orno* 9t ftuicuirt! •(15 7 Bo. LeorodeU >M ToUpboooi Uvedel« 4«U. LETO-YEAR XV, Chicago, IU., torek, 21. februarja (Feb. 21) lft22 SENATOR LA F0LLKTTE JK OŽIGOSAL PAOIFlONI F AKT. Na konvenciji ▼ Indianapolisu je bilo zaključeno, da »e vprašanje starke 1. aprila takoj predloži članom na splošno glasovanje. Konvencija je bila končana med viharjem protestov proti Lewisu. Howat je izgubil bilko s 118 glasovi. Kako so okrožja glasovala*. lili-noiski rudarji bodo ie nadalje podpirali svoje brate v Kansasu. Poincare je abvestll driav«, da njegova vlada ni pripravljena sa xbor v Genovi 8. marea. NOVE GOVORICE 0 PREM* SCEN JU KONFERENCE ZASTOPNIKI DIJAKOV SO IE-RODILI RESOLUCIJE V BILI Hiti. OBDRŽATI tBLE VODNB V DRŽAVI NBW Y0RK f 8T0NJ. Reeolucije as nanašajo na luna njo politiko Zdrulenlh drftav. AU kUSSEL USTVARI SO OLA9JB NA HAITUU? AVNA GOVORNICA. ROSVETA sa s 1 Poaovit« J* K«**- AMERIŠKI MORNARJI ZAPUŠČAJO AMERIŠKE TRGOVSKE LADI JE. Kdo se ne spominja klicev na ameriško mladino v vojnem času, da se naj posveti mornarskemu poklicu? Mladeničem, ki hočejo študirati navtiko ali postati strojniki na ladijah, so slikali najlepšo bodočnost. Govorili in pitali so, da se ustanovi močna trgovska' mornarica, ki jo ne bodo laatovali privatni bizniški interesi, ampak ta mor narica bo lastnina ameriškega ljudstva. Tako je bilo do sklenjenega premirja. Ali komaj so bili privatni parobrodni in bančni interesi prepričani, da se iz premirja razvije mir, so pričeli pritiskati, da se ladij«, ki jih laatuje ameriška vlada, prodajo privatnim pflro-brodnim interesom. To je bil prvi udarec, izvršen v interesu privatnih parobrodnih interesov in na škodo ame riškega ljudstva. Velebizniško časopisje je zdaj ravno tako pridno podpiralo privatne parobrodne interese, kakor je v vojnem času slikalo zlato bodočnost mladeničem, ki se posvetijo mornarskemu poklicu. Za tem udarcem so prišli drugi. Privatnim parobrodnim interesom je bil na potu La Folletov mornarski zakon in pričeli so kričati na flaa, da je ta zakon treba odpraviti, Če ne, ne morejo-ame-riike ladije delati konkurence ladijam drugih narodov Zopet so jim pomagali pri tej agitaciji šmokavz*rski listi ki služijo tistemu, ki jih plača, nikdar pa ljudstvu. Preklic La Folletovega zakona pa ni lahka reč, dokler je La Foilette, oče te postave, v senatu. €n spremenili so taktiko Pritiskati so pričeli na plovbeni odbor, da se morajo mezde znižati. To se je zgodilo, toda ne brez odpora o< strani mornarjev. Privatni parobrodni interesi so čaka s provokacijo, dokler ni bila gospodarska kriza tukaj. Izzvali so stavko, ko so pričeli v tovarnah odpuščati de-lavce in so bili miljoni delavcev vrženi na cesto. Stavka Mornarjev je bfla izgubljena. Privatni parobrodni#interesi so šli dalje in pritiskali še bolj na nadaljno znižanje mezde. In danes so res te mezde tako znižali, da lahko s njimi iahajajo le še kitajski in japonski mornarji ali pa Laskari ali Indijci. Ta pritisk za znižanje mornarskih mezd je pa tudi rodil svoje sadove. Ameriški mornarji so pričeli zapuščati ameriške ladije kar trumoma. Kajti bolje je sedeti lačen na suhem, kpt opravljati trdo in nevarno delo na morju za mezdo, ki se ne more imenovati še primerna napojnina. Koncem leta 1920 je bilo rojenih Američanov še 61 odstotkov na ameriških ladijah. Minilo je dobro leto in ostalo jih le še petnajst odstotkov. Ravno tako pa zar puščajo naturalizirani državljani ameriške ladije. Kon-eem predlanskega leta je bilo 19 odstotkov naturaliziranih mornarjev na ameriških trgovskih ladijah. Zdaj nildetHo | na njih samo še štiri odstotke naturaliziranih državljanov. 1 Se jaanejo sliko dobimo, ako rečemo, da je bilo koncem predlanskega leta na ameriških ladijah, ki plovejo na oceanih, sedemdeset odstotkov od moštva Američanov, zdaj je pa samo devetnajst odstotkov Američanov. Američani nočejo več garati za parobrodni trust, ki je tako poslabšal razmere na ladijah, da v takih razmerah ne More živeti belopoltnl mornar, še manj pa ameriški. Tako izgleda patriotizem teh gospodov, ki tvorijo ameriški parobrodni trust V eni roki imajo ameriško a* stavo in mahajo s njo, drugo imajo pa stegnjenj da pograbijo dolar, ne glede na to, od kje jim pade v roko. STRAH PRED STARO 2EN1CO! Mati "Jones", stara okoli devetdeset let, je prišla v Mulberry, Kans., da obdržava shod za rudarje. Takoj so se zbrali vsi strahopetci in apelirali na župana Ai Cun-tnghama, naj ji za božjo voljo prepove govoriti, če ne... Kaj bo, če ne prepove shoda? Ti strahopetci so najbrž mislili, ako bo stara žena govorila, da se odpre brezdno sredi Mulberryja in požre vse prijatelje Lewisa. Mati "Joiiee" je govorila, ker se župan ni oziral na prošnje strahopetcev, pa tudi zemlja se ni odprla in požrla tistih rudarjev, ki so xavratno naskočili uvoje tovariše. < Zelo slabo vest so morali imeti ljudje, ki so prosili, naj oblasti prepovejo govoriti vrli in pogumni ženi, ki ss netMtraieno bori na stara leta za delavske pravice, ko drugi le zdavnej prenehajo stati v prvih vrstah. Glasovi članov S« N« P« J. in čttateUav Prosvete. Johnson Oitjr, Di — Po Ujsvi jt nriaa, predsednik* mdsrske organizacije, se vidi, dt nn je prišlo nekaj v glavo, ker se ie devno prej povedali nevedni členi ergsnisaeije. Nekateri ljud ,« ao predlagali, de bi se zdru šili železničarji in premogarji v avojih zahtevah. Lew»e je ve-ik protivnik teke ekeije in je akoro vedno napadal ljudi, ko ao prišli s takimi predlogi na dan. )aai je pogosto povedal, da bi taka akcija bila naaprotna zakonom Unije, je sedaj sen pozval vse predsednike šeleantfardrih organizacij na konferenco, da u-(ropajo o akupni akciji. Malo prepozno je spregledal