SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE La La DNI DO : ZAKLJUČKA ABONMAJSKE KAMPANJE (VAS!!! Pipistrel: spomladi temeljni kamen na goriškem letališču A Vpis abonmajev za gledališko sezono 2011-12 pri blagajni SSG vsak delavnik od 10.00 do 15.00 in od 17.00 do 20.00 ure Primorski dnevnik Brezplačna št. 800 214302 ali telefonska št. 040 362542 www.teaterssg.it ČETRTEK, 13. OKTOBRA 2011 Št. 242 (20.257) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Magistrski študij bo -za zdaj le za dve leti Ivan Zerjal Po nastopu t.i. bolonjske reforme, ki j'e na univerzah uvedla triletni študij' za dosego prvostopenjske diplome z možnostjo dodatnega dveletnega študija za dosego magistrske diplome, so si na oddelku za slovenistiko na tržaški univerzi prizadevali, da ne bi ostali le pri prvostopenjskem triletnem študiju in da bi Ie-tega nadgradili še z dveletnim specialističnim študijem. O teh prizadevanjih se je govorilo na vsako-Ietni jesenski predstavitvi študija sIovenistike, vendar do uvedbe speciaIističnega študija ni prišIo. To se je dogajalo vse do včerajšnje predstavitve, ko je predstojnik stolice prof. Miran Košuta sporočil novico, v prihod katere tisti, ki smo se udeIeževaIi predstavitev sIovenistike, skoraj nismo upali več: dveletni specia-Iistični študij bo in to s pomočjo čezmejnega projekta Jezik, s sredstvi katerega bodo tudi honoriraIi predavanja, kot je predvideno v okviru projektnih aktivnosti. Tako bo študentom sIovenistike mogoče opraviti tudi speciaIisti-čno magistrsko diplomo, ki bo tudi potrebna za poučevanje na sIo-venskih šolah v Italiji. Manj lepa plat zgodbe je, da se evropski čezmejni projekti prej ali slej tudi zaključijo. To velja tudi za projekt Jezik, tako da je »življenjska doba« magistrskega študija za zdaj omejena na dve akademski leti (2011/2012 in 2012/2013). Kako bo v prihodnje, se ne ve, na oddelku upajo, da se bo stvar vseeno nadaljevala. Verjetno v to upa še kdo, saj bi bilo res nesmiseIno, da se možnost magistrskega študija nudi Ie za dve Ie-ti, potem pa nič. ITALIJA - Berlusconi danes v poslanski zbornici za ponovno zaupnico Napolitano zahteva prepričljiva zagotovila Opozicija napoveduje protestni umik:»Vlada je že padla« POPIS - Vprašalniki v slovenskem jeziku končno na razpolago Na Tržaškem so jih začeli deliti, na Goriškem jih bodo v kratkem TRST, GORICA - Na Tržaškem so v nekaterih okoliških občinah včeraj začeli raznašati vprašalnike za 15. popis prebivalstva v slovenskem jeziku. Slovenske pole delijo skupaj z italijanskimi občinski popisovalci, ki družinskega poglavarja vprašajo, ali zahteva vprašalnik v slovenščini. Na Tržaškem bodo v okoliških občinah vse družine prejele popisno polo s 84 vprašanji, v tržaški občini pa bo večina družin prejela polo s 35 vprašanji. Sicer bi lahko bil zavod Istat pri pripravi slovenskih vprašalnikov natančnejši, ker je že na prvi strani popisne pole nekaj napak. Ob prebivalcih Sovodenj, Doberdoba in Števerjana ter štirih goriških rajonov bodo slovenske vprašalnike zavoda Istat na dom dobili tudi v občinah Ronke, Za-graj, Tržič in Krmin, ki so imenovane v odloku predsednika republike o izvajanju zaščitnega zakona št. 38/2001. To so včeraj potrdili na uradih omenjenih občin, ki so z izjemo Tržiča že prejele slovenske pole za 15. popis prebivalstva. Po podatkih, ki so nam jih posredovali, bo na pokrajinskem teritoriju skupno na razpolago čez dvajset tisoč papirnatih vprašalnikov v slovenskem jeziku, ki jih bodo popisovalci v prihodnjih dneh dostavili občanom neposredno na dom. Na 6. in 14. strani RIM - Po zavrnitvi poročila o državnem obračunu vlada na političnem prizorišču velika zmeda. Leva sredina in tretji pol zahtevata, naj Berlusconi vrne mandat predsedniku republike. Premier pa misli vztrajati. Torkovo zavrnitev označuje za spodrsljaj in bo danes v zbornici predstavil programsko sporočilo, o katerem naj bi poslanci jutri glasovali zaupnico. Opozicija napoveduje umik iz dvorane. Predsednik Napolitano pa od predsednika vlade in večine zahteva prepričljivo zagotovilo ne samo, da ima vlada v parlamentu številčno večino, temveč da je ta večina tudi politično trdna in sposobna vladati. Na 5. strani Na Koroškem veliko zanimanje za pouk v slovenskem jeziku Na 2. strani Severni Jadran se povezuje z Indijo Na 4. strani V Nabrežini prva imena kandidatov Na 7. strani Tržaški kriminalisti v Rim na sestanek z FBI Na 7. strani 500 let od porušenja Muhovega gradu Na 10. strani Brulc: »Populizem ne pelje nikamor« Na 15. strani HONDA Branik 27/A - e-mail: avtoservi5borisisiol.net Tel.: 05 30 57 B40 - 041 516 52B - Fax: 05 30 57 841 ZGODOVINA Ezuli nočejo Titovih ulic niti v Italiji RIM - Osem italijanskih mest oziroma občin ima ulice, ki nosijo ime po pokojnem jugoslovanskem predsedniku. Na to opozarja ezul-sko združenje Venezia Giulia-Dal-mazia , ki pozdravlja nedavno razsodbo slovenskega ustavnega sodišča glede izbrisa Titove ulice v Ljubljani. V ANVGD menijo, da bi se moralo teh osem italijanskih občin zgledovati po ustavnih sodnikih v Sloveniji. V Nuoru se je za ohranitev Ulice Tito osebno zavzemal pokojni bivši predsednik italijanske republike Francesco Cossiga. Na 3. strani EVROPSKA UNIJA Črni gori se obeta začetek pogajanj, Srbiji kandidatura BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju objavila letni širitveni pregled, ki je prinesel najboljši novici Črni gori in Srbiji. Za Črno goro je priporočila začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Za Srbijo pa dodelitev statusa kandidatke za članstvo v uniji, pri čemer sicer komisija pričakuje nadaljevanje dialoga s Kosovom. Evropska komisija pa je Turčiji za izhod iz slepe ulice v pristopnih pogajanjih z EU ponudila alternativo. Predlaga spodbujanje "neformalnih" vezi na gospodarskem in trgovinskem področju ter v zunanji politiki in glede migracijskih vprašanj. Na 13. strani SOCIALA 1314 podpisov proti selitvi slovenske službe TRST - Skupina Starši skupaj, ki združuje starše, ki nasprotujejo selitvi Slovenske socio-psihope-dagoške službe iz sedanjih prostorov v Ul. Farneto v začasne prostore v Ul. Vespucci pri Sv. Jakobu, je v ta namen zbrala 1314 podpisov, ki jih je poslala direktorju tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve Fabiu Samaniju skupaj s pismom, v katerem izražajo zaskrbljenost nad možnostjo, da bi služba s selitvijo izgubila avtonomen in primeren sedež, kar je neprimerno za otroke in najstnike. Na 6. strani 2 Četrtek, 13. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Šolsko leto 2011/2012 Na pouk slovenskega jezika prijavljenih nad 4000 učencev Znova za odstotek višji delež prijav k dvojezičnem pouku na območju zakona o dvojezičnem šolstvu CELOVEC - Deželni šolski svet za Koroško je včeraj objavil, da je v šolskem letu 2011/12 na območju zakona o dvojezičnem šolstvu k dvojezičnemu pouku oziroma pouku slovenščine prijavljenih 1.975 ali 44,93 odstotka (lani 1.928 - 43,96 odstotka) učencev. Sedaj objavljena statistika prijav pomeni, da se nadaljuje pozitiven trend zadnjih let in desetletij tudi v novem šolskem letu, in sicer tako na osnovnih šolah kot večinoma tudi na glavnih in srednjih ter višjih šolah. Iz detajlne razčlenitve Deželnega šolskega sveta je razvidno, da so ta trend velja tudi za višje izobraževalne šole kot so Slovenska gimnazija (506), Dvojezična trgovska akademija v Celovcu (163) ter tudi Višja šola za gospodarske poklice v Šentpretru pri Šentjakobu v Rožu (124). Število šolarjev je v vseh treh omenjenih šolah skupno naraslo za enajst. Za 103 učence pa se je zmanjšalo število prijavljenih dijakov na splošno- in poklicno-izobraževalnih sred- njih in višjih šolah izven veljavnost-nega območja manjšinskošolskega zakona iz leta 1957. Za celotno Koroško iz tega sledi, da v šolskem letu 2011/2012 dvojezični pouk oziroma pouk slovenskega jezika obiskuje 4.006 učencev (lani 4.051). Vodja manjšinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško Sabine Sandrieser je ob objavi števila prijav k pouku slovenščine v šolskem letu 2011/2012 poudarila, da gre za »spodbudni razvoj«. Ob svoji viziji učenja jezikov na stičišču kultur in jezikov je Sandrieserjeva še izpostavila, da so za dolgoročni uspeh manjšinskega oz. dvo- in večjezičnega šolstva še posebej pomembni dobro obveščeni starši. Nadalje je potrebno intenzivno sodelovanje staršev oz. vzgojnih upravičencev z učitelji oz. šolskimi oblasti. Ne nazadnje pa so potrebni izzivom časa prilagojeni učni načrti in optimalno izobraženi pedagogi. Ivan Lukan Vodja manjšinskošolskeg a oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško Sabine Sandrieser arhiv Slovenski utrip: V parlament le SDS, SD, SLS in DeSUS LJUBLJANA - Na volitve bi po oktobrski javnomnenjski raziskavi Slovenski utrip odšlo skoraj 60 odstotkov vprašanih. V državni zbor bi se uvrstili SDS s 16,5-odstotno podporo, SD (7,9), SLS (5) in DeSUS s 4,3-odstotno podporo. 16,3 odstotka ne bi volilo nobene stranke, 32,9 odstotka pa je še neopredeljenih. Najbolj primeren za novega premiera je po mnenju vprašanih predsednik SDS Janez Janša (10,4%), sledi ljubljanski župan Zoran Jankovic (5,5). Janša se zdi primeren za pre-mierja predvsem moškim, starejšim, nižje izobraženim, osebam s srednjimi dohodki, vaščanom, prebivalcem ruralnih območij in podpornikom SDS. To po mnenju avtorjev raziskave sovpada s konsistentnim naborom ljudi, ki podpirajo stranko SDS. V raziskavi še niso upoštevali napovedane liste Gregorja Viranta in stranke Zorana Jankovica. Kot je na včerajšnji predstavitvi raziskave v Ljubljani pojasnila Tamara Besednjak Valič, bi bile številke zdaj verjetno drugačne pri odgovorih na vprašanji, kdo je najbolj primeren za predsednika vlade in katero stranko oz. listo bi volili. Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici je telefonsko anketo opravila med 3. in 7. oktobrom na vzorcu 927 polnoletnih prebivalcev Slovenije. KOROŠKA - Predsednik SKS postaja del uradne koroške politike? Sadovnik jutri skupaj z Dorflerjem in Lobnigom na obisku v Sloveniji Konsenzna skupina v Evropskem parlamentu predstavila dokumentacijo o reševanju vprašanja dvopjezičnih tabel SLOVENIJA, HRVAŠKA - Preiskava Z denarno verigo oškodovali več tisoč ljudi BRUSELJ/CELOVEC - Člani t. i. »Koroške konsenzne skupine« so se včeraj vnovič predstavili v Evropskem parlamentu v Bruslju. Medtem ko so pred dobrim letom dni informirali o delovanju skupine, so včeraj predstavili dokumentacijo o več desetletij trajajočemu in letos rešenemu sporu zaradi krajevnih napisov, ki jo je pripravil predsednik nemško nacionalno usmerjenega koroškega Heimatdiensta Josef Feldner. Gostitelji včerajšnje prireditve v Bruslju, katere sta se poleg Feldnerja udeležila tudi predsednika Zveze Slovenskih organizacij Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik, so bili poslanci EP iz Avstrije, med njimi tudi desničarski politik Alfred Molzer, ki vedno znova skuša oblikovati frakcijo skrajno desničarskih strank v EP. Ne glede na sodelovanje v (znotraj slovenske manjšine sporni) kon-senzni skupini, postaja v zadnjem času vse bolj očitno, da se predsednik SKS Bernard Sadovnik vse bolj pogosto pojavlja kot del uradne politike dežele Koroške. Pri tem je očitna predvsem njegova bližina do članov koroške deželne vlade iz vrst svobodnjakov (FPK) na čelu z deželnim glavarjem Dörflerjem. Na proslavi ob 160-letnici Mohorjeve družbe je skupaj z Dörflerjem predčasno in za vse vidno zapustil prireditev, v ponedeljek pa se je na proslavi ob 91. obletnici koroškega plebiscita v Celovcu kot edini predstavnik manjšine udeležil te (še vedno v preteklost zazrte) prireditve in se spet pojavil v neposredni bližini deželnega glavarja in na isti tribuni kot vodja skrajno desničarskih avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) HeinzChristian Strache. Jutri bo Sadovnik očitno spet v »uradni« funkciji. Kot namreč sporoča Društvo Kočevarjev staroselcev, bo spremljal koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja in predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Lob-niga (oba FPK) na obisku pri kočevskih Nemcih v Sloveniji. Oba sta se na plebiscitni proslavi še posebej »izkazala«, ko sta udarila po uglednem članu slovenske manjšine, odvetniku Rudiju Vouku, in ga žalila. Še pred svojim obiskom pri Društvu Kočevarjev staroselcev bo Dorfler (FPK) imel jutri dopoldne še novinarsko konferenco v Ljubljani. Tema pogovora bo »Pot v prihodnost - Sodelovanje med Slovenijo in Koroško«. Deželni glavar je konec prejšnjega tedna ob predstavitvi najnovejše bilance v postavljanju dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem dejal, da se »začenja novo štetje časa v sobivanju narodnih skupnosti na avstrijskem Koroškem in odnosu južne avstrijske zvezne dežele s sosednjo Slovenijo«. Na plebiscitnem slavju v ponedeljek je še dodal, da je sedaj, ko je Koroška rešila vprašanje dvojezičnih tabel, treba rešiti vprašanje nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, na to pa bo opozoril tudi na jutrišnjem obisku v Sloveniji. (I.L.) KOPER - Kriminalisti Policijske uprave Koper so v lanskem letu prejeli več prijav oškodovanih slovenskih in hrvaških državljanov, ki so se v letu 2009 vključili v denarno verigo. Na podlagi teh prijav so uvedli preiskavo, ki se je septembra letos uspešno zaključila. Zaradi organiziranja denarnih verig so kazensko ovadili tri osebe, ki naj bi organizirale denarno verigo in si z goljufijo prilastile večje, doslej neznane vsote denarja. Ovadili so dva slovenska državljana, moškega in žensko z Gorenjske ter glavnega organizatorja denarne verige, državljana Srbije, ki ima prijavljeno stalno bivališče na Primorskem, a se od konca leta 2009 skriva v tujini in ga še niso izsledili. Preiskovalci so ugotovili, da so osumljenci na območju Slovenije in Hrvaške organizirali denarno verigo, v okviru katere so številni interesenti iz Slovenije in Hrvaške vplačevali njim in drugim udeležencem različne denarne zneske. Posamezniki so zne- KOPER - V nočni prometni nesreči pri Bivju umrl dvaindvajsetletnik Mlad voznik izgubil življenje Avtomobil verjetno zaradi neprilagojene hitrosti pristal na strehi v obcestnem kanalu - Gasilci potegnili vozilo iz vode in zagledali voznika KOPER - Policiste in gasilce je včeraj zjutraj v bližini Bertokov čakalo žalostno odkritje. Nek voznik jih je nekaj minut pred 7. uro obvestil, da je v vodi obcestnega kanala na Bivju, ob manjši cesti, ki vodi proti Pobegom, zagledal avtomobil, obrnjen na streho. Posegli so policisti, za njimi pa še gasilci, ki so vozilo potegnili iz vode, za volanom pa je sedel mrtvi voznik. Dvaindvajsetletnik iz Kopra je bržkone ponoči zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v desno z vozišča, kjer se je avtomobil obrnil na streho in obstal v vodi, sklepajo policisti koprske uprave. Mladenič je ostal ujet v vozilu. Zdravnik, ki si je ogledal truplo, je odredil obdukcijo, ki bo pokazala, ali je mladenič umrl zaradi utopitve, ali pa je podlegel poškodbam, ki jih je dobil v nesreči. Zdravnik mora obenem ugotoviti, ob kateri uri je voznik izdihnil. Avto je na strehi obstal v kanalu; ko so ga gasilci dvignili iz vode, so v njem zagledali mrtvega voznika fpa/primožič ske plačevali ljudem, ki so se pred njimi vključili v verigo, pri tem pa so pričakovali plačilo od udeležencev, ki naj bi se v sistem vključevali za njimi. Pod pretvezo vlaganja sredstev na mednarodnih finančnih trgih so osumljenci v drugi polovici leta 2009 na različnih krajih na Obali in drugod v Sloveniji organizirali srečanja, na katerih so obiskovalcem lažno predstavili, da trgujejo z devizami na mednarodnem finančnem trgu (FOREX) ter jim obljubljali od 1,4 do 1,9% dnevne obresti na vložen denar. Poleg nerealno visokih dnevnih obresti so osumljenci obljubljali, da bodo posamezniki z včlanitvijo novega udeleženca prejeli izplačilo 3% od denarnega vložka novega udeleženca, v drugi globini verige (tj. po verigi navzdol, ko oseba pod njim včlani novega člana v verigo) 2% od novega udeleženca, v tretji globini 1% od vložka novega udeleženca, v četrti in peti globini pa 0,5% od vložka novega udeleženca verige. Prav tako naj bi vsakemu investitorju mesečno izplačevali 0,5% od fiktivnega donosa iz mesečnih obresti članov sistema do pete globine. Oškodovance, ki so se včlanili, so osumljenci preslepili tudi s spletno stranjo, ki je posameznemu vlagatelju omogočila vpogled v stanje njegovega vloženega denarja in v pogoje poslovanja. Osumljenci so napovedali, da bo v nadaljevanju ustanovljena banka v Švici ter da bodo vlagatelji na njej odprli svoje račune za vlaganje in prejemanje denarja. Oškodovanci so na omenjenih srečanjih različnim posrednikom, v veliki večini brez kakršnih koli potrdil ali sklenjenih pogodb, izročali denar ter po prvem prejemu mesečnih obresti tudi povečali svoje vložke. To se je dogajalo vse do oktobra 2009, ko so se izplačila prekinila in sistem je iz dneva v dan popolnoma mrknil. V kriminalistični preiskavi so našteli 62 oškodovanih udeležencev denarne verige, ki so utrpeli premoženjsko škodo v skupni višini najmanj 350.792 evrov. To pa je le uradno razkriti del škode, saj je v verigi sodelovalo več tisoč udeležencev iz Slovenije in Hrvaške, ki pa večinoma niso vložili prijav oziroma se ne čutijo oškodovane. Za kaznivo dejanje organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo je v slovenskem kazenskem zakoniku predpisana zaporna kazen od 1 do 8 let. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 13. oktobra 2011 3 ZGODOVINA - Zahteva ezulskega združenja ANVGD po sklepu slovenskega ustavnega sodišča »Tudi v Italiji bi morali preimenovati Titove ulice« Na »zatožni klopi« osem italijanskih občin, med katerimi Nuoro, Reggio Emilia in Parma RIM - Združenje istrskih beguncev Venezia Giulia-Dalmazia (ANVGD) pozdravlja razsodbo slovenskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo poimenovanje ljubljanske ulice po Josipu Brozu Titu. V združenju, ki mu predseduje senator Lucio Toth, tudi pozdravljajo nedavno izjavo predsednika zagrebškega Helsinškega odbora Zvonimirja Cičaka, ki si prizadeva za preimenovanje vseh Titovih ulic in trgov na Hrvaškem. ANVGD ob tej priložnosti zahteva, da bi izbrisali oziroma preimenovali Titove ulice v Italiji. Osem italijanskih mest oziroma občin ima ulice, ki nosijo ime po pokojnem jugoslovanskem predsedniku. Titove ulice imajo v Parmi, Reggiu Emilii, Nuoru ter v petih manjših občinah, ki so Palma di Montechiaro (Agrigento), Parete (Caserta), Quattro Castelle (Reggio Emilia), Ussana (Cagliari) in Verzino (Crotone). V ANVGD menijo, da bi se moralo teh osem italijanskih občin zgledovati po razsodbi slovenskega ustavnega sodišča, »saj je Tito glavni krivec za fojbe in za množični odhod Italijanov iz Istre«. V Nuoru se je za ohranitev Titove ulice osebno zavzemal danes pokojni bivši predsednik italijanske republike Francesco Cossiga, ki je bil sicer doma iz Sassarija. Cossiga, ki je vedno občudoval Tita, je bil zelo jezen na desno sredino iz Nuora, ko so njeni pristaši med nekim protestom napis Titova ulica prekrili z napisom Ulica Cossiga. Še danes družina pokojnega predsednika nasprotuje, da bi Titovo ulico v Nuoru preimenovali v Ulico Cossiga. V Reggiu Emilii je občinski svet pred kratkim zavrnil zahtevo po preimenovanju Titove ulice v Ulico žrtev fojb, ki jo je predložila opozicijska desna sredina. »Tito je bil človek, ki je vodil jugoslovanske narode v zmagovitem boju proti nacifašizmu, žrtve fojb si zaslužijo dostojen spomin, a na drugem mestu,« so bili mnenja v občini Reggio Emilia. V avtomobilu štirje I • ■ v» v kilogrami hašiša TRBIŽ - Karabinjerji iz Naborjeta so v soboto ob 23. uri odkrili obilen tovor hašiša. Trije maroški državljani (dva imata stalno bivališče v Franciji, tretji v Italiji) so v avtomobilu pod zadnjim sedežem skrivali štiri kilograme rjave snovi, razdeljene na 39 kosov. Trojico so odvedli v zapor v Tolmeč. Preiskovalci domnevajo, da je bil hašiš namenjen v Nemčijo, prihajal pa je iz Maroka. Ma-ročani naj bi svojo pot začeli v Španiji, ustavili pa so se v Turinu, Milanu in Benetkah, kjer naj bi oddali del droge. Heroin iz Slovenije, dvojica v priporu VIDEM - V Tricesimu so karabinjer-ji izvedli dvojno aretacijo zaradi posedovanja droge. V priporu sta se znašla 29-letna domačinka Sabrina Ber-toni in 26-letni Branko Balaž iz Ljubljane. Med hišno preiskavo so kara-binjerji zasegli dobrih 40 gramov heroina in 4,8 grama kokaina, ki sta bila že pripravljena za razpečevanje, ki bi dvojici prineslo okrog 3500 evrov. Organi pregona so v zadnjem obdobju zasegli več pošiljk heroina, ki se je v velikih količinah vrnil na trg severovzhodne Italije. Mamilo je po dostopnih cenah naprodaj na obmejnem pasu, zlasti v Novi Gorici, ki je z Izolo prava Meka za uživalce te droge. Ustavno sodišče je razsodilo, da v Ljubljani ne bo Titove ulice (na posnetku) KONCERT - V nedeljo na Ravanci Ob petju in glasbi tudi predstavitev tečajev Glasbene matice v Špetru in Reziji RAVANCA - V nedeljo ob 17. uri bo v kulturnem centru Roza-janska kulturska hiša na Ravanci koncert z glasbo in za glasbo, kot v vabilu poudarjata organizatorja, Glasbena matica iz Špetra in Kulturni krožek Rozajanski dum. Koncert bodo začeli pevci otroškega zbora špetrske dvojezične šole Mali lujerji. Za njimi bodo nastopili otroci, ki obiskujejo glasbene tečaje v Špetru in Bardu, nato pa bo na vrsti skupina BK evolution (na posnetku). Zapeli in zaigrali bodo pesem Ta stran te vode, za katero je besedilo napisala rezijska narečna pesnica Silvana Paletti, glasbo pa Igor Černo. Koncert bo s svojim nastopom zaključil še goriški zbor Lojze Bratuž. Prireditev pa bo tudi priložnost za predstavitev tečajev Glasbene matice, ki bodo potekali tudi v Reziji. ŠPETER - V soboto Mednarodni posvet o dvo-in večjezičnem izobraževanju ŠPETER - Dežela Furlanija-Julijska krajina oziroma njeno odborništvo za šolstvo prireja v soboto v Špetru mednarodni posvet o dvo- oziroma večjezičnem izobraževanju. Pobudo za srečanje je dal deželni odbornik Roberto Molinaro, Dežela pa ga prireja v sodelovanju s špetrsko dvojezično šolo, Občino Špeter in Gorsko skupnostjo Ter, Nadiža, Brda. Na posvetu bo govor zlasti o izzivih jezikovnega izobraževanja, ki naj bi pripomoglo k temu, da bi se posamezniki lahko primerno izražali v različnih situacijah in da bi bili pozorni na potencial svojega teritorija in odprti za evropsko in globalno perspektivo. Srečanja se bodo udeležili tudi špe-trski župan Tiziano Manzini, deželni odbornik Roberto Molinaro, predsednica zavodskega sveta špetrske dvojezične šole Elena Domenis, deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame in slovenski minister za šolstvo, ki opravlja tekoče posle, Igor Lukšič. Posvet bo moderiral prof. Odori-co Serena, med govorniki pa bodo Mojca Božič (Evropska komisija) in predstavni- Roberto Molinaro ki različnih šol na dvo- oziroma večjezičnih območjih, ki bodo predstavili izkušnje, ki jih imajo na tem področju, v Špe-tru, na avstrijskem Koroškem, v Kanalski dolini, Fojdi, Kopru in med Ladinci. (NM) PORTOROŽ - Na mednarodni konferenci v organizaciji ZRS UO tudi predstavnika SLORI-ja Razprava o (re)integraciji problemih v večkulturnih in razvojnih in obmejnih področjih PORTOROŽ - Inštitut za geografske študije in Inštitut za sredozemske humanistične in družboslovne študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem (ZRS UP) sta bila pred kratkim pobudnika zanimive mednarodne konference z naslovom (Re)Integration and Development Issues in Multicultural and Border Regions / (Re)integracija in razvojni problemi v večkul-turnih in obmejnih regijah, ki so jo organizirali v Portorožu. Namen tridnevne konference je bila poglobljena analiza preteklih in obstoječih okoliščin ter problemov, ki zadevajo geopolitično, zgodovinsko, ekonomsko, družbeno in medkulturno integracijo v obmejnih območjih. Svoje znanstvene prispevke je predstavilo kar petinšestdeset izvedencev iz osemnajstih evropskih in neevropskih držav, ki so predavali v dveh vzporednih sekcijah. Na plenarnih razpravah so spregovorili ugledni raziskovalci in akademiki Julian Ming-hi (University of South Carolina, ZDA), Anssi Paasi (University of Oulu, Finska), Giuliana Pra-to (Univeristy of Kent, Velika Britanija), Gideon Biger (University of Tel Aviv, Izrael), Colin Wil- liams (University of Cardiff, Velika Britanija), Maria Paola Pagnini (Universita Telematica UNISU, Italija) in predstavnika gostiteljice Univerze na Primorskem, geografa Anton Go-sar in Milan Bufon. Slednji, ki je bil tudi predsednik znanstvenega odbora konference, je v svojem zaključnem referatu spregovoril o problematiki interpretacije meja in teritorialnosti v sodobnih evropskih obmejnih in kontaktnih območjih, o problemih in izzivih čedalje bolj intenzivnih čezmejnih integracijskih procesov ter o družbenih in prostorskih aspektih t.i. »čezmejnega regionalizma«. Na konferenci sta sodelovala tudi predstavnika Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI Devan Jagodic in Marianna Ko-sic, ki sta tudi sodelovala v razpravi. Prvi je v svojem referatu predstavil in pro-blematiziral še skromno raziskani pojav čez-mejne stanovanjske mobilnosti v slovensko-ita-lijanskem obmejnem območju, tj. razvijajoči se proces priseljevanja tržaškega prebivalstva v sosednje slovenske obmejne regije. Po Jagodiče-vih besedah je pojav nasledek povojnega procesa suburbanizacije Trsta, ki je pod vplivom sodobnih evropskih integracijskih procesov prekoračil (nekdanjo) mejno črto, s tem pa sprožil širok odmev v slovenskem javnem mnenju. Marianna Kosic je v luči teorij socialne psihologije obravnavala dinamike etnične in nacionalne identitete ter medskupinskih odnosov med pripadniki slovenske manjšine v Italiji in večinskih skupnosti v Italiji in Sloveniji, ugotavljala, kako je nanje vplival vstop Slovenije v Evropsko unijo in kako je kompleksnost družbene identitete vezana na sprejemanje raznolikosti v dvosmernih integracijskih procesih. Konference v Portorožu sta se udeležila tudi predstavnika SLORI-ja Kosiceva in Jagodic(prva in drugi z desne v drugi vrsti) 4 Četrtek, 13. oktobra 2011 GOSPODARSTVO TURIZEM - Konzorcij Promotrieste z novim obogatenim spletnim portalom Poleg tržaških tudi furlanske in