NASA LUC
-	_ .kJ' .
N * A * S * A * L*W*Č
Vez med Slovenci po Zapadni Evropi
9. LETNIK
»«
List izide desetkrat v. letu, vsak mesec razen junija in avgusta.
»«
Za uredništvo odgovorja: dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu.
Naslovuredništvain uprave:
»NAŠA LUČ«, Viktringer Ring 26, Celovec-Klagenfurt, Austria.
»«
List naročajte pri poverjenikih ali naravnost pri upravi. Če ga naročate pri upravi v Celovcu, stane na leto: 28 šil., 50 bfr, 6 ffr, 4 h. gld, 5 DM, 700 lir, 12 angl. šil, 1.50 dol.
»«
Svoje otroke uči samo lepe stvari, večkrat svojega moža modro svari.
Dobra krščanska žena moli vsak dan. Molitev, zvestoba, gospodinjski red in snaga v hišo ubrani samega vraga!'
Žena spremlja rada svojega moža. Najzvestejši in edini spremljevalec možu na potu življenja je zakonska žena.
Da se ne bodo ob tej hvali žene prevzele in postale ošabne, omenimo še, da se pre-nekateri rado zgodi, da na starost osamljena kot vdova v kotu čepi, premišljuje mladost, toči solze in ni ga, ki bi ji tolažil o-tožno srce.
Gotovo ste že slišali to pesmico:
Spomladi je lepo, ko rožice cveto, metuljčki letajo in ptičke pojejo.
Tud’ moje ženke glas mi dela kratek čas; kdor hoče slišat’ ga, naj pride v vas.
\
Veselo je polet’, ko sliš’mo ptičke pet: hvalijo Stvarnika za vse, kar on nam da.
Pa moje ženke glas mi dela kratek čas; kdor hoče slišat’ ga, naj pride v vas.
Printed in Austria.
Dofrce	žene
Prav fletno je jesen’, ko z ženko v dmšč’no
grem;
kjer mnogo je ljudi, pozabim vse skrbi.
Pa moje ženke glas mi dela kratek čas; kdor hoče slišat’ ga, naj pride v vas.
Na naš članek o »Možu in pol« nam je poslal »France muzikant« iz Pas-de-Calais poročilo, da so možje v gostilnah blebetali, da »so moški božja stvar, žensk pa da nas Bog obvar’«! Nato razlaga, kakšne so dobre zakonske ženske.
So: lepe kot angeli v cvetju nedolžnosti, zale kot rožice, ljubljene deklice, mile kot trtice, žlahtne kot kapljice, kakor lilije cvet razveseljujejo ta svet. V življenju le dvoje src bije za tebe: sprva materino, potlej pa srce zakonske žene. Marljive, zveste, modre in ponižne so dobre zakonske ženke! »S prsti plete, z nogo giblje, kuha, šiva, pere, vmes pa lepe pesmice poje. Kako prijetno v sobi diši, kadar se v ponvi .prala’ obrača ter veselo cvrči. Zvečer zadnja k počitku leže, zjutraj zgodaj prva s posteljice zleze .. .« Res, da cel dan z jezičkom reglja, vmes se pa tudi ljubko smehlja.
Prav fletno je pozim’, ko za pečjo sedim, kozarček vinca pijem in tobak kadim.
Pa moje ženke glas mi dela kratek čas; kdor hoče slišat' ga, naj pride v vas.
Pa nazdravimo sedaj še možem in izrazimo svoje voščilo, da bi še mnogo let srečni pili božjo kapljico’ svojim ženam na čast in na njihovo ljubo zdravje.
i France-muzikant.
Kdor se ne boji besede, temu tudi palica ne bo pomagala.
Zastonj je zbirati tam, kjer je nepoznana varčnost.
Ne morejo biti siti volkovi, ako so jagnjeta ostala živa in cela.
M | \ \
MAREC 1960
Iz daljne Avstralije
Slovenci si v Avstraliji počasi pomagajo „na noge“. V zadnjih mesecih se jih je spet precej poročilo, največ s Slovenkami. Za mladega fanta v tujini je pač najbolje, da si ustvari dom.
Mnogih se je sprva polastilo razočaranje. Novi svet jim je bil tako tuj. „Živa duša nam se ni pokazala, da smo dobrodošli,“ piše nekdo. Počasi se človek tudi takega sveta privadi in, ko bi moral druge no-vodošle sprejeti, kmalu nimaš celo sam več srca za druge . ..
Vlak je odtrgal obe nogi Leopoldu Slokarju iz Fairfielda. Leži v bolnici v Sydneyu, poln poguma in vdanosti v načrte božje Previdnosti.
Lani so umrli: vsled avtomobilske nesreče: Marija Božič, roj. Podbevšek; Štefan Kreitner, Avgust Prinčič, Franc Vrh. — Na delu so se smrtno ponesrečili: Rudolf Lenarčič, oče Albin Tomšič, Anton Hrelja (na železnici). Kap je zadela Stanka Muleja, ki je bil 19 let v Avstraliji. Umrli so tudi: 84-lctna Marija Plazer, oče Hrast Alojzij, Jože Jelen, Anica Kaluža, roj. Dekleva, Franc Lubej, Zdenka Knap, Mihael Metral, mati Veronika Nerat, Adolf Seidler, mati Ernesta Sitar, roj. Zorn, Roman-
Smisel trpljenja
Bežen pogled v življenje nam pokaže, kako širno je kraljestvo trpljenja. Pod njegovim bičem se človek zvija kot črv in v srcu se uporno ponavlja vprašanje: Od kod in čemu vse to?
Zadnjič smo v delno osvetlitev tega problema kratko navedli nekaj razlogov; a kraljestvo trpljenja nosi v sebi polno skrivnosti, ki jih človek do konca sveta ne bo mogel popolnoma objasniti.
Ali bi ne bilo koristneje na trpljenje gledati v drugi luči?
Trpljenje je vsekakor nekaj slabega, proti čemur se je treba boriti, ali vendar skriva v sebi neko silo, ki jo moremo obrniti v svoj blagoslov.
+
fySreča laže, bolečina govori vedno resnico«, pravi Boetius. Govorica bolečine je trda in neprijetna, a prepričljiva. Revščina, bolezen, nasprotovanje, preganjanje, neuspeh, narodna katastrofa, izgnanstvo, smrt in podobno so zadeve, ki človeka nagibajo k razmišljanju in često povsem drugače usmerijo življenje. Trpljenje nas prisili, da zapustimo neresno plitkost ter iščemo globin. Človek bi rekel, da solze, ki namakajo oči, odstranjujejo meglo, ki slepi. Po trpljenju vidimo marsikaj bolje in pravilneje.
Kaj ve o življenju tisti, ki ni nikoli trpel ?
Človek, ki je šel skozi šolo trpljenja, bo laže razumel brata v stiski in mu bo hitel na pomoč. A kje naj oseba, kateri je trpljenje nepoznana stvar, išče besede tolažbe za brate v bridkosti?
Znano je, da najdemo največ razumevanja v družinah, ki so morale okušati vso trdoto življenja. Sv. Vincencij Pavelski je želel zaupati otročiča pravkar umrle vdove družini, ki je bila najbolj siromašna ter je imela največ otrok. Bil je prepričan, da bo otrok tam najbolj ljubljen.
Sv. Vincencij je dobro razumel, da je trpljenje šola bratske ljubezni.
+
Brez pomena je slepcu dopovedovati o barvah. Enako je često brez koristi govoriti o duhovnih stvareh človeku, ki se je zakrknil v svojo domišljavost. A kopel trpljenja bo skoro redno prej ali slej tudi takemu vrnila pravi pogled na svet in življenje. Posebno ti, ki imajo opravka z bolniki, često doživljajo, kako je trpljenje uspešna šola ponižnosti in resnice.
Človek se z vso silo navezuje na ta svet. Garä in se muči za minljive dobrine, a za duhovne, neminljive ... nima časa. Spet so bolezen, starost, onemoglost
in smrt dragega bitja trdo, a potrebno opozorilo, da je ta svet samo naše prehodno bivališče in da se bo treba ločiti od stvari.
Trpljenje je torej v resnici sijajen učitelj življenja.
+
ICristus ni prišel na svet, da bi odvzel trpljenje. On sam je trpel mraz, glad, žejo in utrujenost. Bil je žalosten zaradi izgube sorodnikov in prijateljev. Doživel je grenkobo smrti.
Toda s Kristusom je trpljenje dobilo čisto poseben pomen.
Njemu je trpljenje služilo kot sredstvo za rešitev sveta iz oblasti greha. S tem je bridkost dobila zadostilno vrednost in postala dragocenost, ki ima to čudovito moč, da rešuje od posledic greha. Trpljenje od tedaj igra silno vlogo v zgodovini človeštva.
DARITEV
Daritev bodi ti življenje celo:
Oltar najlepši je — srca oltar, Ljubezen sveta v njem — nebeški žar, Gospodu žrtev — vsako dobro delo.
O, da srce gojilo bi vsekdar Ta sveti žar, naj živo bi gorelo,
Enako kresu vedno ti plamtelo,
Bogu in domu žgalo vreden dar! Odločno odpovej se svoji sreči,
Goreče išči drugim jo doseči;
Živeti vrli mož ne sme za se,
Iz bratov sreče njemu sreča klije, Veselje ljudsko njemu v oku sije In tuja solza mu meči srce!
