolj ustrezajo. Priznavam rad, da je naša propaganda v zadnjem času znatno boljša, toda še vedno imamo še premalo izkušnje in znanja. Pa tudi sredstev imajo naša propagandna društva premalo. Zlasti naše javne institucije bi morale izdatnejše skrbeti za zadostna sredstva naši tujski reklami in propagandi. Posebno pa bi morali gledati na to. da si vzgojimo dobrih reklamnih strokovnjakov, ki bi morali voditi sploh vso našo propagando. Tudi naši upodabljajoči umetniki bi morali gledati na to, da z efektnimi plakati gredo naši tujski propagandi na roko. Ne koristili bi samo svoji deželi, temveč tudi sebi zagotovili lep zaslužek. Skratka, delati je na to, da dobi vsa naša tujska propaganda sistem, da bo vodena enotno in s tem dosegla popolen uspeh. Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6 NOVA BANČNA POLOMA V ITALIJI L. 1886. ustanovljena Cassa Centrale Cat-tolica v Parmi, ki je imela zlasti mnogo klijentele na deželi, je prišla v konkurz Njen osnovni kapital je znašal 5 milijonov lir, vlog pa je imela čez 55 milijonov. Nadalje je ustavila izplačila Banca di Credito Emiliano, ki je bila ustanovljena 1. 1914 in ki je imela 3 milijone lir osnovnega kapitala. • • * KONVERZIJA ANGLEŠKEGA IN FRANCOSKEGA VOJNEGA POSOJILA * Po uspešnem zaključku francoske in angleške konverzije dolgov se kar sama od sebe vsiljuje primera med obema konverzijama. Angleška konverzija je dvakrat j večja ko francoska, ae pa tudi materijalni uspeh angleške konverzije večji, ker se j% angleška konverzija izvršila za en procent •nižje ko trancosika. Nominalna vrednost konvertiranega angleškega posojila je znašala 417 milijard dinarjev, nominalna vrednost francoskega pa samo 190 milijard dinarjev. Skupna vsota angleške in francoske konverzije pa znaša bajno vsoto 607 milijard dinarjev. * * • MADJARSKI DOLGOVI TUJINI Po zadnjem popisu dolgov je bilo ugotovljeno, da znašajo vsi madjarski dolgovi tujini 4309 milijonov pengov (okoli 43 milijard dinarjev). Še lani je ugotovila finančna komisija Zveze narodov, da znašajo vsi madjarski dolgovi le 4094 milijonov. Leta 1931. je plačala Madjarska tujini 256 milijonov pengov (okoli dve in pol milijarde dinarjev) in sicer 203-5 milijone za obresti m 52‘5 milijonov za odplačilo kapitala. barva, plesira in ke-«ltn enaii obleke, klobuke itd. Sltrohi in iretlelika srnje«, »vratnike in maniete. Pere. nil menca te Jika demaž* perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenburgova ul. S. Telefon St 22-72 ZAČASNA USTAVITEV OBRATA V SI PADOVI ŽAGI (Ravnateljstvo lesno-industrijskega podjetja Šipad v Sarajevu je sklenilo, da s prvim oktobrom ustavi delo v največji žagi v Dobriinu, kjer je zaposleni! 700 delavcev. Ravnateljstvo utemeljuje svoj korak s tem, da je voda tako niaka, da je prenos mate-rijala nemogoč. Kakor hitro bodo vode narasle, se bo zopet pričelo z delom. Že v 24 urah Dr. Pirčeva je prvovrsten domai izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. m’? ■' Gospodarsko poročilo iz Poljske Poljska je deležna bistveno prav takšnih gospodarskih prilik in neprilik, kakršne vladajo trenotno menda v vseh agrarnih državah in ki so vrhu tega še prav posebno neugodne in pogubne za kmetski živelj. Tudi poljski kmet podlega zadnja leta usodepolnim razlikam, ki nastopajo pri padanju cen kmetijskim pridelkom in nekateremu industrijskemu blagu. Za enako delo prejema vsled razdejanega stanja cen kmetijskim pridelkom komaj le še najne-znatnejši delec vrednosti iz prejšnjih let. Temu nasproti pa mora plačati za nabavo obrtnih izdelkov ceno, kii se je v bistveno počasnejšem tempu le malo pomaknila navzdol. V primeri s stanjem leta 1927., so padle preteklega meseca avgusta na Poljskem cene poljedelskim pridelkom v trgovini na debelo na 48'9%, nasproti čemur so se znižale obrtniškim izdelkom, katere kupuje kmet, samo na 86-7%>. Za pripadnike meščanskih poklicev so padle, kot izkazujejo uradne statistike, cene kmetijskim pridelkom v trgovini na drobno na 63-5°/o, živežu pa na 