slovenske turistične privlačnosti Nove spletne strani so namenjene tujim turistom, kongresnikom in tudi domačinom TRST - Tržaški konzorcij Promotrieste se je obogatil za novo spletno stran, s katero uresničuje svoj institucionalni cilj, da postane kongresni in turistični biro (Convention & Visitors Bureau). Pobudo so včeraj predstavili predstavniki konzorcija, ki se jim je pridružila tudi deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti. Nova spletna stran (www.promo-trieste.it) je bila zamišljena za potrebe različnih obiskovalcev, saj želi Promorieste svojo vlogo krepiti tudi z diverzifikacijo uporabnikov njegovih storitev. V prvi vrsti je portal namenjen potencialnim turističnim obiskovalcem, ki vse bolj pogosto izbirajo Trst kot cilj svojih potovanj ali počitnic. Portal tako namenja veliko prostora praktičnim informacijam, ki turistom olajšajo odkrivanje Trsta. Podatkovna baza se sicer stalno obnavlja oziroma dopolnjuje, a je že zdaj mogoče najti dolg seznam muzejev, spomenikov, restavracij in hotelov po meri turista. Druga ciljna publika, na katero se portal obrača, so organizatorji kongresov, zato vsebuje spletno predstavitev kongresnega središča na Pomorski postaji z njegovimi večnamenskimi dvoranami, najbolje opremljenimi v vsej Furlaniji-Ju-lijski krajini. Tretje poslanstvo novega spletnega portala je strateško in zajamčeno inovati-vno. Če je namreč naloga konzorcija promovirati mesto in pokrajino zunaj lokalnih meja, je tudi res, da so številni dogodki zelo privlačni tudi za Tržačane. Tudi s tem namenom je na spletnih straneh konzorcija objavljen bogat koledar prireditev in dogodkov, ki je namenjen v prvi vrsti obveščanju domačinov. Še več, uporabniki spletnih strani se lahko tudi registrirajo in sami sugerirajo vključitev nenavedenih dogodkov ali prireditev v koledar. Spletni portal konzorcija Promo-trieste je bil realiziran s sodelovanjem specializirane družbe Interfutura. Trenutno so strani v italijanskem in angleškem jeziku, v teku pa je priprava nemške različice. Med značilnostmi novega portala je bogata oprema z zemljevidi, da lahko uporabnik poveže dogodek z lokacijo, poleg tega pa spletna stran ponuja pregled kulturnih in naravnih značilnosti pomembnejših furlanskih in slovenskih turističnih krajev. Sinergija s sosednjimi prostori je namreč temeljnega pomena za ozemlje, kot je tržaško, ki je naravno središče širšega turističnega bazena. V kratkem bo portal obogaten z možnostjo spletnega rezerviranja hotelov prek portala deželne agencije Turismo FVG. Tržaška Pomorska postaja v priložnostni kongresni preobleki arhiv PRISTANIŠČA - Redna linija s Koprom, Benetkami in Ravenno Tri severnojadranska pristanišča z novo kontejnersko povezavo z Indijo TRST - Ladjarja Sermar Line in Shipping Corporation of India (SCI) sta ustanovila feeder kontejnersko linijo, ki bo povezala severni Jadran in Indijo. Redna kontejnerska linija bo povezovala Koper, Ravenno in Benetke (ki so člani združenja severno jadranskih pristanišč NAPA) z indijskima pristaniščema Nava Sheva in Mundra. Severni Jadran s to linijo postaja pomembna vstopna točka za indijsko blago, namenjeno na trge srednje in vzhodne Evrope, v obratni smeri pa priložnost za evropski tovor, ki bo v nekaj dneh dosegel hitro rastoči indijski trg. Ladje bodo vozile na relaciji Benetke - Koper - Ravenna - Port Said Zahod - Salalah (Oman) - Colombo (Šri Lanka) - Nava Sheva (Indija) -Mundra (Indija). Indijski tovor bodo do egiptovskega pristanišča Port Said vozile ladje SCI, od tam proti Jadranu pa bo tovor prepeljal ladjar Sermar Line. Tovor bo od tukaj do Indije potoval 21-23 dni oz. 13 dni do Omana, v uvozni smeri pa 16-18 dni iz Indije oz. 14 dni iz Omana. Za ladijsko linijo bosta na italijanski strani skrbeli agenciji Sermar Line in Gruppo Fremura, v Kopru pa agencija Transagent, ki je agent ladjarja SCI. Eden od ciljev združenje NAPA je povečanje kontejnerskega prometa s trgi Bližnjega in Daljnega vzhoda. Da bi pridobila dodaten tovor, pa bodo morala pristanišča dodatno investirati v infrastrukturo in uvesti dodatne redne kontejnerske linije (npr. Maerskova linija med Daljnim vzhodom in Severnim Jadranom). Prednosti in načrte sever-nojadranskih pristanišč bo indijskim logistom na konferenci India Port expansion and capacity upgrading 3. novembra v indijskem Chennaju predstavil tudi trenutni predsedujoči združenju NAPA, predsednik beneške pristaniške uprave Paolo Costa. Tržaško pristanišče se medtem dogovarja s Tunizijo za uvedbo nove pomorske linije med tunizijskim pri- staniščem Rades in Trstom, ki bi imela vmesni postaji v La Valletti na Malti in v Augusti na Siciliji. Študijo o izvedljivosti tega načrta, ki bi pospešil pomorski promet med Italijo in Tunizijo, so predstavili na srečanju o projektu ItalMed za medregijsko sodelovanje na področju logistike in transporta med italijanskim deželnim sistemom in državami na južni obali Sredozemskega morja. V tem okviru je Furlanija-Julijska krajina partner podprojekta, ki zadeva razvoj odnosov na področju prevoza blaga in logistike s Tunizijo. »Med specifičnimi cilji projekta ItalMed so povečanje neposrednih vlaganj in trgovinske izmenjave med italijanskimi deželami in državami južnega Sredozemlja, povečanje števila pomorskih povezav in vzpostavitev mreže zainteresiranih italijanskih in tunizijskih subjektov,« je na včerajšnji predstavitvi v Trstu povedal deželni odbornik FJK za mednarodne odnose Elio De Anna. KONFERENCA - Svetovni slovenski kongres zbral strokovnjake iz Slovenije in tujine Brez inovativnosti ni razvoja Janez Šušteršič in Samo H. Milič o krizi slovenskega gospodarstva - Med udeleženci okrogle mize tudi Edi Kraus in Drago Milič LJUBLJANA - Raziskave in tehnološki razvoj v gospodarstvu so nujni za uspešnost, zato je treba v razvoj tudi vlagati, so se strinjali udeleženci včerajšnje okrogle mize v okviru konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa poteka v Ljubljani. »Vloga znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja v gospodarstvu je ključna,« je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič in dodal, da smo prišli v inovacijsko družbo, kjer nenehne inovacije lahko nudijo odgovor na to, ali bomo jutri še konkurenčni. Po njegovem mnenju v znanstveno-raziskovalni sferi znotraj univerz in raziskovalnih inštitutov ni dovolj motiva za sodelovanje z gospodarstvom. »Naša ambicija je, da bi univerza in raziskovalni inštituti postali jedro inkubacije novih tehnoloških podjetij,« je poudaril. Hribar Milič vidi šibko točko v pravno formalnem okviru, ki ne spodbuja inovativnosti, znanstveno-razi-skovalnega pristopa, višje dodane vrednosti in povezovanja. Po njegovi oceni je tudi obseg sredstev, namenjenih za raziskave in razvoj premajhen: »Razmere v Sloveniji so v nekem krču, na eni strani zaradi krize in na drugih zaradi nasedlih politik, ki niso znale pravočasno in v pravem obsegu prepoznati izzivov, ki jih prinaša in- formacijska družba,« je še poudaril prvi mož GZS. Da so inovacije nujne za preživetje na trgu, je izpostavila pomočnica direktorjev družbe Ledinek Engineering Ana Rihtar. Po njeni oceni so uspešna podjetja tudi tista z večletno tradicijo, ki so se sposobna vedno znova prilagajati trgu z inovativnimi izdelki, ki pa sicer ne prinašajo veliko novih delovnih mest. Lastnik in direktor podjetja Vilanova, kanadski Slovenec Franky Bojc verjame, da morajo tudi majhna podjetja vlagati v razvoj, le tako bodo namreč uspešna. Da so razvojni oddelki pomembni, sta menila tudi direktor Julona Edi Kraus in Drago Milič, ki vodi podjetje Mipot. Še pred okroglo mizo je na konferenci govoril ekonomist Janez Šušteršič, ki je pojasnil, da je Slovenija v času krize poleg krčenja gospodarstva začela izgubljati svoj relativni položaj; na lestvici konkurenčnosti je padla za dvajset mest, znižala se je tudi raven razvitosti v primerjavi z EU. Slovenija ima po njegovem mnenju tudi EVRO 1,3766 $ +1,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 12.10. 11.10. ameriški dolar 1,3766 1,3607 japonski jen 105,77 104,26 kitajski juan 8,7534 8,6758 ruski rubel 42,8550 43,9280 indijska rupija 67,3980 67,1170 danska krona 7,4444 7,4435 britanski funt 0,87535 0,87020 švedska krona 9,1171 9,1202 norveška krona 7,7810 7,8025 češka krona 24,779 24,780 švicarski frank 1,2380 1,2326 madžarski forint 295,05 296,63 poljski zlot 4,2941 4,3284 kanadski dolar 1,3996 1,3988 avstralski dolar 1,3609 1,3684 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3131 4,3290 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7054 0,7056 braziljski real 2,4462 2,4120 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5188 2,5075 hrvaška kuna 7,4780 7,4720 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24300 0,39417 0,58250 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,01167 0,03000 0,7500 EURIBOR (EUR) 1,362 1,557 1,768 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 39.047,60 € -365,15 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. oktobra 2011 velik problem s konsenzom za reform, za njihovo politično promocijo in uveljavljanje. Zato se je treba začeti ukvarjati s tem, kaj je družbeni, sociološki ali politološki problem, zaradi katerega Slovenija ne uspe narediti, kar bi bilo treba, da bi lahko bili ponosni na državo in na njen uspešen razvoj, je dejal. Ob tem je za primer navedel pokojninsko reformo, ki na referendumu ni dobila podpore. Ključna krivca za zavrnitev sta bila po njegovi oceni zelo visoka ne-podpora vladi in občutek ljudi, da reforma ni pravična. V tem se skrivata tudi glavna problema, s katerima se sooča država: nezaupanje v državo in v pravičnost sprememb - ljudi bo namreč treba prepričati, da je sprememba morda neprijetna, a vsaj za silo pravična. Da bi politika znova pridobila zaupanje ljudi, se mora po njegovem mnenju temeljito spremeniti. »Potrebujemo državo, ki bo skromna, enostavna in pravična,« je poudaril Šušteršič. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,61 -0,34 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 52,63 +0,40 MERCATOR PETROL 163,00 +2,52 TELEKOM SLOVENIJE 63,00 -0,03 +1,61 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,35 AERODROM LJUBLJANA 12,10 DELO PRODAJA 21,00 -0,41 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,01 -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 2,35 4,56 +7,80 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 10,70 5,79 10,24 +0,87 SAVA 285,00 22,50 -- ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 79,00 11,53 -3,88 MILANSKI BORZNI TRG 12. oktobra 2011 FTSE MIB: +2,93 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,01 81,1 +3,35 +2,72 BANCO POPOLARE 1,35 +5,50 -0,30 BCA POP MILANO 1,78 +0,97 +1,89 ENEL 0,95 3,59 +2,33 FIAT 4,92 +2,51 +7,75 GENERALI 5,53 12,72 +2,33 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,39 +4,88 LUXOTT1CA 20,96 +4,32 +3,00 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,65 6,09 +3,92 +1,25 PIRELLI e C 6,02 +5,71 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,97 +4,30 +5,46 STMICROELECTRONICS 3,59 5,26 +1,54 TENARIS TERNA 0,89 10,41 +5,04 +1,26 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,83 0,05 +0,28 -0,75 UNICREDIT 1,05 +0,57 +2,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 85,88 $ +0,08 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 627,02 +1,08 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.820,02 +1,44 FIRS, Banjaluka 1.942,72 -0,79 +0,14 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.137,59 +0,95 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.568,88 2.322,29 +1,34 +1,19 S&P 500, New York 1.215,09 +1,64 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.159,27 5.994,47 5.441,80 +0,24 +2,21 +0,85 CAC 40, Pariz 3.229,76 +2,42 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.002,20 947,8 2.372,15 +3,17 +2,54 +2,43 Nikkei, Tokio 8.738,90 -0,40 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.737,75 18.329,46 2.420,00 +1,66 +1,04 +3,04 Sensex, Mubaj 16.536,47 -0,13 / ITALIJA Četrtek, 13. oktobra 2011 5 VLADA - Berlusconi bo danes nastopil v poslanski zbornici, kjer jutri pričakuje ponovno zaupnico Napolitano: Če vlada ni sposobna vladati, potem zaupnica ne zadostuje Vsa opozicija »na Aventinu«, ker je prepričana, da je po včerajšnjem glasovanju vlada že padla RIM - Po torkovi zavrnitvi poročila o državnem obračunu vlada na političnem prizorišču velika zmeda. Leva sredina in tretji pol glasno zahtevata, naj se Berlusconi poda na Kvirinal in vrne mandatarstvo. Premier pa misli vztrajati. Torkovo zavrnitev označuje za spodrsljaj in se namerava predstaviti danes v zbornici, da bi mu jutri izglasovala zaupnico. S Kvirinala pa se oglaša predsednik Napolitano, ki od predsednika vlade in večine zahteva prepričljivo zagotovilo ne samo, da ima vlada v parlamentu številčno večino, temveč da je ta večina tudi politično trdna in sposobna vladati. Kljub očitni jezi na Tremontija, Scajo-lo, člane Odgovornih in druge poslance, ki so z odsotnostjo povzročili torkov hud spodrsljaj, so v desni sredini odložili medsebojno obračunavanje. Na štiriurnem vrhu z Ber-lusconijem v palači Grazioli so predstavniki Ljudstva svobode, Severne lige in Odgovornih sklenili, da bodo strnjeno nastopili v parlamentu. Premier se bo danes ob 11. uri predstavil v zbornici in podal kratko programsko poročilo, o katerem bodo poslanci jutri glasovali zaupnico. Presenečenj ne bi smelo biti. Tako Liga kot Odgovorni zagotavljajo svoje glasove. Scajola in njegovi oporečniki, ki sicer snujejo samostojno parlamentarno skupino, prav tako, četudi ne odstopajo od zahteve po zasuku: Berlusconi naj bi svoj kabinet razširil na sredinske komponente ali prepustil vajeti vlade novemu mandatarju. O tem bo vsekakor še govor po zaupnici. Opozicija pa zahteva takojšnji odstop. Demokrati ocenjujejo, da je vlada politično že mrtva, Donadi (Idv), da je poraz pri temeljnem dokumentu, kot je državni obračun, že jasna nezaupnica, Casini (Udc) pa spominja, da sta Goria in Andreotti v enakih primerih nemudoma vrnila mandat predsedniku republike. Leva sredina je včeraj iz protesta bojkotirala zasedanja komisij v poslanski zbornici. Bersani predlaga vsej opoziciji umik iz poslanske zbornice, ko bo danes Berlusconi prebral svojo programsko izjavo. Idv in Fli sta že pristopili k bojkotu, ki se mu bo kljub nekaterim pomislekom najbrž pridružila tudi sredinska Udc. Kaj z obračunom? Poleg političnega obstaja tudi tehnični problem. Komisija zbornice za pravilnik je včeraj ocenila, da je z zavrnitvijo 1. člena propadel celotni dokument, brez odobritve katerega vlada ne more predložiti parlamentu niti drugih finančnih dokumentov in odloka za spodbujanje gospodarske rasti. Predsednik zbornice Fini se je včeraj popoldne podal na Kvirinal, da bi o nastalem zapletu poročal predsedniku republike. Napolitano je sporočil, da bo moral Berlusconi danes v svojem nagovoru povedati, kako namerava rešiti zadevo. Kaže, da bo napovedal predstavitev novega poročila o obračunu, ki naj bi ga vlada že danes odobrila. Napolitano svari Predsednik republike je Berlusconi-ju namenil zelo jasno svarilo. »Postavlja se vprašanje, ali je vladna večina še v stanju delovati s potrebno in trajno kohezijo, ki je nujna za sprejetje neodložljivih sklepov tudi za izpolnjevanje evropskih obveznosti,« je zapisal. Napolitano pričakuje »verodostojen in prepričljiv odgovor«. Z drugimi besedami: izglasovanje zaupnice s strani v naglici ponovno skrpucane večine ni dovolj. Večina mora biti trdna in dokazati, da je sposobna voditi državo v težkem obdobju gospodarske krize. Vendar, ali lahko Berlusconi nudi tako zagotovilo? Jutri bo najbrž dobil zaupnico, toda, kaj se bo zgodilo že v ponedeljek? Bosta vlada in večina sposobni zagotoviti finančno kritje zahtevnih ekonomskih ukrepov in davčne reforme, ki ga po včerajšnji oceni računskega sodišča ni? Bo ta večina sposobna izvesti reformo volilnega zakona, ki je po splošni oceni nesprejemljiv in mu preti referendumska zavrnitev? Na ta vprašanja ne bo lahko odgovoriti tudi zato, ker bo predsednik vlade z upornimi komponentami večine lahko jutri dosegel kvečjemu nekajdnevno premirje. Že v ponedeljek pa ga čakajo ponovno konflikti s Tremontijem, nesoglasja z Bossijem, izsiljevanje raznih Scilipotijev, Miccichejev, Scajol. Obstoj vlade bo torej še naprej visel na nitki in slej ko prej se bo najbrž sesula. »Moj vtis je, da bodo životarili še nekaj mesecev, potem pa bomo šli na volitve na pomlad,« napoveduje D'Alema. Vprašanje pa je, ali si Italija v težki finančni krizi lahko privošči še večmesečno životarjenje in potem volilno brez-vladje. Predsednik Napolitano ne skriva zaskrbljenosti in marsikdo prisega, da se bo po-služil prav vseh ustavnih pristojnosti, da bi izhod iz berlusconizma bil čim hitrejši in čim manj boleč. Predsednik republike Giorgio Napolitano je zaskrbljen in zahteva od Berlusconija »prepričljivo zagotovilo« o trdnosti vlade in njeni sposobnosti vladanja ansa RIM - V zbornici se otepajo krize, v senatu bi krajšali procese Silviu na kožo pisan zakon Krajši rok zastaranja bi Berlusconija rešil zanesljive obsodbe na procesu Mills RIM - Parlamentarni pretresi, ki jih doživlja vlada, so že povzročili konkretno posledico: zakon o telefonskih prisluhih, s katerim so nameravali postaviti nagobčnik medijem, je obtičal na mrtvem tiru. V poslanski zbornici imajo na dnevnem redu nujnejše stvari. Po drugi strani pa je večina v senatu nepričakovano pospešila razpravo o še spornejšem osnutku, ki je pisan na kožo Berlusconiju. Gre za skrajšanje roka za zastaranje procesov. Z novim zakonom želijo rok za zastaranje obtožb skrajšati za prvič obsojene obtožence. Sedaj se mora proces zaključiti v roku, ki je enak maksimalnemu številu let zapora za dotično obtožbo, podaljšanem za eno petino. Po novem naj bi namesto petine dodali šestino. Malenkost, na prvi pogled. Toda v zelo konkretnem primeru procesa Mills je ta malenkost odločilna. Poglejmo zakaj. Berlusconi tvega zaradi korupcije angleškega odvetnika do 8 let zapora. Z dodatkom petine, torej dveh DAVID MILLS arhiv let, proces zastara v 10 letih. Rok bo zapadel februarja 2012. Če do takrat sodniki ne bodo izrekli sodbe, se bo proces razblinil kot Pepelkina kočija opolnoči: »puff« in Berlusconi bo za vselej oproščen gotove obsodbe. Angleški odvetnik David Mills je bil namreč že pravnomočno obsojen zaradi korupcije. Dejstva so torej sodniki že ugotovili in ker je Berlusconi obtožen natanko istih dejanj, je končna obsodba zagotovljena. Premier se je doslej izmaknil sojenju tudi po zaslugi za- konov, ki so jih napisali njegovi odvetniki: najprej zakon Cirielli, potem zakon Alfano o imuniteti iz leta 2008, ki ga je po poldrugem letu ustavno sodišče razveljavilo, a je premierju omogočil pridobitev dragocenega časa, nazadnje še z zakonom o ti. legitimni zadržanosti. Kljub vsem tem zastojem in odvetniškim trikom pa se proces Mills bliža koncu. Sodniki hitijo. 24. oktobra bodo zaslišali Millsa, 28. Berlusconija, za november so že določili datume šestih obravnav. Do obsodbe utegne priti še letos, torej pred februarjem 2012. Če pa bo sprejet nov zakon, se bo rok za zastaranje skrajšal za natanko 4 mesece in Berlusconi bo rešen. Z njegovim, opozarja tajnik združenja sodnikov Giuseppe Cascini, pa se bo razblinil še milijon drugih procesov. Milijon domnevnih krivcev bo ostalo brez sodbe, milijon žrtev brez odškodnine in zadoščenja. To je davek, ki ga Italija danes plačuje temu premierju. »OGORČENI« - V soboto protestni shod v Rimu Med protesti pred centralno banko v Bologni spopadi s policijo BOLOGNA - Pred za soboto napovedanimi protesti zoper svetovni finančni sistem, ki so ga italijanski protestniki naslovili s sloganom »Da, kampiramo«, je že včeraj pred poslopjem italijanske centralne banke v Bologni prišlo protestov, pri tem pa tudi do spopadov med protestniki in policijo. Kakšnih sto protestnikov, večinoma mladih, je skušalo vstopiti v poslopje centralne banke, kar pa so jim policisti, oboroženi s čeladami, plastičnimi ščiti in gumijevkami preprečili. Neko 23-letno protestnico so zaradi polomljenih zob in prebite ustnice odpeljali v bolnišnico. Protestniki, ki nameravajo v soboto zasesti Rim in se tako pridružiti uporom tako imenovanih Ogorčenih v Španiji in vsem drugim sorodnim protestom po svetu, ki se bodo odvijali 15. oktobra proti »diktaturi finančnega sistema«, so včeraj že protestirali v prestolnici. »Oboroženi« z italijanskimi zastavami so vzklikali gesla proti poslanski kasti. »Prišli smo iz cele Italije, da bi podprli Gaetana Ferrierija, ki že od 4. junija gladovno stavka proti privilegijem parlamentarcev,« so kot enega od razlog za prihod v Rim navedli protestniki. Cilj sobotnega protesta v Rimu je vladi sporočiti, da so doslej začrtani protikrizni ukrepi nepravični, saj uničujejo delovna mesta, socialne pravice in javno dobro, medtem ko ščitijo tiste, ki so že danes v privilegiranem položaju. Vse, ki se bodo udeležili protestov v Rimu, organizatorji pozivajo, naj s seboj prinesejo šotore, saj nameravajo prestolnico okupirati. »Ljudje pred dobički. Nismo blago v rokah bankirjev in politikov. Alternativa je v naših rokah in to je dejanska demokracija,« so gesla, s katerimi gibanje 15. oktober poziva na proteste. Protestniki v Bologni ansa KMETIJSTVO Italija ni zadovoljna z reformo EU BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predstavila predlog reforme skupne kmetijske politike (CAP), ki bo v veljavi po letu 2013. Predvidena reforma gre v smeri povečanja konkurenčnosti, vzdržnosti in trajnosti kmetijstva po celotni EU. Vse s ciljem zagotoviti evropskim državljanom zdravo in visoko kakovostno hrano, ohraniti okolje in razvijati podeželje. Reforma med drugim predvideva nov ključ za delitev prispevkov kmetovalcem. S tega vidika pa se je med italijanskimi kmetovalci razširila zaskrbljenost, saj bo Italija v obdobju 20142020 izgubila 4,8 odstotka dosedanjih prispevkov, medtem ko bo samo v letu 2013 izgubila 6,7 odstotka dosedanjih prispevkov. Italijanski kmetijski minister Francesco Saverio Romano je tudi zaradi tega ocenil, da je reforma na splošno nezadovoljiva. Po njegovem se bodo morali italijanski predstavniki v Evropskem parlamentu potruditi, da bi reforma bolje odgovarjala zahtevam teritorija. Draghi: Italija se mora rešiti sama RIM - Poleti odobreni varčevalni ukrepi niso dovolj. Potrebno je oživeti gospodarsko rast, sicer ne bo mogoče sanirati javnih financ. Časa za to pa je vse manj. Tako je povedal guverner Banke Italije Mario Draghi, ko je včeraj ob prisotnosti predsednika republike Giorgia Napolitana uvajal posvet na temo »Italija in mednarodno gospodarstvo«. Enega svojih zadnjih nastopov v vlogi guvernerja italijanske centralne banke pred prevzemom predsedstva Evropske centralne banke je Draghi izkoristil tudi za poziv Italijanom k večjemu ponosu. »Kot je rad opozarjal Alessan-dro Manzoni, je ena naših starih skušnjav, da pričakujemo rešitev od vojske z onstran Alp. A prepričati se moramo, da rešitev in oživitev italijanskega gospodarstva je odvisna le od nas,« je dejal. »Če se bomo sami rešili, bomo rešili tudi Evropo,« je pristavil. Vendola: Steve Jobs ne more biti ikona levice RIM - Včeraj zjutraj so se po rimskih ulicah pojavili lepaki, ki so upodabljali simbol stranke Levica ekologija in svoboda (SEL) znotraj ob-grizenega jabolka. Šlo je za poklon pred nedavnim umrlemu ustanovitelju podjetja Apple Steveu Jobsu. Toda ta pobuda rimske sekcije SEL je kaj kmalu izzvala val protestov, zlasti po internetu. »Kako je mogoče enega izmed protagonistov turbokapitalizma povzdigovati v simbol levice,« so se ogorčeno spraševali številni pristaši stranke. Naposled se je oglasil sam vodja SEL Nichi Vendola, ki se je pritegnil pro-testnikom. »Kdor se bori za odprti dostop do spleta, ta ne more imeti Jobsa za svojega guruja,« je dejal. Barijski tožilec za preklic Lavitolovega pripora BARI - Barijski tožilec Pasquale Drago je preiskovalnemu sodniku predlagal, naj prekliče zaporni nalog za direktorja dnevnika Avanti! Valterja Lavitola, ki je trenutno na begu v Panami. Zaporni nalog je osnovan na obtožnici, da je Lavi-tola navajal poslovneža Giampao-la Tarantinija, naj lažno priča glede deklet na poziv za premierja Silvia Berlusconija. Toda obtožnica po oceni tožilca ni zadostno utemeljena. 6 Četrtek, 13. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu UNIVERZA - Pomembna novost glede študija slovenščine na tržaški univerzi Poleg triletnega letos še dveletni specialistični študij Omogočilo ga bo sodelovanje v okviru čezmejnega projekta Jezik - Včeraj predstavitev slovenistike Na oddelku za slovenistiko Leposlovne in filozofske fakultete Univerze v Trstu bo v letošnjem akademskem letu 2011/2012 poleg dosedanjega triletnega študija za dosego prvostopenjske diplome prvič potekal tudi dodatni dveletni specialistični študij za dosego magistrske diplome iz slovenskega jezika in književnosti in to zahvaljujoč se sodelovanju v okviru čezmejnega evropskega projekta Jezik. To je glavna novost letošnje ponudbe oddelka za slovenistiko, ki so jo včeraj dopoldne na sedežu Leposlovne in filozofske fakultete tržaške univerze predstavili predstojnik stolice prof. Miran Košuta ter lektorica prof. Rada Lečič in predavatelj slovenskega jezika prof. Robert Grošelj, predstavitve pa so se udeležili še generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, konzulka Bojana Cipot in deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Kot že rečeno, bo dveletni specialistični študij potekal v sodelovanju s projektom Jezik, iz katerega bodo črpali potrebna sredstva za kritje stroškov, začel pa se bo v drugem semestru, točneje v marcu prihodnjega leta. Potek je zagotovljen za letošnje in prihodnje akademsko leto, se pravi do zaključka projekta Jezik, v nadaljevanju pa na tržaški slovenistiki upajo, da se bo študij nadaljeval tudi po tem. Vpisovanje je že steklo, zainteresirani bodo morali prestati predhodni kolokvij, sam študij pa bo obsegal 45 ur predavanj slovenskega jezika in ravno toliko ur predavanj književnosti, naravnan pa bo na obmejne medkulturne tematike, kot so npr. prevajanja književnosti in obmejna literarna zgodovina. Z izbiro dveletnega specialističnega študija slovenščine bodo študentje lahko dosegli 63 študijskih kreditov, medtem ko dosedanji triletni študij za prvostopenjsko diplomo velja 45 kreditov. Novost sta včeraj pozdravila konzul-ka Pelikanova in svetnik Gabrovec: prva je prepričana, da bo to prispevalo k dodatnemu izboljšanju odnosov med Slovenijo in Italijo, drugi pa je sodelovanje s projektom Jezik označil za dokaz, da se je v obdobju suhih krav pomembno opremiti s fantazijo. Kako pa je z ostalo ponudbo tržaške slovenistike v letošnjem akademskem letu? Predavanja prof. Košute se bodo začela 24. oktobra, obsegala pa bodo splošni in monografski del: prvi bo obsegal pregled slovenskega jezika in književnosti od leta 1918 do današnjih dni, drugi pa zgodovinski oris razvoja slovenske književnosti v Italiji. Predavanja prof. Grošlja o slovenskem jeziku se bodo začela 27. oktobra, osredotočena pa bodo na obravnavanje glasoslov-ja, oblikoslovja in skladnje, čemur se bodo posvečali tudi v okviru lektorata, ki ga vodi prof. Rada Lečič in se je za neslovenske študente začel v ponedeljek, študentje slovenskega maternega jezika pa bodo prišli na vrsto prihodnji ponedeljek, 17. oktobra. Od junija naprej bo čas za izpite, ki bodo potekali tako v pisni kot ustni obliki. Seveda je slovenščino možno študirati tudi kot drugi ali tretji jezik oz. v okviru drugih študijskih programov, število kreditov pa je v tem primeru manjše. Na oddelku za slovenistiko poudarjajo, kako je slovenščina na tržaški univerzi, kjer je prisotna od akademskega leta 1943/1944, sočasno tuj jezik in jezik teritorija zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti, poleg tega samo v Trstu se študentje drugega maternega jezika v treh letih naučijo slovenskega jezika in književnosti v tolikšni meri, da ju lahko potem posredujejo italijanskemu okolju, zato je tržaška slovenistika pravi laboratorij medkulturno-sti, izmenjave in sožitja. Predpogoj za uspešen študij pa je seveda obiskovanje predavanj in lektorata, študentje lahko koristijo tudi knjižnico z okoli 4000 publikacijami, štipendijo za obiskovanje poletnega seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani in spremne pobude v teku akademskega leta. (iž) Na tržaški slovenistiki poudarjajo, da so pravi laboratorij medkulturnosti, izmenjave in sožitja kroma POPIS - Sicer z nekaj napakami Začeli so deliti slovenske pole V nekaterih okoliških občinah so včeraj začeli raznašati vprašalnike za 15. popis prebivalstva v slovenskem jeziku. Slovenske pole delijo skupaj z italijanskimi občinski popisovalci, ki družinskega poglavarja vprašajo, ali zahteva vprašalnik v slovenščini. Kot smo že poročali, je zavod Istat pripravil dve vrsti vprašalnika: prvega, ki je rdeče barve, sestavlja 84 vprašanj in drugega, zelene barve, 35 vprašanj. Prvi vprašalnik bo Istat razdelil v vseh »manjših« občinah. V drugih bo prvi vprašalnik prejel le izbran vzorec družin, medtem ko bodo ostale družine prejele vprašalnik z »le« 35 vprašanji. V tem smislu bodo v okoliških občinah vse družine prejele popisno polo s 84 vprašanji. Sicer je hvalevredno, da bodo popisovalci raznašali slovenske pole na območjih, ki jih določa zaščitni zakon. Toda pri njegovi pripravi bi lahko bili pozornejši, ker je že na prvi strani nekaj napak. Tako npr. predlagajo, da ne uporabimo »redečega pisala«, namesto »rdečega«. Če pa je v daljšem stavku namesto vejice pika, drugod zagotavljajo, da je poskrbljeno »za-var nost« podatkov, medtem ko bi morali seveda pravilno napisati »za varnost«. (ag) POKRAJINA Dokument za v v»- zaščito manjšin Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je osvojila resolucijo o zaščiti jezikovnih manjšin, ki jo je na včerajšnji seji pokrajinskega sveta predstavil pokrajinski svetnik Demokratske stranke Štefan Čok. S tem je še podkrepila pomen dokumenta, o katerem bo v kratkem razpravljalo tudi vodstvo deželnega združenja pokrajin Upi in nato državno združenje Upi. Dokument bodo nato na naslovili na deželne uprave in pristojna ministrstva z zahtevo po stalnem financiranju zakona 482, ki je bil sprejet leta 1999 z namenom zaščite zgodovinskih jezikovnih manjšin. Predsednica Bassa Poropat je poudarila, da popolnoma soglaša z vsebino dokumenta. Ta je sad posveta, ki ga je priredilo združenje Upi v začetku julija v Turinu v sodelovanju s turinsko pokrajinsko upravo. V dokumentu je zahteva po upoštevanju in udejanjanju zakona 482/99, ki še predvsem zaradi birokratskih zapletljajev ostane prevečkrat le na papirju. Obenem je nujno ustrezno financiranje, ker so zaradi krčenja finančnih sredstev mnogi projekti zamrznjeni. Z vsebino dokumenta je soglašala tudi opozicija. Sicer je pokrajinski svet razpravljal še o drugih točkah. Med temi je bil sklep pokrajinskega podpredsednika in pristojnega odbornika Igorja Dolenca za financiranje treh kmečkih turizmov, ki so izpadli z ustrezne lestvice. Devinsko-nabrežinska občinska uprava ni izkoristila vsega denarja, ki ga je namenila pokrajinska uprava za nekatera javna dela, je povedal Dolenc, in se je tako v pokrajinsko blagajno vrnilo 40 tisoč evrov. Svetnika liste Ret Giorgio Ret in Ljudstva svobode Massimo Romita (ki sta tudi devinsko-nabrežinski župan oz. podžupan) sta iz tehničnega vidika utemeljila, zakaj de-vinsko-nabrežinska občinska uprava ni uporabila vsega denarja. Nato je pokrajinska skupščina soglasno sprejela sklep. Na tej osnovi bodo ta finančna sredstva (in še nekaj preostalega denarja) namenili v prvem sklopu financiranja kmečkemu turizmu Debe-lis na Kolonkovcu in kmečkemu turizmu Sel-vadigo v Bazovici. Pokrajinski svet je nenazadnje sprejel resolucijo, ki izraža solidarnost z delavci farmacevtske družbe Diaco. Resolucija zavezuje pokrajinsko upravo in pokrajinsko odbor-nico za delo Adele Pino, da v sodelovanju s stečajnim upraviteljem Enricom Branom preveri vsako možno rešitev. A.G. SOCIALA - Psihopedagoška služba 1314 podpisov proti selitvi službe TUJI JEZIKI - Jutri v Ul. Tigor Izobraževalni dan o jezikovnih potrdilih 1314: to je število podpisov, ki jih je skupina staršev, poimenovana Starši skupaj, zbrala proti selitvi Slovenske socio-psihopedagoške službe iz dosedanjih prostorov v Ul. Farneto v začasne prostore v Ul. Vespucci pri Sv. Jakobu. Podpise so poslali direktorju tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve Fabiu Samaniju skupaj s pismom, v katerem utemeljujejo svojo pobudo z zaskrbljenostjo za usodo avtonomnega sedeža službe. Slovenska služba, piše v pismu, ki so ga podpisali Alenka Bajc, Paolo Alfeo in Silvana Dobrilla, je namenjena slovensko govorečim otrokom in najstnikom ter njihovim družinam, ukvarja pa se z ozavešča-njem in zaščito zdravja. Zagotavlja sprejem, preverjanje, diagnozo, rehabilitacijo in zdravstveno oskrbo v ambulanti, na domu in drugih okoljih otroka z multidisciplinarnimi posegi. Poleg tega služba jamči integracijo otrok, tudi tistih s posebni- mi potrebami, v vseh življenjskih kontekstih, še posebej v šolskem. Multidisciplinarno ekipo sestavljajo psihologi, logopedinja, nevropsiho-motoricistka in medicinska sestra. Sedanja direkcija zdravstvenega podjetja bi želela premestiti in vključiti slovensko službo iz Ul. Far-neto v italijansko pri Sv. Jakobu, menijo pri skupini Starši skupaj, na tak način pa bi služba izgubila avtonomen in primeren sedež, kar je po mnenju skupine staršev neprimerno za otroke in najstnike. Zaradi tega so zbrali 1314 podpisov, ki so jih poslali Samaniju, da bi izrazili zaskrbljenost in poudarili pomen službe za celotno slovensko skupnost v upanju, da bodo s tem preprečili njeno selitev v Ul. Vespucci in da ji bo dodeljen primeren in avtonomen sedež, kar je, opozarjajo starši, Samani tudi izjavil v pogovoru za deželni televizijski dnevnik tretje mreže italijanske državne radiotelevizije RAI. Tržaška sekcija Vsedržavnega združenja učiteljev tujega jezika (Anils) prireja jutri v prostorih Fakultete za izobraževalne vede Univerze v Trstu v Ul. Tigor 22 celodnevni izobraževalni dan, posvečen pomenu preverjanja in potrdil o jezikovnem znanju. Pobudo tržaška sekcija združenja Anils prireja za učitelje in profesorje drugega oz. tujega jezika, ki udeležbo na izobraževalnem dnevu lahko koristijo v okviru študijskega izpopolnjevanja, za katero imajo pravico do izostanka od pouka, pri njej pa sodelujeta še Univerza v Trstu ter deželna sekcija Državne agencije za razvoj šolske avtonomije (Ansas). Od 9.30 dalje bo potekalo sprejemanje z registracijo udeležencev, ob 10. uri pa bodo prisotne pozdravili dekan Fakultete za izobraževalne vede Giuseppe Battelli, direktorica deželne sekcije agencije Ansas Alessandra Missana in direktor Mednarodnega centra za večjezičnost Univerze v Vidmu Paolo Ziffer ter vsedržavna predsednica združenja Anils Luisa Marci Corona. V nadaljevanju bodo tako dopoldne kot popoldne potekala predavanja, okro- gle mize in delavnice. Tako bosta predsednica in podpredsednica tržaške sekcije Anils, Annamaria Griselli in Milvia Corso, spregovorili o desetletnici sekcije, nakar bo Peter Brown iz zavoda Britisch School govoril o pomenu potrdila o jezikovnem znanju. V okviru izobraževalnega dne bodo nastopili kar trije predavatelji z univerze Ca' Foscari iz Benetk: Paolo Balboni bo govoril o etični dimenziji pri preverjanju in cer-tificiranju, Graziano Serragiotto o potrdilih za učitelje italijanščine za tujce ter za učitelje, ki poučujejo v tujem jeziku, Fabio Caon pa o t.i. »jezikovnem olajševalcu«. Na sporedu bo tudi okrogla miza, na kateri bodo govorili predstavniki ustanov, ki izdajajo potrdila o jezikovnem znanju: poleg predstavnikov avstrijske, francoske, angleške, italijanske, nemške in španske ustanove bo nastopila tudi Ina Ferbežar iz Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo predstavila delovanje centra in tudi vodila eno od delavnic, ki bodo stekle v okviru izobraževalnega dne. / SVET Četrtek, 13. oktobra 2011 7 POLITIKA - Za izbiro županskega kandidata Nabrežinska leva sredina načrtuje primarne volitve Predvolilna preizkušnja najbrž januarja - Prva neuradna imena možnih kandidatov Občina Devin-Nabrežina bo edina občina na Tržaškem, kjer bodo prihodnjo pomlad upravne volitve. Levosre-dinska koalicija bo svojega županskega kandidata ali kandidatko izbrala na notranjih primarnih volitvah, ki bodo - kot kaže - v drugi polovici januarja. Nekatere koalicijske stranke pravijo, da je to prepozno in da bi morale biti primarne volitve v začetku decembra, druge pa menijo, da se je treba tudi na te neuradne volitve dobro pripraviti in da se zato nikamor ne mudi. V levi sredini se vsekakor stranke že nekaj tednov pogovarjajo tako o primarnih, kot o resničnih volitvah. V Na-brežini se je politično gledano ustvarila še precej trdna os med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, zato je pričakovati skupnega kandidata za primarne volitve. »To je precej realna možnost,« pravi deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec, ki pa poudarja, da hoče biti njegova stranka soudeležena pri odločanju o kandidaturah. V Demokratski stranki glavno pozornost v tem momentu posvečajo utrditvi levosredinske koalicije in njenemu volilnemu programu, imena pa pustijo za konec. Kljub temu v stranki krožijo imena nekdanje podžupanje Marize Škerk in znanstvenikov Paola Saluccija in Roberta Gotterja. Salucci je bil v prejšnji mandatni dobi pokrajinski svetnik, Gotter je eden ožjih sodelavcev evroposlanke in deželne tajnice DS Debore Serracchiani. Poleti sta se izven Demokratske stranke pojavili imeni Walterja Pertota, predsednika nabrežinskega jusa, ter Sava Ušaia, ki je na spomladanskih pokrajinskih volitvah kandidiral na listi Slovenske skupnosti. Pristaš primarnih volitev je tudi Maurizio Rozza, občinski svetnik, ki je po dolgoletni aktivnosti pri zelenih prestopil v stranko SEL Nichija Vendole. »Na primarne volitve v levi sredini je treba pritegniti čim več ljudi, tudi tistih, ki niso neposredno aktivni v strankah in ki se prepoznavajo v civilni družbi, krožkih in društvih, kot se je npr. zgodilo v Milanu,« pravi Rozza, ki ne izključuje svoje kandidature. SEL podpira predlog januarskih notranjih volitev v levi sredini. Najbolj previdni glede imen so v Stranki komunistične prenove, ki meni, da bi morala leva sredina pohiteti s predvolilnimi razgovori in tudi s primarnimi volitvami. Njen kandidat na notranjih volitvah bi lahko bil občinski svetnik Adriano Ferfolja, ki pa je zaradi službenih obvez zelo zaseden. S.T. Arhivski posnetek svetnikov leve sredine v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu NABREŽINA - Predvolilno razpoloženje v desni sredini Romita računa na kandidaturo Župan Ret občinski svetnik? »Po desetih letih županovanja bi se najraje umaknil, mladi iz moje občanske liste pa me prepričujejo, da jim pomagam na volitvah,« pravi Giorgio Ret (na sliki), ki po dveh mandatih ne more več kandidirati za župana, lahko pa mirno kandidira za občinski svet. To je glavni cilj Retove občanske liste, ki na tihem tudi računa na župansko kandidaturo svojega predstavnika ali predstavnice. Ta cilj vsekakor ne bo lahko dosegljiv, saj je »naravni« kandidat za Retovo nasledstvo aktualni podžupan Massimo Romita, sicer pripadnik stranke Ljudstva svobode. Ret se o morebitni Romitovi županski kandidaturi noče opredeliti, ker zaupa svoji listi, »ki bo gotovo dobro izbrala«. V tem primeru bi v župansko igro morda vstopila občinska odbornica Tjaša Šva-ra. Reta je na volitvah 2002 in 2007 podprlo določeno število slovenskih volilcev, ki bi gotovo v precej manjšem številu glasovali za Romito zaradi njegove desničarske politične preteklosti. Županski kandidat desne sredine v Devinu-Nabrežini bo torej odvisen od odnosov med Retovo listo in Ljudstvom svobode, ki je na lokalni ravni pretežno v rokah bivšega Nacionalnega zavezništva. Ni izključeno, da se za pomladanske volitve pojavi »tretji človek«, ki ga trenutno sicer (še) ni na obzorju. V devinsko-nabrežinski občini se na volitve pripravlja tudi tako imenovani Tretji pol, v katerem bi združili moči UDC in stranka FLI Gianfranca Finija. Županski kandidat bi lahko bil Maurizio Turrini, nekdanji občinski svetnik iz vrst Nacionalnega zavezništva. Omenili smo desetletni mandat župana Reta, ki se po sedanjih pravilih, kot rečeno, prihodnje leto ne more več potegovati za županski stolček. Razen v primeru, da deželni svet ne odobri tretji županski mandat tudi za občine z več kot tri tisoč prebivalci, kar je v tem momentu sicer zelo malo verjetno. S.T. Pierpaolo Cerani: Še drugi Diaco v stečaj Pierpaolo Cerani je v sinočnjem intervjuju za deželni italijanski TV dnevnik RAI povedal, da po družbi Laboratori Biomedicali Diaco spa gre v stečaj tudi povezana finančna družba Diaco spa. Obvestili so ga včeraj, v torek bodo zadevo zapečatili na sodišču. To naj bi imelo hude posledice za kakih 80 delavcev v Potenzi. Goriški podjetnik je izjavil, da je zelo potrt in da se je cel postopek slabo iztekel, sodnikom pa ne zameri. Potrdil je, da se je skupina opirala na manjšo avstrijsko družbo in luksemburški holding. Tržaški občinski svetnik Ljudstva svobode Paolo Rovis je v tiskovni noti poudaril, da nekatere teme ne poznajo političnih delitev, med temi je delo. Rovis ugotavlja, da so se vse institucije in politične sile resno spoprijele s primerom Dia-co. Opozoril je, da mora občinska uprava zagotoviti delavcem dohodke, po drugi strani pa iskati rešitve za brezposelnost, ki izhaja iz šibkega krajevnega industrijskega sektorja. Upravljati premoženje Višji sodni svet prireja danes in jutri od 15. do 19. ure posvet o »podpornem upravljanju« (ital. amministrazione di sostegno), obliki upravljanja premoženja, ki so jo v Italiji uvedli leta 2004. S tem so spodbudili primerno ravnanje z imetjem šibkejših oseb, ki mora biti v sozvočju z njihovimi potrebami. V tržaški pokrajini se je te oblike od leta 2004 posluži-lo 2000 ljudi, trenutno jih je 1300. Posamezna premoženja znašajo od minimalne pokojnine do 1,5 milijona evrov. Na posvetu v dvorani porotnega sodišča v tržaški sodni palači bodo univer-zitetniki, odvetniki, sodniki in komercialisti. Za Tomizzo ... v Zagreb Po Umagu, Kopru, Ljubljani in Celovcu se projekt Tomizzevih poti, ki si jih je zamislila Skupina 85 širi še na hrvaško stran. Jutri bodo pobudo predstavili na Inštitutu italijanske kulture v Zagrebu. Ob priložnosti bodo predstavili dvojezično publikacijo Itinerari Tomizziani a Trieste - Tomizze-ve poti po Trstu in videoposnet-ke o sprehodih po sledeh Franzi-ske oz. Mladoporočencev iz Ulice Rossetti v italijanščini, slovenščini in hrvaščini; spregovorili bosta njihovi avtorici Stella Rasman in Patrizia Vascotto ter ustanovitelj Foruma Tomizza Milan Rakovac. POLICIJA - Prefekt pohvalil mobilni oddelek po uspešni preiskavi V Rimu sestanek z FBI Ameriški zvezni urad bo iz tržaške preiskave črpal informacije o preprodaji ponarejenih dolarjev - Več zasegov na Hrvaškem Tržaški prefekt Alessandro Giacchetti je včeraj dopoldne sprejel osebje mobilnega oddelka tržaške kvesture in izrazil zadovoljstvo po uspešni preiskavi, v okviru katere so policisti preprečili rop v poslovalnici banke Banca Popolare di Vicenza v Miljah, ob tem pa odkrili večjo mrežo preprodajalcev ponarejenih ameriških dolarjev. Prefekt se je za opravljeno delo osebno zahvalil kvestorju Giuseppeju Pa-dulanu, vodji mobilnega oddelka Mariu Boju, njegovemu namestniku Leonardu Boidu in vsem, ki so sodelovali v preiskavi. V prihodnjih dneh bodo vodilni funkcionarji tržaškega mobilnega oddelka odpotovali v Rim, kjer se bodo sestali s predstavnikom ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Tržaški kriminalisti so sprva hoteli organizirati srečanje v Trstu, naposled pa bo do njega prišlo na sedežu centralne operativne službe policije (SCO) v italijanski prestolnici. Leonardo Boido je pojasnil, da je FBI zelo občutljiv na gospodarski kriminal, davčne goljufije in vse, kar zadeva ameriški denar ter zakladnico. V preiskavi, v okviru katere so prijeli pet bančnih roparjev, so aretirali tudi znanega ponarejevalca bankovcev Alberta Battistinija. V Osebje tržaškega mobilnega oddelka s prefektom Alessandrom Giacchettijem prefektura njegovem stanovanju v La Spezii so odkrili skrito tiskarno in zasegli slaba dva milijona ponarejenih dolarjev. Roparji, ki jih je vodil Claudio Pol-loni, so z naropanim denarjem kupovali ponarejene dolarje in jih prodajali hrvaškim kriminalcem. Tržaški kriminalisti so pri Rabujezu prisostvovali predaji večje količine bankovcev, že dalj časa pa so v stiku s hrvaško policijo, ki je letos zasegla več- je količine ponarejenih dolarjev. Agente FBI pa zanimajo predvsem Battisti-nijevi posli. Del bankovcev je ponarejevalec prodajal Polloniju, ki je imel veze na Hrvaškem, sam pa je imel še druge stranke. Ena oseba naj bi dolarje prodajala v Mehiko, ameriški agenti pa bodo na osnovi informacij iz tržaške preiskave ugotavljali, kam in kako se je ponarejeni denar še iztekal. (af) UL. ALBERTI - Po zaslugi očividca Po nesreči odpeljal, a redarji so ga izsledili Voznik avtomobila nissan micra je včeraj ob 8.45 pripeljal iz garaže prodajalne PAM na Ulico Alberti in takoj obrnil levo, pri tem pa ni videl peške, ki je zunaj prehoda za pešce prečkala ulico. Povozil jo je, nakar se pa ni ustavil. Svojo pot je nadaljeval proti središču mesta, trčenja morda sploh ni zaznal. Poškodovanko, 64-letno Tržačanko N. N., so reševalci službe 118 kmalu zatem odpeljali v katinarsko bolnišnico. Zaradi suma zloma so jo pozorno pregledali in izdali tridesetdnevno prognozo. Tržaška občinska policija je medtem že prišla do krivca. Vestni očividec si je namreč takoj po nesreči v Ulici Alberti zabeležil evidenčno tablico micre, podatke pa izročil mestnim redarjem. Le-ti so že okrog 9. ure brez težav ugotovili, kdo je voznik in ga obiskali na domu. 79-letni S. R. si je tako prislužil kazensko ovadbo. Kmalu po kraji našli poškodovan motor V noči med nedeljo in ponedeljkom je tržaška občinska policija kmalu po tatvini našla ukradeno motorno kolo. Mlad Tržačan je ponoči priklical patruljo mestnih redarjev in vznemirjeno razložil, da je njegovo motorno kolo yamaha TT izginilo. Parkiral ga je na Ulici Carducci, blizu Trga Oberdan, nekaj ur pozneje pa je na pločniku našel samo še stojalo motorja. Redarji so informacijo sporočili drugim organom in se nemudoma lotili iskanja, ki je kmalu obrodilo sadove. Na Ulici Valdirivo so opazili motor, ki je ležal na tleh. Vozilo je bilo precej poškodovano, vidni so bili znaki udarcev, praske in razbito ogledalce. Storilca še iščejo. 8 Četrtek, 13. oktobra 2011 TRST / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Na kavi s knjigo ... zbornikom o Primorski v letih 1945-1990 Zanimiv vpogled v zgodovino Primorske Rudi Pavšič, Drago Štoka in Branko Marušič spregovorili o zborniku Vstala Primorska si v novem življenju Včerajšnje srečanje Na kavi s mreč Rudi Pavšič, Drago Štoka in knjigo, ki ob sredah zjutraj poteka v Branko Marušič, spregovorili pa so o Tržaški knjigarni, je postreglo z zani- pred nedavnim izdanem zborniku mivim skokom v preteklost Primorske. Vstala Primorska si v novem življenju Gostje včerajšnje matineje so bili na- - O Primorski v letih 1945-1990, v ka- Inside Job na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 19. uri na svoj sedež v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponziana 14), kjer bodo predvajali dokumentarec Inside job, ki razkriva šokantno resnico gospodarske krize v letu 2008. Preko obsežnih raziskav in pogovorov s ključnimi ljudmi iz sveta financ, politiki in novinarji, Inside Job razkriva korupcijska razmerja, ki so povezana s politiko, zakonodajo in akademskimi krogi. Sledila bo debata s člani odbora Koordinacija 15. oktober. Crossing the bridge - The sound of Istanbul Kinokrožek Metropolis, kulturno združenje DDProject, knjigarna Knulp in glasbena akademija Ars Nova vabijo jutri ob 21. uri v prostore Metroku-bo v Ulici Capitelli 656b (pri Rihardovem slavoloku) na predvajanje filma Crossing the - The sound of Istanbul turško-nemškega režiserja Fatiha Aki-na. V bistvu je to dokumentarec o glasbenem svetu v Istanbulu - od glasbe do zvokov trobečih avtomobilov in policijskih siren do ptičjega petja. Potrebna je izkaznica italijanske filmske federacije. Civilna služba v živo v Ausonii V kopališču Ausonia se kljub hladnejšemu obdobju nadaljujejo glasbeni večeri. Jutrišnji bo od 22. ure posvečen civilni službi, ki ponuja mladim enkratno priložnost za enoletno aktivno vključevanje v družbo in mesečnim plačilom v vsoti 433 evrov. Nastopila bo skupina Vallanzaska, za njo pa bo glasbo vrtel Dj Bombo Trash in Jack Rabbit slim. Vstop je prost. Gostje včerajšnjega srečanja Na kavi s knjigo: z leve Drago Štoka, Branko Marušič in Rudi Pavšič kroma terem so zbrani eseji različnih slovenskih avtorjev, od književnikov prek zgodovinarjev do politikov, ki so tako ali drugače povezani s tem delom ozemlja. Bogata publikacija, ki jo je izdal Goriški muzej v sodelovanju z novo-goriškim odborom Zveze borcev, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, Svetom slovenskih organizacij in Raziskovalno postajo ZRC SAZU Nova Gorica, je izšla pred enim mesecem, v njej pa je urednik Branko Marušič zbral eseje 106 slovenskih avtorjev, od katerih jih je že polovica pokojnih, zgodovinsko publikacijo pa bogati tudi slikovno gradivo pretežno primorskih ustvarjalcev. Na včerajšnem srečanju je urednik Marušič poudaril, da je v zborniku zbral že objavljeno gradivo v obliki člankov, spominov, izsekov literarnih del, poezij, delov govorov, ki z različnih zornih kotov analizira življenje na Primorskem med osvoboditvijo izpod nacifašizma in ustanovitvijo samostojne slovenske države, pri izboru avtorjev pa se je urednik trudil, da bi izbral avtorje, ki so Primorci ali pa tesno povezani s Primorsko. Precej številno občinstvo je slišalo tudi, da je naslov zbornika povzet po originalnem stihu pesmi Vstajenje Primorske Leva Svetka - Zorina, in da je v tej knjigi povzeta zgodovina celotnega primorskega ozemlja zahodno od Rapalske DIRKA TRST-OPČINE - Starodobniki na naših cestah V soboto v Čedad in Novo Gorico, v nedeljo pa po tržaškem Krasu V petek, soboto in nedeljo bo na sporedu poslastica za ljubitelje avtomobilov, saj bo shod starodobnikov z dirko Trst-Opči-ne prava paša za oči. Program prireditve Trieste-Opicina Historic so predstavili včeraj v hotelu Savoia Excelsior Palace. Dirka bo letos praznovala stoto izvedbo, so poudarili organizatorji, ki so ob tej priložnosti predstavili javnosti prva dva starodob-nika - rolls-royce iz leta 1937 in porsche 356 sc 90 iz 60. let. Na sliki levo pa lahko občudujemo živo rdeči »leteči krožnik« alfa romeo disco volante, poseben in zelo redek model italijanske avtomobilske hiše. Avtomobili (vpišemo lahko vozila, proizvedena do leta 1971, z izjemo posebno zanimivih primerkov) bodo konec tedna na ogled na Velikem trgu. V soboto bo na vrsti prva etapa na kronometer, ki bo udeležence od 10.30 dalje popeljala v Gradišče, Čedad, Most na Soči, Novo Gorico, Renče, Brje pri Komnu in Šempolaj ter nazaj v Trst. Na nedeljski »klasični« etapi pa bodo starodobniki od 9.30 vozili iz Trsta na Opčine ter naprej v Briščike, Repen in spet v Trst z zaključkom med 12.30 in 13. uro. Včeraj danes [I] Lekarne | VABILO K ABONMAJU ZABAVNO V NOVO SEZONO TfcT A ?ITTT IMlTT^fTl TTTT meje. Gost sredine matineje nam je tudi zaupal, da ustvarjanje takšnega dela sploh ni enostavno, saj je bil prostor v publikaciji zelo omejen in je zato bilo treba večkrat pretehtati, kaj sodi in kaj ne sodi v knjigo. Marušič je skušal v izbor vključiti tudi manj poznane avtorje in nepoznana dela poznanih avtorjev. V ta izbor sodi denimo zapis pisatelja Borisa Pahorja o Reziji in zapis, ki ga je Milko Matičetev posvetil Trstu. Razočarani pa ne bodo tudi tisti, ki jih zanima zgodovina Benečije in Rezije, saj jima je avtor posvetil precej prostora, v celoti gledano pa gre za delo, v katerem je zastopana ideja enotno in celovito obravnave Primorske. Novo zgodovinsko publikacijo sta pohvalila tudi Drago Štoka in Rudi Pavšič. Slednji je izkoristil priložnost, da izpostavi dejstvo, da je knjiga med bralce prišla v letu, ko mineva 70 let od ustanovitve Osvobodilne fronte, 20 let od osamosvojitve Slovenije in 64 let od priključitve Primorske k matični domovini. Govornik se je obregnil ob dejstvo, da je distanca med Slovenci, ki živijo v zamejstvu, in Slovenci, ki živijo v matični državi, prevelika, ob tem pa je še dodal, da nikakor ne smemo razmišljati lokalno. Drago Štoka pa je med drugim poudaril, da ima zasluge za izdani zbornik tudi nekdanji generalni konzul RS v Trstu Jože Šušmelj. Za vse tiste, ki bi radi spoznali mejnike v pol stoletja Primorske, naj povemo, da je bogato zgodovinsko čitanko moč dobiti v knjigarnah, veliko povpraševanje po knjigi pa bo bržkone kmalu privedlo do ponatisa. (sč) DANES - četrtek, 13. oktobra ob 20.30 na sedežu SKD Slavec v Ricmanjih sodeluje: SKD Slavec Ricmanje-Log Vstop je brezplačen Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev na kraju predstave! 