mož, ki ne ve«, kako- more gledati poštenim premogarjem v oši. Z nepremišljenim delovanjem je preprečil organizacijo v Alabami in Zapadni Virginrji in tako bi bilo a, Kansaaom, kjer pa ni mogel atoriti drugega, jih je enostavno izključil iz opije. Maj u Videva perelo aituaeijo, po gleda na akupno akeijo železničar jev. 125.000 članov naše organiza cije je danea nesaposlenih |e več mesecev. Otroei teh nezapoalenih članov so restrgani, lačni in bosi. Ostali, ki smo zaposleni, ne dobimo toliko, da bi se lahko pošteno prešivljali, zato amo v dvo vztrajali pri mih, kako bomo naših zahtevah/ Nisem za skupno akcijo, katero je delavstvo še pred svetovno vojno hotelo imeti. Industrijalna organizacija je bila ustanovljena leta 1905, a vsi uradniki strokovnih organizacij so se postavili proti taki organizaciji, katere pravila so dajfcla vso moč v roke članstva. To ni bilo povolji vodi teljem Ameriške delavske fede racije, ki so verovali, da bo delavstvo v strokovnih organizacijah iatotako izvojevalo avoje zahteve. Pokazalo ■« j«, da «»»0 v stanu doaeči večjih uspehov, če smo razdeljeni v več atrok. Kako bo sedanja Lewis9va akcija izpadla ne vemo in ae nič dobrega ne moremo nadejati, ker so delavski vodje preveč konzerva'-tivni. Za take ekeije bi bili pO-trebni ljudje, kot sta Debs ali Howat, ki ae ne strašita pretenj in prepovedi od višje strani. Da Lewis ni za nas rudarje, ae ja do* kazalo še prepogosto, zato bi bilo dobro, da bi šel poakusiti srečo ksm drugam; nam je ni pri nesel in dvomimo, če jo bo kaki drugi organizaciji Hotel je biti prijatelj podjetništva in delav stva obenem, kar pa seveda ne gre. Rudarji na konvenciji so da nes razdvojeni in nezmožni sa kako akcijo, ravnotako je pri železničarjih, kar smo opazili še leta 1919, ko je del Železničarjev Šel na • stavko, drugi delal ln so vodje orgsnizacije sami iakaU stavkokazc, kakor to dela danea Lewls po svojih pristaših v Kansa-su. Delavci ao tako pričeli izgubljati dobro voljo do svojih vodi teljev in tako tudi do organisa- jK^^mmmmmmm Ze naprej vidim, kako bo po prvem aprilu; kakor sem vider leta 1919, kako bo po prvem novembru. Delavei, «Če 'hočejo, da bodo priznani za ljudi, ae mora jo predvsem rešiti svojih izdajal eev in prepuatitl vodstvo orga nizacij v krepke in odločne roke šele potem se' bomo lahko nadejali kakega iabeljianja. — Anton Shragal kakor tudi na dobrem glasu. Ali ae morete ostali po drugih naaelbinah z enakim pohvaliti f Uotogo ne! Pred par dnevi aem videl novi-ee v tukajšnjem lokalnem listu, da se je naš občinaki odbor obruil na upravnika Čarnegiejeve zapuščt-na, kjer še preostaja par miljpno\ za razne knjižnice, a prošnjo, da se prispeva tudi naši občini nekaj tisočakov za stavbo iavne knjižnice. Kot aa sedsj čuje, ae je od borovi prošnji ugodilo; videli amo Še napravljen načrt za poelopjč, i katerem bo obločenS nam Sloven cem skoraj polovica. Zastopani bodo aeveda tudi drugi tukaj bi vajoči narodi po njih številu-in za slugah za naie mesto. Tukajšnji Američani pravijo, da nam bodo ie del njim pziaojencga prostora prepustili. Prostor za atavbo je še izbran na najlepšem griču od koder bomo imeli lep razgled čez ce lo meato in celo čez sosednje naselbine bomo lahko videli iz ma lega stolpiča. Bo li stavba iz opefce ali leaa, do sedaj še ne vemo, am ppk, ako darovana vsota zadostu je, bi bilo priporočljivo, da se zida iz opeke ali iz ceipetnih blokov. Kot izgleda načrt, bode pritličje in eno nadstropje, poleg tega še višini enep nadatropja za stolpič. Vprašanje naatane, kako bomo napolnHi nam odkazani del v knjižnici. Kje bomo dobili hi od kodf Gledali bomo, kar največ dobimo, in pri tem mo gledali na to, da trgovci v ri'domovini, k'1 preže na našč larje, ne dobe niti enega ccnta od nas, pa če imamo z deskami zabiti nam odkazani del. Mi bomo gledali, da dobimo tknjige za ceno kot ae spodobi, ge tudi imamo čakati na to deset let. p Tu nameravajo graditi ccstno železnico iz Irwina mimo nas na sosednji Export. Stvar je sedaj Delavčeva . znanosti« m, , ^^^^^^^^ j nekaj zavdiivo*ti o MAKSU ob kak predmet, bodo od-poldrugo miljo nazaj. To pu I ne bo zabava! Kljub temu n< bo ueareča, kajti padec na Marsu ni tako amrtonosen kakor na, zemlji, |kjer je pritiak težnoati večji. | Ogračje Marsa je zelo miko. To gotova in ae prične s pokladanjem tračnic v bliŽnjir bodočnosti. Poleg I Olaridfe, F» — Pred kratkem se je pričelo v naši šoli poučevat naše otroka v slovenjem jeziku Dvakrat na teden po eno uro po navadnem rednem pouku; aieer ne vem kdo poučuje, ker niaem pola-vedoval. Ootovo je, da mora bit to nal človek* Id ae zanima za naa. Prizadeval aem ae. do hI videl berilo, ki ga rabijo, ker jih pa otroc puate v šoh. je ,hllo to nemogoče. Teko vidite dragi rojaki, kako ae zanimajo ae naa v tej deželi, ne le da učijo naša otroke angleškega jezika .a katerim imamo mi toliko ailnosli pri učenju, temveč naučil bodo tudi avojega materinega da bodo mogli prebirati pn naše čaantkr in knjige in miall v hvala gre one* | pri šolakem od-ozimni* našo o zraku. )cnarja imajo dovolj in'za denar j# dandanes mogoče narediti vse. <3ovevJtttje o cestni železnici se bo torej uresničilo. To se bomo vozili, posebno še, ker se zniža voznina s >rvim aprilom na 5 centov za gotovo daljavo vožnje. Prihajali bo-o tujci ln v naših trgovinah pu-tili marsikak cent; konzumarjfse pripravljajo na reorganizacijo prodajalne in pravijo, da se ne bodo v bodoče dotaknili vplačanih deležev, ti cestno železnico torej zopet nekaj'pridobimo. Ae nekaj, kar vem, da je že ta ali oni od naa slišal, da namerava neka Pittaburška židovska družba HMtaviti v naši naaelbini gledali-če ali kino, kot sc na krajtko imenuje tako gledališče, v katerem bo prostora za 1000 pseb. Bo moderno napravljeno; z odrom za predata-ve in enovrstno galerijo za gledalce ob atranah. Ta vest aeveda kaj dobro ne doni za naa, ker premeteni iidje hočejo šiveti na račun naših žepov; sicer pravijo, da bo navadna vvtopnina le 7 centov, ampak večkrat 7 napravi stotake in fe večje številke. Zato se še danes opozarja na aplošen bojkot. Posebno še. ker aedanjc tukajšnje ki no-gledišče ali "šoy" nam nudi vae ono, kar ae nam od Židov obljublja. Pravijo, da amo mi "štole" in vse mogoče se govori ;in misli o ttaa. Da. gotovo amo in Št* bomo, dokler bomo imeli priliko tako lepe novice v svet pošiljati. — John Batieh. Mtofcaor Williain li. Pickenug, £ l*k" J' "J ki ima v oakrbi harvardsko astro- Marsovo ozračje da l>. /,,ulja,i ,„ lomiško opazovalnico na Jamajki, «™?