Spesnil Simon Gregorčič (Ob strani čitaš voščilo: „Dolgo Te Bog živi!“)
Postalo je pogoj resničnega napredka in dejanskega dviga človeka.
Iz tega razloga izbrane duše sprejemajo, celo iščejo in ljubijo trpljenje. Ne trpljenje zaradi trpljenja! To bi bilo zločinsko, ker človek ni rojen za gorje, marveč za srečo. Plemenitim dušam je trpljenje pogoj duhovnega napredka, sredstvo zadoščevanja in orožje za osvoboditev od greha, ki je glavna nesreča za človeštvo.
Kakor je Bog hotel, da človek svojo umno delavnost pridruži njegovi ustvarjalni moči pri izpopolnjevanju sveta, tako je Kristusova želja, da verniki s trp-
ca Vrtačič, oče Franc Zupan-
v • v
CIC.
Lepo so se postavili Slovenci pri evharistični procesiji, kjer so šli pod lastnim banderom in s svojimi narodnimi nošami na čelu.
V Adelaidi so filmski snemalci poizkušali avstralske fante, kdo bi bil primeren za neki nov film. Nad sto fantov je čakalo in upalo, da bodo izbrani. Toda sredi dopoldneva so Hollywoodčani ustavili svoje delo in rekli: „Počakajte nas za kako uro. Gremo k maši“. Pustili so vse in šli k maši. Po maši pa so izbirali fante naprej. Ko so se nekateri čudili temu, so rekli: „Verska dolžnost je verska dolžnost. Ko smo snemali film v puščavi, smo šli z letalom k maši ali pa smo plačali duhovniku pot, da je prišel maševat. Pa ne bi šli tukaj v cerkev, ko jo imamo pred nosom!“ — Ta dogodek kaže, da se Slovenci lahko v tujini tudi česa naučimo. V avstralskem listu sem bral, da ponekod Slovenci zmeraj povrnejo duhovniku vse stroške za vožnjo, ko pride k njim. S tem pokažejo pred drugimi narodi, da so ponosni in da nase nekaj dajo. Slovenski izseljenski duhovnik ne bi smel nobenega tujca prositi za podporo za preživljanje. Če mora to delati, kaže, da njegovi zanj slabo skrbijo in da je iz malo vrednega naroda.
JCviMus
in trpljenje
Čeprav Kristus ni prišel odvzet trpljenja z zemlje, vendar nalaga vsem neizprosno borbo proti temu zlu. Gospod je celo izjavil, da je lajšanje
trpljenja edini dokaz ljubezni do Boga. Proti zlu in trpljenju je napovedal splošno mobilizacijo. Ljudje bodo sojeni po njihovi požrtvovalnosti v tem boju in po njihovi ljubezni do trpečih:
„Tedaj (ob poslednji sodbi) poreče kralj tistim, ki bodo na njegovi desnici: ,Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli; nag sem bil in ste me oblekli; bolan sem bil in ste me obiskali; v ječi sem bil in ste prišli k meni.’ Tedaj mu bodo pravični odgovorili:
,Gospod, kdaj smo te videli lačnega in smo te nasitili ali žejnega in smo ti dali piti? Kdaj smo te videli popotnika in smo te sprejeli ali nagega in te oblekli? Ali kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?’ In kralj jim bo odgovoril:	,Resnično povem
Ijenjem sodelujejo pri delu za rešitev sveta. Apostol sv. Pavel je tako mogel reči: »Dovršujem na svojem telesu, kar manjka na Kristusovem trpljenju«.
+
Kaj bodo materialisti rekli v tolažbo delavcu, ki se je vse življenje trudil za »socialistično zgradbo družbe«, a je sedaj onemogel priklenjen na bolniško posteljo? Kakšno mesto imajo trpeči v njihovi »družbi«? Kakšen smisel daje trpljenju njihov nazor? Po njihovem umevanju je človek, ki iz kateregakoli razloga ne more sodelovati pri proizvodnji, zajedavec, ki s svojim obstankom povzroča nepotrebne stroške in ovira napredek družbe. Ni čudno, da imata tu obup in samomor često zadnjo besedo.
Kako vzvišeno pa je krščansko mišljenje glede tega mučnega vprašanja! Bolniki, trpeči in onemogli pri nas niso odveč, temveč igrajo nadvse odlično vlogo pri delu za rešitev sveta. Njihovo delovno orodje, njihovo orožje za osvoboditev je trpljenje, pridruženo trpljenjuKri-žanega na gori Kalvariji.
Mladi in zdravi GRADIJO svet s svojim umom in s svojimi rokami. Onemogli in trpeči pa svet REŠUJEJO s svojim trpljenjem.
+
Po vsem tem, kar je bilo rečeno o vrednosti in smislu trpljenja, bomo laže razumeli sv. Vincencija Pavelskega, ki je sam zelo bolan imel navado reči: »Če
bi mi vedeli, kakšni dragoceni zakladi so skriti v naših boleznih in preizkušnjah, bi jih sprejemali s tako hvaležnostjo, kot sprejemamo resnično dobroto.«
Naj to razmišljanje vlije poguma in tolažbe vsem bratom in sestram v bridkostih!
Naši trpeči so najodličnejši člani naše skupnosti.
Naš blagoslov so!
Pri tem mislimo s posebnim spoštovanjem na naše trpine z rudarsko boleznijo.
Naj vsem dragi Bog nakloni moč, da bodo mogli vdano vršiti svoje poslanstvo trpljenja in s tem reševati sebe, slovensko skupnost in ves svet!
»Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi« (Mt 5, 5).	V-ko.
vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili’“ (Mat 25, 34-41).
Krščanska morala je v bistvu ogromna borba proti trpljenju.
Ali zapovedi ne merijo predvsem na odpravo VZROKOV bridkosti in gorja na svetu, ki so nesloga, sovraštvo, zavist, maščevalnost, napuh itd.?
1
1
t
■1X*
Kardinal
dr. Alojzij Stepinac — umrl
Za vzvišenim vzorom vodnika in učenika svojega ljudstva, škofom dr. Gregorijem Rožmanom, ki je umrl v izgnanstvu, je nenadoma zdaj Bog poklical drugega pričevalca resnice in pravice kardinala dr. Alojzija Stepinca, zagrebškega nadškofa, ki je bil prisiljen po več letih zapora zdaj bivati v svoji rojstni vasi konfiniran.
Kardinal Stepinac bo ostal v očeh vsega sveta vzor zvestobe Cerkvi in načelom sv. vere. S svojim pogumnim zadržanjem nasproti brezbožnim silam je dajal poguma tisočem katoličanov v Jugoslaviji, pa tudi vsem drugim, ki hočejo ostati zvesti Bogu, pa naj bodo pravoslavni ali kake druge veroizpovedi.
Rajni kardinal Stepinac je bil velik prijatelj Slovencev, kar je posebej pokazal med zadnjo vojno, ko je pomagal stotinam slovenskih beguncev, ki so pribežali na Hrvatsko preti nacisti ali so bili tja nasilno preseljeni. Sočustvujemo z bratskim hrvat-skim narodom, ki je izgubil velikega moža iz preproste družine. Naj bo ta žrtev spravni dar Bogu, neskončno usmiljenemu, da
bi Cerkvi v domovini zasijali dnevi večje prostosti in večje svobode, kot jo ima sedaj.
Rojen je bil v Krašiču 1898. Leta 1930 je bil posvečen v mašnika in že 4 leta nato postal zagrebški pomožni škof, leta 1937 pa pravi nadškof velike zagrebške nadškofije, star šele 36 let — tedaj najmlajši nadškof na svetu. — Sedanji režim se je hotel znebiti naj višjega predstavnika jugoslovanskih škofov, zato ga je krivično obsodil 1946 na 16 let ječe. Leta 1952 je doživel največje odlikovanje pred svetom, ko je bil povzdignjen v kardinala sv. Cerkve.
Qunalki ribi e
P o lepi murski dolini teče reka Mura. Mirno Šumija in šepeta svoje pravljice; saj jih mnogo zna. S svojimi bregovi loči Prekmurje od ostale Slovenije. Nekdaj so se tamkaj šopirili tuji oblastniki. Mura se tega dobro spominja in o tem pripoveduje v naslednji pravljici.
*
Pred mnogimi leti je živel ob Muri ubog ribič. Skromno, a zadovoljno je živel s tem,
kar mu je dajala reka. Pozimi, ko za ribolov ni bilo tako ugodno, je pletel različne reči iz šibja, ki ga nikoli ni zmanjkalo ob reki. Te reči je potem prodajal ljudem iz oddaljenih krajev in dobival v zameno potrebna živila. Tako so potekala mnoga leta v miru in zadovoljstvu.
Nekega dne je bilo tega konec. V deželo so prihrumeli sovražniki. Pobili so mnogo ljudi, mnoge pa izgnali v sužnost. Z madžarske planjave so vdirali v Slovensko krajino, vsak dan dalje.
Tudi ribič je zvedel za to. Vedel je, da bodo tujci prebrodili Muro in vdirali dalje v notranjost Slovenije. Obvestil je o tem ljudi onstran reke. Zbrali so se in se pomenili, kako se upreti sovražniku.
»Treba bo zvijače,« pravi ribič, »brez zvijače sovražnika ne bomo premagali«. Dobro je poznal namreč sovražnikove čete.
»Da, treba je kaj ukreniti! Kar tako se sovražniku ne smemo ukloniti,« so modrovali možje z druge strani reke. Dolgo časa so se menili, pa ničesar sklenili.