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Danes, ČETRTEK, 13. oktobra 2011 EDVARD Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 11.06 - Luna vzide ob 18.41 in zatone ob 8.41. Jutri, PETEK, 14. oktobra 2011 VESELKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1015,8 mb raste, vlaga 70-odstotna, veter 3 km na uro, severo-vzhodnik, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,2 stopinje C. Do sobote, 15. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do AMBASCIATORI - Dvorana je rezervirana. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »A Dangerous Method«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ex-amici come prima«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Final destination 5 -3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Ab-duction«; 16.30, 19.00, 21.30 »L'amo-re fa male«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Drive«; 19.20, 21.45 »Blood Story«; 22.15 »Baciato dalla fortuna«; 15.45, 17.55, 20.05 »L'alba del pianeta delle scimmie«; 16.30 »I Puffi«. FELLINI - 17.00, 20.20 »Terraferma«; 18.40, 22.00 »Drive«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »Jane Eyre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 20.45, 22.15 »Il villaggio di cartone«; 19.15 »Baciato dalla fortuna«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40 »Johnny English 2«; 17.00 »Lahko noč, gospodična«; 15.30 »Medvedek Pu«; 18.00 »Moje veselje«; 21.00 »Naš veliki brezup«; 19.00 »Nedolžnost«; 20.40 »Prijatelja samo za seks«; 21.15 »Ta nora ljubezen«; 15.30 »Češki mir«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.00, 18.20, 20.40 »Johnny English 2«; 18.25, 20.55 »Prijatelja samo za seks«; 15.00, 16.40 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 16.25, 18.35, 20.50 »Lahko noč, gospodična«; 19.10, 21.30 »Noč morskih psov 3D«; 16.20, 18.40, 21.00 »Kateri je pravi?«; 15.50, 19.00, 21.20 »En dan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ex: Amici come prima«; Dvorana 2: 18.45, 22.15 »Final Destination 5 - 3D«; 17.00, 20.30 »Final Destination 5«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La pelle che abito«; 20.15 »Niente da dichiarare?«; Dvorana 4: 16.40 »I Puffi«; 18.30, 22.15 »L'alba del pianeta delle scimmie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Drive«; Dvorana 2: 19.50, 22.00 »Blood story«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Final destination 5 - dig. 3D«; Dvorana 4: 18.00 »Baciato dalla fortuna«; 20.10, 22.10 »Drive«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »A dangerous method«. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. / TRST Četrtek, 13. oktobra 2011 9 tfflRSta Bmkb SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE M I VABILO K ABONMAJU 2011/ 20121 SSG v sodelovanju z Glasbeno matico IEI0A KANTIKA KORALA enkratno gostovanje priznanega baskovskega mladinskega zbora DANES - četrtek, 13. oktobra ob 20.30 v Veliki dvorani SSG vstopnica: 8 € V času abonmajske kampanje bo blagajna odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15/17-20. Tel. ŠU00214302 (brezplačna) ali 040 362542. Info na spletni strani: www.teateissg.it Caterina praznuje danes svoj 18. rojstni dan. Želimo ti obilo sreče, zdravja in veselja! Vsi domači Novopečenemu odvetniku Boštjanu Starcu ¿i Čestitke Evo in Cristiana je osrečil mali NOEL. Veselijo se njegovega prihoda nonoti Gordana, Elena in Franco, teta Ana, strica Manuel in Dejan, ter vsi pranonoti. Mali NOEL je silo imel, da bi v našo družbo čimprejprihitel. Eva in Cristian se že veselita, njunega fantka v objemu držita. Neskončne ljubezni, sreče in veselja, ta je za novo družinico naša želja. Daša, Vanja, Jana, Matej, Mitja, Petra, Fabio, Boštjan, Gorazd, Maja, Bojan in Jasmin. Naša Elena je nona postala, odslej bo malega NOELA pestovala. Obilo čestitk in uspeha v »novem poklicu« ji želijo kolegice od Domja in Ricmanj, malemu dojenčku pa voščijo vse najlepše v življenju. Dobrodošel NOEL. Čestitamo mamici Evi in očku Kristjanu. Franka, Marino in Tija. Rodil se je mali NOEL. S srečnima staršema Evo in Kristjanom ter nono Gordano se veselimo vsi Marti-nijevi. Sredi jesenskega večera je glas zadonel, da se je Evi in Cristianu pridružil mali NOEL. Lepša je ta novica kot druga vsaka, z novo družinico se veselimo Flekovi s Komeščaka. S Izleti AVTOBUSNI IZLET SPDT NA SLIVNICO Mladinski odsek SPDT organizira v nedeljo, 23. oktobra, avtobusni izlet na Slivnico za družine in za društvene člane. Odhod v nedeljo, 23. oktobra, ob. 8 uri s trga Oberdan, in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Vračali se bomo po isti poti. Skupno bomo hodili slabe štiri ure, pot je lahka in primerna za vse. Povratek v Trst, je predviden med 17. in 18. uro. Informacije lahko dobite pri Francu, na tel. št. 3384913458 ali pri Katji (338-5953515) ob večernih urah ali na mladin-ski@spdt.org. Prijava je obvezna do četrtka, 20. oktobra. www.primorski.eu 1 KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, v sklopu pobude Starosta mali princ, vabi v nedeljo, 23. oktobra, na obisk Go-narsa in voden ogled Palmanove ter na popoldanski pevski koncert v goriškem kulturnem domu. Podroben program in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. 60-LETNIKI POZOR! Praznovali bomo na izletu 19. novembra. Za vpisnino je čas do 25. oktobra v trafiki v Dolini in pri Renatu (za Kras) na tel. št. 349-6569004. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 27. oktobra, izlet v Čedad z ogledom zanimivosti mesta in v Gonars. Vpisovanje do zapolnitve mest. Informacije na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! DSMO K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda) ob uri kosila. □ Obvestila HIP HOP IN BREAKDANCE ASD Mladina obvešča, da vaje bodo potekale za osnovnošolce ob ponedeljkih 16.30-18.00; za srednješolce, višje-šolce in mlade ob sredah 18.0019.30. Tečaj bosta vodila trener Samo Polutak Kos in Sara Brelih v rekrea-toriju v Križu št. 441. Informacije na tel. 329-9751782. TAI CHI CHUAN AŠD Mladina obvešča, da se bo vadba odvijala ob četrtkih 19.30-21.00 v rekreatoriju v Križu št. 441. Tečaj vodi inštruktori-ca Vladimira Guštin (tel. 3493136949). TEČAJ BELLY GYM Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 10.00-11.00 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 3335663612. TREBUŠNI PLES AŠD Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 18.30-19.30 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 333-5663612. SKAVTI V BREGU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in volkuljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 3478391257 (Luka). SKAVTI V ŠKEDNJU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Šked-nju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljce (od 7. do 10. leta) kot izvidniki in vodnice (1115 let) vsako soboto med 14.30 in 16.00. Za informacije: szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). DOLINČANI IN DOLINČANKE ROJENI L. 1931: bi se srečali, da skupaj nazdravimo? Pokliči na 348-2388036 (Silvana) ali na 040-231164 od 17. do 20. ure (Katja). AŠD BREG sporoča, da v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini potekajo sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli ob ponedeljkih in petkih ob 21.00, ob torkih 10.30-11.30 in ob četrtkih 8.30-9.30; otroška telovadba ob sobotah, skupina starejših ob 9.00, skupina mlajših pa ob 10.00. Prisrčno vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 13. oktobra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS priredi danes, 13. oktobra, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento 8, predavanje na temo »Servisna mreža za sladkornega bolnika«. Predavala bo dr. Adele Maggiore, direktor zdravstvenega oddelka št. 1. Vabljeni! AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ IN ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV vabita lastnike zemljišč trase elektrovoda na informativni sestanek glede predvidene ojačitve elektrovoda v petek, 14. oktobra, ob 20.30 v Medji vasi 21. OBČINA DOLINA, KD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZABREŽCA TER POKRAJINA TRST organizirajo s prispevkom Avtonomne Dežele FJK niz prireditev ob 500-letnici porušenja Muhovega gradu. V petek, 14. oktobra, ob 8. in ob 10. uri posveta namenjena šolam. V soboto, 15. oktobra, v gledališču Prešeren ob 18. uri odprtje razstave, ob 19. uri posveti o zgodovini gradu in celotnega območja. V nedeljo, 16. oktobra, od 15. ure dalje obujanje zgodovinskega običaja »Predaja orožja Županu Boršta za obrambo ozemlja s strani prebivalcev Brega« z zgodovinskim sprevodom. SPDT prireja tečaj nordijske hoje v petek, 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). JUS PROSEK obvešča upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 15. oktobra na sedežu odbora (Prosek 159). Za morebitna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040251241, 349-6161023 in 0402528069. KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 16. oktobra in 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 347-4434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černe-ta in Mohorjeva založba Celovec vabijo v ponedeljek, 17. oktobra, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3. Igor Omerza bo predstavil svojo knjigo o tragičnih prigodah Janeza Topliška ter o udbovskih atentatih na Koroškem »Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo«. Začetek ob 20.30. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM - v ponedeljek, 17. oktobra, od 15. do 17. ure prvo srečanje Ob pletenju še kaj... Vabljene! MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja v torek, 18. oktobra, ob 20. uri »Pozdrav Sloveniji ob 20. letnici osamosvojitve«. Sodelujejo: Milan Gre-gorič - publicist (Koper); Tomo Mi-mič - časnikar Primorskih novic (Koper); Saša Rudolf - časnikar (Trst). Povezuje časnikar Sergij Pahor. Krajši kulturni program bo na harmoniko izvajal Adam Selj. Toplo vabljeni. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 19. oktobra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, tečaj telovadbe za odrasle, ki ga vodi Robi Suppani, bo letos ob sredah ob 19.30. Vabljeni! ODBOR NO-TAV iz Trsta in s Krasa vabi v četrtek, 20. oktobra, ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku na srečanje z inž. Ivanom Cicconijem, sodelavcem časnika Il Fatto Quotidiano, ki bo predstavil svojo novo monografijo »Il libro nero dell' Alta Velocita« (Črna knjiga Hitre Železnice). SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Že-lezničarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Nabre-žini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, 0402908195, 348-1334086 (Erika). S3 Prireditve SPDT TRST bo predstavilo danes, 13. oktobra, knjigo »Po svoji sledi«, delo uglednega slovenskega alpinista in odpravarskega veljaka Toneta Škarje. Po krajši projekciji posnetkov iz najnovejšega dela, se bo z avtorjem pogovarjal časnikar Dušan Jelinčič. Predstavitev bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, ob 20.30. Vabljeni. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM - Gledališče mladih za mlade vabi na ogled komedije »Kam so izginili sendviči z mortadelo?« Izvajajo dijaki 2., 4. in 5. razreda višje šole za geometre v lastni režiji. Besedilo je na- pisala dijakinja Jasmina Gruden. Z veselimi vižami sodelujeta harmonikarja Enrico Leghissa in Cristian Leghissa v Finžgarjevem domu v petek, 14. oktobra, ob 20. uri. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja prvo srečanje v novi sezoni. Na sporedu bo predavanje »Obmorska zgodovina Slovencev«, v katerem bo Bruno Volpi Lisjak med drugim spregovoril o rojanskih ribičih, čupi, tunolovu in še marsičem. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu v petek, 14. oktobra, ob 20. uri. KRUT prireja v sklopu pobude Starosta mali princ odprtje razstave ljubiteljske umetnosti »S cvetjem v jesen«, ki bo v petek, 14. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO DEBELA GRIŽA vabi v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri v vaški dom Volčji grad št. 24, na otvoritev razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sul-čič Sulli. O razstavi bo spregovorila arheologinja prof. Lidija Rupel. POKLON IGNACIJU OTI Ob 80-letni-ci rojstva in 10-letnici smrti, SKD V. Vodnik in družina Ota vabita v nedeljo, 16. oktobra, ob 16. uri v društveno dvorano v Dolino na odprtje razstave Damjane Ota »Ignacij Ota: njegova zgodba«. Ob 18. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu sledi Osrednja slovesnost. Predstavljeni bosta knjigi Borisa Pan-gerca »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi« in Aljoše Tavčarja »Ignacij Ota - Zborovska glasba«. Nagrajeni bodo zmagovalci 5. Natečaja za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota. Pobudo so podprli Zveza slovenskih kulturnih društev, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, SIOT s.p.a., Občina Dolina in Pokrajina Trst. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 16. oktobra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Čudežni pralni stroj Leonard« v izvedbi Gledališča Ku-kuc. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. RAZSTAVA v osmici družine Fabec v Mavhinjah. Do 16. oktobra bodo v obratovalnem času osmice na ogled fotografije zgodovinarke Mirte Čok in naravoslovne ilustracije (akvareli) akad. slikarke Katerine Kalc. Vabljeni. SKD TABOR - v nedeljo, 16. oktobra, Jesenski dan s pohodom, skupnim kosilom, kostanji. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 14. uri, na dvorišču Prosvetnega doma Sokolarska predstava s sokolarji iz Bojnic na Slovaškem. Na predstavi bodo sokolarji vodili svoje ptice in predstavili ujede in sove; ob 18. uri gostovanje dramske skupine Skd Lipa s predstavo Umor na plaži (režija A.Rustja). MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. 43-LETNA GOSPA pomaga pri gospodinjskih opravilih, spremstvu mladoletnikov in invalidov. Tel. št.: 3289191977. APE 600 prodam, v dobrem stanju. Tel. št.: 040-220443. DEKLE z dokončano višjo šolo pomaga pri pisanju nalog osnovnošolcem v nabrežinski občini. Tel. št.: 3394723750. DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in dijakom bienija višje šole. Za informacije pokličite tel. št.: 040-208002. DVOSOBNO STANOVANJE v Štiva-nu, delno opremljeno, klimatizirano, dajem v najem za 400,00 evrov mesečno plus stroški za čistočo in ogrevanje. Tel. št.: 348-4462664. IŠČEMO stanovanje - hišo v najem v Dolini. Tel. št.: 340-8407033. PODARIM LJUBITELJICI ROČNIH DEL revije v italijanskem, hrvaškem in slovenskem jeziku. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040820630. PODARIM LJUBITELJU NARAVE gin-ko biloba drevo visoko 2,5 m v vazi. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630. PRODAM suha drva (bukova in hrastova); tel. 335-293409. PRODAM suha kraška drva. Tel. 3472108227. Prispevki Ob obletnici smrti dragega Franca Abrama darujeta žena in hči 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Borštu. Ob 1. obletnici smrti dragega brata in strica Dragota darujejo Mario ter Andreina in Robi z družinama 60,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na svoje drage daruje Karla 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na dragega Ivota Gregoretti-ja darujeta Romana in Milan z družino 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Dragico Purič vd. Peric darujeta Sandi in Miran 30,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. ^ Zapustil nas je naš dragi Dario Bersenda (Gipo) Žalostno vest sporočajo brat Giordano, nečaki Donatella, Gianluca, Marisa in Walter z družinami Pogreb bo v soboto, 15. oktobra, ob 13. uri v cerkvi na pokopališču pri Sv. Ani. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Krmenka, 13. oktobra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda KD Fran Venturini se klanja spominu Dariota Bersende in izreka svojcem iskreno sožalje Tiho je odšel Leonardo (Nardo) Carli Žalostno vest sporočajo žena Laura, hči Daniela Nadja in Janja ter Darko, Marina in Jasmina Pozdravili ga bomo v soboto, 15. oktobra, od 12. do 13. ure v kapelici v ulici Costalunga. Trst, Trebče, 13. oktobra 2011 Zadnji pozdrav Nardotu. Sonja in Olga z družino Ob izgubi dragega očeta MARIOTA MARSIČA izrekamo Marinotu in družini iskreno sožalje. Godbeno društvo Prosek 10 Četrtek, 13. oktobra 2011 TRST / BORŠT - Pobude ob 500-letnici porušenja Muhovega gradu Muhov grad pomemben simbol dolinske občine Odprtje razstave in predavanje Fulvia Colomba in Stanka Flega - Slovesnosti do nedelje V srenjski hiši v Borštu so se v torek začele pobude ob 500. obletnici porušenja Muhovega gradu, ki ga je škof Bo-nomo dal porušiti točno 11. oktobra 1511. Grad je skoraj štiri stoletja stal na strateški točki na griču blizu Boršta nad dolino Glinščice in bil je središče gospodarskega in kulturnega življenja na tem območju. Da bi pomembno obletnico primerno obeležili, je društvo Slovenec pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Pokrajine Trst pripravilo in v torek slovesno odprlo zgodovinsko razstavo o Muhovem gradu Mucho 1511-2011, do nedelje pa se bo zvrstila še vrsta drugih pobud. Županja Občine Dolina Fulvia Premolin je v uvodnem pozdravu povedala, da so se za finančno pomoč obrnili tudi na Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki pa na to ni pristala. Na torkovem srečanju je o zgodovini Muhovega gradu spregovoril zgodovinar Fulvio Colombo, ki je med drugim tudi glavni akter pobud. Muhov grad je pomemben simbol dolinske občine - sama občinska uprava je stiliziran grad izbrala za simbol na občinskem grbu in isto sta storili društvi Breg ter Slovenec. Zgodovinar Colombo je povedal, da je bila izbira pravilna, saj je bil grad več stoletij administrativno središče doline: po gradu je bila poimenovana vsa dolina tja do morja, ki ji sedaj pravimo Breg. Zgodovinar Utrinka s torkovega odprtja razstave o Muhovem gradu v srenjski hiši v Borštu kroma bil administrativno središče celotnega območja. Nato je lastništvo gradu prevzela Občina Trst, ki pa ga je uporabljala zgolj v vojaške namene. Ko so grad prevzeli Avstrijci, je postal prva carinska postaja. Preden bi ga porušili, pa se je njegova zgodba povrnila h preteklosti, saj je pod beneško oblastjo ponovno postal administrativno središče. Večer o ribištvu z Volpijem Liskakom Jutri zvečer bo ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu gost večera kapitan Bruno Volpi Lisjak, ki vse od leta 1951, ko je diplomiral na Slovenski pomorski akademiji v Piranu, živi in deluje v stiku z morjem. Lisjak, dolgoletni pomorščak, menedžer tržaške ladjedelnice, pobudnik ustanovitve Ribiškega muzeja v Križu, je odličen poznavalec pomorstva in ribištva, pa tudi raziskovalec in publicist. Njegova knjiga Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave je pravi biser na tem področju, saj strokovno, obširno in natančno, predvsem pa zelo nazorno, prikazuje življenje in zgodovino slovenskih ribičev, o katerih bo na jutrišnjem predavanju z naslovom Obmorska zgodovina Slovencev tekla beseda. Pa ne samo o ribičih, ki so med drugim prihajali tudi iz Rojana. Lisjak zna veliko povedati tudi o čupi -prvem slovenskem plovilu, in še o marsičem. Ljubitelji morja in ribištva so zato toplo vabljeni na večer. je številnemu občinstvu podal sintezo zgodovine gradu in hipoteze o njegovi nekdanji podobi, saj ga lahko zgodovinarji in arheologi danes rekonstruirajo le na podlagi domišljije in zelo skromnih ostankov. Colombo je dejal, da lahko »življenje« gradu uokvirimo v štiri velika obdobja. Med škofovskim obdobjem je bil lastnik gradu tržaški škof in je lahko na tem območju počel skoraj kar je želel; grad pa je Večer so v torek posvetili tudi arheološkim najdiščem in starim naselbinam v Borštu in okolici, o katerih je spregovoril zgodovinar Stanko Flego. Na tako imenovanem Malem Krasu ali Vrhu griže se je nekoč nahajalo zelo veliko prazgodovinsko najdišče, kjer naj bi bil sedež istrske vojske okrog leta 160 pred našim štetjem. Na tem griču, na vzpetini Mu-hovega gradu, pri Počivanci, na nasprot- nem bregu Glinščice pri tako imenovanem Železnem partonu, pri Poljanah proti Logu, na Jami in pri Šamartinu so dobili ostanke rimske keramike, amfore, opeke, sulice in kovance. Na Čelu in pri Za-boljuncu pa sta domačina pri sajenju oljk naletela na keramiko iz srednje bronaste dobe ter kamnite žare s pepelom. Pri Sto-riji pa so zasledili največjo obstoječo vilo rustico, to je veliko domačijo, ki je imela en del namenjen bivanju, drugi pa gospodarskim dejavnostim. Pri cerkvici Sv. Andreja v dolinski občini pa naj bi se nahajalo najstarejše pokopališče. Slovesnosti ob pomembni obletnici se bodo nadaljevale jutri, ko bo dan namenjen učencem osnovnih šol in dijakom nižjih srednjih šol iz dolinske občine, tako s slovenskim kot z italijanskim učnim jezikom. Zgodovinarji Fulvio Colombo, Davide Stolli in Renzo Arčon bodo otrokom predstavili srednjeveški Breg. V soboto od 18. ure dalje bo razstava Mucho 1511-2011 na ogled v občinskem gledališču Franceta Prešeren v Boljuncu, ob 19. uri pa bo na vrsti posvet Muhov Breg, na katerem bodo posegli Stanko Flego, Ful-vio Colombo, Maurizio Radacich, Davide Stolli in Renzo Arčon. Niz pobud Mucho 1511-2011 pa se bo slovesno zaključil v nedeljo, ko bo ob 15. uri krenil sprevod iz srenjske hiše v Borštu do razvalin Mu-hovega gradu. Krajši program bo oblikovala tržaška skupina Le tredici casade, ki bo v srednjeveških oblačilih obudila srednjeveške navade in krajanom simbolično predala orožje in listino z namenom, da bi slednji varno čuvali te kraje. (and) SSG Vabilo k abonmaju Po otroški igrici drevi baskovski mladinski zbor Prizor iz otroške predstave Mali modri Huhu kroma Slovensko stalno gledališče vsakodnevno vabi k vpisu abonmajev in to z najrazličnejšimi ponudbami. V torek so na svoj račun prišli tudi najmlajši, za njih in za njihove spremljevalce so v malo dvorano Kulturnega doma povabili Gledališče Koper s predstavo Mali modri Huhu. Delo avtorice Maje Aduše Vidmar je režirala Katja Pe- SV. JAKOB - Predstavitev Galebovega šolskega dnevnika Energična malica za osnovnošolce Pediatrinja Trevisan je učencem spregovorila o zdravi prehrani, z urednico Alino Carli pa so nato poskrbeli za pripravo zabavne malice Malčki so z zanimanjem sledili pripravi simpatične malice kroma »Čokolada, bomboni, čipsi, lizike, koka kola... « Kaže, da učenci šentjakobske osnovne šole dobro vedo, katera je »nezdrava« hrana. Drug za drugim so namreč urednici Galebovega šolskega dnevnika Alini Carli nanizali, po čem bi bilo bolje ne segati. Pogovor o zdravi hrani je včeraj dopoldne v Kettejevi dvorani v Ulici Frausin narekovala letošnja vsebina dnevnika, ki se s pomočjo kuharčka Škrobka v celoti posveča zdravemu načinu prehranjevanja. O njem je včeraj malčkom na preprost in simpatičen način spregovorila pediatrinja dr. Marina Trevisan. Malim poslušalcem je postavila vrsto vprašanj o energiji in sladkorju oziroma o pretiravanju, ki privede v debelost in v slabo delovanje telesa. Z dvigom rok so pediatrinji razložili, da jedo redno ribe, sadje in zelenjavo. Zaustavila se je pri najbolj primernem zajtrku, ki mora biti obilen in poln ogljikovih hidratov, ki spodbujajo razmišljanje učencev. Največje zanimanje pa je seveda vladalo za kuhanje, saj je Alina s seboj prinesla tudi vse potrebno za pripravo zdrave, zanimive in zabavne malice. Vsak učenec je prejel recept, pet pomočnikov pa se je pridružilo Alini pri pripravi super vitaminskega dirkalnika. S hruško, kiviji, grozdjem in zobotrebci so ustvarjali simpatične energetske avtomobilčke, »da bi tudi sami šibali kotformule 1.