*1 je pred klitkem .brni nekaj Mjpg* Svih podatkov o našem ^ * njem svetu Marsu. Piekerfng, ki »f je posvetU Marsu precej svojega Hankn na nos tn ušesa ako * časa in opazovanja, ni povedal ntf^T^ takega, kar bi navdušilo eotuzil-H« ^ in vsled tega „,., ste ,ki pričakujejo, da se vsak č^^jlak. Marsova atmosfc,, Odpre občevanje z martičani. |> držati vode vsled redko-I TT , Uti Vodni hlapi vsekakor uhajaj., V splošnem se smatra, da u& v Ilcbliko ^ Zerapr nB nrAvi to ^ VDra4a. vode kot je potrebujemo; eden Plckeriug Lean ali dva bi prav lahko odda- nje inteligentnih bitij na Marsu . ^ ^ w zelo kbi,ii»o. ampak nekakiuo . „ ... ... * 1 - ... .....volj vode. n» mm»u ai oceanov. življenje jc p. mogoiSe ... tem U ' kda- biu M g, ž, dlivll(i planetu In to ,e dovolj! Ako je »j rck m, IMjerje na Mar.u, p. ..(.j bo k»- • krtnokoli, tedaj nam h| vedno o- , ^ u Ma«u .U- .tane upanje d. je to i.vljen^, v vodnih hlapov, ki .voj.h najviijih formah vendarle ^ te{.ja du inteligentno. Ljudje špekul.rajo o j Klapi na tečaji«. Marau ie »»o etja m ga spoznavajo * ^ vedno bolj &m bolj ae UW«uJe g«^ > ^ ^ ^ lem,k teleskop in drugi astronomski a-n" I j l i . - • V .*L/ t * i, ^ i Na spomlad ae te kape staja jo ze- parat,. Dane. obatoj, cela organ. ; P ^ ^ua Z.e,j» ™trono*7' k'^Tmočvfrja, ki iahUpeva o h vele, urno z Maraom in ga opazujejo .z J Mkkuv,,,, različnih krojev .veta er izmen a- ^ ^ « ^ vajo med aeboj rezultati »P«Hobliki m]*, pravzaprav prik-nj., vnj m mnenja Profeaor P,eke-tc^ega ozračja je menja-ring je pred par leti naredil načrt * za ve,ikan.k. he ijograf a in velika. Voda » «jo katereg« b. b.lo mogoče ..gn«-j j Uzirat. Marau mh .rrf« p7hrstto zmrzne veliko pr,j če »o n. njem razumna b.t jam hk|p ako morejo tobko v.det. kot ml. da go ^trcm,10 s Caa mogoče pnde, ko bodo zeni-jvroži dnevi in mrdc no{l. u|,|„, ljani v dnovnam občevanju z m«-uc mogožej da vo<],) ki se nabere v aom; ako ne dnevno, pa vaaj u- lužah podnevu zavre, ponoči pa krat, ko je planet aamo 35 n"lj°-lral.zne.« -nov milj oddaljen od naa. In če ae ^udne ralIBero zn iivljenje. kdaj doaeiejo aredatva za medpla-l J( ing„unjS. ki ie leU in netno potovanje a pomočjo zaloge leu ..pri{aj0- 0 bivanju razum-konzerviranega kiaika, pojde ne-l^ bjt.. ^ Mareu M takonani a 1 liti AI ... . . HOOVBB m PBOTI MONOPO LOM. _ D. 0. — Senator Norris. predaednik aenatneffa po-ljedekkege odaeka, je rekel, da llooverjevo pismo odpravlja še ti-ato, kar je oatalo »d Hhermanove-ga protitrustovakeira zakona. Senator Norris meni. ds po lloover jevem nse/tu lahko vclebiznin monopolira vse. Norris je ao«laaal ae senatorjem Klngom ia drftave Vtsh, ds je najvišje sodišče v zadevi lra nrira t nista razsodilo vprav na-sprotito. Ilhover je objavil pismo, v ka-teren^prsvi, ds ae jastiČni tsjnik THngbertv v tej zadevi strinja s njim. ftenttor Willia je pa naglasa!. lu žek. vlak otopan Alanosa, Golo. — "Dva ins*kir«; ns tolovsjs oropala, železni' ekspresni voz,r ko ae jc vlak nahajal dve milji od tukaj. M* presni ae! Oomez je bil obsire Ijen. Po izvršenem ropu sta tole vaja potegnila za vrvico in k<> * je vlak pričel ustavljati, sta čila z njega. DBLO OBtn BOH bi pri tem nič izgubil na svoji mo-| o^icaf0( HL — Ko je Domini! či. Človek bi ae torej počutil zeloir-friiro |)ri4ri lt brivniee. je P* lahkega na Marsu in mogel bi ako-člti dvakrat višje kot na zemlji. Ako pride kdaj ckapedicija rein ljanov na Mars, bodo zemljani imeli veliko zabavo a plesom. Toda če ae bodo vozili z avtomobilom in imeli nezgodo, da avtomo- čelo nanj atreljati pet črnon-kar, jev. Krogle ao frčale na vse strTj ni in rsnjeni sts bili tudi dve ni, ki sts ns vogslu čakali es rt* ulične šelecniee. Po izvršenem a» moru ao črnorokarji abežali ■» trije so vrgli proč samokre»<. iz deuhbkem m. (MSAm.) i • .. -""1'ijrii Kovano i " x u «> >>uwiu. a* «- i«id»- .k"n,"""> ' »«lcn, ,,„ čevljev I J*'. V"" tu dv, nova vUvi.. kJ^''^ d",V' Rbr ,po.eiuoat naraslav de ^ODOVINSKI ŽELEZNI8KI C k da je prišel ti industrijah v januarju, v • VOZ UNtfEN. "" t^^ itirihpa padla. Položaj ae J<; ^^Jbr,,,,^ med rudarji v po,- Mji.1 v usnja raki in čevljarski . Tenp. - Jekleni ie- ZHasT " industriji, poslabšal se pa je v je-voz st. 90180. katerega ae Ji," ju' • * Tlkj industriji. , J" general Shcnnan v le i J ^onvenčne seje ne je u- Odpiranje rudnikov v Arizoni, h v državljanski !df "f^ "tt d°* Korporueija Pk#* Dodge nazna- Izvažanje municije pri prodira-L« „ T \ „,,, f?ii s,- ta mese« Jnju proti jutru. ie ...„;/.«» n;. : JK0. WI° na dnevnem redu sa \ bakrenih rudnikih /, ,■Ci.pper Queen ------------------ . --------. f rizons. V rudnikih, ki ,„ počivali lja,,ski v,'Jl,i *« prevažanje dina- V*"?*?*1 ' eno leto. l>o takoj zaposljenih 600 m dlu«('X* razstreliva. ZdajlP Uu Jc mož. V normalnih časih je bilo v J!' stHl ,,a P0»taji JIollo\v J ta mesec odpre delo v njU proti J*-uničen. Bil je IZ W „ dMVU«* *** " udnikih njene podruž-P™ voz « #*la v južnih drža- {T®?