»Premišljujmo dalje! Mogoče bo komu kaj pametnega padlo v glavo. Bomo videli jutri,« zaključi ribič posvetovanje.
Ko se je ribič vrnil domov, je povedal ženi, da niso ničesar pametnega sklenili. Po večerji je šla družina počivat. Ribič se je izmuznil iz koče in stopil k reki. Sedel je v čoln in se zamislil v valovanje šumlja-joče Mure.
„Bistra Mura, al’ bos dala al’ sovragu pomagala, da pograbi nas otroke tvoje!?
Nihče več pojoč
ne bo veslal, ko sovražnik
nas Slovence bo teptal!
Bistra Mura, al’ sovraga boš sprejela, svoj zaklad mu izročila in kot pomočnika ga najela?"
Mura pa'mu je pela in odgovarjala:
„Ne bom sovražnikom vas dala, tud’ njemu ne bom pomagala, le zato poslušaj me:
čoln velik naredite, luknje v kotu ne pozabite, preko mene sovražnika peljite, v dno valov ga potopite ...“
Razveselilo se je ribičevo obličje in s to mislijo se je vrnil v kočo ter hotel zaspati. Obračal se je na postelji in ni mogel zaspati. Mura mu je tiho šepetala svojo pesem in mu pravila svoje pravljice ...
Navsezgodaj je vstal in šel obiskat sosede. Na obrazu se mu je videlo, da mu je padlo v glavo nekaj pametnega. »Na delo, prijatelji!« jih je pozdravil. »Malo časa imamo, hitimo! Zgraditi moramo kar se da velik čoln.«
Ne da bi ga spraševali dalje, so se spravili na delo. še pred večerom je bil brod narejen.
»Dobro, prijatelji! Ostalo bom opravil sam. Ostanite mirni! Sovražnika se bomo rešili,« je dejal ribič. Nato je šel in prepeljal čez reko svojo družino, da bi bila varna in da bi potem lahko nemoteno sprejel sovražnika. Navrtal je še čoln in zatisnil oči.
*
rugega dne proti poldnevu so pri-
j hrumeli sovražniki. Požgali so kočo. »Če nas ne prepelješ čez reko, te bomo ubili!« so mu zagrozili. Dopovedoval jim je, da vsega ne more prepeljati naenkrat. Prosil jih je, naj dajo orožje v manjši čoln, sami pa naj vstopijo v veliki čoln. Sovražniki, željni boja in nestrpni, so prevzetni stopili v veliki čoln in orožje položili v manjšega. Spustili so se čez reko.
Toda čimbolj so se bližali drugemu bregu Mure, tem bolj se je čoln napolnjeval z vodo. Spoznali so prevaro, a bilo je prepozno. Ribič je popustil vesla in skočil v vodo. Nekaj mu jih je sledilo, toda brega razen ribiča ni nihče dosegel. Ribič pritegne mali čoln in ga prepelje na drugi breg. Zagledajo ga sosedje in kar ne morejo verjeti svojim očem.
»Kako si mogel to storiti?« ga vprašuje-
j°?
»Kako? Izgubil sem čoln, a dobil orožje in pobil sovražnike.«
»Kako si izgubil čoln?«
»Voda ga je požrla in sovražnike v njem!« »Toda zdaj na delo, bratje! Mi smo rešeni, a naši sosedje so v sužnosti. Moramo jih rešiti. Zdaj imamo orožje, zgradimo splav!«
Tako so se pripravili za boj. Še tisto noč
so napadli sovražni tabor in tam ukanili stražarje. Rešili so svoje brate sužnosti in se zmagoslavno povrnili v svoj domači kraj, kjer je bilo nato veliko praznovanje. Prebivalci obeh strani Mure so sklenili svoje prijateljstvo.
Zvečer pa, ko so od boja in veseljačenja zaspali, je stopil ribič v svoj čoln in z valovi reke šepetajoč zapel:
„Bistra Mura, hvala ti!
Suženjstva si nas rešila in sovražnika pobila!“
Tako vidimo še danes, da sta si Štajerec in Prekmurec še zmeraj dobra prijatelja in še dozdaj nista razbila prijateljstva, ki sta ga sklenila pred mnogimi leti.
K. 15., Francija
Pisatelju
Tolminske v spomin
•Na Svečnico so pokopali v Ljubljani pisatelja Ivana Preglja. V 76. letu je 31. januarja umrl. V letu 1883 je zagledal luč sveta pri Sv. Luciji na Mostu (v Soški dolini) v revni tolminski družini. Starši so mu umrli še malemu in dobrotniki so ga
dali v latinske šole. Postal je profesor in učil dijake v Gorici, v Pazinu, v Idriji, v Kranju in končno v Ljubljani, dokler mu nista ohromela desna roka in noga.
Je gotovo eden največjih slovenskih pisateljev. Njegove knjige dihajo lepoto slovenske besede, bolečino Tolminske, Istre in Koroške. Vse življenje je živel in trpel vso usodo našega naroda. Mnogi pisatelji med nami so se klanjali tem in onim malikom. Pregelj pa je bil. trden in klen na temelju vere in ljubezni do slovenske domovine. Zato je razumljivo, da mu po vojni doma niso smeli izdati njegovih knjig in se ga ob 70-letnici niso spomnili. V tujini, kjer so nam ljubezen do doma, do rojstnega kraja in lepe slovenske besede svetle luči, se pa iz srca klanjamo njegovemu spominu in mu kličemo: Slava!
Bog in Slovenija
V jeziku sladkem, ki ga znam, po ljubi materi imam, iz zvestega mi vre srca pozdrav najlepši ta:
Bog in Slovenija!
Ko gledam naše zemlje rast, bridkosti njene, njeno čast, se v spev mi plete iz solza pozdrav najlepši ta:
Bog in Slovenija!
Pa vidim brate za mejo, kako v verigah sužnji mrd; da bi odrešil jih gorja, solzan rotim Boga:
Bog in Slovenija!
Naj jutro vzhaja na nebo, naj sahne sonce za goro, na tujem vem in vem doma pozdrav edini ta:
Bog in Slovenija!
In ko mi ura bila bo, da v črno moral bom zemljo, naj zadnjič še časti Boga pozdrav najlepši ta:
Bog in Slovenija!
Ivan Pregelj je napisal to pesem, ki jo naši pevski zbori večkrat zapojejo in izseljenci radi slišijo. Znani so kar štirje napevi,
SVETA LUCIJA ob Mostu na Soči - rojstni kraj t dr. Ivana Preglja
MAR VEMO?
»Da smo najmanjši narod na svetu, a da je prav v tem vsa naša usoda in pot. Smo majhni namreč, pa moramo pred vsemi velikimi edini biti, kar vsi ti večji nikoli postati ne morejo. Dano nam je po vseh prirodnih zakonih, ki v njih venomer božjo modrost občudujemo, dano nam je, da moremo biti Eno.«
»Da je naša veličina v majhnosti, a da smo prvotni kljub stoteremu cepljenju s strupi zapadne civilizacije, ker smo sploh še obstali.«
Ivan Pregelj
O
»Verjamem v bodočnost edine naše kulture, in to je jezik od Prešerna do Župančiča, naše spričevalo za življenje in naš edini človečanski dokument. Sicer Pa je slovensko pisati neskončno večja samozavest kakor pa služiti umetnosti v kakšnem drugem velikem kulturnem jeziku. Naš jezik je namreč neskončno mladosten, otroški in prav zato apriorno pesniški.«
Ivan Pregelj
Vstopila je gospodična, nekaj nad dvajset let stara.
»Dober dan.«
»Dober dan.«
»Prosim, če bi mi dali krstni list.«
»Vaše ime, dan rojstva...?«
Medtem ko 'pišem krstni list, me zanima versko življenje te moderne ovčice.
»Greste kaj v cerkev?«
»Ne, nikoli, ker ne verujem v duhovnike.«	'	-
»faz tudi ne, hčerkal Jaz verujem v Boga. A ker smo ravno pri duhovniku: kaj so vam hudega storili?«	..
»Poznala sem nekega duhovnika, ki ni bil nič prida, ki... no, saj si lahko mislite. In če je bil ta tak, so taki tudi drugi. Vsi ste enaki.«	.i > •
»Počasi, počasi, dekle. Vaša mati še živi, kajne?«
»Ne, umrla je pred petimi leti.« j;.«
»No, Bog ji daj večni mir in pokoj-, a ne-
kaj vam bom zaupal: ali veste, da je bila vaša mati ničvrednica, pijanka, pocest. . .«
»Molčite! Kaj govorite? Moja mati je bila poltena ženska.«
»Veste, poznal sem neko žensko, ki je bila ničvredna, ki se je prodajala za majhen denar. No, in če je bila taka, so tudi druge take, vse ste enake. Torej tudi vaša mati in vi. Tako vi sklepate o duhovnikih, tako jaz sklepam o ženskah.«
Ne vem, če sem jo prepričal. Toliko se mi je pa zdelo, da le ni odhajala tako do kraja gotova v svojih mislih o duhovnikih, kot je prišla.
j^lavolasa gos-pa petintridesetih let.