« Slastno malico so nato odnesli v razred, obljubili pa so, da jo bodo doma pripravili tudi svojim staršem. (sas) gan, ki je v igrici tudi nastopila, z njo pa so (se) igrali še Mojca Fatur, Ajda Toman, Rok Matek in Gorazd Žilavec. Danes pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji zborovskega petja. V goste namreč prihaja baskovski mladinski zbor Leioa Kantika Korala. Glasbeni večer spada v sklop raznolikih ponudb Vabilo k abonmaju in je namenjen ne samo pevcem, zborovodjem in ljubiteljem zborovske umetnosti, saj z dovršenim, prikupnim oblikovanjem koncertnega dogodka učinkovito nagovarja tudi širše občinstvo. Večkrat nagrajeni zbor sestavlja 50 samozavestnih mladih pevcev, ki izhajajo iz ustvarjalne zborovske šole za mlade konservatorija v Leioi. Za odlične dosežke tega zbora kot tudi za njegovo neposredno komunikativnost, ima velike zasluge tudi priznani Basilio Astulez, ki je prejel nagrado kot najboljši zborovodja na prestižnih mednarodnih tekmovanjih v Gorici in Toursu. Z zborom Leioa Kantika Korala je nastopil na številnih zborovskih festivalih, velikokrat tudi na odru opere v Bilbau v sodelovanju z baskovskim simfoničnim orkestrom ter s simfoničnim orkestrom mesta Bilbao. Prejel je več prvih nagrad na mednarodnem tekmovanju v Torrevieji (Španija, 2007), štiri nagrade na mednarodnem tekmovanju C. A. Seghizzi (Italija, 2008), drugo nagrado na 40. mednarodnem tekmovanju v Tolosi (Španija, 2008) in 1. nagrado na mednarodnem tekmovanju v Arezzu (Italija, 2009). Nekonvencionalna programska usmeritev ter visok izvajalski nivo sta zboru prinesla mednarodni sloves ter mnoge skladatelje navdihnila, da so pisali zanj. Neobičajen bo tudi program tržaškega koncerta, ki obeta pestra doživetja in efektne izvedbe s širokim razgledom na baskovsko zborovsko sceno. Koncert se bo pričel ob 20.30. / KULTURA Četrtek, 13. oktobra 2011 1 1 BENETKE - 41. Mednarodni gledališki bienale Na odru »totalne« predstave mojstrov sodobne scenske umetnosti V torek sta bila na sporedu predstavi Prometheus Landscape II J. Fabrea in Isabella's Room J. Lauwersa 41. Mednarodni gledališki festival v Benetkah je letos velika izložba relevantnih umetniških govoric sodobne scene. Vsak od najbolj priznanih gostov je namreč prisoten v programu s predstavo, ki je posebno značilna za njegovo poetiko. Vrsta »umetniških vizitk« se je v torek osredotočila na flamsko sceno s predstavama Prometheus Landscape II Jana Fabrea in Isabella's Room, kultno produkcijo ansambla Needcom-pany Jana Lauwersa. Oba režiserja sta veliko več kot »samo« gledališka ustvarjalca; skupna točka njunih, sicer neprimerljivih govoric, je namreč večstransko umetniško udejstvovanje, iz katerega nastajajo totalne, gledališko-vizualno-koreografsko-performativne predstave. Kontroverzno umetnost Fabrea je zastopalo njegovo najnovejše delo, Prometheus Landscape II (na to temo je že ustvarjal na koncu osemdesetih let), sporna parada živalsko pohotnih bogov starogrške mitologije, ki skuša odgovarjati na uvodno vprašanje: smo res tako obupani in potrebni novih junakov? Protagonist simbolično-koreografske uprizoritve o uporniku Prometeju je predvsem ogenj, ki stalno vnema pred- vsem seksualno strast z iznajdljivimi in bondage variacijami v kritičnem prikazu zatona poganskih bogov, ki preizkušajo Prometejeve vezi. Dim, prah, ki ga dviga pesek (ali pepel) Časa napolnijo oder in dvorano, medtem ko igralci ansambla Troubleyn pojejo Light my fire ali Fever in se sredi etične megle pojavi morala oz. prepričanje, da človek lahko izbere svojo vlogo žrtve ali junaka, če samo izkoristi sposobnost jasnega gledanja na stvari. Naslov je posrečen, saj je pokrajina glavne vizije element pre-tenciozno zasnovane predstave, ki najbolj učinkovito odraža svoje sporočilo: ogromna projekcija sonca v ozadju in Prometej, ki skozi celo predstavo visi sredi odra, odmaknjen (kot osamljen umetnik in prerok?) od totalno pokvarjenega, nagonskega Olimpa, ki se hrupno, skrčeno giblje pod njim. Skrajno različno je prijazno neformalno ozračje predstave Isabella's room, ki od leta 2004 spada v repertoar multietničnega ansambla Needcompa-ny. Predstava izhaja iz avtobiografske zasnove, v spomin na režiserjevega očeta in na njegovo etnološko-arheolo-ško zbirko. Soba, ki je natrpana z bi- zarnimi eksponati, predstavlja življenje protagonistke Isabelle, energične in ironične Viviane De Muynck. V njej sobi-vajo živi in mrtvi, pripovedovalec kro-nološko-muzejsko urejenih poglavij njene življenjske zgodbe, tonski mojster, odgovorna za nadnapise, celo avtor in režiser predstave. Uprizoritev je neobičajno osebna, obrtniška in neobremenjena; v njej se igralci gibljejo, pojejo in plešejo, včasih navidezno nerodno, naključno, razvrednotijo patos bolj resnih situacij, ko prekinjajo monologe z vzporednimi prizorčki »iz zakulisja« ali zgrešijo vstope in zaključke prizorov. Vse je pred očmi gledalca, ki v tem skladišču spominov izgubi do določenega trenutka tudi nit smisla, ko se zaziblje v prijazno, včasih duhovito pripoved, ki nima tragičnih potez niti, ko se dotakne življenjskih tragedij, kot da bi skušala posredovati čudežno formulo sreče. Potem, ko je brez trpljenja doživela smrt posiljene matere, izkušnjo sirotišnice, samomor očeta alkoholika, norost moža, umor ljubimca, nazadnje še revščino, Isabella postopno izgubi vid, ker ima raje sladko laž, saj je vedno živela izven pravega življenja, v prijaznem od- Prizor iz predstave Isabella's Room skupine Needcompany Jana Lauwersa f. eveline vanassche nosu s prikazni svojih dragih in v iluziji o obstoju eksotične pravljice o Princu Felixu. Isabellina misel, »da je bolečina le izguba časa« pa rahlo usmerja avtorjevo in režiserjevo roko v provokacijo sladkogrenke brezskrbnosti, ki je varljiva, a srcu prijazna. Letošnji festival izhaja iz laboratorija katalonskega umetniškega vodje Alexa Rigole in v tem duhu združuje pri skupnih, totalnih umetniških projektih režiserje, koreografe, arhitekte, scenografe, strokovnjake za umetniško obdelavo luči in videa. Znameniti gostje letošnje izvedbe so v prejšnji sezoni sodelovali kot docenti gledaliških laboratorijev v sklopu bienala in se bodo združili v nedeljo za finale festivala z več-delno predstavo o sodobnih, sedmih smrtnih grehih (od 11. do 22. ure v raznih sklopih in lokacijah). V teh dneh se vodilne predstave alternirajo na raznih beneških odrih s prikazi post-dramskih govoric in z najbolj zanimivimi predstavniki mlajših generacij italijanskih ustvarjalcev v sklopu pobude Young Italian Brunch, ki se v skladu z naslovom odvija vsak dan »ob uri kosila«. Rossana Paliaga Umrla je Anica Cevc V Ljubljani je v torek v 86. letu starosti umrla Anica Cevc. Cevčeva se je v umetnostnozgodovinsko stroko zapisala s pomembnimi prispevki predvsem s področja baročnega slikarstva, pa tudi s tem, da je 28 let vodila Narodno galerijo. Anica Cevc se je rodila 12. julija 1926 v Ljubljani. Leta 1950 je diplomirala iz umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti in 1971 doktorirala na Univerzi v Beogradu. Ko je nastopila službo v galeriji, je bila zanjo prva preskusna naloga retrospektivna razstava o slovenskem baročnem slikarju Fortunatu Ber-gantu. Leta 1961 je pripravila slikarski del razstave Barok na Slovenskem. Ko je sredi 60. let prevzela vodenje Narodne galerije, muzejske halje ni odložila. Ves čas, še dve leti po upokojitvi leta 1992, je skrbela za slikarsko zbirko, poleg tega je avtorsko izvedla številne projekte. Cevčeva je v galerijo pripeljala vrsto gostujočih razstav, vpeljala je raziskovanje slik drugih evropskih šol, ohranjenih na Slovenskem. To je bil dve desetletji nosilni projekt ustanove, oprt na sodelovanje Federica Zerija in Ksenije Rozman. Organizacijsko in z inovacijami, kakršna je bila škrat Gal, ki sta ga ustvarila Svetlana Makarovič in slikar Kost-ja Gatnik, je podpirala pedagoško delo v galeriji. Začela je gradnjo nove hiše v sklopu Narodne galerije, ki je bila končana leta 1994. Leta 2001 je v galeriji pripravila veliko razstavo slik baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Leta 2006 so ji ob 80-letnici pripravili slavnostno akademijo v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot je tedaj povedal kustos Narodne galerije Andrej Smre-kar, ki je tudi sam nekaj let vodil Narodno galerijo, je imela Anica Cevc tri ljubezni - baročno umetnost, slovensko slikarstvo in Narodno galerijo. Ob jubileju so Umetnostno-zgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Narodna galerija in Slovensko umetnostnozgodovin-sko društvo poskrbeli tudi za izid zbornika Vis imaginis (Moč podobe), v katerem so zbrani spominski zapisi o jubilantki, njena bibliografija in 18 razprav o baročnem slikarstvu in grafiki. (STA) FRANKFURT - Od včeraj do nedelje Digitalizacija na 63. knjižnem sejmu V Frankfurtu se je včeraj začel 63. mednarodni knjižni sejem. Na njem se predstavlja okrog 7500 razstavljavcev iz 110 držav. Častna gostja sejma je letos »mitska« Islandija, ki bo pripeljala 38 literatov in predstavila 203 knjižne novosti. Islandija je doslej najmanjša država, ki se na sejmu predstavlja s svojo literaturo in kulturo. Število razstavljavcev je po zagotovilih organizatorjev približno takšno kot lani, sejem pa bo odprt do 16. oktobra. Osrednja tema letošnjega sejma je digitalizacija. V njej založniki in knjigotržci sicer vidijo priložnost, so pa z njo povezani tudi nekateri strahovi, pri čemer jih skrbi predvsem piratstvo, piše nemška tiskovna agencija dpa. Sejem, ki ga pripravlja krovno združenje nemškega knjigotrštva, bo letos ponudil več kot 3000 dogodkov. Nastopilo bo okrog 1000 avtorjev, organizatorji pa letos pričakujejo več kot 280.000 obiskovalcev. Med gostujočimi literati organizatorji napovedujejo številna znana imena - od tujih bodo prišli Mario Vargas Llosa, Umberto Eco, Jus-si Adler-Olsen, od domačih tudi Martin Walser, Charlotte Roche in Ferdinand von Schirach. Že v torek pa so v Frankfurtu razglasili dobitnike nagrade EU za literaturo, ki jo podeljujejo Evropska komisija, Evropska federacija knjigotržcev, Svet evropskih pisate- ljev in Federacija evropskih založnikov. Nagrado, vsaka je vredna 5000 evrov, bodo dobitnikom izročili 28. novembra v Bruslju. Letos jo bodo prejeli Kalin Terziyski (Bolgarija), Tomaš Zmeškal (Češka), Kostas Hat-ziantoniou (Grčija), Ofeigur Sigu-rosson (Islandija), Inga Zolude (Lat-vija), Iren Nigg (Liechtenstein), Immanuel Mifsud (Malta), Andrej Ni-kolaidis (Črna gora), Rodaan Al Ga-lidi (Nizozemska), Jelena Lengold (Srbija), Ciler Ilhan (Turčija) in Adam Foulds (ZDA). Ob koncu sejma bodo v frankfurtski Pavlovi cerkvi nagrado za mir nemških knjigo-tržcev podelili alžirskemu pisatelju Boualemu Sansalu. Na sejmu se predstavlja tudi Slovenija. Kot že lani je organizirala manjšo stojnico z informativnim gradivom in izborom knjižnega gradiva slovenskih založb. Poleg izbranih naslovov posameznih založnikov bo na stojnici ponovno nekaj avtorjev postavljenih v središče. Lanskoletni izbor, Andrej Blatnik, Milan Dekleva, Nataša Kramberger, Mojca Kumerdej, Svetlana Makarovič, Katarina Marinčič, Miha Mazzini, Maja Novak, Boris Pahor, Suzana Tratnik, Vlado Žabot, Slavoj Žižek, so razširili in dodali še Tadeja Goloba, Stanko Hrastelj, Draga Jančarja, Miroslava Košuto, Jožeta Pirjev-ca, Ferija Lainščka in res številne druge. (STA) OPERNO GLEDALIŠČE VERDI - Simfonična sezona Tokrat koncert zapisan klasiki s skladbami Beethovna in Mozarta dokaz, da domači orkester premore vrsto imenitnih glasbenikov, ki lahko suvereno nastopajo kot solisti. Instrument, ki nima posebno obširnega repertoarja, je najlepše zazvenel v blagih melodijah drugega stavka, Rivi pa se je izkazal tudi v briljantnih pasažah. Prehod z mogočne Beethovnove partiture na Mozartovo nežnost je bil sicer nekoliko problematičen, orkester pa je svojega kolego spremljal dovolj tankočutno ter ga nikoli ni preglasil. Program je kronala Sedma simfonija v A-duru op.92 Ludwiga van Beethovna, skladba, ki je v Trstu doživela veliko število izvedb, zato lahko trdimo, da je med redkimi simfonijami, ki so trdno zasidrane v repertoarju domačega orkestra. Po neprepričljivi uverturi smo se bali, da bo tudi simfonija izpadla nekoliko mlahavo, toda orkester je pokazal, da suvereno obvlada partituro, ne glede na dirigenta, ki bi lahko poglobil svojo interpretacijo z večjo barvno in pripovedno razgibanostjo. Glasba je v prvem stavku radostno zasijala po slovesnem uvodu, božanski Allegretto bi lahko dobil tudi bolj poetično dimenzijo, Scherzo bolj iskrive odtenke in Finale bolj mrzlično nabit ritem, velike umetnine pa imajo prednost, da se tudi z odmikom od idealne linije razkrijejo v svoji lepoti in veličini. Orkester je v interpretacijo vlil veliko zanosa, tudi dirigent je popravil negativen vtis s prvega dela koncerta, zato je občinstvo nagradilo vse poustvarjalce z dolgimi aplavzi in vzkliki. Katja Kralj Fagotist Matteo Rivi med nastopom Simfonična sezona nam v opernem gledališču Verdi ponuja vsak teden nov program, vsebine pa so pretežno usmerjene v strogo klasično tradicijo. Beethoven in Mozart sta bila tokrat protagonista koncerta, ki ga je dirigiral mladi Francesco Lanzillotta. Dirigent je prvič stopil na tržaški oder letos poleti z Brech-tovo in Weillovo Opero za tri groše, soočanje s povsem drugačno glasbo pa je nekoliko pokvarilo dober vtis prvega nastopa. Uvertura Koriolan, pred leti zelo popularna zaradi televizijske reklame grenkega napitka, je bila preizkusni kamen, ob katerega se je mladi dirigent spotaknil: dramatična, vseskozi pa drhteča f. parenzan in vzburljiva glasba je zazvenela prez pravega značaja: tempo je bil prepočasen, predvsem pa smo pogrešali napetost, po-ustvarjalni vzvod, ki bi partituri vtisnil močan pečat Beethovnove osebnosti. Sledil je manj problematičen, kljub temu pa delikaten in zahteven Mozartov Koncert za fagot in orkester v B-duru KV 191. Skladbo je osemnajstletni Mozart posvetil uglednemu amaterju, baronu Thaddeusu von Durnitzu in glede na tehnični nivo moramo sklepati, da je bil baron odličen fagotist. Odličen je tudi solo fagotist tržaškega orkestra Matteo Ri-vi, ki je koncert interpretiral z veliko mu-zikalnostjo in lepim zvokom: ponoven 12 Četrtek, 13. oktobra 2011 KULTURA / GLEDALIŠČE ROSSETTI - Uvod v sezono z izrednim Marcom Paolinijem Pripoved o revolucionarnosti in genialnosti Galilejevih odkritij Predstava ITIS Galileo je osredotočena na lik astronoma in njegov vpliv na razvoj znanosti V Trstu se je nova gledališka sezona začela v veliki dvorani Rossettije-vega gledališča, v kateri je priljubljeni pripovedovalec Marco Paolini nastopil z novo predstavo ITIS Galileo, ki je osredotočena na liku velikega astronoma in na njegovem vplivu na razvoj moderne znanosti in tudi na popolno prenovitev kulture sploh. Predstavo je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine vključilo v abonmajski niz tradicionalnega gledališča, pa čeprav Paolinijeva posebna zvrst teatra, ki je v Italiji po zaslugi res dobrih in izjemoma nadarjenih igralcev-avtorjev-pripovedovalcev izredno popularna, po pravici povedano dokaj odstopa od tradicije v strogem pomenu besede. Kakorkoli že, Marco Pao-lini je po velikem uspehu ganljivega, z državljansko občutljivostjo prežetega spomina na katastrofo Vajonta in tudi številnih ostalih predstav nedvomno eden izmed protagonistov italijanske scene. Njegov slog daje velik pomen vsebini pripovedovanega tudi v etičnem smislu in zanemarja zunanji blišč ter statusno simbolnost gledališča, kolikor je je še ostalo v sodobni družbi, ki ga rada zanemarja kot sicer vse, kar diši po kulturnem. Paolini je otvoritveno predstavo v torek, 11. oktobra, odel v posebno vzdušje brez bleska slovesnosti, a z velikim pričakovanjem na velik dogodek. V predstavi ITIS Galileo, katere besedilo je spisal skupaj s Francescom Nic- colinijem in s pomočjo znanstvenega svetovalca Stefana Gatteija in zgodovinarja Giovannija De Martisa, se Marco Paolini prvič oddaljuje od sodobnih tem, katerih korenine segajo le v dvajseto sto- Pripoved Marca Paolinija vsakič prevzame in očara gledalca f. ross letje. Besedilo je vsekakor tako kot sicer vse Paolinijeve predstave zgrajeno na podlagi množice raznovrstnega gradiva, ki nazorno in mnogostransko prikazuje okolje, v katerem je Galileo Galilei de- loval: politične razmere, kulturo višjih in nižjih slojev, stanje znanosti, pomen vere in vpliv cerkve. Prisotne so tudi druge velike osebnosti sedemnajstega stoletja in tistega obdobja nasploh, denimo astronomi Kepler, pred njim Kopernik in Tycho Brahe, tragična usoda Gior-dana Bruna, a tudi Shakespearovo delovanje v Angliji. V tem okviru se pred poslušalci razkriva revolucionarnost Galilejevih odkritij in njegovega delovanja ter njegova genialnost. Paolini ne zamolči nekaterih manj svetlih Galile-jevih značajskih plati, ki pa nikakor ne zamajejo znanstvenikove veličine in njegovega ustvarjalnega poguma, temveč dajejo pripovedi barvitost skupaj z značilnim Paolinijevim s humorjem prežetim slogom, zaradi katerega po-slušalčeva pozornost ne popusti niti za trenutek in gledalci v dvorani z lahkoto sprejemajo znanstvene informacije ter sledijo povezavam med Galilejevimi odkritji in sodobno znanostjo in kulturo. Skratka, z ITIS Galileo (ki se tudi v naslovu rahlo posmehuje naduti sno-bovski elitni učenosti, saj se kratica ITIS navezuje na italijanske državne tehnične šole) je Marco Paolini spet ustvaril predstavo, ki kljub nekaterim rahlo dolgoveznim trenutkom prevzame in očara gledalce. (bov) Narodna galerija: na ogled nove pridobitve Ena od osrednjih nalog Narodne galerije v Ljubljani je že od njene ustanovitve leta 1918 zbiranje umetnin oziroma dopolnjevanje zbirk z odkupi, darili ali volili. V obdobju med letoma 2000 in 2010 je Narodna galerija pridobila 121 slik, 15 kipov in 1139 del na papirju. Del tega predstavljajo na razstavi, ki so jo odprli včeraj. Umetnostni fond Narodne galerije sestavljajo tri zbirke - slikarska, kiparska in zbirka del na papirju. Obvestila o novih pridobitvah so bila v prvih desetletjih objavljena v vsakoletnih poročilih Zbornika za umetnostno zgodovino, leta 1976 pa so bile na novo pridobljene umetnine javnosti prvič predstavljene na razstavi. Nove pridobitve časovno pokrivajo obdobje od 17. stoletja pa vse do 20. stoletja. Kot je ob razstavi zapisala direktorica galerije Barbara Jaki, so se morali zadnji dve leti zaradi vse skromnejših državnih subvencij omejiti zbiralno politiko in jo prilagoditi cenovnim okvirom. Za razstavo so izbrali 110 umetnin glede na njihovo kakovost in pomen, pa tudi glede na njihovo materialno stanje, saj nekatere še čakajo na re-stavriranje. Deloma so že bile predstavljene javnosti. Tako so celotni grafični opus Marjana Pogačnika razstavili leta 2001, podarjene grafike Bojana Kovačiča leta 2011, več posamičnih so vključili v razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas leta 2008, nekaj pa jih je na ogled v stalnih zbirkah. Ze leta 2007 so predstavili vseh 12 neznanih slik Franca Kavčiča. Nekaj novih pridobitev sta pokazali razstavi Prvi listi (2008) in Risba na Slovenskem I (2009). (STA) LJUBLJANA - Mladinska knjiga »Slovenski« Neskončni Leonardo Unikatna monografija, ki je izšla v 500 izvodih, renesančnega genija predstavlja najbolj celostno in razkošno doslej V Mestnem muzeju Ljubljana je Mladinska knjiga predstavila prestižno izdajo knjige Neskončni Leonardo avtorjev Alessandra Vezzosija in Agnese Sabato. Unikatna monografija, ki je izšla v 500 izvodih, renesančnega genija predstavlja najbolj celostno in razkošno doslej, odlikujejo pa jo tudi ročna vezava v usnje in reprodukcije Leonardovih stvaritev. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejal urednik knjige Tine Logar, je bilo tovrstne izdaje moč občudovati le na sejmih v tujini. Pričujoča monografija sega na področje knjig kot umetniških izdelkov tudi z vidika izdelave, hkrati pa ta trenutek predstavlja verjetno »zadnjo besedo« na področju leonardistike, je dejal Logar. Po besedah filozofa in sociologa Igorja Škam-perleta Leonardo sodi v vrh genialnih renesančnih posameznikov, kot sta še Michelangelo in Rafael. Sodobne študije so pokazale, da je bil njegov doprinos k znanosti manjši, kot so mislili, njegovi načrti, konstrukcije, skice pa so izjemne, je pojasnil Škamperle. Leonardo si je med drugim zamislil helikopter, podmornico, hidravliko, avtomobil, tank in kolo, začrtal anatomijo človeka, bil je tudi predhodnik geologije. Kot je dejala prevajalka Irena Trenc Fre-lih, je posegal v več kot 20 znanstvenih področij. Takrat namreč ni bilo ločnic med znanostjo, tehniko in umetnostjo, kot jih poznamo danes. Da Vinci je prepletal lepo in uporabno obrt, umetnost, ki je želela spoznati resnico, matematiko in še bi lahko naštevali, je dejal Škamperle. Bil je samouk, »otrok renesanse« z igrivim značajem in izjemno radovednostjo, je povedala Trenc Frelihova. Med zanimivostmi iz njegovega življenja so sodelujoči omenili, da je bil levoročen, zanj pa je bila med drugim značilna zrcalna pisava, saj je pisal z desne proti levi. Knjiga razbija marsikateri mit o njem, bralca pa popelje tudi v Slovenijo. Po Logarjevih besedah si je Leonardo »verjetno namakal noge v Soči«, saj je preučil današnje obmejno območje ter pripravil načrt za obrambo Benečije pred Turki. Tudi proces odkrivanja Leonardovega dela in življenja je neskončen, je dejal Logar. Knjiga med drugi prinaša oštevilčeno serigrafijo risbe Poročni portret mlade dame, njegovo novoodkrito delo iz leta 1487. Ta portret so mu pripisali šele leta 2008. Kompletu s knjigo je priložen kovanec, kovan s strojem po Leonardovem načrtu. Priznani leonardist Alessandro Vezzosi je knjigo pripravljal več kot 15 let, obiskoval je arhive po Evropi, zbiral je gradiva na štirih kontinentih. Projekt takšnih razsežnosti ne bil mogoč brez izjemne podpore italijanskega ministrstva za kulturo, je povedal Škamperle Slovenski založnik je knjigo, ki stane 3300 evrov, pripravljal dve leti, nastajala je tako v Sloveniji kot v Italiji. »Ostalo je še približno 40 izvodov, preostale so že kupili bibliofili,« je za STA dejal Logar, ki je napovedal naslednji prestižni projekt, predviden za leto 2013 - knjigo o Michelangelu. (STA) Keep You Close dEUS Alternative rock Pias Records, 2011 Po treh letih se na svetovno glasbeno sceno vrača belgijska zasedba dEUS in sicer z novo ploščo Keep You Close. Gre za šesti glasbeni izdelek, ki ga je bend pripravlja skoraj poldrugo leto. Album sestavlja devet komadov za vsega skupaj malo manj kot petdeset minut glasbe, izšel pa je septembra letos. Skupina dEUS je predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sodila med najbolj originalne bende takratne glasbene scene. Belgijci so namreč ustvarjali posebno vrsto indie-roka, ki je tu pa tam vseboval jazz in eksperimentalne variante. Bend sta leta 1991 ustanovila basist Stef Kamil Carlsen in pevec ter kitarist Tom Barman, kmalu nato pa sta se jima pridružila še pianist in violinist Klaas Janzoons ter bobnar Jules de Borgher. Tri leta kasneje je prišel na dan prvenec Worst Case Scenario, plošča pa velja še danes za eno najboljših album takratnega desetletja. V njej zaznamo vplive pomembnih bendov, kot na primer Sonic Youth in Pixies. V teku let je skupina večkrat zamenjala svoje člane, danes pa jo sestavljajo že omenjena pevec in kitarist Tom Barman, pianist ter violinist Klaas Janzoons, basist Alan Gevaert, bobnar Stephane Misseghers in kitarist Mauro Pawlowski. Bend je v zadnjih letih nekoliko spremenila svoj glasbeni stil, razlika med zadnjo ploščo Keep You Close in prvo je morda ta, da je danes sound bolj čist in manj rokerski, kot takrat. Zasedba pa vseeno še vedno išče posebnost melodije in vokalov, kot na primer v komadu The Final Blast, kjer izstopajo ravno vokali in klaviature. Pred njo je komad, ki daje ime plošči Keep You Close, v katerem lahko prisluhnemo celo ksilofonu! Ploščo nadaljuje temačna Twice (We Survive), takoj za njo pa tipični indie komad Ghost. Na vrsti je še single Constant Now, ki ni ravno najboljši komad plošče, za njim pa melanholična The End of Romance in še zaključna, res posebna Easy. Ljubitelji benda, ki so se na novi sound privadili že s prejšnjim albumom, bodo z novim Keep You Close prav gotovo zadovoljni, ostali pa ... se bodo privadili. Rajko Dolhar STOCKHOLM - Danes v Kraljevi operi Riccardu Mutiju glasbena nagrada Birgit Nilsson Znameniti italijanski dirigent Riccardo Muti bo danes iz rok švedskega kralja Gustava XVI. in kraljice Silvi-je v Kraljevi operi v Stockholmu prevzel glasbeno nagrado Birgit Nilsson, tako poimenovano po svetovno znani švedski sopranistki (1918-2005). Za milijon dolarjev vredno nagrado neapeljskemu dirigentu, ki je julija praznoval 70 let, se je strokovna petčlanska žirija (sestavljajo jo predstavniki Avstrije, Velike Britanije, Nemčije, Švedske in Združenih držav Amerike) odločila predvsem zaradi izjemnih dosežkov na področju opere in koncertne glasbe. Prvo nagrado Birgit Nilsson je leta 2009 dobil španski tenorist Placido Domingo, ki ga je sopra-nistka še sama določila pred smrtjo. Muti je bil ob novici ganjen , saj je Nilssonovo spoštoval in cenil kot izjemno glasbenico in inte-pretko. / SVET Četrtek, 13. oktobra 2011 13 EU - Za Črno goro komisija priporočila začetek pogajanj, za Srbijo status kandidatke Ob širitvenem pregledu • I mv« • • gm • •• mM • •• najboljši novici Črni gori in Srbiji Bruselj Turčiji za izhod iz zastoja ponuja neformalne vezi na gospodarskem področju in v zunanji politiki BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju objavila letni širitveni pregled, ki je prinesel najboljši novici Črni gori in Srbiji. Za Črno goro je priporočila začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Za Srbijo pa dodelitev statusa kandidatke za članstvo v uniji, pri čemer sicer komisija pričakuje nadaljevanje dialoga s Kosovom. Datuma za začetek pogajanj Črne gore komisija ni opredelila. Komisar za širitev Štefan Fule je le pojasnil približen časovni okvir: 9. decembra bo o tem odločal vrh EU, v začetku prihodnjega leta pa bi lahko bila medvladna konferenca, s katero bi odprli pogajanja. Nato pa se začne proces pregledovanja usklajenosti črnogorske zakonodaje z evropsko, imenovan screening, ki traja približno eno leto. Šele nato bo Črna gora lahko začela odpirati in zapirati pogajalska poglavja. V Podgorici so dejali, je to najboljša novica za državo ter priznanje vladi, parlamentu, pravosodju in državljanom. "Z razlogom lahko slavimo," je dejal črnogorski zunanji minister Milan Ročen, a poudaril, da ne bodo pozabili na obveznosti. Srbija je sicer lahko le delno zadovoljna. Priporočilo za dodelitev statusa kandidatke ima namreč grenak priokus iz dveh razlogov. Prvič, komisija je priporočilo podprla s pričakovanjem, da se bo Srbija ponovno vključila v dialog s Kosovom. Drugič, država je ciljala tudi na priporočilo za začetek pogajanj, ki pa ga ni dobila, temveč je komisija to pogojila z "dobrim napredkom na enem ključnem področju" - v odnosih s Kosovom. Srbski predsednik Boris Tadič je sicer dejal, da je ponosen, ker je komisija reforme, ki jih je izvedla Srbija, ocenila kot uspešne. Poleg tega je poudaril, da je nadaljevanje dialoga s Kosovom prav to, kar si Srbija želi že ves čas. Širitveni pregled prinaša tudi razmeroma dobro novico za Kosovo. Komisija je namreč napovedala, da bo z njim do konca leta začela vizumski dialog. Kosovo je zdaj edini del Zahodnega Balkana, katerega državljani za vstop v EU potrebujejo vizum. Za preostale države Zahodnega Balkana ni posebnih novic. Makedonija je že tretjič dobila priporočilo komisije, da lahko začne pristopna pogajanja, na kar čaka od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke. A preboja ne bo, dokler ne bo rešila spora z Grčijo glede imena. Komisar Fule je sicer Skopje posvaril, naj se ne zanaša na to, da bo komisija naslednje leto spet priporočila začetek pogajanj, če Makedonija ne bo izboljšala stanja glede svobode izražanja, in to velja tudi