® "uwat,ove MdpVe- r Queen v Bisbeeju, A- in H,užil i« P" končani držav- T l>«ročilo o ia- i.i X .. Hi.slfi v.;.,; _________. . . WU nolmenakeaa hIamovai.:,> u teli rudnikih, ki so največji v dr- tion, naložen glasovanja je bil lioNvatuor ape unc-lM Ponovni a^am v organizacij,, z dinamitom. Kasta- LMvrž<,u » Klasovi proti 3073; »a, ki je voz zdrobila , torlwel 118 ****** 'večiue. Ko je b4u poročilo preči- tauo, je nastala v dvorani veliku žavi Arizoni zaposlenih več tisoč1" j<1 raZ8trelbtt rudarjev. lnu Sleparska porodila. Ka pitali-stično časopisje poroča, da na ha.|PANAME*I*KA ŽENSKA KON-1ltt.buk*' ^ LewUa iu ^ .vajskih sladkornih plantažah pri- '®R®NCA 8E OBDRŽAVA V ailnwtr««,Jo so letele ostre besedi« uianjkuje delavccv. Pabio Menla- APRILU. 4J »^leilalo, da se seja* ne pit, predsednik Filipinske delav- --r* mQgIa n»tl«U«vati valed nemi ske unije na Ha vaju, pa poroča wwWni(ton, D. 0. — Rcpubli.|n\rv (i,vomnl- ravno nasprotno, da je okrog 1500 kc Peru, Čile, P:kuador, Kostari- , HtoPil® »»ati Joues na Filipincet in mnogo več japon- kH- Nikaragua, Haiti in St. Do- oder »l pomirila razburjene duho-«kili. kitajskih in belopoltnih de- min«P 80 naznanile po državnem r®* 1>i hilo niiljon 11 liki tajskim kulijem, katerih morju. . katov v rudarski organizaciji, lilantažniki najbolj žele. Navad- ženskih organizacij iz »»»psk spor v organizaciji se ne nim delavcem na plantažah pla-Kužne iu Centralne Amerike, Me- *»»¥• Izravnavati na ta uačin. Ku nijejo po $25 do $30 na ruesec za ,like in Kanade je izvolilo svoje durj» sami so izvolili sedanje i/.vr 10 iu lU-urno. dnevno delo. }gtt «satopnice, ki jih pošljejo na kon- aevalne odbornike iu zdaj morajo stotine delavcev iiČe drugega de-rmn00, |ttositi posledice; gledati iuorajo. I«, ker ne morejo živeti ob omenjeni mezdi. , DVA ZARADI ENI PUNIOE V SMRT. Stepla sta ia in padla s četrtega nadstropja. Ida se ne trgajo vrste rudarjev v KOMAJ UfiLI SMRTI. tem kritičnem momentu, ko priha-Traverse 0ity, Mich. — Frank lis velika bitka s kapitalisti. Iloard, liouis Culnian in Arthur Mati Joncs je apelirala na dele« Riant, ribiči, so bili zunaj na Kste, naj spoitujejo zaključke zmrznjenem Michijfanskem jeze- večine na konvenciji in atrnejo ru, ko je močan južni veter pri- vae avoje sile proti zunanjemu čel lomiti led.*Spoznali so nevar- Uovjražniku. nost in tekli so, kar so jih nesle | Lewis je uvidel, da atoji na zelo bil Hi- m i i. t» • Poti 80 col° , Sreča je biU( da iU jih ka. Atfaut Horna ljubosumen Nekega dneLneje iIa L(.gter in Airhie tT «ta Nolanova m Horne sama se- Rnehna ki sta nrisla nonje s eol- C ?'. i febr^^Mtroi* llr*wnt dela v sobi, ko je Hussey priiel ' P P J • keneralni kontrolor egiptovskega na obisk. Hussey je postal ljubo- __ministrstva ss prosveta, je bil v •»umen in pričel je zabavljati. Be- nVA qb.a.na soboto smrtno ranjen, ko je neki *da je dala besedo in nastal je , „ , , . »"'ionaliet »treljal nanj. Napadal- tepež. Pozvali ao policijo. Ko je I ,*°nt: " T"kaJ 80 •• » prijeli. dospel policaj, sta oba ležala na Mi/Jukovu;a' tleli V i« -Kil«. an,.. na obtožbo, da je umoril mrs. J. ju,4el hiadn,,kHGuy du M-upa^nt; krnila stolu.»Policija ju je apra- v 8«nrt. Do zadnjega je prote- BlMritlCA vila narazen in obljubila sta daH'ral P^ti obsodbi in izjavljal,! DUCriUCBe "»staneta prijatelja. ' dtt Jt> "edolwn- Nekaj easa je bilo vse ^obro... Kanadi proti Nekega dne je pa Hussey prišel Vo,ilni pr»vicl. I Kftko žudovit domislek je z«'i»et na obisk v družbi avoje ' vendar, izvoliti gospodično matere. Tukaj so sedeli v sobi Montreal, Quc. JvanaUa, ^ Lernico '«bobovo-kraljico!" Nolanova, Horne in neka gdč. Sa- febr. - Mgr. P. K Hoy koadjuto. ,)||n |peh krM,jwv preb,jem rali Cannon. Nekaj časa so se za- (pomočnik) kardinala Begina, J1' vprko leto pri avojem atarem pri-'»■vali, kajti imeli ao steklenico izdal pastirski list, v katerem Vojega očeta sem Naenkrat sta si bila Huasey in volilna pravica je proti tradicijam Lt obiskoval dalje in ga bom Horne v laseh. Home je pač v je- katolikov v Kanadi. Zene imajo prejkone obiskoval, dokler bova zi »ekel v svojo sobo in se vrnil volilno pravie^ pri občinskih vo- Uvela jaz in Chantal. « Miinokresom. Oddal je dva atre-llitvah in zdaj agitirsjo, da se ta Chanta|ovi live sicer pewej 1m v steno. To je bil začetek bo- pravica raztegne tudi ua provin- čudno. Bivajo v Parizu, kakor da J" Nasprotnika ata se pograbila, eijalne volitve. Voditelji katoliške kj jjve|j v n,Mj|,nem p0 _ Kari Hadek. nlčeaarl Od njega ao daleko, ds "k;;(; tok- L,Hki Movjetski diplomat, ki ae j« l"lco mldaljeni., Le tuintsm na- M«l druge strani je prihajal po- ... tf. mt9evi. v Berlinu, ji pravijo tja potovanje, dolgo po-'"■aj l.isonowski, da napravi mir . , , v KijC0 na Kvojeti»1 tovanje. dla jJJ§k4 trfrwvin levijo v družini. In sicer ae U- «a doli na glavo in njuni lobanji !?f ™' . ui, KraN{n. Radak ^ u "koja na «»okrbovanje" bili razbiti. rtZ 7* e v trli « vodil ml***' O^odUja B.erniea, ki __js dalA . p .. ima ključe do kuhinjskih 4imar direktna pogajanja s Francijo SS],------- ------------_ . DUHOVE* OROPAM ZA trgovinskih stikov s ('"»s« s peritom stoje pod n« tn viMToMiiti |vpoiSavljcnj« irs poarednjim nadzorstvom gospo- Sovjetsko Rusijo. KsUh k u^puir ^ gospodična Biaerni- JO VSOTO IMAVA P lis imel, ni hotel povedsti I Aurora, HI. - Rev. P. J. Weber,r Jomner,f do je Radekovo vra- '"P" i k cerkva fv. Wkolaja, je v Mohkv« dokaz, ds je u |""" He| domov z banke sa devet J . pogajanjs s Fran-1,1 ''vsjtot tisoč obvesnic. Odrezal\*r* J' kupone, da jih zamenja, kajti____ " ""» njen je bjl, da ac a temi tiso-( rnsldh maaarhistov "Ipelje v Kalifornijo in tami ,H) /,.