1^ »Smem v cerkev?«
»Seveda, kako ne?«
»Iskala sem cerkev, pa ker ni zvonika in je tako skrita med hišami, jo je težko najti.«
iiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiimiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
7«2j dafnaalt Ucaiei/
V Žalcu je pogorela velika hmeljarna. — V idrijskem rudniku živega srebra, ki je danes četrti na svetu po proizvodnji, so izsledili nove žile te dragocene rude in sicer v smeri proti Gorenjski. — V Limbušu pri Mariboru je začela delovati velika žaga.
Še ne vemo, zakaj je bilo zadnje čase pod zelo starim izgovorom »protidržavnega in protiljudskega delovanja« obsojenih na zapor 6 duhovnikov in 2 bogoslovca. Ču- j dno za napredno oblast, da se poslužuje istih argumentov, kot so to delali sovražniki krščanstva pred 2000 leti.
Umrl je Andrej Pavlin, dolgoletni župnik pri Sv. Katarini. Pokopan je bil v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. — Umrl je tudi bivši hotelir na Bledu Ivan Jure-tič. — S tovornjakom je padel v Gruberjev kanal v Ljubljani inž. Franc Pirnat in so ga našli šele čez mesec dni.
8. februarja je bila 111. letnica smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Doma je ta dan kulturni praznik. Toda vsi Slovenci, brez ozira, kje smo in kakšno naziranje imamo, se ta dan s posebnim spoštovanjem in ponosom spominjamo moža, ki je prvi dvignil slovensko
»Kaj ste šele malo časa v tem kraju?«
»Prejšnji teden smo se preselili sem. Pridite kdaj blagoslovit stanovanje. Mogoče bo tako več sreče.«
»Kaj ni sreče pri hiši?«
Po nekaj besedah je začela pripovedovati: »Lepo hišico smo imeli v središču mesta, pa jo je mož zaigral na konjskih dirkah. Vedno si je izposojal na lastno pest denar iz blagajne, kjer je v službi. Kolikokrat sem mu rekla, naj pusti tisti denar, ker ga bodo vrgli na cesto, če ga zasačijo. Ni ubogal. Izposojal si je in igral. Izgubil je deset tisoč, igral znova, izgubil znova, nekaj priigral, pa spet več izgubil znova, nekaj priigral, pa spet še več izgubil. Bilo je na tem, da ga zasačijo, nujno je potreboval denar. Ni mu ostalo drugega kot prodati hišo in poravnati dolgove. Otrok je, pri svojih tridesetih letih je popoln otrok. Vse življenje so ga na rokah nosili, zato je tak. Jaz sem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiimiimiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiMinimmiiiiiiiiiii
besedo na višino vseh drugih kulturnih jezikov in prvi pokazal, da se v našem maternem jeziku ravno tako dajo na najlepši način izraziti najgloblja čustva in misli kakor v vsakem drugem kulturnem jeziku.
V »Delu« smo brali: »Predmeti, nakupljeni v inozemstvu med specializacijo, niso oproščeni plačila carine. To olajšavo uživajo le tisti jugoslovanski državljani, ki so uvožene predmete nabavili v inozemstvu med svojim službovanjem. To pomeni, da so oproščeni plačila carine samo tisti ljudje, ki so bili službeno premeščeni od jug. oblasti v tujino in tamkaj dobivajo plačo.
Letos je na univerzi v Ljubljani 7.100 slušateljev in 570 pedagoških delavcev, profesorjev in asistentov. V letu 1905/66 pa računajo, da bo 12.000 slušateljev in 2.000 pedagoških delavcev. Pa so prostori že sedaj tesni. Sklenili so zgraditi nove zgradbe. Če bodo res gradili, bo tako dobro uporabljen denar, ki ga v obilni meri plačuje oblastem delovno ljudstvo vseh vrst in vseh poklicev.
Govorijo, da bi izsušili Ljubljansko barje in ga spremenili v naravni park. Proti temu ne bo nihče protestiral, posebno Ljubljančani ne, ker bodo imeli morda malo manj megle.
Celjsko gledališče je pred kratkim gosto-
Se morala tolči skozi življenje. Mati nam je zgodaj umrla, očeta je pokopala politika.
Ostali smo štirje: trije bratje in jaz. Kot najstarejša sem morala garati, da preživim družino. S sorodniki sem se tolkla zaradi dediščine. Nisem zmagala, a borila sem se ln> dokler bo le migal tale mezinec, toliko časa bom branila svojo pravico. Tako sem se pripravila na zakon. Škoda, da on ni imel take priprave: ne ve, kaj je življenje. Knjig pozna dosti, življenja pa prav nič. Zato je tak. Zame se dosti ne zmeni. Niti enkrat me ne vpraša, ali sem utrujena, ali bi česa rada. Zanj je ženska sužnja, žival. Če mu potožim, da sem utrujena, pravi, da je tako edino prav, da sem le svojo dolžnost izpolnila. če jokam od trpljenja in zapuščenosti, pravi, da sem igralka. V kino gre sam, mene nikdar ne povabi. Ko je šel na počitnice, mi je kar v obraz povedal, da bo šel z neko žensko, češ da sam ne more iti, z me-
■iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiii
valo v Beogradu. Predvajali so Sylvanusovo dramo »Korczak in otroci«, Levstik — Grii-novo dramo »Kostelka« in »Prebrisano vdovo«. Zeli so velik uspeh.
V Ljubljani so otvorili povečano javno kopališče v palači Zavarovalnega zavoda. Je edino v Sloveniji, ki ima tudi parne kopeli. Sedaj se lahko koplje v eni uri 100 oseb. Gotovo je to še veliko premalo za mesto, kot je Ljubljana.
Izšel je nov pravilnik o izdajanju potnih listov. — Potni list je ali — j) oseben, za posameznike, ali — 2) družinski, za družine, ki ga lahko uporablja vsak zakonec tudi sam, ne pa otroci brez staršev, in — 3) skupinski, za skupine od 5 do 50 oseb, ako gredo vsi na isti kraj in se vrnejo vsi skupaj. Potne liste izdaja OLO (okrajni ljudski odbor) najkasneje v 90 dneh po vložitvi prošnje. Ako pa prošnjo zavrne, za kar ni treba povedati razlogov (!!!), mora to sporočiti prosilcu najkasneje v 00 dneh. Prosilec se sme pritožiti najkasneje 14 dni po prejemu sporočila o zavrnitvi.
Na prvi hokejski tekmi v letošnji sezoni je v »Ljubljana« premagala »Zagreb« z rezultatom 12:3.
»Junakinja iz Like«, Marijana Dugački, premaga po moči vse može na svetu. Dvi-
noj pa da ne kaže iti, ker sem bila ravno noseča . . . Naj mi reče kdo, da ni Boga, ki vse to vidi, ki bo nekoč plačal in kaznoval vse dobro in hudo! Naj reče kdo to; tak ni vreden — oprostite izrazu —, da bi mu človek pljunil v obrazi«
Bolečina, prevelika bolečina je govorila iz nje. Ko se je umirila, je stopila v cerkev.
Napačno je razumel. — Turist vpraša domačina: »Povejte mi, ali se je v tem kraju rodil kakšen velik človek?« Kmet: »Ne, gospod, tukaj se rodijo vsi majhni.«
Moderni ples. — A: Ali veš kaj je to »bugi-vugi«? - B: »Ne, povej!« - A: »To je moderni stroj za pridelovanje masla.« — B: »Kako to misliš?« — A: »No, da! Daj v žep steklenico mleka in zapleši en ,bugi-vugi’ in maslo je narejeno.«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiii
gne namreč težo 225 kg šestkrat zaporedoma. Svetovni prvak Amerikanec Anderson dvigne »samo« 182.5 kg., pa enkrat samkrat, pa ima dovolj. »Junakinja iz Like« se odpravlja na turnejo po svetu in se hoče pomeriti s tem Araerikancem. Verjetno bo lahko zmagala svojega nasprotnika v športu. Težji problem bo pa verjetno zanjo dobiti moža, ker kdo si bo upal? . ..
Napredek Koprskega pristanišča: V koprsko luko je meseca januarja priplulo 14 večjih domačih in .tujih ladij, s katerih je bilo raztovorjenega nad 23.000 ton raznega blaga. Če prištejemo še mali obalni promet z manjšimi ladjami, ki pristajajo ob starem pomolu, dobimo število 23.800 ton. To je pa samo za spoznanje manj, kot je imela koprska luka prometa v vsem letu 1957, to je skoraj 50% lanskega prometa in 34% blagovnega prometa, ki so ga lani opravile vse tri luke Slovenskega Primorja (Koper, Izola in Piran).
Še vedno delajo načrte za nove mladinske delovne brigade v prihodnjem poletju. Koliko moralnega zla in nesrečnih življenj ima svoj začetek v teh brigadah, to sam Bog ve! On tudi ne bo štel tega toliko v zlo žrtvam, ampak ustanoviteljem teh brigad in načrtnim uničevalcem mladine!
DCa j /> nßneqd med nami?
Rojakom po Angliji sporočamo, da za post in Veliko noč velja vse, kot je v prilogah, tako februarske kot marčne »Naše luči«. Posebej opozarjamo, da obe drugi nedelji (v marcu in v aprilu) odpadeta. V marcu imamo potem skupno z drugimi narodi 20. marca Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. V aprilu pa je druga nedelja cvetna ter bo č. g. Kavalar drugod zadržan.
V župni cerkvi v Windsoru so krstili 17. jan. Mihaela Jakoba Jensterle. — V Bed-fordu je bil 9. januarja krščen Ivan Krivec. — Čestitamo!