v primeru, če reši vprašanje imena. Albanija ni dobila priporočila, naj ji države članice dodelijo status kandidatke, ker ni izpolnila pogojev za ta korak, pri čemer napredek po mnenju komisije ovira politični zastoj v državi. BiH, ki še ni zaprosila za članstvo v uniji, je na repu kolone držav v čakalnici za vstop v EU. Komisija ugotavlja, da napredek BiH na poti v EU bistveno ovira neuspešno iskanje političnega dogovora o oblikovanju vlade na državni ravni, ki je še ni, čeprav so bile volitve že lani. Najbliže EU je od vseh držav v regiji seveda Hrvaška, ki je junija končala pogajanja in bo 19. decembra v Varšavi podpisala pristopno pogodbo. Komisija je podala pozitivno mnenje o njeni pripravljenosti na podpis pogodbe in menila, da bi Hrvaška morala članica EU postati 1. julija 2013. Mnenje komisije glede Hrvaške je bilo sicer predvsem formalnost, potrebna za zagon postopkov v Evropskem parlamentu, ki mora dati soglasje k podpisu pristopne pogodbe. Nato morajo to dokončno potrditi še države članice unije. Komisija je sicer Hrvaško pozvala k nadaljevanju začetih reform in njihovi implementaciji, saj bo do njenega vstopa v EU pozorno spremljala uresničevanje vseh zavez, sprejetih v pogajanjih, še posebej glede nadaljnjega doseganja rezultatov na področju pravosodja. V poglavju o bilateralnih odnosih Hrvaške pa je komisija pozdravila uveljavitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ter navedla, da bo prispevala k vzpostavitvi in delovanju arbitražnega sodišča, kot to predvideva arbitražni sporazum. Poleg tega je izposta- vila soglasje Hrvaške za nadaljevanje pogajanj o vprašanju garancij za devizne vloge pred Banke za mednarodne poravnave v Baslu ter dogovor Hrvaške in Slovenije o prihodnji izmenjavi ribiških pravic v teritorialnih vodah. Precej slabše gre na poti v EU Turčiji, ki je za status kandidatke zaprosila leta 1987 in pogajanja začela hkrati s Hrvaško oktobra 2005, vendar je v popolnem zastoju od junija lani. Doslej je v šestih letih pogajanj odprla le 13 in začasno zaprla eno poglavje od 35. Komisija je Turčiji za izhod iz slepe ulice ponudila alternativo: spodbujanje "neformalnih" vezi na gospodarskem in trgovinskem področju ter v zunanji politiki in pri migracijskih vprašanjih. Sicer pa je Ankaro posvarila, da je za napredek nujno izboljšanje odnosov s Ciprom. Precej uspešnejša je Islandija, ki po mnenju komisije dobro napreduje in bo do konca leta napravila še kakšen korak naprej. Največja izziva za Islandijo bosta sicer po pričakovanjih ribištvo in vprašanje povračil britanskim in nizozemskim varčevalcem propadle islandske banke Icesave. (STA) SLOVAŠKA - Po torkovi nezaupnici vladi Dogovor o podpori EFSF in predčasnih volitvah BRATISLAVA - Slovaška vlada je dosegla dogovor z opozicijskimi socialdemokrati Roberta Fica o podpori krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). Ponovno glasovanje naj bi izvedli do konca tedna. V zameno za podporo so morale članice vlade, ki v torek ni dobila zaupnice v parlamentu, pristati na predčasne volitve 10. marca prihodnje leto. Fico je dogovor o podpori EFSF dosegel s tremi od dosedanjih štirih strank desnosredinske koalicije, Slovaško demokratično in krščansko unijo (SDKU), krščanskimi demokrati (KDH) in mad-žarsko-slovaško stranko Most-Hid. Skupaj imajo stranke v 150-članskem parlamentu zagotovljenih 119 glasov. Parlament je o krepitvi mehanizma sicer glasoval že v torek, a vlade pri prizadevanjih za potrditev EFSF ni podprla četrta koalicijska stranka Svoboda in solidarnost (SaS). Za niso glasovali niti socialdemokrati, ki pa so že takrat napovedovali podporo pri drugem glaso- Iveta Radičova ansa vanju. To bodo po navedbah Fica izvedli najkasneje v petek. Slovaška potrditev predstavlja zadnjo oviro pri krepitvi EFSF, ki bi imel sicer po novem 780 milijard evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Preostalih 16 članic evroobmočja je krepitev mehanizma že podprlo. Premierka Iveta Radičova je na glasovanje o EFSF vezala zaupnico vladi, zaradi česar je v torek padla tudi njena vlada. Čeprav so bile predčasne volitve le eden izmed možnih scenarijev po padcu vlade, je Fico včeraj pojasnil, da so tri partnerice dosedanje vladne koalicije nanje pristale v zameno za podporo socialdemokratov krepitvi EFSF. Slovaki naj bi glede na dogovor na predčasne volitve odšli 10. marca prihodnje leto. Predlog o tem bodo stranke v parlament poslale v četrtek, zanj pa mora glasovati vsaj 90 poslancev. Dogovor med vladnimi strankami in Ficovimi socialdemokrati sicer po pisanju slovaškega dnevnika Sme predvideva tudi, da bo do volitev Radičova ostala na položaju predsednice vlade. Po drugi strani pa bodo morali svoje položaje zapustiti ministri iz vrst SaS, ki vodijo vladne resorje za kulturo, obrambo, delo in gospodarstvo. Kot piše avstrijska tiskovna agencija APA, se bo moral od položaja predsednika parlamenta posloviti tudi predsednik doslej druge največje vladne stranke Richard Sulik. Kot trdijo v SDKU, ga bo v primeru, da ne bo želel odstopiti sam, odstavil parlament. (STA) Izraelska vlada za zamenjavo ujetnikov s Hamasom JERUZALEM - Izraelska vlada je z večino glasov odobrila sporno zamenjavo ujetnikov s Hamasom. Po večurni razpravi je v noči na včeraj 26 ministrov glasovalo za, trije pa so bili proti. V zameno za izraelskega vojaka Gilada Šalita naj bi izpustili okoli 1000 palestinskih zapornikov. "Gre za najboljši sporazum, ki smo ga lahko dosegli v teh viharnih časih na Bližnjem vzhodu," je ob tem izjavil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Pogajalci obeh strani so minuli četrtek v Kairu podpisali osnovni dogovor, v torek pa še dokončnega. Dogovor o izmenjavi ujetnikov je potrdilo tudi palestinsko gibanje Hamas. Vodja Hamasa, ki živi v izgnanstvu, Kaled Mašal je v sirskem Damasku dejal, da naj bi 1027 palestinskih zapornikov izpustili v dveh stopnjah. Po njegovih besedah naj bi 450 moških in 27 žensk izpustili že v tednu dni, nato pa naj bi v dveh mesecih izpustili še 550 zapornikov. 25-letnega Šalita, ki so ga palestinski vojaki ugrabili leta 2006, naj bi najprej odpeljali v Egipt, šele nato pa v Izrael. Barroso za takojšnjo dokapitalijacijo bank BRUSELJ - EU mora nujno dokapi-talizirati svoje banke, je včeraj v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Popolnoma usklajena krepitev evropskih bank mora po njegovih besedah temeljiti na novi oceni ob uporabi začasnega merila, da morajo banke razpolagati z "bistveno višjim" deležem najbolj kakovostnega kapitala. Banke so morale za uspeh na julijskih stresnih testih razpolagati z vsaj petimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1). Gre za kapital, ki ga morajo imeti v gotovini ali v instrumentih, ki jih je mogoče zlahka pretvoriti v gotovino, zaradi česar je res na voljo v času nuje. AI poziva Kanado k aretaciji Georga Busha OTTAWA - Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) je pozvala Kanado, naj izda nalog za aretacijo nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha, saj naj bi ta med vojno proti terorizmu dovolil mučenje ujetnikov v Guantanamu, Afganistanu in Iraku. Bush naj bi Kanado obiskal 20. oktobra. V memorandumu, ki ga je AI izročil kanadskemu generalnemu tožilcu, je zapisano, da mora George Bush nositi odgovornost za številne kršitve človekovih pravic, ki so se dogajale v času njegovega predsedovanja. (STA) ZDA - Protesti, ki so se začeli septembra v New Yorku, se počasi širijo po drugih večjih mestih Gibanje »Okupiraj Wall Street« v New Yorku organiziralo pohod na domove milijonarjev, v Washingtonu aretacije NEW YORK - Gibanje "Okupiraj Wall Street" je v torek v New Yorku pripravilo pohod na domovanja milijonarjev, v Washingtonu pa je kongresna policija aretirala šest ljudi zaradi protestov znotraj senatne pisarniške zgradbe Hart. Newyorški protestniki, ki že skoraj mesec dni taborijo v parku Zuccotti na jugu Manhattna, so se tokrat odločili za bolj neposredno obliko izražanja nezadovoljstva nad gospodarskim in socialnim položajem v ZDA. Več sto se jih je odpravilo po pločnikih mimo na milijone dolarjev vrednih hiš in stanovanj na vzhodni strani Man-hattna, kjer živi precejšen del odstotka najbogatejših Američanov. Pohod je bil organiziran in o aretacijah niso poročali, saj so protestniki hodili po pločnikih in niso ovirali prometa. Sprehodili so se mimo domov medijskega magnata Ruperta Murdocha, glavnega izvršnega direktorja banke JP Morgan Chase Jamieja Dimona, naftarja Davida Kocha in drugih ter med drugim zahtevali višje davke za bogate. Decembra v državi New York poteče veljavnost dveodstotnega dodatnega davka za ljudi, ki zaslužijo več kot 250.000 dolarjev na leto, kar pomeni, da bo državna blagajna ostala brez skoraj petih milijard dolarjev. Protestniki so zahtevali podaljšanje veljavnosti davka in glasno spraševali, kdaj bo kdo pomagal preostalim 99 odstotkom Američanom. Protesti, ki so se začeli septembra v New Yorku, se počasi širijo po drugih večjih mestih ZDA. V noči na torek so v Bostonu na primer aretirali 125 ljudi, ki so teptali na novo posajeno zelenico, v Washingtonu pa so se protestniki spravili nad kongres. Bratsko gibanje po imenu "Okupiraj Washington" se je pridružilo mirovnim skupinam, ki so že dlje časa načrtovale demonstracije v senatni zgradbi Hart ob deseti obletnici invazije na Afganistan. Skupaj so izobesili narobe obrnjene zastave, kar je znamenje klica v sili, in izražali nezadovoljstvo nad vojno in stanjem doma, dokler jih ni pregnala kongresna policija. Republikanski politiki proteste napadajo, demokrati pa so jim začeli izražati podporo. Obama je previdno dejal, da protestnike razume, voditeljica kongresnih demokratov Nancy Pelosi pa jih je v nedeljo podprla tudi neposredno. Direktor kongresnih demokratskih kampanj Robby Mook je v ponedeljek razposlal prošnjo za zbiranje podpisov v podporo protestom ter napadel vodjo republikanske večine v predstavniškem domu Erica Cantorja iz Virginije, ki je protestnike ozmerjal z "drhaljo". Republikanski kongresnik iz Wis-consina Paul Ryan je za proteste obtožil Obamo, ki da vzpodbuja razredno vojno, in odločno zanikal, da bi republikanci zagovarjali interese najbogatejših. Eden od predsedniških kandidatov Mitt Romney pa poziva ljudi, naj ne iščejo grešnih kozlov v bogatih, in poudarja, da ni čas za delitve. Republikanski senatorji so sicer v torek blokirali potrditev Obamovega zakona o ustvarjanju novih delovnih mest, ki med drugim predvideva povišanje davkov za najbogatejše. (STA) »Ogorčeni« pred domom Johna Paulsona, kralja skladov tveganega kapitala ansa 1 4 Četrtek, 13. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu Slovenske pole tudi v Tržiču, Ronkah, Krminu in Zagraju Na pokrajinskem teritoriju bo na voljo preko 20 tisoč vprašalnikov v slovenskem jeziku Ob prebivalcih Sovodenj, Doberdoba in Števerjana ter štirih goriških rajonov bodo slovenske vprašalnike zavoda Istat na dom dobili tudi v občinah Ron-ke, Zagraj, Tržič in Krmin, ki so imenovane v odloku predsednika republike o izvajanju zaščitnega zakona št. 38/2001. To so nam včeraj potrdili na uradih omenjenih občin, ki so z izjemo Tržiča že prejele slovenske pole za 15. popis prebivalstva. Po podatkih, ki so nam jih posredovali, bo na pokrajinskem teritoriju skupno na razpolago čez dvajset tisoč papirnatih vprašalnikov v slovenskem jeziku, ki jih bodo popisovalci dostavili občanom neposredno na dom. V Ronkah, kjer so z dostavljanjem popisnic že začeli, je na voljo 5000 slovenskih vprašalnikov (toliko kot italijanskih). Vsaka družina bo tako imela mož- nost, da izpolni popisnico v svojem jeziku, so povedali na ronški občini. Občanom, ki bodo potrebovali pomoč pri reševanju slovenskega vprašalnika, bo lahko pomagal slovenski mestni redar. Isto število italijanskih in slovenskih popisnic - 3.400 - so dobili tudi v Krminu, kjer naj bi z dostavo vprašalnikov na dom začeli proti koncu tedna. Včeraj so slovenske in italijanske vprašalnike prejeli na matičnem uradu občine Zagraj, kjer imajo dva zunanja popisovalca. »Z dostavo na dom bomo predvidoma začeli prihodnji teden. Na voljo je okrog 1030 italijanskih in 1030 slovenskih vprašalnikov,« je povedala odgovorna funkcionarka. Z vprašalniki že razpolagajo tudi tri občine goriške pokrajine s pretežno slovenskim prebivalstvom, kjer imajo na voljo isto število slovenskih in italijan- Prijazna uslužbenka goriške občine nam je ustregla in fotografu nastavila slovensko popisnico bumbaca RONKE - Na občutljivih mestih Z 12 videokamerami v boj proti vandalom Kulturni center Lojze Bratuž Dekanija Štandrež in Skupnost družin Sončnica vabijo na predavanje KRŠČANSKA SOLIDARNOST ali HUMANITARNA AKCIJA? Predavatelj Imre Jerebic, tajnik slovenske Karitas Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 13. oktobra 2011 ob 20.30 skih pol. Tako kot v ostalih omenjenih občinah bodo prebivalci Sovodenj, Doberdoba in Števerjana začeli prejemati popisnice na dom proti koncu tedna ali na začetku prihodnjega, saj morajo občinski uslužbenci in popisovalci pred raznosom ročno nalepiti posebne etikete na slovenske pole in jih priložiti italijanskim. »Ko bodo zaključili s tem delom, bosta popisovalca začela z dostavljanjem popisnic na dom,« je povedala Alenka Florenin, županja občine So-vodnje, po kateri bodo na občinskem teritoriju razdelili okrog 750 vprašalnikov. Občina Doberdob, ki bo za popis poskrbela z občinskimi uslužbenci, razpolaga s 650 popisnicami v obeh jezikih, občina Števerjan pa bo zadnjo pošiljko vprašalnikov prejela danes. »Družin je okrog 320, razpolagali bomo z istim številom italijanskih in slovenskih pol,« so nam povedali na občini. Vprašalnike naj bi danes končno prejela tudi občina Tržič, kjer so povedali, da pričakujejo enako število slovenskih in italijanskih popisnic. Ker ima Tržič čez 27.000 prebivalcev, bo popisnic krepko več kot 10.000. Na tržiški občini še niso določili, kako bodo razdeljevali slovenske popisnice, možno pa je, da jih bodo dostavljali na dom na zahtevo občanov. Med popisovalci, ki so jih izbrali na podlagi razpisa, je tudi več takih, ki obvladajo slovenščino in bodo zato lahko priskočili na pomoč občanom pri izpolnjevanju slovenskih pol. Kot smo že večkrat poročali, bodo neposredno na dom dobili slovenske popisnice tudi prebivalci štirih goriških rajonov, in sicer Podgore, Štandreža, severne mestne četrti ter Pevme, Štmavra in Oslavja. Možnost, da izpolnijo papirnate vprašalnike v slovenščini, bodo imeli tudi prebivalci ostalih mestnih četrti, in sicer tako, da dvignejo popisnico na občini oz. da pokličejo zbirni center (0481383690/691/692) in zahtevajo, naj jim slovenski vprašalnik prinesejo na dom. Prebivalci vseh občin se seveda lahko odločijo tudi za izpolnitev spletnega vprašalnika, ki je na voljo tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku, pred tem pa morajo počakati, da dobijo na dom papirnato polo v italijanskem jeziku. Na prvi strani je namreč natisnjeno geslo, ki ga bodo potrebovali za dostop do vprašalnika na spletni strani censimentopopo-lazione.istat.it. (Ale) GORICA - Univerza UTE Novo akademsko leto: v dveh dneh 300 vpisov Letos 92 tečajev na visoki ravni - Spopadajo se s finančnimi težavami Univerza za tretje starostno obdobje (UTE) iz Gorice stopa v 26. akademsko leto. V ponedeljek so začeli vpisovati v tečaje, ki jih bo letos skupno 92. »Letošnja novost je tečaj na temo kmetijstva,« je povedal predsednik Mario As-cari, po katerem so v dveh dneh že zbrali okrog 300 vpisov. Ascari je izpostavil, da je ustanova letos dosegla najvišje možno število tečajev, saj bi jih iz logističnih razlogov več ne premogli, podpredsednica Maria Marsic pa je izpostavila, da so vsi tečaji na dokaj visoki ravni. Ustanova ima sedež v večnamenskem središču v Ulici Baiamonti, kjer bodo do 21. oktobra sprejemali vpise, in sicer ob po- nedeljkih med 9.30 in 11.30 ter med 16. in 18. uro, ob sredah med 16. in 18. uro, ob torkih, četrtkih in petkih pa med 9.30 in 11.30. Letna vpisnina znaša 60 evrov. Akademsko leto se bo začelo 20. oktobra ob 17. uri v deželnem avditoriju, kjer bo direktor državne knjižnice Marco Me-nato predaval o umetniku Mariu Di Io-riu. Na včerajšnji predstavitvi tečajev, ki jo je uvedla goriška občinska odbornica Silvana Romano, je tekla beseda tudi o finančnih težavah, s katerimi se UTE spopada. »Lani so se prispevki znižali za 60 odstotkov, letos pa niti ne vemo, če bomo prejeli prispevek s strani pokrajine,« je povedal Ascari. (Ale) TRŽIČ - Sindikati »Kje je bila politika in kaj je doslej počenjala?« »Kje je bila politika in kaj je koristnega naredila?« se sprašujejo pokrajinski tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL Paolo Li-va, Umberto Brusciano in Giacinto Menis, ki zavračajo vsako sterilno posploševanje problematike nezakonitih praks v tržiški ladjedelnici, v katere so bili vpleteni nekateri delavci iz Bangladeša. »Vsi mi in predvsem politične sile se moramo angažirati v iskanju konkretnih rešitev, do danes pa smo bili le priče klavrnega političnega obračunavanja, ki ga netijo tisti, ki znajo mleti le besede, ne iščejo pa razlogov za nastalo stanje,« opozarja tajniška trojica in dodaja: »Tem gospodom bi radi dopovedali, da številni akterji, začenši s sindikalnimi organizacijami, a tudi tržiška občina, prefektura in družba Fincantieri, si že dalj časa prizadevajo, da bi ukrepali proti situacijam na robu zakonitosti.« Sindikati so med drugim že pred časom opozorili javnost na razmere, ki jih delavci prenašajo v nekaterih podizvajalskih podjetjih. »Razorožujoče so izjave lokalnih politikov: kje so bili, ko smo mi iskali rešitve? Kaj so počenjali?« se polemično sprašujejo tajniki: »Morda so bili prezasedeni s stigmatiziranjem Bangladeševcev na trgih, namesto da bi našli rešitve za nastalo stanje. Zadovoljni smo, da so danes odprli oči.« Že res - razlagajo v pokrajinskem vrhu treh sindikatov -, da okrog Fincantierija, ki na ozemlju goriške pokrajine proizvaja polovico bruto domačega proizvoda, obstajajo prakse na robu zakonitosti, dejstvo pa je tudi, da številna podjetja, ki so z ladjedel-niško družbo v podizvajalskem razmerju, ravnajo zakonito iz vseh vidikov. Liva, Bru-sciano in Menis izrekajo pohvalne besede na račun preiskave, ki jo je opravilo sodstvo, obenem pa poudarjajo: »Potrebno bo povečati pozornost in izpiliti že obstoječe inštrumente, zato da bomo lahko učinkovito nadzirali vse to, kar se dogaja na trgu dela. Vsak dan se borimo na primer proti praksi, da so za delavke, ki se odločijo za materinstvo, vnaprej pripravljena odslovilna pisma, ali proti programiranim stečajem, katerih strošek plačujemo vsi. Mi bomo nadaljevali z vsakdanjim bojem v bran delavcev. Se nam ne zdi potrebno, da si izmišljamo drugačne kraje od že obstoječih za iskanje rešitev. Pričakujemo pa, da bodo sedanji akterji v svojih prizadevanjih še odločnejši in da bomo v politikih imeli zaveznika. Namesto da bi ukrepali, so se doslej le prepirali.« Že letos naj bi na občutljivih mestih v Ronkah namestili skupno osem videoka-mer, do konca prihodnjega leta pa naj bi jih bilo vsega skupaj dvanajst, pod pogojem, da bo denarju z dežele dodala občina še nekaj svojih proračunskih sredstev. Računajo, da bodo z videonadzorom preprečili vandal-ska dejanja, ki so na območju Ronk dokaj pogosta, tarče vandalov in mazačev pa so v največ primerih šole, športni objekti, sedeži krajevnih društev, otroška igrala, ulične klopi in svetila, pa tudi občinska vozila. Štiri videokamere že stojijo. Ronke so z njimi vstopile v sistem videonadzora nad teritorijem, ki ga financira dežela. O tem teče beseda že nekaj let, vendar prvi video-kameri - na Trgu Unita in v Ulici Volonta-ri della Liberta - so namestili pred letošnjimi majskimi volitvami, drugi dve pa v minulih dneh v ulicah Fratelli Fontanot in Palmada, v neposredni bližini osnovne šole Fratelli Cervi, koder so se vandali in tatovi že potepali. Načrtujejo tudi okrepitev javne razsvetljave v nekaterih zanemarjenih predelih, tako na primer v parku Excelsior v Ulici Roma. TRŽIČ - Senatorka Tamara Blažina na pogovoru z županjo Posledice krize hujše kot drugod Slovenska šola vse bolj privlačna Na ponedeljkovem srečanju med tržiško županjo Silvio Altran in senatorko Tamaro Blažina sta bila v ospredju povečana socialna stiska kot posledica gospodarske krize in položaj slovenske narodne skupnosti v občini. Težave družbene in ekonomske narave so na Tržiškem posledica splošne gospodarske slike in hkrati dejstva, da tu živi veliko število priseljencev, ki so se zaposlili v ladjedelnici in v podizvajalskih podjetjih. Kriza je udarila tudi po ladje-delniškem sektorju, na katerem sloni lokalno gospodarstvo, v Fincantieriju pa poteka prestrukturiranje, ki bo po napovedih privedlo do odslavljanja delavcev v presežku. Druga plat istega problema je krčenje državnih dotacij za krajevne uprave. To bo neizogibno prizadelo tudi integracijske politike občine, namen katerih je olajšati in podpirati družbeno vključevanje priseljencev. Poleg Fincan-tierija je bil predmet pogovora med senatorko in županjo tudi krzni položaj v tržiškem obratu podjetja Seaway. Silvia Altran Tamara Blažina Drugi sklop obravnavanih vprašanj je zadeval Slovence v Tržiču in Laškem. Županja je med drugim poudarila, da slovenski urad na tržiški občini deluje dokaj dobro tudi po zaslugi sinergij s furlanskim okencem. Poleg tega, da se nanju obračajo ljudje, sta okenci aktivna sogovornika za občinsko upravo. Omenila je odlične odnose z društvom Tržič in z združenjem staršev otrok romjanske-ga vrtca in šole. Dodala je, da je tamkajšnja slovenska šola ena izmed najbolj vitalnih krajevnih ustanov. Pojasnila je, da je tudi Tržič podpisnik konvencije za prevoz šolskih otrok v romjansko šolo, čemur namenja občina nekaj denarja. Poudarila je še, da tudi sama zaznava - podatki pa ji to potrjujejo -, da med italijanskimi družinami raste zanimanje za slovensko šolo, zato je gradnja novega šolskega središča v Ronkah ne le dobrodošla, a tudi nujno potrebna. Ob osnovni šoli pa je za najstnike iz tržiških družin vse bolj privlačna tudi nižja srednja šola v Doberdobu. Altranova je zagotovila, da je njena uprava pripravljena nadgrajevati sodelovanje s Slovenci, ki lahko pridejo na dan s predlogi, saj aktivno sožitje in sodelovanje med različnimi dejavniki predstavljata bogastvo občine. Tamara Blažina, ki kot članica senatne komisije za delo in socialo izkazuje posebno pozornost družbenim temam, je izrazila prepričanje, da je ključ za reševanje kriznih situacij usklajeno nastopanje upraviteljev na lokalni in državni ravni. To je bil tudi cilj ponedeljkovega soočanja s tržiško županjo. /— GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. oktobra 2011 1 7 GORICA - Primarne volitve leve sredine Štirje v tekmi za kandidaturo 6. novembra se bodo pomerili Bellavite, Valentinsig, Cingolani in Del Ponte Včeraj je zapadel rok za vložitev kandidatur za sodelovanje na primarnih volitvah goriške leve sredine, ki bodo potekale 6. novembra. Presenečenj ni bilo: potrebne podpise so zbrali štirje kandidati, in sicer Andrea Bellavite, Mauro Valentinsig, Giuseppe Cingolani in Paolo Del Ponte. Kdor bo zmagal, bo postal županski kandidat levosredinske koalicije na upravnih volitvah, ki bodo na sporedu prihodnje leto. Uradno je svojo kandidaturo prvi napovedal Andrea Bellavite, predstavnik Foruma za Gorico, ki ga podpira tudi Stranka komunistične prenove. Bellavite je po poklicu profesionalni novinar, je pa tudi direktor skupnosti Arcobaleno. Star je 51 let. V politiko je stopil pred štirimi leti kot županski kandidat petih levosredinskih list. »Goriškemu dogajanju in politiki sledim že 30 let, zdaj pa sem že več kot štiri leta načelnik Foruma v občinskem svetu,« je povedal Bellavite. Njegovo volilno kampanjo bodo zaznamovale teme, kot so pomen participacije občanov, razmišljanje o Gorici in Novi Gorici kot o skupnem prostoru, pa tudi socia-la, ki mora »temeljiti na idejah, ki jih je širil Franco Basaglia«. Pozornost bo dalje namenjal univerzi in ovrednotenju goriške zgodovine prejšnjega stoletja, ki jo je mogoče izkoristiti tudi v turističnem ključu, ter javnim delom, v zvezi s katerimi je npr. omenil potrebo, da bi se ljudi vprašalo za mnenje o vzpenjači. Drugo kandidaturo je uradno predstavila Italija vrednot, ki je »v boj« poslala svojega občinskega predsednika Maura Valen-tinsiga. Tudi kandidat Di Pietrove stranke ima 51 let, po poklicu pa je profesor angleščine in prevajalec. Povedal nam je, da govori tudi slovensko (njegova mati je Slovenka, žena pa je iz Postojne), v politiko pa je vstopil pred dvema letoma. »To odločitev sem sprejel, ker sem bil razočaran nad političnim dogajanjem. Zdelo se mi je, da moram nekaj narediti,« je povedal Valentinsig, ki se še nima za popolnega politika: »Rekel bi, da sem neke vrste "hibrid". Ne razmišljam kot politik in nerad sledim ukazom z vrha, imam se za pragmatičnega človeka.« Teme, ki so mu posebno pri srcu, so zakonitost, transpa-rentnost, delo, gospodarski razvoj in čezmejni odnosi, omenil pa je tudi okolje in potrebo po soudeležbi mladine v javnem življenju. Demokratska stranka se bo na primarnih volitvah predstavila z Giuseppejem Cingolanijem, ki lahko računa tudi na podporo Slovenske skupnosti. Cingolani je star 44 let in poučuje filozofijo in sociologijo na liceju človeških ved v Gorici. »S politiko sem se začel ukvarjati pred štirimi leti, ko je bila ustanovljena DS. Od februarja 2008 imam vlogo občinskega tajnika stranke,« je povedal Cingolani, ki bo med volilno kampanjo izpostavljal predvsem problem upada populacije, ki ga Gorica doživlja, ker mladi nimajo možnosti za zaposlitev. »Z ustvarjanjem novih delovnih mest je seveda povezan preporod goriške ekonomije, za katerega imamo številne konkretne predloge. Med temi so projekti za razvoj zelene ekonomije.« Cin-golani je med prioritetami naštel tudi internacionalizacijo mesta, ki mora potekati na vseh ravneh, od univerze in zdravstva do kulture in načrtovanja urbanega prostora. Prejšnji teden je ne nazadnje padla odločitev v stranki Levica ekologija in svoboda, ki je za kandidata imenovala Paola Del Ponteja. 