|,r ^ U " ' v miru. Ponoči jo P. priiel 7. |«d« "t v /upoišče in odnenel obvez- llels.ngforH. m<(tlir. no,-. limeli predotsvniki hlotov sestanek v BeHiau prihod ?Jt ODIfESJCL LOKOMO mro gfflU D«nver, Oolo. — Lokoim»tivo, " > inila vlak. vosaš proti vsho» 1,1 * je vračala proti postaji Ta- " rfc, favn I i so me o tiaoč stvareh, o novih dogodkih z buljvara, o politiki, kaj misli občinstvo o tonkin-ski aferi in o naših poalanikik. (lospa Chantal, debela goapa, katere ideje mi vzbujajo vedao vtis, da so četvemkotne, jo zaključila vsak |K»Utičea pogovor besedami t "To rae je slabo m-me za bodoče!" Zakaj som si vedno aiišljal, da so ideje gospa Cbantekovc iotve-rokotne? Ke vem, vendar se obli* kuje vs<', ksr pove ons, v-mojem duhu čveterokolno, pojavi so a^ kol velik, četverokotuik s simetričnimi koti. Ko os<4>e, katerih misli se tni zde <*krogle In to&oče, kskor obroči. Komaj oo ozrekle stavek o tem ali onem predmetu, žtt se vali. teče. dirja akozi d vaj-set drugih, majhnih in velikin, ki teko nato drug za drugifi. do konca obzorja. Ho tudi ljudje, ki uipjo koničaste iniali, toda vae to ni tako velike vainouli. Sedli smo kakor vodno, k mi* zi in obed se je razvijal brez posebnih dogodkov. K deaortu ao primvli "kraljevo polleo". Bilo je i( tako, ds je kil goapod (Vmi-tal vsako lot/i kralj. Na vem, ali je bil to slučaj, ali jo bilo talM dogovorjena. On jo vodna našel IkitHiV imenoval goapo Chantalovo aa kraljlro Kako sem ao torej /aiudil, ko aem V ovojem kosu nenadoma zadel na trd pradmot, ki ki mi kil kmalu irruval rob Previdno e#m ga potegnil u ust m vido!, da ja bila majcena por erlanaota purs^ka. velika kakor bob. Presenečen ae« vzkliknil. Ozrli oo *e < neme. gospod < haa-t si pa je saidoorul z rokoma ia zakticol; '' t last on jef (laslon tedaj! 2ivto krsljt Zivia krslj!" Vsa družl»a je poimvljala v Aoru: "jfcivia kralj!" »srdel jifTcisii rarcotu mm — oLAvm-finitt m »O. LAWNDALK AVEm CMICAOO, ILUNOIS. lavršavnlni odbori ^ a*aoa, ossasasaasa aosmst noia, a g. n- r» nso o, mb^ TT^^ f- To^^Moai hsblftus ISt Stnk, ti MutMk i^a vmsim. vsmia «MU jm SMS no am. oso a. isrta Mm ^ ^hm 104, OetM, aoaa as, Nad—ml odbori »iS4 m o*«i.rS Av*„ CUat^l^Piruk hank, Združitveni odbori NH Akt aiM m. CnvM A trs* Jss. aaaS, |«ai C. |M OlmliM, I VHNOVNI SMUVNIKi Dr. T. i. rm, sms si. qol NNM-OsapMšoa o si iLitl, M ONi « M+USi sa NAŠLOVZi vsa rama, ai a n. p. j„ mm m so. u—s>i« a**. naiumm aašmATva m srvaai. m so m* + ® A« No r. Ja ts^Vi vsa lABiVt v avtu t iuoajniIkimi eosu s a a n j« asst-m a*. vm is #MS a. m. r. j. sem do uAea, kskor ssrdii ua vadno bres vsroks v nerodnem IMiloisju. Medel sem torej s pove ienimi očmi, držal porcelamssto punčko med prtom i, oi prisade val smejati in nisem vedel, kaj nsj storim alt rečem. «! to a>tranl stariev rahel migljaj sa poaoknt Misel na poroko leii v vsaki hiši, kjer imajo hčera, v «*oku, in oe* skrlvo v vsak mo* gočnih oblikah in odelih. Navda-jala me je atraina bojazen, da so kompromitiram, hkrati pa noo-dol/Iva hoječnost i napram korektnim in noiioatopnim gospo« dičnsm Da bi Izbral eno izmed njiju na rovai druge, da bi jo Io-šil od sestro, ae mi jo sdelo ravno tako teiko, kakor voliti med dvema kapljicama vode. In atrah, spustiti ae v zadevo, ki bi me zoper mojo voljo, popolnoma lahno mi vrati neznatnih okoliščin, ka. tor je podelitev kraljevske časti, mogle privesti v zakon, uie jc navdajala s strašno zadrego. , u . .. ... ,. . . . w . . . ... I sli, ne da bi jih goreli, in ki niso Nenadoma pa mi je prišlo r**-^,^,, f(|d| utrujlfnjt hl vrer. dvom« moj okus iu kričali kakor nori; "Bravo!" in "Živo-a kraljica I" tfbogo staro dekle pa ni prav vedelo, kaj se mu ja zgodilo. Dr* Itelo je in v zadregi jecljalo i Toda ne, . , vendar ne. , , jaz ne, , . prosim, joz ne, . , jaz no, proeim. . ." Tedaj sem pogledal prvii a svojem življenju goafiodično Bisernico ia se vpraial, kdo je pravtsprav, Bil seui navajen videti jo v presenetilo, Natočili so mi ism> panjss. Podal aem kraljici avojo čaio z dobro pogojertiiu poklo. uoiu. Videl s«m, da bi ai bila uaj-raje skrila obraz v prtiši potem pa je le orosila svojo uatne z jasnim vinom, in voa družba jo vzkliknila » "Kraljica pijet Kralji tej hiii. kakor vidimo siar naala njsč, na katerega aedanio ž* issa <*a pij*!" Popeplnoma jo zardela detinstva, ne da bi ko«laj iiatanč-iio pogoltovsla. Vso so je smejaj. neje opazovali. Nekega dne, ne!loj toda videl sem, kako selo so vemo zakaj, mogoč« jo ud rk ni I so jo vsi v hiii ljubili, no otol solčni žarek, se nenadoma Komaj je bil obed pri kraju, vprašamo "Kako čuden jo prar »« je prijel goopod Chantal po d(.Jf|f ki si je na vae kripljt U. da ostoae a»opožvno. ki n« f a M hi| vendar nI bilo br«*, pomena^. TJ? J ' . . Mnvnali ^ z ajo prijoteljsKo, b-> ^ "tV^Jlh ml^ k n V iie Ukor s poslom . še dolgo no loko kak«i o sonMlaieo. Ilipomo __ [|I(. so nn padi* v oči tudi razne nI Jan se, kako so občevali z njo in koierik doslej nisem opazil. Oo-j Delavski list js sila, s katero Q Q 2 Jg £ nje Mm bile teko trudne, de eei NAttAVOBLOVNB PRAVLJICE Bpiael Kari EwakL * . Prevedel Franc Bolka. (Dnlje.) V "Ne izgledaš [><>»«bno zadovoljno". je rekla stsrs. "Zakaj po oe bala, da ga iagubim.' "Zaželela bi, da ai je izgubi la!" je kričale mlada kukavica. "Potom bi jaz ne bila prišla na svet, bi ne bila umorila »mojih ljubih aorejenčkov in ne zlorab' ijala ubogih, zveatih arakoperjev. Oetelo bi mi "bilo ohranjeno, poslušati, kako ao imenovali mojo mater zlega, lenega ptiča, ne da *em jo mogla braniti z eno bese- mm , j* »>»>" ------ ----- - i vešsš kljun? Mar ti tn ni zadosti ao* toplo ali pa ne dobi* dovolj hra Br "Iščem svojo mater", je odvr nile mlada kukavi^. Tedaj je skočila stara kukavi čj« babica na vejo poleg nje in j jo pogledala pozorno "Mogoče sem jaz tvoja mati.. Ž«* danea opokine sem te opazo-vals v gozdu. Mo je srce roi pravi, da ai moje me«Q in kri." "Če ei ti moja mati, nimaš ar-" ea. Moja mati je zla. Naredila mi je mnogo zlega." In potem je pripovedovala mlada kukavica svojo zgodbo. Htara babiea jo je poslušala pazljivo in prikimala od trenotka do trenot-ke. Klara kukavica ni rekla ničf-sar, nego buljila samo v svojega razjarjenega otroka. "Zakaj ei niai sezidala gnezda, kakor drugi dostojni ptiči?" je vprašala mlada kukavica. "In izvalila tvoja jajca? Iu prinašala tvojim otrokom brane? Zakaj nisi storila tega?" Stara mama kukavica je otožno zmajala se sivo glavo in vzdi-hnila: "Vsakdo mora ftoslti svoj križ. Ni ravno lahko, bitj kukavica, mi smeš verjeti! I)a, tudi sama boš le spoznala, te prideš poleti zopet na aever in boš morala leži jajca." *tK\'\ morda misliš, da se bom pri tem tudi tako nečedno obna-"V trnovem grmu praviš? V šala kakor ti?" je vprašala mla-nekem velikem gozdu, visoko na da kukavica zaničljivo. je?" je vprašala mlada kukavica. '"Mar nimai veselja do tega? Kraljiček je rekel, da si lena." "In kako rada bi to I In vae bi storita, samo da bi mogla obdržati svoje otroke pri sebi. Ali ja/ ne morem. V mojem truplu je vsakokat samo za eno jajce pro štora in vsako jajce rabi oactu dni da je razvito." Mlada ptica je pogledala ataro neverjetno, "Ne verjamem ti", je reki« odločno. "To ao vae samo prazni izgovori! Srakoper je za polovico manjši ko( ti, pa znese svoja jajca kar naenkrat." "Seveda jih znese", je odvr nila mati kukavica, "in lahko zahvali Boga. da je teg* zmožen. Ampak on tudi ne žre tako velikih strupenih gosenic, kakor me kukavice. Na teh ni veliko mesa razumel, in zato jih rabimo toliko, in zato mora biti nal želodec tako velik, za jajca ostane le malo prostora." "Če ti pač smem verjeti!" je prašala mlada kukavica. "To smeš!" je odvrnila mati. "Tako je in ne drugače! Eno obstoji na drugem, vidiš; le prav razložiti si moraš. Potem je mogoče nositi, četudi je težko. "Da, potem te res ne zadene kaviei ae je aanjalo, da leta a svojim jajce« okoli ter išče tič-kovega gnezda, da poloii jajce vanj. In kukavica mati je sanjala. da je prišel čaa, ko ne bo dobila več otrok in ne bo treba viae-ti večno med strahom in skrbjo. severu? Da. vse se* vjema. Ti si moj otrok. Kako velika in, lepa si postala!" Htara kukaviea je božala lju-beznjivo mlado s kljunom po perutnicah; ali ta je glanno kriče odletela v višino in otresla svoje L perje. "Ne dotikaj s« me", je kričala. "Ti ai zla, sovražim te!" "Moj Bog!" je relrta stara mati kukavica, ne da bi pazila ria jezo avojega otroka. "Zdi sa roi. da je bilo včeraj. Koliko časa Nem letala okoli z jajcem, v kate. rem ai ležal ti, in iskala primernega gnezda! Morala sem najti gnezdo, v katerem so jajca bila slična mojim, sicer bi je bili tuji atarifti opazili in zagnali ven. To je trajalo zelo dolgo; in nazad- "J;abko mi verjameš, da bi si bila rajša zidala sama gnezdo in obdržala svoje otroke pri sebi. dokler bi bili odrasli in.aleteli svet!" je zaklicala stara. težkim srcem polagam vsakegaf po letja jajca v tuja gnezda. In boli me vedno, da ne izvem ničesar, kaj se zgodi ž njimi." "Zakaj delaš torej tako?" "Jaz ne morem vendar druga če", je rekla stara kukavica. "To je ravno žalostna skrivnost naše ga rodu. Poslušaj me, pa ti po vem! Poglej, jaz morem le vsa kih osem dni znesti eno jajce Razumeš 11 zdaj, da bi eno jajce segnilo, prodno bi bilo zneš^no drugo, in da jih ne morem sama valiti?" "Zakaj ne znelea jajec nagle MOKIKA ZVEZDA. Nekje na dnu morja so ae ae šli velika polenovka, star morski rak, morska zvezda in polovica morske gj/ate. Polenovka je stala presiU vodi in strmela s svojimi neumnimi očmi predse; ni se ji dalo g t niti iz mesta. Morska zvezda je bila okreni-la svojih pet rok »okoli ostrige ter se ravno pripravljala, da jo izer če. Ostriga je aicer začetkom svo je okostni^e trdo zaprla; ali mor ska zvezda je strenila nekaj etru prilega na točko, kjer so se lupine zaprle in sedaj se ubožica ni mogla več braniti. Že je bila napol tzsrkana in morska zvezda sc je začela ogledovati za novo hrano. To je mogla, ker imela je oko na konci vsake roke. (Dalje prihodnjič.) nobena krivda", je rekla mlada kukavica, ko je nekoliko premi slila. "In prositi t* moram opro-ščenja, ker aem bil tako jezen nate. Ampak hudo se mi zdi, da drugi ptiči tega ne vedo in nas zato sovražijo." fltara je nategnila obraz v zelo resne- gube in odvrnila: j "Tako je često na svetu. Ljuil je šklepetajo, kakor pač razume 'jo; moraš jih pustiti klepetati. To tudi moreš. Če ima! čisto vest in greš po svojem delu. In kukaviČ je delo obstoji v tem, da žre strupene gosenice." Medtem je solnce popolnoma zašlo in postalo je temno.* Kuka vici sta sedeli še 'dolgo skupaj in se pomenkovali o resnobi življe nja. Potem sta pčspali. Mladi ku- Franjo Koren; Staliiče socialistov do kmetskega ljudstva. ~ T i Poročilo na strankinem zboru »Trbovljah* o Božiču 1921.) □ -F. M. Dostojenkij: - BESI □ ? treh delih. Freloft& Vladimir Levstik.