Blagoslovi novih domov: V zadnjem času so bili blagoslovljeni:	Romaničev v
Windsoru, Klobučarjev v Burnleyu in Krivčev v Bedfordu. — Tudi »Triglav« imamo na Angleškem. Tako so Leskovčevi imenovali svoj novi dom v Swindonu, Wil-tshire, kamor so se preselili iz Treforesta (Fontvprictd, S. Wales).
Novi begunci: Že od decembra, potem pa v januarju in februarju prihajajo nove skupine beguncev, katerih skupno bo 210, ako vlada ne bo dovolila večje vselitve. Največ je med njimi Jugoslovanov in približno tretjina Slovencev. Večinoma je zanje dobro poskrbljeno tako s stanovanji kot tudi z delom, ki ga vsak sposoben dobi takoj, in tudi po sposobnosti.
LIEGE-LIMBURG
Pomotoma še nismo poročali, da sta preteklega julija gospod Leopold in gospa Marija Mrak iz Mechelena slavila srebrno poroko. Zakoncema, ki sta nam v sinovih Poldetu, Francu in Ivanu dala odlične pevce in igralce, v mali hčerki Marie-Josč pa najboljšo deklamatorko, k slavju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta!
V januarju sta gospod in gospa Krpač iz
Eisdena slavila 40-letnico zakonskega življenja. Zakonca sta lepo odgojila sina, ki je na žalost med vojno postal smrtna žrtev nesreče v rudniku, in hčerki Liziko in Marico. Slavljenca vsi poznamo kot vodilnega delavca za slovensko in katoliško stvar. Toplo čestitamo z željo, da bi v krogu hčerk, zetov, vnukov, vnukinj in prijateljev dočakala zlato poroko.
Zadnjo nedeljo v januarju je slovensko društvo »Slavček« imelo svoj redni občni zbor. G. Stanko Novak je kot predsednik podal poročilo o delu v pretekli poslovni dobi in izjavil, da začasno ne more več tako aktivno sodelovati v društvu. Isto je izjavila njegova žena ga. Alojzija. Občni zbor je obema izrekel zahvalo za požrtvovalno sodelovanje zadnjih let.
V	novi odbor so bili izvoljeni: g. Jakoš Vinko, predsednik; g. Mrgole Ivan, podpredsednik; ga. Vozel Ljudmila, tajnica; g. Moličnik J., podtajnik; g. in ga. Cesar Jože in Marija, blagajnika; g. Blatnik Franc, podblagajnik; gg. Kavše Anton in Novak Jan sta člana nadzornega odbora. Vabimo vse Slovence, da se z veliko pripravljenostjo za delo strnejo okrog te mlade, a navdušene ekipe!
V	Viemesmeeru je g. Avsec Roman popeljal pred oltar nevesto gdč. Ljubico Kožar. Bog daj srečo!
V	Zwartbergu so v družini g. Hvalive Bruna dobili lepega in zdravega fantiča, ki je pri sv. krstu dobil ime Patrik. Čestitamo!
Glede bolnikov bi bilo najbolje navesti imena zdravih in reči, da so ostali vsi bolni. Trenutno imamo poročilo samo iz Eisdena, kjer je bil bolan g. Trselič, pri Simončičevih oba, pri Gorjanovih in Glo-bevnikovih vsi, ga. Avsec Ančka, ga. Ledinek. V Vuchtu je g. Stanko Revinšek za krajši čas iskal zdravniško nego v bolnici.
Naši pokojni: Nepričakovano je umrl g. Anton Glpbevnik iz Eisdena. Zaradi svoje gostoljubnosti in veselega značaja je imel mnogo prijateljev, kar sc je lepo pokazalo ob njegovem velikem in lepem pogrebu. Moški zbor, katerega član je tudi pokojnikov sin Jože, mu je v slovo ganljivo zapel žalostinki. Vdovi ge. Jožefi, sinu Jožetu,
hčerki Zinki in zetu g. Stanku Revinšku izrekamo toplo sožalje.
V	Zwartbergu je mučno odjeknila vest, ha se je smrtno ponesrečil na cesti g. Oz-vald Hinterberger, član naše organizirane skupnosti. Zapušča užaloščeno vdovo in dva otročiča. Uboge sirote! Rojaki so pokojniku priredili lep pogreb. — Obeh pokojnikov se spominjajmo v molitvi!
charleroi-mons
Zvonovi so spet zazvonili dvema našima rojakoma, obema žrtvama dela v rudniku. 22. jan. je bil v Mont-sur-Marchienne pri Charleroi pogreb rudarskega invalida Jožeta Kržišnika, roj. 1889 v Dobravi pri Ži-reh. Lepo število let je živel z invalidno pokojnino. — 27. jan. pa je bil v Obourg Pri Monsu pogreb Cirila Gregorčiča, roj. 1926 v Bači pri Sv. Luciji. Tik pred koncem dela pod zemljo se je zvalil nanj velik kamen in mu pretrgal nit življenja. Rojaki iz Havre in okolice so ga z drugimi vred, z bratom in stricem iz Francije, spremili r»a zadnji poti. Preostalim družinam obeh naše iskreno sožalje. Molimo zanju!
Gripa je prijela mnoge rojake, ponekod
je imela cela družina.
V	Audregnies sta sklenila zakonsko zvezo rojak Milan Gostiša in Jeanine Decour-thy. Na mnoga leta! Srečno!
Dne 10. marca bo slavil 80 let svojega življenja in na sv. Gregorja tudi god najstarejši naš rudar, upokojenec, vrli rojak Gregor Novak, ki mu ob tej priliki iz srca čestitamo. Stanuje s svojo družino v Bray-iez-Binche. S svojo ženo, ki bo septembra obhajala 74 let, sta hodila po mnogih deželah in skozi slabe čase. On je doma od 8vete Marjete pri Rimskili Toplicah, ona pa iz Brumsvega pri Mariboru. Škoda, da nas ni več tam okoli, pa bi to redko slavje slovesno in po domače praznovali.
PAS-DE-CALAIS
Zaradi mrzle vlažne zime je letos zbolelo veliko ljudi. Vsem, ki trpč, želimo olajšanje in skorajšnjo pomlad, ki bo vsem prinesla novo upanje.
12. dec. sta bili krščeni Claudine in Colette Robaus. Srečnim staršem naše čestitke.
30. jan. sta se poročila Feliks Mustar in Sophie Bielawski. Naj ju spremlja sreča in božji blagoslov!
#
Duhovne obnove za velikonočno spoved bodo:
6. marca: Vendin-le-Vieil. Spoved od 8. ure dalje. Maša ob 8.45 uri. Ostale postne nedelje ne bo službe božje. — 8. marca: Meurchin. Spoved od 8. ure dalje. Maša ob 8.30 uri. — 9. marca: Wingles. Spoveduje se od 8. ure, sv. maša ob 8.30 uri. —
Bolniki lahko sprejmejo zakramente doma. Vsi rojaki ste lepo vabljeni, da se duhovne obnove udeležite in zvesto izpolnite velikonočno dolžnost.
PARIZ
Slovenci imamo službo božjo vsako nedeljo obs petih popoldne v kapeli Montche-uil, 35 rue de Sevres, metro: Sevres-Baby-lone. Vabljeni!
VAŽNO!
V	nedeljo, 20. marca, bo sv. maša za Slovence izjemoma v cerkvi Notre-Dame de Lourdes, 4 rue Saint-Fargeau, Paris 20°, in sicer ob ŠTIRIH popoldne. — Po sveti maši bo ob v bližnji dvorani (109 rue Pelleport, 200 metrov od cerkve) prireditev, kjer bodo slovenski fantje iz Pariza pripravili šaloigro »OBČINSKI TEPČEK«. — Pridite v obilnem številu in povabite tudi svoje prijatelje in znance!
V	nedeljo, 31. jan. smo imeli v svoji sredi zastopnika pariškega kardinala škofa msgr. Ruppa, ki je obenem ravnatelj vsega dušnopastirskega dela med vsemi izseljenci v Franciji. Prišel je na kanonično vizitacijo, to se pravi, prišel je, da se na lastne oči prepriča, kako deluje slovenska župnija v Parizu. Daroval je sv. mašo, nato pa so ga pozdravili v imenu vse slovenske skupnosti v Parizu č. g. Čretnik, v imenu otrok ga je pozdravil Kerčev Marko, v imenu mož in fantov g. Omahen, v imenu deklet in žena pa gdč. Minka Jevšek, škof je bil vidno ganjen. Izrazil je svoje veselje, da je zopet med Slovenci. Pohvalil je lepo sodelovanje vseh pri sveti maši kakor tu-
di petje našega zbora. Vse je pozval, naj o-stanemo zvesti veri in Cerkvi in prav tako tudi svojemu narodu. Nato je vsakega pozdravil in se pri vsakem zanimal, koliko časa je že v Franciji, kje dela in kje stanuje. Naj Brezjanska Mati božja, katere lepo podobo smo mu darovali v spomin, čuva in vodi naše ljudi v tujini!
V zakramentu sv. zakona so povezali svoje življenjske poti: 10. januarja Danijel DODIČ in Slava DELFAR, oba doma iz Obrova pri Hrušici, 24. januarja pa Josip MALNAR, doma iz Pleše pri Reki, ter Marija KLEPEC, doma iz Padovega pri Osilnici, stanujoča sedaj v Ozoir-la-Ferri-ere/Seine-et-Marne. Obema paroma izrekamo svoje iskrene čestitke.