65-4°/o, pri čemer pa se je treba ozirati na to, da ti statistični podatki nikakor ne predstavljajo povprečnega razdobja v letu, pač pa stanje po žetvi. S padcem ceh živežu se namreč ni gospodarski položaj meščanskega prebivalstva prav nič izboljšal, ker so se mnogokratno ppvečali ali pa so prav malo padli izdatki za druge življenjske potrebščine, kakor za stanovanje, obleko in takozvano »utrpljivo ali pogrešljivo« potratno blago. Gotovo je, da so v Varšavi omogočile le razmeroma nizke cene za živež, ki so vsekakor za 15% nižje od onih v malih poljskih mestih, da meščansko prebivalstvo sploh more še prenašati neprijetne posledice depresije. Ne glede na to, da se je brezposelnost nekoliko zmanjšala (število 569.000 brezposelnih meseca julija 1981, je padlo istega meseca 1. 1932 na 471.000) in da je številka o začasnem zaposlovanju nekoliko narasla, je postalo delo, pri katerega nagraditvi se nikjer tako močno ne stremi za eksistenčnim minimom, kot na Poljskem, čezdalje bolj po ceni. Tozadevne redukcije plač se cenijo zadnja leta na 20 do 40°/o in so vsekakor zelo pomembne zlasti za državne uradnike in nameščence. Potrebna obnova uravnovešenja cen kmetijskim in industrijskim produktom, pa tudi politične nevarnosti, katere so spojene s še nadaljnim trajanjem gospodarske stiske, so privedle vodilne kroge do tega, da se lotijo dveh važnih problemov, prvič: znižanja cen blagu, drugič pa zmanjšanja produkcijskih stroškov, kar je ena izmed najnujnejših gospodarsko-političnih nalog. Pojska si pri svojih zlatih in deviznih razmerah ter spričo lastnih težkih izkušenj o inflaciji, prav tako malo kot.Nemčija lahko dovoljuje, da bi se ravnala po angleško-skandinavskem zgledu in okrepila svoje gospodarstvo z znižanjem vrednosti svoje valute. Pravtako se ni gledalo, na to, da bi se po zgledu BriiningAve prisilne naredbe, vpadlo v nivo cen na državno pest. Zadnje tedne prav posebno napada vladni tisk kartelno politiko glede cen. Kot najradikalnejše protisredstvo se smatra znižanje carin. Poleg tega predstavljajo davčne odredbe in tarifne reforme državnih železnic prav važno sredstvo, s katerim naj bi se zlomil odpor kartelnih družb. Na Poljskem je sploh izbruhnil odpor proti kartelom na celi črti. Njihove »okorne« cene se izpodbijajo, kot ena izmed glavnih ovir izboljšanja. O kartelih je napovedana sedaj nova zakonska uredba. Eden glavnih akterjev v tem boju glede kartelov, je prejšnji finančni minister Matuszew-ski, ki se pa je za časa svojega uradnega udejstvovanja prav malo ravnal v duhu svojih današnjih načel. Konkurzi Razglašen je konkurz o imovini Biihmer-walda Henrika, trgovca v Ljubljani, Kon-kurzni sodnik Avsec Anton, upravnik mase odv. dr. Brejc. Prvi zbor upnikov ipri deželnem sodišču soba št. 140, dne 8. oktobra ob devetih. Oglasitveni rok do 10. novembra. Ugotovitveni narok pri dež. sodišču dnfe 19. novembra ob devetih. Poravnalno postopanje je končano glede lesnih trgovcev Avgusta in Kote Holbl v Št. Vidu pri Vuzenici, trgovca Klime Josipa v Mariboru, trgovca Kunstka Pavla v Mariboru, trgovca Šk ra bana Janeza v Pu-cincih in krojača Vezjaka Jakoba iz Maribora. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave cinkaste pločevine, kositra, zalivk, litine, žice itd., 2000 komadov brezovih metel, 4000 kg modre galice, 300 kg salmijjaka v prahu in 2000 kg Močnih verig; do 11. oktobra t. 1. pa glede dobave 2000 komadov ogljenih vrečic. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe glede debave 1260 m zemeljskega kabla. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov spojk ter glede dobave vodovodnih potrebščin; do 20. oktobra t. 1. pa glede dobave 2 komadov transportnih jermenov ter glede dobave kolesnih delov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave raznega električnega materija-la, 30 jamskih zgrtač, 10 komadov smirkovih plošč, 5 komadov azbestnih plošč in ca 100 komadov svedrov in 20 kg podkov-nih zubljev; do 17. oktobra t. 1. pa glede dobave 1500 kg turbinskega olja. Pri Direkciji državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. oktobra ofertna licitacija glede dobave materijala za gornji ustroj (tračnice itd.). Dobava lekarniškega materijala. Pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu tv* o^e •t® o6e ■q° J •'JS vev s o • a* O* i‘V • 4 ii ! p* se bodo vršile naslednje olertne licitacije: Dne 27. oktobra t. 1. glede dobave zdravil; dne 8. novembra t. 1. glede dobave kemikalij; dne 12. novembra t. 1. glede dobave raznih drog in olj; dne 15. novembra t. 1. glede dobave dezinfekcijskih sredstev in mila; dne 17. novembra t. 1. glede dobave motvoza in plutovinastih zamaškov; dne 19. novembra t. 1. glede dobave papirja; dne 22. novembra t. 1. glede dobave raznih zdravil; dne 24. novembra t. 1. pa glede dobave raznih olj. Dobava mesa in mleka. Dne 5. oktobra t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa in mleka za čas od 1. oktobra do 31. -marca 1933. Gradsko načelstvo v Koprivnici sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov impregniranih borovih drogov za elektrarno. Direkcija državnega rudnika Mostar sprejema do 18. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg bencina, glede dobave jekla, 50 m železnih verig, 35 plošč klinge-rita, 1000 kg natrijevega fosfata in 500 m impregniranih lanenih cevi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). . . •<*' bona Tečaj 3. oktobra 1932. Povpra Sevanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. sold. 2309 29 2320-65 Berlin 100 M 1365-41 137621 Bruselj 100 belg .... 797 40 801-40 BudimpeSta 100 peneO . . — •— — •— Curih 100 fr 1108 35 1113-85 London 1 funt 198-30 199-90 Newyork 100 dol., kabel —■— —•— Newyork 100 dolarjev . . 5727 70 5755-96 Pari* 100 fr 225’24 226-36 lJraga 100 kron 170-01 170-87 Stockholm 100 ived. kr . — — 1'rst 100 lir 294-46 296-86 Dohodki češkoslovaških železnic Češkoslovaški prometni minister je predložil železniškemu svetu poročilo o položaju v svojem resoru. Po dosedanjih podatkih je znašal izpadek v dohodkih v preteklem letu 364 milijonov čk. V prvih šestih mesecih lanskega leta se je zmanjšala poraba premoga za 29, produkcija sirovega jekla pa za 65 odstotkov. Splošen izvoz se je zmanjšal za 55°/o. Minister opozarja v svojem poročilu na konkurenco avtomobilov, ki so znatno več prevozili potnikov ko v prejšnjem letu. Tovorni promet je na železnicah padel za 17‘5°/o. Vseh nameščencev je bilo 1. 1931 140.321 in se je to število koncem junija zmanjšalo na 136.000. Potrebne pa bodo še nadaljnje redukcije. ŽET V A V NEMČIJI Po prvih uradnih podatkih je bila letošnja žetev v Nemčiji za 2 milijona ton boljša od lanske, vendar pa ni tako velika, da bi zadostovala m vso domačo potrebo. Računa se, da bo morala Nemčija letos uvoziti okoli 500.000 ton pšenice. Priznano dobre nagreobne lučicc velike in male, znamke „ZORA" dobite zopet pri tvrdki Dolničar & flichlev, Ljubljana Zvonarska ulica Mestni tesarski mojster Josip Kregaj Lfublfana Kodeljevo fitev. 10. Telet. 26-06 se priporoča cenienemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor: modernih lesenih hiš, raznih ostrešij, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih de) po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. Trgovcil ŽVaročczfie blage pri twdkah, hateve oglašajo v »Trgovskem listu" i L. M 1 k u s Ljubljana, Mestni trg 15 T n 1( n _ Telefon št. 2282 Na malo Na veliko Ustanovljeno 1839 trgovci in industrijcil Trgovski lisi te priporoča ta inaeriranjel TEODOR KORN LJUBLJANA POLJANSKA C. 8 (PREJ IIEN1RIK KORN) ■ krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacij/» vodovodov in centralne kurjave. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave Ustanovljeno leta 1852 J. HLEBS, LJUBLJANA DRUŽBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-trkoslikarstuo In pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70 Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za TrgovSko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.