-—— (Dalje.) Vendar pa fe je takrat baje pripetil še drugi, sila zagpneten aluČaj; ravno zaradi njega aem tako podrobno opisal to vožnjo. Ko je vsa planila vuii, med njo tudi Liže. opiraje sc na Mavrikija Nikolajevima, je menda v gneči med vrati zadela na Stavrogina. (»meniti moram, da sta se po tistem nedeljskem jutru in nj^ni ometllevicl sicer večkrat srečala. približala pa ae drug drugemu nista, uiti uc govorila med sel hi j. Videl sem, kako »ta trčila skupaj med vrati; zdelo sc mi jc, da sta otia za hipec obstala In s«* nekam čudno spogledala. Toda ljudi je bilo toliko — lehko da sem »e zmotil. Drugi so namreč povsem resno zatrjevali, da je l.iza pomerila Nikolaja Vsgvolodoviča iu naglo 'vzdignila roko v višino njegovega obraza ter hi liila gotovo udarila, da «c ni.o pravem času umeknil. Morebiti j<> je ujezil izraz njegovega obličja ali kak smehljaj njegov, zlaati zdaj po epizodi z Mavri-kijem Nikolajevičem. Priznam, v m**tu kakšne predmet« in pmlolte, kje jih razataviti knko na jiidnlineje upo rabiti oranlerij>< ijo p.. Stepaiia T»t» Umov i-a. ' On je bil že zdavnaj obveščen in pripravljen ter je vsak dan čakal tako nenadnega vabila. Ko je sedal v kočijo, se je prekrižal; bližala se je odločitev njegove usode. Ng^el je prijateljico v veliki dvofltni, na malem divančku v alkovnu, za mramorno mizico, s svinčinkom in papirjem v rokah; Fomuška je meril v zatloui višino okna in podbojev, Varvara Petrovna pa je zapiaovala številke ter delala opazke ob straneh. Ne da bi f>re< nehala z delom, je pokfmala z glavo Stepanu Trofitnoviču, in ko je on zamrmral nekakšen pozdrav, mu je v naglici podala roko ter pokazala mesto zraven sebe, ne da bi ga pogledala. "Sedel sem pet minut čakal, in 'stiskal svo? je srce'," mi je pravlj pozneje. "Videl niaem tiste, ki sem jo poznal dolgih dvajset let. In trdno prepričanje, da je vae končano, mi je dalo moč, ki je celo njo izneuadila. Bogme, čudila sc je moji sta uovitnosti v tej poslednji uri.'* Varvara Petrovna je zdajci položila svinčnik na mišico ter se naglo obrnila k Stepanu Trofitnoviču. "Resne stvari se imava pomeniti, Stepati. Trofimovič. Naprej ,vein, da ste pripravili vse vsoje doneče besede in beeediee; ali vseeno jo bolje, da ga govoriva stvarno, kali? Zabolelo ga je v dno srca. Čc že odkraja tako hiti kazati svoj novi ton, kaj šele bo? * Počakajte, molčite, dajte, da vam povem; potem lehko govorite vi, četudi se vprašani, kaj bi mi pravzaprav mogli odgovoriti?" je nadaljevala s hlastno brezbesednostjo. "Tistih dvanaj« sto rubljcv penzije, ki'vam jih plueujem. si šte-jeiu v sveto dolžnost, dokler živite; «e pravi, čemu v sveto dolžuost, dogovor je dogovOr, to se glaai mnogo realneje, ne ? Ce hučet e, narediva črno na I teletu. Za slučaj moje siurti je posebej u-krenjelio, kar trebA. Toda zduj imate od uiene razen tega še Nt snovanje, postrežbo in vso pre-skrbo. Ce prevedeva to v denar, Je svojih tiaoč-petsto rubljev, kajneda? K temu prilagam še tristo rubljev za poacbnr izdatke — skupaj celili iritiaoč rubljev. Ali vam je to dovolj na leto? Premalo menda ni? Sicer pa bom v prav poaefc-uih slučajih še dodajala. Vzemite denar, vrnite mi mojo služineail in živite po svoji volji, kjerkoli hočete, v Pet rog radii, v Moskvi, v tujini sli tu, *«uio ne pri meni. Slišite?*' "Ni še tako dolgo, kar aem ališal iz istih ust iu prav tsko nujno lit naglo «!rugo zahtevo," j« i/pregovoril Stepen Trofimovič počasi in z bridko rasiočnoetjo "Vdal sem ae . . . in plesal "kaaa-eka" (čopeeko). vam na ljubo. Qul. la eompa-raiaon pent etre permiae. ("etait eomme un pet it CoNsque du Don. «pti nautsit sur is propre toui* l»e Zdaj ..." "Stojte Stepan Trofimovič. Strašno »ti- uitio-gola nednl Plesali niste, ampak prišli ate k meni t novo1 ovratnieo. v uvelem |M«rilii in rokavicah, napomadenl in parfumirani. Povem vam. da vas je ustnega hudo >«kominalo p«* Ženit vi: na vašem obličju je bilo napUano. in ta izraz, verjemite mi. jr bil kaj malo fin. Č« vam moem omenil« že takrat, ml je bran.lo golo rahločutje. T«nla vi »te želeli, komaj Ni« «v«kali ienitve, wlie nizkotno-•tim. katere «te pisali raiipin« o m«darake svete. Ti aveti uaj bi >ili samoupravni in naj bi imeli pravico izdajati obvezna navodili glede vrste in načina produkcije iu po potrebi tudi gled$ cen. Sklepam. Naša str/uika je že dokazala, da ao intereai industrijskega delavstva prav tiati kakor interesi malega posestnika. Veseli me, da je danes tu navzočih toliko zastopnikov Delavsko-kmeUke zveze. To je znamenje za boljšo bodočnost. Med delavskim in kmetskim proletarijatom je premagano nasprotstvo, ki ao ga umetno podžigali naši sovražniki. Odslej se bomo borili za pravice združeno vsi delavci iz tovarne in s polja, izkoriščanci iz mest, trgov in vasi. IM IZ UM. naj se potrudi njegov da bo končal z u»pehom njegovo brezuspešno • delo. Uea«. dikt XV. je vedno ljubil Italijo kot potomec stare italijansko «. riatokratske obitelji, vzgojen v strogo narodnostnem italijanskem duhu. Po koba'riški nesreei je bil nenavadno pbtrt in je pro. sil na tihem Boga. naj čuva nje. govo Italijo. — Vse to je na»« ljudstvo že davno vedelo in j» o-pombe vredno, da se ni ni! ,h prav posebno zanimalo za papež*. ^ čeprav je nase nevedno ljurlsh.,1 vzgojeno V tako strogem katoliJ Ikem duhu kakor menda ne kmalu katero na svetu. Češkoslovaško posojilo v Ameriki Čehosisvaška je dobila v a j meriki za 25- milijonov dolarjev! posojila po 8%. Rusko posojilo v Nemčiji. Sovjetski vladi ae je posrečilo najeti (Konec) Tu pada težiiče na socializira nje trgovine, na pravičnejše me rilo medsebojne vrednosti pri za menjavanju produktov, — na prisilni predpise za smer produkcije. To so same stvari, ki velijo za posameznega individualnega gospodarja ravno tako, kakor za socializirano tovarno, ki atoji napram širšim gospodarskim zve zatp docela v enakem razmerju, kakor mali obrat. Velikost obratov predpisuje tehnična smotrenost. Obrati morajo biti tako veliki in take organizirani, da se da v njih najboljše gospodariti. Tudi skupno vodstvo ni bistven