BRAINE (Aisne). — 25. januarja so številni Slovenci iz bližnje in daljne okolice spremili na zadnji poti Marijo KOCET,
roj. Zadravec. Pokojna je bila doma iz Lipe v Prekmurju, roj. 1909. Leta 1926 se je poročila s Stefanom Kocet; njuna družina (trije sinovi in dve hčerki) je živela v Franciji od leta 1930. Bolezen jo je zadnja dva mesca priklenila na posteljo. Tedaj jo je obiskal slovenski duhovnik iz Pariza ter ji prinesel tolažilo svete vere. Pogrebne obrede sta opravila č. g. Čretnik iz Pariza ter g. dekan iz Braina. Možu in vsej družini izrekamo iskreno sožalje!
LYON. — Naslov slovenskega duhovnika v Lyonu je: Č. g. Karel KOZINA, 53 rue Auguste Comte, LYON 2°, telefon: 42-16-07.
Sv. maša za Slovence je vsako prvo nedeljo v mesecu ob 5. uri popoldne v cerkvi STE. CROIX, Rue Condč, kjer smo se že parkrat z veseljem zbrali okrog našega gospoda, zadovoljni, da ga imamo med sabo.
OB LUKSEMBURGU
AUMETZ. — 16. jan. se je poslovila od nas do vesoljne sodbe, ko se bomo zopet dobili skupaj, vdova Jožefa Madotto v 76. letu starosti, doma iz Št. Martina pri Gorici. Bolehna je bila več let; bila je že boljša, pa je zopet morala v posteljo; že parkrat je zato prejela zakramente za umirajoče in se mogla tako na smrt dobro pripraviti. — Pa smrt se ni zadovoljila samo z njo. V soboto, 30. jan. zvečer je napadla kakor iz zasede 69-lctnega Franca Gantarja iz Cerkna na Goriškem in mu vzela življenje, lahko rečemo v par trenutkih. — Kaj bo, če bo šlo tako naprej, se sprašujejo nekateri v Aumetzu. V enem mesecu dva, ki sta nas zapustila, niti ne v enem mesecu, v 14 dneh. Resnično: ne vemo ne ure ne dneva; vemo, da bomo umrli, ne vemo pa, kako in kje. — Bližnjim in daljnim sorodnikom obeh umrlih iskreno sožalje!
Umrle Slovence naj bi nadomestili novorojeni. Družino Stanka Kuneja iz Aumetza je 10. jan. razveselila hčerka Brigita; krščena je bila 23. jan.; za botra sta bila pekovski mojster Anton Kunej in njegova sestra Otilija.
Po 13 letih je prišel iz Amerike obiskat svoje domače in obenem na počitnice za par tednov marist g. Leopold Gorišek. 7-februarja je odpotoval v Lyon na 5-me-sečni študijski tečaj, nato se vrne zopet med nas in potem odpotuje nazaj v Ameriko. Želimo mu veliko uspeha pri učenju kot tudi pri njegovem apostolskem delu.
OB NEMŠKI MEJI
Iz naše pisarne:
Po Božiču je Dete v jaslicah dobilo družbo: 17. 1. je bil krščen v Merlebachu Mirko Jo-kič in razveselil starše Marka in Marijo Komočar iz Hombourg-Haut. — 24. L je bila tudi tam krščena Danijela, ki je dobila po priznanju očetovstva na občini ime Urbiha. — Dne 31. 1. je bila v Merlebachu krščena Brigita, hčerka Gilberta Diho in Liliane Mlekuš iz Citč Jeanne d’Arc. — Poleg teh so prinesli botri k sv. krstu še Magdaleno Vendramini, hčerko Rudolfa in Magdalene, roj. Zabukovec, iz Citč Jeanne d’Arc, krščeno v Citč Jeanne d’Arc; dalje Ano-Rose, rojeno 28. 1. v Mors-bachu, hčerko Kristijana Gauss in Marije, roj.
Rebec, krščeno 7. 2. v Morsbachu. — Naj velja za vse prelepa beseda sv. pisma: „Dete pa le rastlo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti in milost božja je bila z njim“ (Lk 2, 40).
V cerkvi so sklenili sv. zakon Avgust Škvorc in Marija Celec 19. 12. 1959 v Mer-lebachu. V isti cerkvi dne 22. 1. 1960: Lu-dovik Budna in Marija Jurkovič, dne 31. 1- Jožef Blaževič in Marija Hrvatin; v cerkvi na Hochwaldu pa Marijan Colija in Marija Umek dne 6. 2. Colija Marijan sodeluje pri cerkvenem pev. zboru »Slomšek«
SLOVENSKI AVTOMOBILISTU
Ko kupujete ali prodajate avlo, ko hočete zamenjali gume, ko je vaš avto treba umiti ali namazati, ko žejen zahteva bencinske pijače, se obrnite na
ESSO SERVICE
11 Avenue de la Republique, Jarny, Meurlhe-et-Moseile,
kjer Vam vsak dan postreže
FLORIJAN MOČILNIKAR
v Merlebachu, zato so jima naši pevci med slovesno poročno mašo lepo peli. Vse omenjene je poročal podpisani, ki jim ponovno Heli srečo v njihovem življenju! —
Ob tej priliki prosim še one, ki so sklenili zakon samo na občini, da isto čim-prej store tudi v cerkvi! Ne zametujte po-ntoči božje, brez katere je človek velika sirota na zemlji!
Preialostno so zapeli zvonovi pri Naši Materi božji z Brezij v Habsterdicku, ko so nesli k večnemu počitku rojaka očeta Ivatia Levec, roj. v Kamniku 23. 10. 1908, smrtno ponesrečenega 19. dec. pri delu v rudniku. Žalostni vdovi Tereziji in 6 sinovom izražamo res krščansko sožalje! Naj jim Kraljica mučencev, naša dobra nebeška Mati, izprosi močne vere in tolažbe, da bodo laže prenašali ta strašni udarec!
*
Že skoro 14 dni tu in daleč naokrog razsaja gripa. Smrtnih žrtev še ni bilo veliko, bolnice pa so polne in obiskovalcem vstop
dolgo časa prepovedan. Neki zdravnik je po radiu nasvetoval najboljše zdravilo: ostati doma, dokler ne preneha bolezen. Kdor more, naj se tega drži,v primeru resne nevarnosti pa ne pozabite poklicati tudi duhovnika v hišo!
Za romanje v Lurd iščemo primernega romarskega vlaka. Škofija Metz organizira romanje od 3.—10. maja, toda vlak gre najprej v Torino v Italiji in od tam v Lurd, kjer bodo romarji samo 3 dni. Mi želimo iti naravrfost v Lurd in tam ostati 6 dni! Ko bomo našli primeren vlak, organiziran od kake druge škofije, bomo to sporočili!
PRIDITE V HABSTERDICK!
Vsako leto pohitimo 1. maja k naši Materi božji v Habsterdick. Letos je ta dan nedelja. Kapela je zasedena. Zato moramo prestaviti nase romanje na poznejši čas: in sicer na binkoštni ponedeljek, 6. junija. Letos je 25 let, odkar prihajamo k Mariji v, Habsterdick, zato je prav, da to romanje še posebno slovesno opravimo.
Spored: Spoved za stanovalce v Habsterdicku in okolici že na binkoštno nedeljo od 17. — 19. ure. Na binkoštni ponedeljek zjutraj sv. maše in prilika za sv. spoved, ob 10. slovesna sveta maša s pridigo v našem in francoskem jeziku, nato še sv. maša ob 11. uri z ljudskim petjem.
Od 12.—14.30 ure prosto. Ob 14.30 uri se zberemo v kapeli, kjer bo najprej pridiga, nakar gremo v procesiji za sliko naše ljube Marije Pomagaj z Brezij po koloniji; med procesijo bomo prepevali litanije Matere božje in molili rožni venec. Ko se vrnemo v kapelo, bo blagoslov z Najsvetejšim po posvetitvi Materi božji pri Njenem oltarju. Tako bo, če bo lepo vreme, sicer pa bo vse v kapeli.
Tudi letos vabimo že sedaj prav iskreno vse častilce Matere božje, da: 1) na binkoštni ponedeljek ohranijo dan prost (torej da ne organizirajo kakih izletov), ampak da se zberemo v Habsterdicku.
2)	Že sedaj omenjamo, da bomo pismeno povabili vsa društva, da bi prišla s svojimi zastavami in se vsaj po zastopnikih v Habsterdicku udeležila te procesije.
3)	Vse, ki imate svoje avtomobile, pridite, ostanite tudi popoldne še pri Mariji. Po vseh
oddaljenih kolonijah organizirajte tako, da bodo rojaki lahko prišli z avtobusi na ta dan v Habsterdick.
4)	Porabite lepo priliko, da opravite sv. spoved, prejmete sv. obhajilo pri naših dragih slovenskih duhovnikih, ki vam bodo ves čas na razpolago! Po končanih slovesnostih bo zopet blagoslov avtomobilov, motornih in navadnih koles. —	S t. G r i m s
OBERHAUSEN (okolica)
Rojstva: V januarju se je naža kolonija povečala za dva krepka fantiča. Vsi smo jih veseli. Postala sta že božja otroka po sv. krstu in sicer: 10. jan. France Cezar, sinček Franca in Marije, roj. Turk, iz Osterfelda, Scheuerstrasse 5; 16. jan. pa Stanko Naglič, sinček Jožefa in Marije, roj. Mlakar, iz Osterfelda, Flerzogstrasse 28. Oba krsta sta bila v kapelici St. Josefhospital v Sterkrade, kjer imamo vsako nedeljo ob 11. uri dopoldne slovensko sv. mašo.
