Obramba
mesta v
obrambni
vojni

(Po Naši obrambi)
Uresničevanje Titovega izre-ka, da mora vsako mesto, vsako naselje postati jež za agresor ja že pri načrtovanju štabov in povelj-stev JLA in TO, je pomembno tudi s časovnega vidika. Po kon-cepciji LO sta obramba in odpor mest odgovornost celotne naše družbe. Razmišljanje o tem je torej razvijati pri vseh postopkih in ukrepih družbenega razvoja, ki tako ali drugače dolgoročno krepijo našo obrambo. V mir-nem času izdelan načrt za uspešno utrjevanje in obrambo mest, naselij je osnovni element uspeha ob morebitni agresiji. Se-veda pa mora to biti tudi osnovni element našega prostorskega na-črtovanja (urbanizem, komuna-la, gospodarstvo itd.) Baza teh priprav pa je osnovna celica živ-ljenja in dela občanov — prebi-valcev naših mest tj. krajevna skupnost in delovna organizaci-ja. Kdorkoli bo ob morebitni ne-posredni vojni nevarnosti ogro-žen, mu ne bo težko v najkra jšem času organizirati odpor, če bo že danes vedel,katero mesto mu v obrambni vojni pripada in kakšne pravice in dolžnosti ima v okviru svoje KS ali OZD. Do ta-krat bodo morale biti seveda opravljene vse priprave:
—  načrt obrambe  mesta za vse  oblike  in  možne  različne agresije;
—  načrt utrjevanja mest ter zagotovitve sil in sredstev za utr-jevanje mesta kot celote, posa-meznih   rajonov,   območij   ter pomembnih objektov;
—  moralnopolitične,   psihič-ne, samozaščitne, strokovne in druge priprave prebivalstva za obrambo.
Dobro pripravljen družbeni obrambni načrt mesta na vseh rav-neh, predvsem pa v bazi, načrtno pripravljeni kadri, matcrialna sred-stva in množična Ijudska sila, organi-zirana v delovne enote in druge or-ganizacijske oblike, so torej zagoto-vilo za uspešno uresničitev priprav neposredne obrambe mest. Seveda pa so v vseh teh akcijah prisotne tudi sile narodne zaščite in civilne zaščite s svojo vlogo in s svojimi nalogami.
SVANK