predpogoj socializma. Bistven predpogoj socializma pa je izprememba politične moči in pravnega pojmovanja, ki daje nadrejenim družabnim organom moč in pravico, da posegajo normativno v produkcijo podrejenih obratov in ki ao vrhovni lastniki vseh v njih področju za produkcijo potrebnih produktivnih sredstev. V okviru teh splošnih smernic moramo zahtevati za kmetako ljudstvo na Slovenskem: Vsi gozdni kompieksi, ki merijo nad 30 hektarov, naj se proti odkupnini razlastijot Odkupnina naj se krije potom progresivne oddaje i-metja. Obenem z njimi naj se razlastijo na enak način vsa lesna industrijska podjetja, ki pripadajo lastnikom veleposestev. Iz tega sveta tiaj sc sestavijo po zemljepisnih in gospodarskih merah gozdni okraji, katerih neposredno upravo naj . vodijo o-krajni upravitelji pod nadzorstv-vom in po navodilih upravnih odborov, ki naj bodo sestavljeni iz zastopnikov društva gozdnih de lavcev, zadrug za vnovčevanje lena in okrožnega agrarnega odbora. Ta upravni odbor naj naMtav-Ija tudi okrajnega upravitelja, ki naj bo za svoje področje upravni vodja Onf gozdni kompleksi, ki jih u-porabljajo lastniki aamo za za-bavišče in lov, naj sc razlastijo brez ozira na obseg. Vsem družinam. ki stanujejo kot najemniki v hišah, postavljenih na teh gozdnih posestvih, naj se zagotovi dedno najemno pravo. Poljedel-al«a velepoaestva naj ae spremene v poljedelske zadruge, katerih upravo vodijo upravitelji pod nadzorstvom uprsvnih odborov, sestavljenih na podoben način, kakor pri gozdnih okrajih. Vae hišne najemninske pravice na o-zemlju teh obratov naj se izpre-menijo v dedne najemniške pra viee . Razdrle naj ae »smo vinogradi, ki naj ar prepunte viničarjem po dednem najemnem pravu. Knakoj se preuretlc v dedfio najemno pravo vse viničarske pravice tam. kjer obdelujejo vinograde i*, ključno viničarji. Za poaamezne občine naj se ustsnove viničsrske zadruge, na katere naj preide vrhovna np^ivg teh vtnogrsdov in !ki naj bodo organizirani na na čin. kakor zadruge, podjedelakih obratov Za vsako občino naj ae uatsno-«1 ve gospodarski sveti. Oospodars- Oprošdena komunista. Komu-nistična poslanca Kaclerovič in Novakovič, ki sta bila obtožena na podstavi zakona o varstvu države, sta bila pred beograjskim sodiščem popolnoma oproščena. Ameriška kornsa sa Jugoslavijo. Hamburški trgovci so prevozili te dni preko Pgssaua 40 vagonov koruze za našo državo. Kljub silni oddaljenosti, kljub viaoki prevoznim in kljub vsem drugim atroškon\, je vendarle a meriška koruza cenejša od nale. Če ae ne bodo baniulki mogotci pravočasno izpametovali, jim bo oatala vsa koruza. ' Škandalozne razmere. Predilnica v Litiji odpulča delavstvo. Kot vzrok navaja: prometne ne-prilike, carinske likane. Račun za te šikane pa naj plača delavec! Vagon bombaža je stal teden dni na ljubljanskem kolodvoru, sedaj se izgovarja carina na železnico in obratno. v Nemčiji dve 300, drugo mark. . za posojili, eno za 500 milijonov VESTI IZ MM Kakp je pod Italijo? Ob ViMa vi so našli truplo 79 let starega Josipa Beaednjaka, — Pri Sv. Križu pri Ajdovščini*je bilo nuj. deno truplo okoli 35 let starega moža. — jja vseh koncih in krajih umori in piti ep ubijalec ne pride pred sodišče. IŠČEM. SVOJEGA BRATA John Mihevca, kateri ae je nahajal pred 12 leti v VVaukegan, III. in od tn je Sel v državo lowa, od kjer se mi ni več oglasil. Ako bo aam ta oglaa čital, prosim, da hi mi takoj prijavi. Ako pa kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi Blagovoli to sporočiti, ker mu imam jas poročati zelo važne stva ri iz starega kraja. Moj naslov je: Nova banka v Ljubljani. Tr- Frank Mihevc, 726 Helmholz a ve., govinsko ministrstvo je dovolilo Waukegan, IU. ustanovitev "Trgovske banke", delniške družbe v Ljubljani. Banka bo imela 10 milijonov kron osnovnega kapitala. Med o-snovatelji banke je tudi dosti nemških trgovcev FOBOR ROJAKI! Razne vesti* Kaj so vse našli v kraljestvu egiptovskih faraonov? V grobiščih v Lahunu in Gurahu v zgornjem delu Egipta se vrle že dlje Časa izkopavanja in muzej penn-sylvanskega vseučilišča v Ameriki je dobil od tam že več sto predmetov. Ena najposlednejlih zanimivosti, katere je dobil rečeni muzej, je model pivovarne, ki je star okoli 3700 let. Kot rečeno, model je bil narejen okoli 1800 let pred Kristusom in kaže, da je bilo pri njem zaposlenih okoli dvanajst oseb* ki so izdelovale pivo iz ječmena. Celo ječmenovih luščin so našli za kako pest. Med drugimi zanimivimi predmeti sta tudi dva čolna z vesli in jambori, ki sta "nosila duše mrtvih Egip ca no v preko Nila." Dobilo se je tudi več kipov izrezanih iz lesa, ki predstavljajo delavce prenaša joče žito. Laško časopisje o umrlem papežu. Zadnje štev^ke italijanskih časopisov proslavljajo umrlega papež« kot italijanskega papeža najmodernejših nazorov. Iskal je vedno stike med Vatikanom iu laškim dvorom, vendar zaman. Izrekel pa je na smrtni postelji Čisto nove vrste izdelek mera za vsako rokodelstvo (cirkle) Comgos. Kdor želi pristopiti,v pomoč v gmotnem oziru, se bo gotovo čutil zadovoljnega, ker to .priliko nudim samo sedaj za pomoč v družbo. Za pojaanila pišite na. Frank Čepirlo, 2320 W. Michiguiu Ave., Indianapolii, Ind. GAdv.) BOLGARSKI KRVNI ČAJ vžit gorak ob čaau ko greste v postelj ' pomaga naravi PREGNATI PREHLAD Vas obvsruje pred inflaenco. Ojsčs vsšs jetra. In očisti vaša črgvt. Bolrartkl krvni taj i« •*«U»Ji«i t« «• ■tih *«uae. V«« d• »Smvo rud«4o kri v vato ftll« In vat ojata. da m okv«ruj»u pred bolmaUo. SE PRODAJA V VSBH LEKARNAH aH pa i*> polti i velik dru*tn«kl m»«J " $1.26. «11 I u $».1». «11 • M »»• N»- •lov: H. H. Von Sehllck, Prwldent. U»r-vel Produrte Comp«ny. S Marvel Bulldlng. PltUbursh, Pa.