Poroke: Veselja do ženitve naši mladi ljudje tudi v Porurju niso zgubili. Tako smo imeli v januarju kar tri poroke. Sto-
Pevski zbor slovenskih fantov iz Obcrhau-sena poje na „Slovenskem večeru" 15. novembra 1959 v Sterkrade
pila sta pred oltar 8. jan. France Telak, doma iz Hrastovca, župnija Zavrč na Štajerskem, sedaj rudar v Osterfeldu, in Karolina Krančan, roj. v Ljubnici, župnija Stranice na Štajerskem. Poročila sta se v cerkvi Srca Jezusovega v Sterkrade. — 30. jan. sta si obljubila zakonsko zvestobo Marijan Zupanc iz Celja, sedaj delavec v Rheinhausenu, in Rozalija Kovačič iz Zgornje Sušice pri Bizeljskem, ter Ferdinand Volf, rojen v Železnem, župnija Galicija pri Celju, sedaj rudar v Osterfeldu, in Marija Dacinger, rojena v Štatenbergu pri Mariboru. Oba para sta bila poročena v kapelici St. Joselhospilal v Sterkarde. — Vsem obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti!
Ko bi naši fantje imeli dovolj dobrih deklet, bi predpust gotovo še marsikateri par pripeljal k oltarju. Želijo si deklet od doma, želijo si dobrih in poštenih Slovenk. Le škoda, da jugoslovanske oblasti delajo dekletom, ki bi rade šle za fanti v tujino, toliko težav s potnimi listil Čemu? Tako že marsikateri naših fantov misli na zakon s tujkami. Je razumljivo. Le previdni naj bodo, da jih tujke ne bodo »prinesle okrog«. Mislijo naj tudi na to, da je vernost, delavnost, poštenje najlepša dekletova dota!
DRUŽABNI VEČERI: Dne 3. januarja smo se zbrali Slovenci iz Repelena in Meer-becka po večerni sv. maši k družabnemu večeru v Poušetovi gostilni na Lintforter-strasse. (Gostilničar je potomec slovenskih staršev in zna nekoliko slovensko. Zato se bomo tudi v naprej pri njem shajali.) Na družabnem večeru ima vsak priliko govoriti s slovenskim duhovnikom, lahko naroči slovenske časopise in molitvenike. Poleg tega pa smo to pot gledali tudi lepote naše domovine v barvastih skioptičnih slikah. — Podoben družabni večer smo imeli 17. januarja v Hildenu pri Düsseldorfu. Lokal smo že drugič dobili v Kolpingovem domu, Kirchhofstrasse 18. Navzoči so izrazili željo, da bi imeli enkrat na mesec tudi v Hildenu slovensko službo božjo. Upamo, da se bodo tudi fantje iz Mettma-na »okorajžili« in prišli k sv. maši. V prihodnji številki bomo povedali čas in kraj službe božje. —	C. T.
.Najstarejša izseljenka umrla
GLADBECK. — Predvojne izseljence nas je spet doletela žalostna vest, da je v Glad-becku zatisnila svoje oči ena od naših žen in sicer je umrla najstarejša izseljenka Johana Cesko, roj. Kosmač dne 8. 5. 1868. v vasi Hruške pri Moravčah pod Limbarsko goro. Leta 1906. se je poročila z Janezom Cesko; isto leto sta šla za zaslužkom v Nemčijo. Prva njuna postaja je bila Altenessen, a 1907. sta se preselila v Gladbeck, kjer sta ostala vse življenje. V starosti 91 let nas je draga pokojnica 22. okt. lani zapustila. Moža je izgubila že 1. 1921. Oba sta bila dolgo let odbornika pri kat. slov. društvih ter dala zanje vso ljubezen in zvestobo. Krščansko sta živela in krščansko tunrla. Pokojni naj bo lahka tuja zemlja in naj se spočije pri Bogu! Preostalim naše sožalje!
Dne 3. jan. 1960. smo izgubili pri vseh priljubljenega rojaka Joiefa Kravanja, roj. 27. nov. 1873. v Soči pri Bovcu. Na božični dan ga je zadela kap, vsa zdravniška pomoč mu ni več pomagala in ga je smrt rešila trpljenja. Tudi on je dosegel lepa leta — 85 let. Žena mu je umrla 27. 7. 1958. Tudi ta dva sta dolgo let zvesto in agilno delovala pri naših bivših društvih. Dragemu pokojniku večni pokoj! Srečen vsak, ki v Bogu spi! Na svidenje nad zvezdami! —
J. D.
KÖLN. — Tu se je ponesrečil z avtom 20-letni Mirko Trdin iz Čadrama pri Slov. Konjicah.
ESSEN IN OKOLICA
V zadnji številki „Naše luči“ smo pozabili omeniti krst malega in nadebudnega sinka Edvarda, staršev Lojzeta in Ivanke iz Wanne-Eickel. Naj nam starši oprostč to pomanjkljivost. Krščen je bil dne 16. jan. 1960 v župni cerkvi sv. Mihaela v Wanne-Eickel. — Na Svečnico, dne 2. II. 1960 pa sta bila sprejeta za božja otroka dvojčka Franc in Ladislav, sinka Gmajner Franca in Ane. Krst je bil v cerkvi St. Johann v Altenessenu. — V nedeljo,
II., pa je bil krščen Bogdan Jakob, otrok Jakoba in Frančiške Sodja iz Altenessena.
Dne 30. januarja sta si za večno obljubila ljubezen in zvestobo Omerzel Karel
iz Brestanice in Horvat Ana iz Črensov-cev. Poroka je bila v cerkvi sv. Tomaža v Bergeborbeck.
Smrt je pokosila dne 19. jan. komaj šestnajstletno Erno Kozikar. Pokopali smo jo 25. I. na pokopališču v Altenessenu.
Novorojencem želimo zdravja in dobre vzreje in vzgoje, novoporočencema obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti, materi-vdovi pokojne Erne pa, da bi jo smrt njene edinke ne strla, temveč da bi v molitvi dobila moč za prenašanje tega udarca.
Zadnjič smo omenili, da bo v Stuttgart prišel slovenski duhovnik. Upali smo, da se bo to zgodilo že v nekaj tednih. Zadeva pa se je nekoliko zavlekla, vendar pa bo duhovnik za gotovo prišel.
Novi odbori:
V	januarju in februarju si naša društva izbirajo nove odbore. Tako so bile volitve skoro v vseh društvih.
V	Heerlerheide so bili izbrani v odbor sledeči člani Društva sv. Barbare: Martin Poglajen, predsednik; Jožko Robek, podpredsednik; Anton Šegec, tajnik; Slavko Romih, drugi tajnik; Štefan Pouh, blagajnik; Oto Januš, drugi blagajnik. Preglednika: Mihael Železnik in Leopold Strman.
Velikemu prijatelju slovenskih izseljencev dolgoletnemu našemu dušnemu pastirju
č. g. Božidarju TensimdetHU
v Recklinghausenu, duhovnemu svetniku in župniku, želimo ob njegovi 70-LETNICI
na mnoga leta!
Na mnoga leta, srečni, zdravi bili in Bogu služili!
SLOVENSKA IZSELJENSKA ZVEZA

Zastavonoša: Karl Taschauer in Anton Ro-bek st.
V	Eygelshovenu je bil izvoljen sledeči odbor: Albin Papež, predsednik; Franc Jančič, podpredsednik; Jakob Klenovšek, tajnik, in Franc Her le, blagajnik.
V	Hoensbroeku so izvolili za predsednika Jakoba Klander; podpredsednik je Jožko Resnik; tajnika Jože Živec in Leo Britovšek; blagajnika Rudi Sinkovič in g. Ulaga. Zastavonoša: Filip Železnik in Franc Železnik; preglednika: Franc Železnik in Franc Vodeb.
Pevsko društvo »Zvon« pa ima sledeči odbor: Anton Robek ml., predsednik; podpredsednik Franc Jančič; tajnika Pepi Drenovec in Hilda Železnik; blagajnika Rudi Garaj in Erna Händler. Preglednika: Leo Britovšek in Rozi Kenda.
Tudi v dekliškem krožku so imele volitve v mesecu januarju. Pri volitvah je bila navzoča č. s. Justina in je bil izvoljen odbor: Hilda Železnik, predsednica, Julija Bruggeman, podpredsednica, Fini Drenovec, tajnica. Blagajničarki: Tini Strman in Fini Resnik.
O volitvah v Lindenheuvelnu in o zveznih volitvah bomo poročali drugič.
Naši bolniki
V	bolnici v Heerlenu se že dalj časa zdravi ga. Novak iz Geelena. — V bolnici v Heerlenu je bil tudi g. Edi Markon, kateremu je v rudniku zlomilo nogo. Zdaj je že doma. — Težko je bila bolna ga. Repcc iz Brunssuma. Vedno je še bolan g. Frelih iz Brunssuma. V Heerlerheide sta bila tudi bolna g. in ga. Ambrož. — Gdč. Rezi Kozole se zdravi že dalj časa doma. — Resnikov stric je pa stalno v postelji. Ali bi ne bilo prav, če bi se ga pogosteje spomnili in ga obiskali? — G. Ivan Banič tudi že dalj časa boleha. — Z motornim kolesom se je ponesrečil g. Leo Kajbič, ko se je peljal na delo. Zlomil si je roko v zapestju dva-krat.Bogu hvala, da ni bilo hujšegal — Ta zima našim ljudem ni prizanesla z boleznijo in tudi nesreča ni počivala. Vsem bolnikom želimo popolno in skorajšnje zdravje.
Plošče
Naši muzikantje »Slovenski Limburža-ni« so izdali spet lepo gramofonsko ploščo. Čestitamo in želimo še veliko uspeha! t-Prav odlična plošča s 4 melodijami je Te-lefunken HX 1106 (na 45 obratov); plošča Telefunken UH 9279 (na 45 obratov) pa ima melodijo pesmi »Bod’ moja« in »Mi se imamo radi«.
Bolnišnice v Sloveniji
Naj večje zdravstvene ustanove v Sloveniji so klinične bolnišnice v Ljubljani. Splošne bolnišnice pa premorejo naslednji kraji: Celje, Brežice, Črna pri Prevaljah, Idrija, Koper, Jesenice, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje in Vipava.
Od specialnih bolnišnic naštejmo bolnišnice za jdjučno tuberkulozo na Golniku, v Topolščici, Ankaranu, Ormožu, Novem Celju pri Žalcu in Sežani. Za kostno tuberkulozo je v Valdoltri pri Kopru. Inštitut za tuberkulozo na Golniku se ukvarja bolj raziskovanjem te bolezni kot z zdravljenjem.
V	Postojni je bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo. V Kranju je porodnišnica. Zraven tega sta materinska domova v Ljubljani in Mariboru.
Dečji domovi sprejemajo zdravstveno ogrožene otroke do treh let.
V	Ljubljani, na Studencu pri Ljubljani, v Idriji in v Begunjah pri Radovljici so bolnišnice za duševne in živčne bolezni.
Omenimo še razne zavode, ki se ukvarjajo s posebnimi zdravniškimi nalogami kot n. pr. Zavod za rehabilitacijo invalidov v Laškem, Zavod za transfuzijo krvi. Zavod za zdravstveno varstvo študentov, Zavod za rehabilitacijo predšolske invalidne mladine v Stari gori pri Gorici in Centralni higienski zavod v Ljubljani.

ža do-^co- i/o-t^a
Tolaibn. — Prijatelj vpraša: »No, Francelj, kako se počutiš v zakonskem stanu?« -»Hvala, dobro. Moja žena je pravi angel. Vsak dan mi pomaga pri pomivanju posode,«
Edison, pameten človek. — Ko je iz,naj-ditclj Edison leta 1912. nevarno zbolel, ga je družina tako dolgo nadlegovala, da je poslal po zdravnika, ki mu je predpisal zdravila. Edison pošlje recept v lekarno; a ko mu prinesejo zdravila, jih vrže skozi okno. »Kaj pa vendar delaš?« ga vpraša znanec. — »Ljubi moj,« odgovori Edison, »zdravnik mora živeti,-zato sem poslal ponj. Lekarnar tudi mora živeti, zato sem naročil zdravila. Jaz pa tudi hočem živeti, zato sem zdravila .vrgel skozi okno.«
Teorija in praksa. — Peter pride k prijatelju po nasvet. »V težkem položaju sem,« pravi. »Ne vem, kaj naj storim. Lahko bi oženil mlado vdovo, ki je bogata, a je ne ljubim. Lahko pa poročim tudi lepo in mlado dekle, a je revna. Kaj naij napravim?« — »Bodi pameten in ravnaj tako, kot ti veleva srce,« mu odvrne prijatelj. — »Imaš prav,« pravi Peter, »poročil bom mlado in revno dekle.« — »Dobro, če je tako, potem mi daj naslov od tiste vdove,« reče prijatelj . . .
»Trd bodi/ neizprosen ...« — Na veselem godovanju nekje na Goriškem se je zbrala večja družba prijateljev. Bili so prav Židane volje. Ko je bila ura že precej pozna, se dvigne slavnostni govornik tretjič k navdušeni besedi. Z Jurčičevim »Tugomerom« začne zanosno deklamirati: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen .. .1« Nagajivi Miha pa precej glasno šepne vmes: »Trd je žel«
Razloček med leno in možem. — Kakšen je razloček med možem in ženo? — Možje so, kakor Bog zapove, ali pa tudi ne. Žena pa je vselej, kakor božja zapoved: vsaka namreč zmerom nekaj zapoveduje in nekaj prepoveduje.
L Ameriki. — »Veš, ko sem bil še majhen, sem padel z visokega nebotičnika.« — »A kako, da si sploh ostal še živ?« — »K sreči smo tedaj stanovali v pritličju...«
v OTROŠKA MOLITEV
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Tebe ljubim, Stvarnik moj, * ki si ohranil me nocoj; * Tebi delo posvetim, s' dušo in telo izročim.
O Marija, vodi me * po nedolžni poti * in ob smrti pridi mi * z Jezusom naproti.
Sveti angel varuh moj, * bodi vedno ti z menoj: * stoj mi noč in dan ob strani, * vsega hudega me brani! * Prav prisrčno prosim te, * varuj me in vodi me! Amen.
SVETOVNI EVHARISTIČNI KONGRES V MÜNCHENU 1960
Zadnji Vestnik „Slov. izseljenske zveze“ poziva rojake po svetu, da se čimprej odločijo, ako se kongresa udeležijo. V velikem mestu Miinchenu (Monakovo) je za tako množico, ki se bo zbrala na kongresu, že zdaj premalo prenočišč. Možno jih je dobiti še preko potovalnih družb v posameznih deželah.
Slovenci bodo imeli v času kongresa na razpolago posebno cerkev in tudi prostor za zborovanja, ki bodo 3., 4., 5. in 6. avgusta. Kongresni teden traja od 31. julija do 7. avgusta. Slovenci iz Trsta in Gorice so si preskrbeli prenočišča na božji poti v Altöttingu, precej daleč izven Miinchena.
Mnogi Slovenci bodo šli iz Miinchena še na Sv. Višavje k praznovanju 600-letnice romarskega kraja.
pMtzUusl:
ZIMA
Zima, stara tetka je prišla.
Striček mrazek otrokom ponagajal je, v nosek, lica in roke se zaril je.
Otroci se zato niso zmenili, brž na sanke, so sklenili.
mala Jožica Muha Geelen, Nizozemsko.
ESZiRa&unBftx&iBSisSiassiKEassaiEaMMBu
UREDNIŠKI KOTIČEK:
Knutange: Hvala za poslano. Bo prišlo na vrsto!
PERIODIQUE
NASA LUC
Ali
uganeš?
(Rešitve prihodnjič!)
REBUS
Lllll + = 5 =
Kaj je zapisal s tem napisom starodavni človek?
ENAČBA
(a _ b) + (c _ d) + (e - f) = X Da boš rešil to nalogo, pogruntaj besede, ki pomenijo: a) hrib pri Ljubljani, b) sovražnik divjačine, c) prostorninska mera, d) veznik, e) vrsta državnega davka, f) žensko ime, X) vrh v planinah Karavankah.
PRAVOKOTNIK
r-4		Im		6	|7	8	19 jlO				11	12
							|		
1									
Besede pomenijo navpično: 1. tekočina 2. romarski kraj v Franciji, 3. kotlina, luknja, 4. slišati, 5. del telesa, 6. brat očaka Ja-koua, 7. opojna pijača, 8. en sam, 9. poglavitni greh, 10. moško ime, 11. del cvetlice, 12. ognjenik na Siciliji.
V 1. vrsti zgoraj: sežigajo ob začetku in blagoslavljajo ob koncu postnega časa.
Če boš prav uganil, boš dobil v spodnji vrsti črke: edaiavonanta.
KAJ JE TO?
Nepovabljen pridem sam, siliti pa se ne dam; kdor me videti želi, leže naj in zameži.
REŠITEV UGANK TZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Kdo? — Letalca.
Pravokotnik. — Križev pot.
Uganka. — Sneg.
Ugani. — Občinski revež.
SUnnifiWtOnEIEBHHHNI
Na razpolago so naslednji prevodi knjig v tuje jezike:
Josip Jurčič: JURIJ KOZJAK
v nemščini	broširan 30.—		vezan 45.—
francoščini (4. izd.) „	35.—	
novogrščini	„	30.—	„	45,-
angleščini	„	■40,—	
latinščini '	„	30,—	“	45,—
italijanščini (2. izd.) „	30.—	
Franc S. Finžgar: SEDEM POSTNIH PODOB
v slovenščini hrvaščini
francoščini (6. izdaja)
angleščini
nemščini
portugalščini
novogrščini
broširan 8.—
Franc S. Finžgar: DEKLA ANČKA in STRICI
v nemščini
vezano 55.—
P. Herman Vodenik: LOJZE GROZDE
v francoščini	broširano 30.—
Filip Terčelj-Grivški: VOZNIKI
v francoščini	broširano 30.—
Naročila za navedene knjige in prednaročila za Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem« v francoščini, nemščini in novogrščini; za Jurčičevega »Desetega brata« v nemščini ter »Jurija Kozjaka« v nizozemščini, poljščini, portugalščini in španščini sprejema
DR. FERDINAND KOLEDNIK S t a m s , Tirol, Austria