60-letni kandidat je funkcionar na zavodu INPS, mnogi pa ga poznajo tudi kot člana glasbene skupine I menestrelli. »Upravnih izkušenj nimam, sem pa bil 20 let aktiven v sindikatu CGIL, kjer sem zasedal tajniška mesta na različnih ravneh,« je povedal Del Ponte, ki bo v volilni kampanji izpostavil predvsem tri teme: »Prva je seveda delo, saj imam na tem področju tudi največ izkušenj, med prioritete pa spada tudi potreba, da si Gorica ponovno ustvari kulturno identiteto in ugled glavnega mesta pokrajine, ki ju je v zadnjih letih izgubila. Izpostavil bom tudi problematiko zdravstva,« je poudaril Del Ponte. Štirje kandidati bodo do primarnih volitev nagovarjali volivce in somišljenike, 19. oktobra pa bo prvo javno soočanje med njimi. Informacije o primarnih volitvah so na voljo tudi na spletni strani www.primarie-gorizia.it. (Ale) Andrea Bellavite bumbaca Giuseppe Cingolani bumbaca Paolo Del Ponte bumbaca Mauro Valentinsig bumbaca SOVODNJE - Na območju letališča Pipistrel: marca temeljni kamen Projektni menedžer Adriano Ceccherini: »Prva letala leta 2013« Temeljni kamen obrata na Rojah bodo položili spomladi prihodnjega leta, na začetku leta 2013 pa naj bi že stekla proizvodnja letal. Tako je časovni potek projekta, ki ga ajdovski Pipistrel snuje na goriškem letališču, povzel projektni menedžer Adriano Ceccherini, ki se je včeraj skupaj s predstavniki ostalih zainteresiranih ustanov - med njimi je bil direktor zavoda za civilno letalstvo Enac za Triveneto Valerio Bonato - udeležil storitvene konference o gradnji nove proizvodne hale podjetja Pipistrel LSA. »Soočanje z raznimi ustanovami poteka brez težav, saj se projektu proizvodne hale na goriškem letališču nihče ne upira, zaradi birokratskih obveznosti, ki jih je treba izpolniti, pa bo pred začetkom gradnje minilo še nekaj mesecev,« je povedal Ceccherini in nadaljeval: »Zadnja storitvena konferenca bo potekala 14. decembra, nato pa se bo na območju letališča lahko začelo preverjanje prisot- nosti ubojnih sredstev. Ta faza bo trajala približno tri mesece, ko bo zaključena pa bomo lahko začeli z deli. Menim, da bo temeljni kamen položen marca.« Gradnja objekta bo trajala približno do konca prihodnjega leta, proizvodnja letal pa bo po Ceccherinijevih ocenah lahko startala leta 2013. »Glede na prvotne načrte smo v manjši zamudi, birokracija pa ne omogoča, da bi stvari potekale hitreje,« je zaključil projektni menedžer. V novi proizvodni hali podjetja Pipistrel, kjer bodo izdelovali štirisedežna letala Panthera, bodo predvidoma zaposlili 200 delavcev. Obrat bo meril približno 10. 285 kvadratnih metrov, gradili ga bodo na zemljišču, ki v celoti pripada sovodenjski občini. Hala bo zrasla na kraju, kjer so med drugo svetovno vojno stali trije hangarji tipa Lancini za vojaška letala. Območje bo dostopno z državne ceste št. 55 preko starega vhoda na jugovzhodnem delu letališča, ki ga bodo restavrirali. (Ale) NOVA GORICA - Poslanec Mirko Brulc »V politiki so novi obrazi dobrodošli, vendar populizem ne pelje nikamor« Decembrske parlamentarne volitve oziroma kandidati za novega mandatarja so ta hip vroča politična tema v Sloveniji. Skoraj vsakodnevno vznikajo nove liste in stranke, na katerih pa so večinoma stara imena s političnega parketa. V zadnjih dneh so se že znanim imenom, ki se bodo spustila v volilno tekmo - Janez Janša, Borut Pahor, Karel Erjavec, Radovan Žerjav - pridružila nova, med njimi nekdanji minister za javno upravo v SDS-ovi vladi Gregor Virant, ki bo v parlament kandidiral s svojo listo, in ljubljanski župan Zoran Jankovic, ki bo šel na volitve s svojo stranko, sam pa se še ni dokončno opredelil, če bo kandidiral. Najnovejše javnomnenjske raziskave pa med prve tri najprimernejše mandatarje uvrščajo Janeza Janšo, sledi Zoran Jankovic nato pa Borut Pahor. O trenutni politični sliki in »novih« obrazih in listah, ki se bodo potegovale za vstop v parlament, smo spregovorili z novogoriškim poslancem v parlamentu in nekdanjim županom Mirkom Brulcem, ki glede svoje vnovične kandidature pravi, da se osebno še ni odločil, je pa to tudi odločitev stranke Socialnih demokratov. »Novi obrazi so seveda dobrodošli, vendar pa narod pada na populizem, ker to, da Jankovic ne pove, kaj hoče, pa kaj bo, in se obenem igra neki Hollywood po Ljubljani, to ne pelje nikamor. V resnici bo treba na predvolilnih soočenjih znati kaj povedati o programu, ne tako pavšalno, temveč konkretno: kako do delovnih mest za mlade, kako iz krize, kako rešiti banke ... Tukaj se bo pokazalo, ne pa koliko zna kdo šminkati ... Vendar ljudje pač iščejo nove obraze, ki pa to pravzaprav niso. Ne Virant ne Jan-kovic ne kdo drugi. Je pa to zato, ker je pač Slovenija majhna,« je kritičen Brulc do najnovejših napovedi kandidatur. Na vprašanje, če je po njegovem mnenju mogoče v zvezi s tem pričakovati še kakšno presenečenje, Brulc odgovarja: »Mislim, da kakšnih novih imen ne bo, ker je za to tudi prepozno. Že ti imajo malo možnosti, z listami priti v parlament je izjemno težko. Menim pa, da to tudi ni dobro, saj je bolje imeti par močnih strank in da se te menijo za koalicijo kot pa z listami, ki bodo imele dva, tri poslance.« Javnomnenjske raziskave že nekaj časa kažejo na prednost SDS oziroma Janeza Janše. Po mnenju sogovornika Janša glede na pravila demokracije, ki vladajo v Evropi, ne bi smel kandidirati, ker je vpleten v sodne procese v zvezi z afero Patria. »SDS pa bo gotovo močna stranka, ker so od prve- Mirko Brulc fotok.m. ga dne obstoja nove vlade delali na ru-šitvi te vlade. Za sabo so dobili sindikate in splošno negativno mnenje o tem, kar se dogaja. Mislim pa, da bo novi parlament moral strniti vrste, drugače gremo v pogubo, kajti nekatere reforme, ki so padle na referendumu, bo nujno sprejeti v prvih šestih mesecih, če že ne bo prepozno,« opozarja Brulc, ki glede svoje vnovične kandidature v državni zbor pojasnjuje: »V naši stranki v Novi Gorici sedaj potekajo o tem pogovori. Evidentirali smo morebitne kandidate za volitve. Ko bo to končano, se bo predsedstvo stranke v Ljubljani odločilo kako in kaj. Sam se še nisem stoodstotno odločil glede tega. Najprej moram videti, kakšno podporo imam v domačih volilnih okrajih.« Katja Munih PEVMA - Krajevni svet tudi o odpadkih in Sabotinu Zaradi praznih obljub parkirišča še ni, igrala v vrtcu ne odgovarjajo predpisom Varnost otrok in staršev je pri pevmskem vrtcu ogrožena bumbaca Kot že na mnogih sejah doslej so člani krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje ponovno izrazili ogorčenje nad praznimi obljubami pristojnih oblasti v zvezi z (ne)ureditvijo parkirišča med jahalno šolo in vrtcem v Pevmi, brez katerega je varnost otrok in staršev ogrožena. Šušlja se sicer, da naj bi se zadeva v do-glednem času premaknila z mrtve točke, toda uradnih zagotovil ni od nikoder. Ugotovili so tudi, da igrala v vrtcu ne odgovarjajo več zakonskim predpisom, zato jih bo potrebno nadomestiti. V nadaljevanju seje so bili seznanjeni z obljubo občinskih služb, da bodo v kratkem stekla dela za asfaltiranje koščka ceste, ki povezuje nekdanja mejna prehoda pri Podsabotinu. Zadovoljstvo pa so izrazili nad sanacijo usada v Štmavru, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Izvedeli so tudi, da bo občina uredila nekaj parkirnih mest na mostu nad sabotinsko cesto; namenjena bodo v glavnem izletnikom, ki se odpravljajo na Sabotin. Poseben poudarek so posvetili zabojnikom za odpadke ob pevmskem po- kopališču; namenjeni so izključno potrebam pokopališča (za suhe rože, odslužene sveče, itd.), neznanci pa vanje mečejo vseh vrst odpadke, ki jih prinašajo od doma. Po pripovedi nekaterih domačinov se z odpadki pripeljejo ponoči tudi od drugod. Tradicionalni jesenski pohod na Sa-botin bo v nedeljo, 23. oktobra. Zbirališče bo na mostu sabotinske ceste od 8.30 dalje, start pa je predviden ob 9. uri. Ob 10.30 uri bo pri razvalinah cerkve sv. Valentina maša, po sestopu pa na sedežu društva Sa-botin čaka pohodnike družabnost s pogostitvijo. Večer prej pa bo na sedežu društva predstavitev knjige »Osimo in Goriška«, ki se ga bodo udeležili avtorji Jože Šušmelj, Andrej Malnič in Tomaž Vuga. Nastopila bosta pevska zbora Lipa z Ravnice in domači zbor Štmaver. Isti večer bodo odprli tudi razstavo Floriana Vogriča, ki iz šibja plete predmete. V rajonskem svetu so sprejeli še sklep, da bodo v kratkem povabili v Pevmo odbor Krajevne skupnosti Solkan z namenom, da postavijo temelje nekaterim skupnim pobudam. (vip) 16 Četrtek, 13. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - »Šola za starše« v Dijaškem domu Doslednost in meje v vzgojnem procesu Šola rada prenaša odgovornost na starše, le-ti obratno na šole, kje pa je odgovornost otrok? Predavateljica Zdenka Zalokar Divjak na srečanju s starši in vzgojitelji v goriškem Dijaškem domu fotod.d. KROMBERK »Labirint - pot k sebi« Danes ob 15.30 bodo predali labirint v uporabo otrokom novogoriške enote vrtca Čriček v Kromberku, za medicinskim centrom VID. O vsebini in pomenu labirintov bo predavala akademska slikarka Karin Lavin. Vzporedno bodo potekale delavnice za otroke. Kratkemu kulturnemu programu bo sledil preizkus labirinta ter druženje ob njem in v atriju vrtca. »Labirint se pojavlja v vseh kulturah sveta od prazgodovine do današnjih dni kot pomemben simbol iskanja prave poti, poti k sebi. V kromberškem vrtcu nastaja novo igralo - labirint, zasnovan skladno s kvalitetami prostora,« pojasnjuje Karin Lavin, ki je letošnjo zimo in pomlad vodila v novogoriškem vrtcu dodatno izobraževanje z naslovom »Labirint - pot k sebi«. (ok) GORICA - Master Risanke na univerzi Pri projektu več partnerjev Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola in sorodna ustanova iz Pordenona stopata na pot sodelovanja. Iz tega bi se lahko v prihodnjem akademskem letu rodil specialistični tečaj animacijskega filma, ki bi bil namenjen usposabljanju izvedencev na področju animiranega filma. Master, ki mu v Italiji in Evropi ni enakega, bi skupaj priredili univerzitetni smeri znanosti in multimedijskih tehnologij ter informativnih tehnologij iz Pordenona in filmski DAMS iz Gorice: povezali bi goriško ustvarjalnost in pordenonsko poznavanje tehnologij. Predsednika goriškega in por-denonskega konzorcija, Rodolfo Ziberna in Antonio Sartori di Borgoricco, sta se v ta namen že večkrat sestala, v minulih dneh pa sta se srečala še s koordinatorjem goriškega sedeža Videmske univerze Maurom Pas-colinijem, odgovornim za DAMS Leonar-dom Quaresimo, direktorjem pordenon-skega univerzitetnega konzorcija Enricom Sartorjem, direktorjem festivala za nagrado Sergio Amidei Giuseppejem Longom in odgovornim za laboratorije goriškega DAMS-a Simonejem Venturinijem. Delovno srečanje je potekalo v Hiši filma na Travniku, kjer so vzeli v pretres možnost, da predlog o sodelovanju razširijo tudi na Politehniko iz Turina. Animirani film je perspektivno področje, saj letna realizacija v Italiji znaša okrog 120 milijonov evrov. Tisti, ki se desetletja zavzemajo za uveljavljanje doslednosti in postavljanje meja v vzgojnem procesu otrok in naraš-čajnikov, so vse manj osamljeni. Vse bolj je slišati in je mogoče brati razmišljanja, ki načenjajo približno štirideset let veljavno teorijo in prakso permisivne vzgoje, ki narekuje, naj ima vedno in vselej otrok možnost »svobodnega ustvarjanja«, sicer bo zrasel v zavrto osebo. Predavateljica Zdenka Zalokar Divjak, doma na Dolenjskem, je v ponedeljek v goriškem Dijaškem domu Simona Gregorčiča med srečanjem z dvajsetimi starši in vzgojiteljskim osebjem naštela in s pomočjo prosojnic obrazložila vrsto postavk iz odnosov, ki se porajajo znotraj družin in deloma tudi v šoli. S tehniko kratkih obrazložitev in pogostih vprašanj, ki niso bila retorična, temveč so od poslušalcev izzvala tudi odgovore in podatke, je prepotovala za sedanje obdobje najobičajnejše dinamike med starši, zlasti mamami, in otroki. Za razliko od običajnega molka ob številnih drugih priložnostih, so se udeleženci tokratnega predavanja zavzeto odzivali na iztočnice. Le deloma upravičeno so obravnavane dinamike povsem različne od tistih, ki so jih poznali v otroštvu sedanji štiri-, pet- in šestdesetletniki. Gre za privajanje na samostojnost in odgovornost - odgovoren za pisanje domače naloge je otrok, ne pa starš; gre za hudo izrabljanje starševske anksioznosti s strani otrok glede šolskega uspeha: izvrševanje svoje dolžnosti pogojujejo z raznimi privilegiji in vsakokratnimi popuščanji; gre za vsesplošno ležernost glede pospravljanja svojih stvari, pisanja nalog, zaporedja dolžnosti in brezdelja; gre za ure trajajoča pogajanja v imenu nekega »prijateljstva«, ki ga med odraslo osebo in osnovnošolcem ne more biti, saj mora odrasli človek biti za ogledalo, vzor in smerokaz odraščajočemu. Med nakazovanjem poti za izhod iz že zabetoniranih navad je predavateljica najprej izpostavila brezpogojno ljubezen v smislu razpoložljivosti in naklonjenosti, ki jo otrok mora čutiti vedno in povsod: starš naj bo referenčna trdna točka. Po tej predpostavki pa je lahko govor le še o doslednosti brez popuščanja in o postavljanju meja, s katerimi se morajo soočati tudi dijaki in ne le prvošolčki, čeprav se pri slednjih vse začne. Kar zamudimo, je pač zamujeno. Če neki malček pri desetih letih reče: »Ne bom, ker pač ne bom!«, pomeni, da je že nekaj let hudo narobe znotraj odnosov v družini. In še nekaj postaja že vrsto let neproduktivno grizenje lastnega repa: šola kaj rada prenaša odgovornost na starše, le-ti obratno na šole. Kje pa je odgovornost otrok?! Oni statirajo in zapuščajo družine po tridesetem letu starosti. Glasne razprave po podajanju predavateljice ni bilo, se je pa kar nekaj staršev pogovorilo v ožjem krogu in si za utrjevanje povedanega nabavilo ustrezno literaturo. Naslednje predavanje v okviru niza »Šola za starše« z Zalokarjevo bo v drugi polovici marca prihodnje leto. (ar) GORICA - Krstna izvedba koncerta z udeležbo pesnika Pierluigija Cappella Stihe »prevedli« v glasbo Samospeve sta s pravim smislom za sodobne glasbene izraze izvedli sopranistka Alessandra Schettino in pianistka Neva Klanjšček V organizaciji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in s sodelovanjem Kulturnega centra Lojze Bratuž je v soboto minulega tedna potekala krstna izvedba posebnega večera, posvečenega poeziji in glasbi, z naslovom »Pierluigi Cappello in glasba«. Glasbena šola in kulturni hram sta namreč povabila v goste enega najbolj cenjenih sodobnih italijanskih pesnikov, ki se je leta 1967 rodil v Klužah v videmski pokrajini, živi pa v Taržizmu. S svojimi stihi - piše v italijanščini in furlanščini - je v zadnjih letih prejel celo vrsto uglednih priznanj, lani tudi prestižno nagrado Viareg-gio-Repaci. Projekt, ki so mu dali pokroviteljstvo goriška pokrajina, inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja ICM, Videmska univerza in Lions Club Gorizia Host, je sad prizadevanj skladatelja in profesorja kompozicije Davida Macculija, ki poučuje tudi na šoli Komel. Kot je na odru sam povedal, je do pobude prišlo, ker pozna furlanskega pesnika Cappella in ga zelo ceni. Devet skladateljev - to so Barbara Magnoni, Renato Miani, Mario Pagotto, Stefano Pelagatti, Claudio Perugini, Roberta Silvestrini, Andrea Talmelli, Poljak Wojciech Widlak in sam Macculi - je za to priložnost uglasbilo pesnikova poetična dela - sedem italijanskih in dve furlanski -, samospeve pa sta dovršeno in s pravim smislom za sodobne glasbene izraze izvedli sopranistka Alessandra Schettino, ki je tudi podravnateljica centra Komel, in pianistka Neva Klanjšček, ki na istem centru poučuje klavir. Navzoče na sobotnem dogodku v veliki dvorani centra Bratuž je v imenu upravnega odbora glasbene šole in njene predsednice Mare Černic na začetku pozdravila odbornica Marilka Koršič. Pokrajinski odbornik za kulturo Federico Por-telli pa je pohvalil sodelovanje soudeleženih društev in visoko kakovostno raven pobude. Dogodek so dan kasneje, v nedeljo, ponovili v Teatru San Giorgio v Vidmu, 27. oktobra pa bo na sporedu na Poljskem inštitutu v Rimu; v načrtu je tudi nekaj ponovitev v tujih mestih, od koder prihajajo soudeleženi skladatelji. Med prvo in drugo skupino samospevov je Cappello na odru spregovoril o sebi, o tem, kako se je kot najstnik v šolskih klopeh zaljubil v poezijo, kako je spoznal njeno moč, ki osvobaja domišljijo. Potem ko je poezija napisana, je dejal, »ni več moja, temveč vaša«, saj v bralcu na novo zaživi in se prerodi. Prebral je nekaj svojih poezij, v katerih s svojo milo dušo pripoveduje o lastnih globokih, pa tudi grenkih občutjih, o življenju preprostih ljudi iz rodnih obrobnih krajev. Pesnik je še poudaril, da bodo vsi ti preprosti ljudje živeli v njem, dokler bo on živ. Potem ko sta sopranistka in pianistka odpeli še drugi del samospevov, za kar se jima je Macculi izrecno zahvalil, saj so bili res zahtevni, so ob koncu večera prišli na oder čestitat pesniku še skladatelji. Na goriškem večeru Pierluigi Cappello in David Macculi (desno), sopranistka Alessandra Schettino in pianistka Neva Klanjšček (spodaj) bumbaca GORICA - »Bellydance Infusion Projekt« Orientalski plesi • • - v • prijetno presenečenje V plesnem ansamblu tudi trojica primorskih deklet Skupina Amaya Dance Company v Kulturnem domu Skupina Amaya Dance Company iz Ljubljane je s svojim projektom orientalskega plesa »Bellydance Infusion Projekt« privabila v Kulturni dom kar lepo število ljudi iz Goriške, pa tudi iz dežele in Slovenije. Na goriškem odru je nastopilo 24 plesalk iz raznih evropskih držav - Estonije, Švedske, Bosne, Italije, Hrvaške, Slovenije ... -, ki so prevzele publiko s temperamentom in z eleganco gibov. Potrdile so svoj sloves, da sodi spektakel med najbolj zanimive evropske projekte s področja modernega in hkrati klasičnega orientalskega plesa. Kvalitetna raven njihovega nastopa pa je tudi odraz talenta in izkušenosti režiserke, koreografinje in priznane slovenske plesalke Mance Pavli. Naj le omenimo, da so v ansamblu nadarjenih plesalk tudi Primorke, in sicer Ksenja Rejec iz Nove Gorice, Nadja Fur-lan iz Tolmina in Patrizia Pin iz Tržiča. »Bellydance Infusion Projekt« v goriškem Kulturnem domu je sodil v okvir evropske turneje skupine Amaya Dance Company. Turneja je startala v Lombardiji, ostale etape pa so bile ali še bodo Ljubljana, Maribor, Zagreb, Krakov, Kijev, Gorica ... V Trstu bo plesni spektakel v soboto, 12. novembra, z začetkom ob 20.30. Ljubitelji trebušnega in orientalskega plesa naj dogodka v tržaškem Kulturnem domu ne zamudijo. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 13. oktobra 2011 1 7 /— Iščejo sodelavca Občina Sovodnje ob Soči išče sode-lavca-sodelavko za upravljanje občinske knjižnice z omejenih urnikom in za določen čas. Rok za vložitev prošnje na navadnem papirju zapade 24. oktobra; informacije v občinskih uradih (tel. 0481-882001). Lomedico predsednik Giuseppe Lomedico, Rita De Luca, Riccardo Springolo in Cristina Bar-letta so novoizvoljeni člani upravnega sveta glasbene fundacije mesta Gorica. Predsedniški stolček v glasbeni šoli bo zasedel Lomedico: 52-letni podjetnik sicilskega rodu že 30 let prebiva v Gorici ter je ustanovil in vodi študijski center Manzoni. Za utrjevanje duha Nocoj ob 20.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predavanje za utrjevanje duha z naslovom »Krščanska solidarnost ali humanitarna akcija?« Govornik bo Imre Jerebic, tajnik slovenske Karitas. Sezona tržiškega teatra Jutri ob 20.45 se bo začela nova sezona tržiškega občinskega gledališča. Na programu je koncert komornega orkestra iz Mantove. V dvojni vlogi dirigenta in pianista bo nastopil Alexander Lonquich. Nesreča pri črpalki Policisti so v torek obravnavali prometno nesrečo na bencinskem servisu v Šempasu, ki jo je povzročil voznik tovornega vozila z moldavsko registrsko številko. Na bencinskem servisu so namreč v torek zjutraj opazili, da je eno od mest za točenje goriva za tovorna vozila poškodovano. Na podlagi zbranih obvestil bodo policisti sestavili uradni zaznamek za zavarovalnico. S točilnimi mesti na šempaškem bencinskem servisu imajo tuji vozniki tovornjakov očitno težave, saj je bil to že drugi takšen primer v tem mesecu. V začetku oktobra je namreč v eno od tamkajšnjih točilnih mest trčil tudi madžarski voznik tovornjaka in ga poškodoval. (km) Pooh v Novi Gorici Jutri bo v novogoriški igralnici Perla nastopila popularni italijanski bend Pooh; koncert bo ob 22.30. Custerlina v Gorici Danes ob 18.03 se bo v dvorani podjetja APT na goriški železniški postaji začela predstavitev knjige »Cul-de-sac« Alberta Custerline. Srečanje z avtorjem, ki bo v Gorico prišel v okviru niza »Il libro delle 18.03«, bo vodil novinar Fulvio Gon. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Valen-tiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). »ZABAVNO V NOVO SEZONO PO NAŠIH DRUŠTVIH« v organizaciji SSG s predstavo »Ma me prou provocira-ste... « (igrata Minu Kjuder in Adrijan Rustja): v petek, 14. oktobra, ob 20.30 v centru Danica na Vrhu, sodeluje SKD Danica; v soboto, 15. oktobra, ob 18. uri v Bratinovem dvorcu v Gorici (ob slabem vremenu v baru KC Lojze Bra-tuž v Gorici), sodelujejo KC Lojze Bra-tuž, Kulturni dom Gorica in ZSKD Gorica; v ponedeljek, 17. oktobra, ob 20.30 v avditoriju v Ronkah, sodelujejo Združenje staršev romjanske šole ter društvi Jadro in Tržič; v torek, 18. oktobra, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju 6 v Števerjanu, sodelujeta SKD Briški grič in Skupina 75; v četrtek, 20. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva Hrast v Doberdobu, sodelujeta PD Hrast in SKD Jezero. »ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE« je naslov lutkovne predstave v izvedbi skupine O'Klapa, ki jo prireja KD Danica v soboto, 15. oktobra, ob 17. uri v KŠC Danica na Vrhu. Za pevski uvod bo poskrbel OPZ Sovodnje. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 15. oktobra, ob 20.30 »La fortuna con l'effe maiuscola« A. Curcia in Edoarda de Filippa, nastopa gledališka skupina Masaniello iz Turina; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 8. novembra, ob 20.45 koncert Glorie Gainor; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo do 12. novembra potekala abonmajska kampanja za sezono 201112; informacije na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 7. novembra, ob 21. uri »La cena dei cretini«, igrata Zuz-zurro&Gaspare; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 13. oktobra, ob 20. uri »Primorska trilogija Nede R. Bric: Trieste - Alessandria Em-barked«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. oktobra, »Pinocchio di sabbia«, David Riondino / Giano Pro-duzioni; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Ex: amici come prima«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 »Jane Eyre«. Dvorana 3: 17.30 »I Puffi«; 20.00 -21.40 »Carnage«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Ex: amici come prima«. Dvorana 2: 17.30 »I Puffi« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Blood Story«. Dvorana 3: 18.15 - 20.15 - 22.15 »Final Destination 5« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 »Baciato dalla fortuna«; 20.10 - 22.10 »Drive«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »A Dangerous Method«. Razstave V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo v petek, 14. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; na ogled bo do 15. januarja. RAZSTAVA »PRIHODI/ODHODI - Izseljevanje iz goriške pokrajine skozi podobe« bo na ogled od 15. oktobra do 13. novembra na železniški postaji v Redipulji od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sobotah in nedeljah ter od 1. do 4. novembra medd 10. in 18. uro; vstop prost. Odprtje razstave bo v petek, 14. oktobra, ob 18. uri in jo prirejata pokrajina Gorica in kulturno društvo Metarte iz Gradišča. Del razstave je posvečen tudi aleksan-drinkam. V OBČINSKI GALERIJI V TRŽIČU (Trg Cavour 44) bo v organizaciji Funda- Ob rojstvu malega Jana čestitamo in nazdravimo očku Matjažu in mamici Katji Kazi, Marko, Fabjan, Robi, Robert in ostali odrovci cije Goriške hranilnice iz Gorice v soboto, 15. oktobra, ob 17.30 odprtje razstave »Le stazioni termali dell'Im-pero degli Asburgo e le Terme di Monfalcone«; na ogled bo s prostim vstopom do 20. novembra ob petkih med 15.30 in 19. uro ter ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro ter med 15.30 in 19. uro. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo Natalija Šaver v petek, 14. oktobra, ob 20.15 pripravila klavirski av-dio-vizualni večer z glasbo Liszta in Beethovna; informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v petek, 14. oktobra, ob 20.45 koncert komornega orkestra iz Man-tove z dirigentom in pianistom Alexandrom Lonquichom; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@co-mune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 15. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici bo koncert flavtistke Pamele Morgia in pianista Andree Dinda; vstop prost. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da bo koncert skupine Carmina Slovenica z naslovom »Zvoki Azije«, ki je odpadel zaradi bolezni, v torek, 25. oktobra, ob 20.15. Vsi, ki so vstopnice kupili in bi jih želeli vrniti, bodo dobili povrnjeno vstopnino pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 0038653354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kulturni-dom-ng.si). H Šolske vesti AŠKD KREMENJAK prireja začetniški in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike, ki ga bo vodil profesor Andrej Gropajc. Sestanek in vpisovanje danes, 12. oktobra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Začetek tečajev 19. oktobra; informacije po tel. 3385755060 (Bruna). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI obvešča, da bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete za šolsko leto 2011/2012 potekale v ponedeljek, 17. oktobra, po šolah, ki pripadajo Večstopenjski šoli v Gorici. Pred začetkom volitev se bodo, po naslednjem urniku, sestali razredni zbori: otroški vrtci ul. Brolo, ul. Max Fa-biani in Štandreža: ob 16.30 informacije o funkcijah in pristojnostih zbornih organov ter kratka predstavitev vzgojno izobraževalne ponudbe za š.l. 2011/2012; od 17. do 19. ure volitve v medsekcijski svet. Osnovne šole L. Zorzut (Bračan), A. Gradnik (Štever-jan), J. Abram (Pevma), F. Erjavec (Štandrež) in O. Zupančič (Gorica): ob 15.30 informacije o funkcijah in pristojnostih zbornih organov ter kratka predstavitev vzgojno izobraževalne ponudbe za š.l. 2011/2012, od 16. do 18.00 ure volitve v medrazredni svet. Srednja šola I. Trinko (Gorica) ob 17.30 informacije o funkcijah in pristojnostih zbornih organov ter kratka predstavitev vzgojno izobraževalne ponudbe za š.l. 2011/2012 od 18. do 20. ure volitve v razredni svet. NATEČAJ »PROGETTI IN ERBA«, ki ga organizira Studio Bensa PM iz Gorice v sodelovanju z neprofitno družbo Project Management iz Milana in občino Gorica je namenjen otrokom med 6. in 11. letom starosti, ki bi želeli pridobiti izkušnje vodenja in priprave projektov. Letos bodo poleg šol in izobraževalnih ustanov z Goriškega sodelovale tudi šole iz Nove Gorice in Šempetra-Vrtoj-be. Rok za prijave zapade 28. oktobra, prošnje pa je treba oddati v Studiu Bensa PM na Korzu Italia 86 v Gorici. Po prijavi bo organizator poskrbel za dve informativni srečanji z učitelji oz. vzgojitelji, nakar bo v obliki mentorstva spremljal celotno izvajanje del, ki bodo lahko gledališke predstave, naravovarstvene raziskave, razstave fotografij in podobno. Sodelujoče skupine bodo projekt morale razviti do 16. marca 2012, do 31. marca pa bodo razglasili zmagovalca; nagrajevanje bo v deželnem avditoriju v Gorici; informacije nudi Giorgio Bensa po tel. 0481-30236 in 348-2334298 ali na naslov formazio-ne@bensapm.it. M Izleti SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 048182273 (Roberta). ARHEOLOŠKA SKUPINA Z GORIŠKEGA (Gruppo Archeologico Goriziano) organizira ogled razstave »Venezia che spera. L'unione all'Italia (18591866)« z vlakom (odhod z goriške železniške postaje) do Benetk; informacije in vpisovanje po tel. 345-4868741 (Nataša v večernih urah) do nedelje 16. oktobra. ZDRUŽENJE ESTORIA prireja nova izleta z eStoriabusom 22. in 29. oktobra, ko bo odpeljal udeležence v Navarons, kjer je leta 1864 prišlo do uporov avstrijskemu cesarstvu. Izleta, ki so ju poimenovali »La banda delle Alpi friula-ne«, prirejajo ob 150-letnici zedinjenja Italije. Avtobus bo odpotoval iz Por-denona, število mest je omejeno; informacije po tel. 0481-539210 ali naslov eventi@leg.it. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST organizira 23. oktobra izlet v kraj Illegio z ogledom razstave »Aldila. L'ultimo miste-ro«. Informacije in vpisovanje pri okencih ATL, v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 3357835183. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Danieleju in ogled gradu v Vil-lalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivi-ca (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). Obvestila OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481383459 (slovenščina) in tel. 0481383451 (furlanščina). SPDG obvešča, da poteka za društvene člane splošna rekreacijska telovadba ob sredah med 19.30 in 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pod vodstvom Dušana Carlija; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je+ odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi na baklado, katere izkupiček je namenjen za vzdrževanje centra Via di Natale v Avianu. Baklada bo potekala po vaških ulicah v soboto, 15. oktobra, ob 19.30. Odhod bo izpred občinske stavbe, cilj v župnijski dvorani. V PRENOVLJENIH PROSTORIH DOMA ANDREJA BUDALA v Štandrežu potekajo v organizaciji KD Oton Zupančič in v sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vadba+ raznovrstne vadbe: sprostilna telovadba (Do-rella Cingerli, ob sredah 17.30-18.30), joga (Alessandra Simoneti, ob sredah 20.30-22.00), pilates (Suzana Komel, ob ponedeljkih 19.00-20.00 in sredah 20.00-21.00 ), zumba (Suzana Komel, ob torkih 19.00-20.00 in petkih 18.0019.00) in spinning (Boris Nardin, ob ponedeljkih 20.15-21.10 in sredah 19.00-19.50). Interesenti se lahko vpišejo na enega ali več tečajev, tudi pred začetkom vadbene ure, možne so enkrat ali dvakrat tedenske ter kombinirane vadbe; informacije po tel. 3478800556 ali na suzana.komel@tmail.si. AŠKD KREMENJAK in Turistično društvo Dren prirejata »16. Kraški krožni pohod« v nedeljo, 16. oktobra, z začetkom ob 9. uri. Štart pri večnamenskem centru v Jamljah. Sledijo družabne igre za prehodni pokal. SPDG priredi v nedeljo, 23. oktobra, vsakoletno druženje ob kostanju na domačiji Štekar v Števerjanu od 12. ure do mraka. Ob priložnosti bosta pohod in vožnja z gorskimi kolesi, start bo pri športni hali v Podgori ob 10. uri (zbirališče ob 9.45). SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štirna v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481419946 (Jordan Semolič) in 048178192 (Jožko Vižintin). Prireditve V KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 13., 20. in 27. oktobra v sloveščini, 19. in 26. oktobra pa v italijanščini. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 14. oktobra, ob 18. uri Pierluigi Di Piazza predstavil svojo knjigo »Fuori dal tempo«. LOKANDA DEVETAK Z VRHA prireja večer z naslovom »Prva Svetovna vojna med Krasom in Sočo« v sodelovanju s kmetijskima podjetjema Bella-notte in Rubijski grad, z odsekom krvodajalcev Sovodnje, društvom Juli@est in s skupino za raziskovanje in študije prve svetovne vojne: v ponedeljek, 17. oktobra, ob 19.30 s predstavitvijo knjige Marca Mantinija »Da Tolmino a Caporetto. Percorsi della Grande Guerra tra Italia e Slovenia (Od Tolmina do Kobarida. Poti prve svetovne vojne med Italijo in Slovenijo)«; z avtorjem se bo pogovarjal Zeljko Cim-prič. Na večeru bodo zbirali sredstva za CRO v Avianu. ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCON-FINE prireja srečanje z Ginom Pipio z naslovom »Cantautori: Poeti?« v ponedeljek, 17. oktobra, med 16.30 in 18. uro v hiši Ascoli v Ul. Ascoli 1 v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra. Zjutraj bo krajši izlet s postankom v Gonarsu za po-klon žrtvam in v Palmanovo. Kosilu v Ogleju bo sledila vožnja v Gorico, kjer bodo v Kulturnem domu ob 17. uri nastopili upokojenski zbori Primorske; informacije in prijave po tel. 0481 532092 (Emil D.) in 0481 390688 (Saverij). LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 24. oktobra ter 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. SKRB ZA ZDRAVJE JE NAŠA DOLŽNOST: občina Sovodnje in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj vabita na predavanje o boju proti raku dojk, drugih oblikah raka in preventivi v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in So-vodnje, Prvomajska ulica. Spregovorili bosta zdravnica Mojca Senčar, predsednica slovenskega Združenja »Europa Donna« in medicinska sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta. PREDAVANJA O LIKOVNI UMETNOSTI bodo potekala 8. novembra, 13. decembra in 17. januarja ob 18. uri v no-vogoriški Točki ZKD na Ulici Gradni-kove brigade 25. Na temo »Ideja narave v moderni in sodobni umetnosti« bo 8. novembra predavala umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca. Na drugih dveh sklopih pa bo multimedijski ustvarjalec Blaž Erzetič predaval na temo »Zvok in 3D grafika«. Predavanja so brezplačna. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.30, Silva Mar-colin por. Russo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Sergio Trevisan (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 13. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Nekdanji jugoslovanski reprezentant in slovenski selektor Brane Oblak »Selektor Slovenije naj bo tujec!« SLOVENIJA Po Keku Kek ali vendarle novo ime? LJUBLJANA - Slovenija v kvalifikacijah za Euro 2012 ni navdušila, groba ocena tistih, ki tako ali drugače spremljajo slovensko vrsto, je ta, da fantom s Triglavom na prsih na večini tekem ni uspelo ponoviti iger, ki so jih pripeljale do lanskega mundiala. Slovenski nogometaši so v teh kvalifikacijah na desetih tekmah štirikrat zmagali, štirikrat izgubili in dvakrat igrali neodločeno. Glavni primanjkljaj točk je nastal na domačih tekmah, kjer so kar trikrat igrišče zapuščali sklonjenih glav, posebej boleča sta bila poraza s Severno Irsko in Estonijo. Selektor Kek je ponosno izjavil, da »v moji kartoteki je po tekmi s Srbijo zapisano, da sem selektor z največ zmagami s slovensko reprezentanco, kljub temu pa ga zdaj najbrž čakajo dnevi negotovosti. Njegova pogodba z Nogometno zvezo Slovenije se izteče 30. novembra. V medijih se pojavljajo različne možnosti o ljudeh na selektorskem stolčku. Špekulira se o vrnitvi Srečka Katanca, o «napredovanju» Milana Miklavi-ča, govori se o Slaviši Stojanovicu, Darku Milaniču, Bojanu Prašni-karju in drugih. Kaj se bo izcimi-lo iz tega, se še ne ve. Jasno pa je, da si (vsaj nekateri) igralci želijo Kekovo vodstvo tudi v prihodnje. »Da, normalno sem za to, da ostane. On nas vse pozna, tako da bi le nadaljeval delo,« pravi Tim Matavž, Armin Bačinovic pa dodaja: »Moram povedati, da upamo vsi, da bo Matjaž Kek še naprej selektor. Vemo, kaj je naredil za Slovenijo, in upam, da ostane.« Predsednik NZS Aleksander Čeferin tudi noče še ničesar izdati, a priznava, da so te kvalifikacije neuspeh. »O selektorju je prezgodaj govoriti. Zdaj je čas za analize, nato se bomo usedli, se odločili in takrat to tudi sporočili javnosti,« pravi Čeferin. Javnost lahko zaenkrat torej zgolj ugiba o Kekovi usodi. Ljubljana, 3. september 2010, Beograd štiri dni kasneje in Ljubljana, letošnji 2. september. Teh datumom se bo slovenska nogometna izbrana vrsta še kako spomnila. Varovanci selektorja Matjaža Keka bi se uvrstili v play-off kvalifikacij za evropsko prvenstvo že, ko bi slavili zmago na eni izmed omenjenih srečanj. V Beogradu so vodili vse do 86. minute, v ljubljanskih Stožicah pa so izgubili proti manj kvotirani Severni Irski in Estoniji. Slovenci so tako zamudili edinstveno priložnost. V ne pretežki skupini so se uvrstili le na četrto mesto, dve točki za dru-gouvrščeno Estonijo. OBLAK O VZROKIH NEUSPEHA ... »Po uvrstitvi na svetovno prvenstvo so bila pričakovanja okrog slovenske reprezentance velika. Večina igralcev je še mlada in niso še v najboljših zrelih letih. Kljub temu smo jo polomili, čeprav je bila naša skupina zelo povprečna. Razen Italijanov, ki so bili razred zase, so bili vsi ostali nasprotniki premagljivi. Estonija je precenjena, Srbija pa še zdaleč ni tista ekipa, ki jo opisujejo mediji. Priznati moramo, da pač nimamo ekipe, ki bi igrala pomembno vlogo v kvalifikacijah,« je bil do Slovenije oster nekdanja legenda slovenskega nogometa in nekdanji selektor Brane Oblak, ki je dodal: »Bili smo zelo naivni. Pa tudi vodenje s klopi je bilo slabo. To me je zelo motilo. Še posebno na najbolj pomembni tekmi v Ljubljani proti Estoniji, ko smo igrali zelo slabo in smo zasluženo izgubili. S tem smo dokazali, da bi bilo največ, kar bi si zaslužili, le tretjo mesto. Končali pa smo na četrtem. Sprijazniti se moramo z realnostjo.« OBLAK O KEKU ... Zakaj se Oblak ni strinjal s Kekovimi odločitvami? »Tekmo proti Estoniji, ki je bila ključna, je selektor Kek začel z dvema špicama, ki sta visoka čez meter devetdeset. To sta No-vakovič in Matavž. Zal na tistem srečanju nista dobila niti enega pravega visokega predložka v kazenski prostor. Na tisti tekmi so zvezni igralci skušali prodreti po sredini igrišča, medtem ko nas na bokih dejansko ni bilo. Iličic in Birsa sta igralca, ki raje napadata vertikalno. Birsa je namreč levičar in igra na desnem krilu. Čisto normalno je, da skuša streljati proti vratom in ne podati v sredino. Taka postavitev ni bila logična. Zame je bila to zelo velika napaka.« Brane Oblak je obenem opozoril, da veliko slovenskih igralcev v svojih klubih sedi na klopi. »Še največ igrata Novako-vič in Brečko v Kolnu. Prav onadva sta imela zaradi tega največ kontinuitete v igri. Iličic, Bačinovic, Birsa in drugi igrajo zelo malo.« Brane Oblak je takole odgovoril na vprašanje o Kekovi prihodnosti na selek- Oblak meni, da slovenski nogometaši, ki v Italiji nimajo velike minutaže, niso prispevali pričakovanega doprinosa. Na sliki nogometaš Palerma Armin Bačinovič v dvoboju s srbskim kapetanom Dejanom Stankovičem ansa torskem stolčku Slovenije: »Ne vem, kaj nameravajo storiti. Jaz bi zvezi za novega selektorja predlagal tujca, ki bi v novo okolje prišel čisto neobremenjen in nihče ne bi nanj nič vplival. Pri nas trenutno nimamo velike izbire. Alternativa bi lahko bil Darko Milanič, čeprav ne vem, kako bi potem Zahovič reagiral.« OBLAK O REPREZENTANTIH ... »Nekateri so stari in preveč izčrpani. Ne prispevajo več običajnega doprinosa. Tu mislim predvsem na Novakoviča in Korena. Dobrih mladih imamo kar nekaj. V prvi vrsti bi omenil nogometaša Bologne Reneja Krhina. V zadnji sezoni je imel precej smole s poškodbami. Je pa odličen nogometaš. Po drugi strani še vedno potrebujemo starejše, bolj izkušene nogometaše, ki bi mladim posredovali izkušnje. Prav teh pa žal nimamo. Treba bo počakati še nekaj časa. Mogoče čez kako leto bomo imeli bolj zrelo in manj naivno reprezentanco.« Določeni nosilci žreba dodatnih tekem KRAKOV - Na današnjem žrebu bodo Portugalska, Hrvaška, Češka in Irska nosilke v dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2012. Nosilke se bodo v dodatnih kvalifikacijah pomerile s polfinalistko Eu-ra 2008 Turčijo ter tremi reprezentancami - Bosno in Hercegovino, Estonijo in Črno goro -, ki še nikoli niso zaigrale na velikem tekmovanju. Prve tekme bodo 11. in 12. novembra, povratne pa vse 15. novembra. NAJBOLJŠI STRELCI KVALIFIKACIJ - Huntelaar (Nizozemska) 12 golov; Klose (Nemčija) 9; Forssell (Finska) in Villa (Španija) 7; Mario Gomez (Nemčija), Kuyt (Nizozemska), van Persie (Nizozemska), Rudolf (Madžarska) in Mkhitaryan (Armenija) 6. OBLAK O ITALIJI ... »Italijani so dobili pravega selektorja. Prandelli je pravi gospod, povrh tega tudi odličen motivator. Italija je v teh kvalifikacijah prikazala lepo igro. Dolgo časa niso igrali tako dobro kot zdaj. Niti na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006, ko so postali svetovni prvaki. Dokazali so, da bi se lahko na evropskem prvenstvu potegovali za prvo mesto.« OBLAK O NAŠIH »JUŽNIH BRATIH« ... »Reprezentance iz nekdanje Jugoslavije so v teh kvalifikacijah igrale pomembno vlogo. Črna Gora, Hrvaška in Bosna in Hercegovina so se uvrstile v play-off. Hrvaška in BiH sta bili celo do zadnjega v igri za prvo mesto. Za play-off se je potegovala tudi Srbija, ki je bila mogoče od vseh nekdanjih republik, skupaj z Makedonijo, največje razočaranje. Na območju nekdanje Jugoslavije je nogomet še vedno šport številka ena.« Jan Grgič ■ V VI I I V I •• Tržaški košarkarji drevi doma ob 20.30 V četrtem krogu košarkarske divizije A bo AcegasAps drevi ob 20.30 gostil ekipo Paul Mitchell iz Pavie. Gostje so doslej zmagali le enkrat, na papirju pa ekipša sploh ni slaba, saj računa na serijo igralcev, ki imajo bogate izkušnje v tej kategoriji: center Cazzaniga (205 cm), krilo Maiocco (lani v Trstu, 200 cm), playmaker Bor-gna (193cm) nizki krili Furlanetto (197 cm) in Pederyini (198 cm)in bek Cisse (188 cm). Vsi ti igralci imajo velik potencial v napadu, tako da bo tokrat klujuč za zmago nedvomno zelo agresivna in pozorna obramba, ki si jo Dalmasson lahko privošči, ker ima daljšo klop. (Marko Oblak) Kitajci na SP petič zapored TOKIO - Potem ko so bili v kvalifikacijah 43. svetovnega prvenstva v športni gimnastiki v Tokiu najboljši japonski telovadci, ki so se nadejali, da bodo končno prekinili kitajsko prevlado v gimnastiki, so v ekipnem finalu naredili preveč napak, da bi po letu 1978 spet osvojili svetovni naslov. Tako so še petič zapored zmago slavili Kitajci.Kitajci so na prvem mestu zbrali 275,161 točke, bolj napet pa je bil na koncu boj za drugo mesto, saj so domači telovadci v metropolitan-ski dvorani v Tokiu naredili kar nekaj velikih napak, medtem ko so Američani telovadili zanesljivo. Kljub temu so do novega srebra prišli Japonci (173,093 točke), ki so na koncu z minimalno razliko ugnali ameriške telovadce (173,083). 12 let za Riccoja? RIM - Protidopinška komisija CONI je za kolesarja Riccarda Riccoja zahtevala 12 let diskvalifikacije. 28-letni kolesar je kar dvakrat padel na kontroli dopinga, drugič je slabo leto zatem, ko je prestal 20-mesečno kazen. Zaradi posledic transfuzije, kri si je v žilo vbrizgnil sam, bi skoraj umrl. Znani prvaki GDANSK - Nizozemke in Nemci so ekipni namiznoteniški evropski prvaki Nemci so finalu s 3:0 premagali 14-kratno prvakinjo Švedsko, s tem pa osvojili svoj peti zaporedni naslov. Nizozemke so ubfranile naslov z zmago s 3:0 proti Romuniji. NOGOMET - Prvenstvo 1. divizije Poraz Triestine Drago plačali napake v obrambi - Frosinone boljši - Zaostanek 2:0 zmanjšali šele v zadnjih minutah Frosinone - Triestina 2:1 (1:0) STRELEC: Frara v 45.; Aurelio v 5.dp, Curiale v 43.dp. TRIESTINA (4-3-1-2): Viotti; DAmbrosio (37.dp Pezzi), Izzo, Thomas-sen, Tombesi; Evola (9.dp Princivalli), Al-legretti, Mattielig; Motta (20.dp Silvestri); Godeas, Curiale. Trener: Discepoli. Tekma proti lanskemu B-ligašu je bila pomemben test, na katerem pa je Trie-stina popolnoma pogorela, saj je Frosi-none nadigral Allegrettija in soigralce. Triestina se ni pobrala po dvojni zaušnici, ki jo je prejela v nekaj minutah na prehodu med prvim in drugim polčasom, Curiale pa je gol s kratke razdalje dosegel prepozno. Discepoli je potrdil postavo, ki je pred štirimi dnevi slavila v Latini, z izjemo dveh prisiljenih menjav. Poškodovana Rossettija in Pezzija je trener Tržača-nov zamenjal z Mattieligom in Tombesijem. Ekipi sta stopili na igrišče z enakima postavitvama 4-3-1-2, vlogo polšpice pa je imel pri domačih izkušeni Carrus. Uvodne minute so bile zelo izenačene, priložnost je imel Mattielig, ki je poskušal s 25 metrov, a kmalu mu je odgovoril Artistico, ki se je znašel sam pred Viot-tijem, vendar vratar Triestine je lepo posegel in z nogo žogo preusmeril v kot. A to je bilo le ogrevanje v primerjavi z vrhunskim posegom, ki ga je bil Viotti prisiljen narediti v 12. minuti po strelu z glavo Aurelia. Frosinone je bil v prvem polčasu nekoliko bolj aktiven, medtem ko je imela Triestina nekaj težav pri gradnji igre. Godeas je bil bolj koristen v obrambi kot napadu, medtem ko letta (I.F.) Allegretti ni nikoli imel priložnosti, da bi vratarja ogrozil s kakim prostim strelom. Frosinone je bil nevarnejši in ravno v zadnji minuti prvega polčasa je Frara lahko neoviran skočil sredi kazenskega prostora in zadel. Tokrat je bil Viotti brez moči. Vodstvo Frosinoneja je bilo zasluženo, saj Triestina ni nikoli ogrozila domačega vratarja, medtem ko je bil Viotti stalno pod pritiskom. Takoj na začetku drugega polčasa nova hladna prha za Tržačane: Fautario je podal do Aurelia, ki je z zelo ugodnega položaja zadel brez večjih težav. Obramba pa tudi tokrat ni bila brez greha, saj je prepustila preveč prostora nasprotniku. Triestina je bila brez moči, zaman je poskušala vsaj zmanjšati zaostanek, obratno je prepuščala vse več prostora domačim in Mattielig je moral žogo odbiti na sami gol črti, da bi preprečil domačim doseči tretji gol. Gol Curialeja pa je res skromna uteha. OSTALI IZIDI 7. KROGA: Barletta - Sudtirol 1:1, Carra-rese - Andria Bat 3:1, Feralpi Salo' - Piacenza 0:1, Pergocrema -Siracusa 2:0, Portogruaro - Bassano 1:1, Prato - Latina 2:1, Tra-pani - Cremonese 0:0, Lanciano - Spezia 0:0. VRSTNI RED: Pergocrema 18, Frosinone 15, Carrarese, Barletta in Lanciano (-1) 12, Trapani in Cremonese (-6) 11, Triestina, Sudtirol, Siracusa (-2) in Andria 9, Spezia in Portogruaro 8, Prato in Piacenza (-4) 6, Latina 5, Bassano 2, Feralpi Salo' 1. PRIHODNJI KROG: v ponedeljek 17.10. Triestina - Bar- / ŠPORT Četrtek, 13. oktobra 2011 19 KOLESARSTVO - Gorazd Štangelj končal kariero »Delnice Slovencev prej kotirale 1, zdaj 100« V 15-letni karieri je italijanskim zvezdnikom večkrat pomagal do uspeha Pred leti je italijanski pevec Ligabue pel pesem »Una vita da mediano«, kjer je opisal skoraj nevidno a zelo pomembno delo nogometaša, ki igra v vlogi vezista. Podobno vlogo ima v kolesarstvu t.i. »gregario«, kateri se trudi, da bi bila njegova ekipa čim bolj v ospredju in pomaga kapetanu, da doseže zmago. Ti kolesarji dosežejo malo zmag, vendar je njihovo delo včasih neprecenljivo. To velja prav gotovo tudi za ose-mintrideset letnega Slovenca Gorazda Štanglja, ki je v svoji petnajstletni profesionalni karieri dosegel le enajst zmag, ampak je po drugi strani nič koliko krat pripomogel k temu, da je zmagal njegov društveni kolega. Štangelj se je odločil, da ob koncu letošnje sezone konča sovjo pot in zaradi tega so mu preteklo nedeljo v domačem Novem Mestu priredili poslovilno dirko in veselico, na kateri so sodelovali nekateri med trenutno najboljšimi slovenskimi kolesarji: Božič, Koren in Bole. Ob novomeških ulicah se je zbrala lepa množica ljudi, ki so lahko tako še zadnjič ploskali enemu izmed najboljših slovenskih kolesarjev doslej. S Štangljem smo se po telefonu pogovorili dan po praznovanju. Kako ste preživeli prve dneve kot upokojeni kolesar? »Ne počutim se še kot upokojenec. Res je, da sem v dveh tednih, od svetovnega prvenstva do danes, le štirikrat zajahal kolo, ampak ves moj trudi je bil posvečen organizaciji nedeljske dirke v Novem Mestu in tudi po dirki sem moral pomagati. Vsekakor upam, da mi bo v naslednjih dneh le uspelo vzeti ponovno kolo v roke.« Brali pa smo, da so vam na prazniku postavili kolo v krsto. Ali so vam ga vrnili? »Kolo so celo hoteli pokopati, ampak na srečo so mi ga vrnili.« In kako ste se počutili med samim praznovanjem? »Imel sem krasne občutke in priznam, da sem si želel tak dogodek. Bila je to potrditev, da so me nekateri imeli radi, da so ponosni name in seveda jaz nanje. Vendar nisem pričakoval, da se bo zbrala taka množica, zato sem še bolj zadovoljen.« Gorazd Štangelj med etapo dirke po Italiji v Trstu leta 2004 bevk Kdaj ste se pravzaprav odločili, da boste nehali kolesariti? »O tem sem razmišljal že v prejšnjih letih. Skušal sem si predstavljati, kako bo to izgledalo in obenem sem se malo bal tega trenutka. Ker nisem bil prepričan, sem vztrajal. Letos pa sem po Giru pričel konkretno razmišljati o tem in odločil sem se, da ne bom pred koncem sezone podpisal nobene pogodbe za prihodnje leto ter da bom ob koncu leta odločil kako naprej. Nekateri so me seveda bodrili, naj nadaljujem, a nato je le dozorela dokončna izbira.« Kar 15 let ste kolesaril med profesionalci. Kako se je kolesarstvo spremenilo v tem obdobju? »Največjo spremembo sem opazil v odnosu do kolesarjev iz majhnih držav. Pred 15 leti so bili kolesarji iz Slovenije in iz Vzhodne Evrope velika neznanka. Imeli so nas za začetnike in nismo bili bogve-kaj cenjeni. Kolesarstvo je bilo v rokah tekmovalcev iz Italije, Francije, Španije. Nih- če nas ni jemal resno. Zdaj pa nas vsi cenijo. Z rezultati smo dokazali, da sodimo v sam vrh. Če bi uporabil finančno primerjavo, bi lahko rekel, da so pred 15 leti delnice slovenskih kolesarjev veljale 1, zdaj pa 100.« In morda ste tudi vi pripomogel k temu, da so se slovenski kolesarji uveljavili? »Nočem si pripisovati nobenih zaslug, ne čutim, da bi imel kaj jaz pri tem. Enostavno smo dobili priložnost in smo jo izkoristili.« Ali lahko gledamo z optimizmom na prihodnost slovenskega kolesarstva? Bi nam razkril ime kakšnega bodočega šampiona? »V Sloveniji je delo z mladimi kolesarji zelo dobro, toda osebno je še prezgodaj govoriti o kakšnem perspektivnem atletu. Večkrat se je zgodilo, da je mlad kolesar zmagoval med mladinci, v nadaljevanju pa ni bil več uspešen.« ORIENTEERING SPDT - Uradne lestvice Ekipne zmage šol Romjan, Kosovel Opčine in Zois Dan po uspelem 6. orienteeringu, ki ga je v športnem centru Gaje za učence in dijake tržaških slovenskih šol vseh stopenj pripravilo Slovensko planinsko društvo Trst, je organizator objavil uradne lestvice. Objavljamo popolno lestvico po šolah in uvrstitve treh najboljših posamičnih dvojic. Osnovne šole Vrstni red: 1. Romjan 70 točk; 2. Gradnik Col 26; 3. Jurčič Devin 25; 4. Župančič Sv.Ivan 21; 5. Trubar Kajuh Bazovica 16; 6. Bevk Opčine 11; 7. Tomažič Trebče 11; 8. Venturini Bortš 8; 9. Gruden Šempolja 7; 10. Milčinski Katinara 6; 11. Voranc 5; 12. 1. maj 1945 Zgonik 3. Posamezniki: 1. Nasya Škerk in Marko Vidali (Gradnik) 7:26; 2. Svetla-na Brecelj in Dejan Violin Pahor (Jurčič) 8:10; 3. Giorgia Trevisan in Lucas Colus (Romjan) 8:32. Nižje srednje šole Vrstni red: 1. Kosovel Opčine 56; 2. Gregorčič Dolina 30; 3. Sv. Ciril in Metod Katinara 28; 4. Cankar Sv. Jakob 25; 5. Sv. Ciril in Metod Sv.Ivan 8; 6. Kosovel Prosek 4. Posamezniki: 1. Erik Purič in Ivan Kocman (Kosovel Opčine) 24:36; 2. Ni-ko Trento in Luka Gregori (Kosovel Opčine) 26:51; 3. Jasna Vitez, Katrin Don in Michela Riosa (Kosovel Opčine) 29:42. Višje srednje šole Vrstni red: 1. Zois 81; 2. Kosovel Sežana 71; 3. Štefan 61; 4. Slomšek 54. Cenjeni ste bili kot odličen pomočnik. Katerim kolesarjem ste najbolj pomagal? »Na začetku kariere sem pri ekipi Li-quigas-Pata zelo pomagal Davidu Rebel-linu. Odlično sva se razumela in včasih bi lahko tudi sam zmagal, ampak vedno sem se podredil navodilom kapetana. V ekipi Fassa Bortolo sem pomagal Bartoliju, ki je bil pravi gospod. V ekipi Saeco sem že prvo leto pomagal Cunegu, da je osvojil Giro. Nato je pristopil še Simoni in v štirih letih smo sestavili res odličen team. Nato sem se malce naveličal istih obrazov, zato sem prestopil k Liquigasu in tam sem pomagal Bas-su, ki je moje delo zelo cenil.« Katera je bila vaša glavna vloga? »V ekipi so vedno vedeli, da lahko računajo name že od prvega kilometra. Če je bila naloga ekipe, da nadzoruje dirko ,je bilo prvo ime Štangelj. Včasih sem se tudi sam javil.« Kateri je vaš najljubši spomin? »Morda prav nedeljska poslovilna dirka. Doživel sem enkratne emocije, kot že dolgo ne. Če pa pomislim na prave dirke, sta to prav gotovo lanska zmaga na državnem prvenstvu in zmaga leta 2000 na pokalu Melinda.« Govori se, da boste ostali v svetu kolesarstva, v ekipi Astana. Ali je to res? »Dokončnega ni še ničesar. Zaenkrat lahko le povem, da so pogovori resni. Evropski del ekipe se strinja, da postanem športni direktor. Azijski del ekipe, z Vino-kurovom na čelu, pa predlaga svoje ljudi. Večina je vsekakor izrazila željo, da bi pristopil k ekipi.» Ali vas bomo kaj videli na lonjer-ski dirki? »Prav gotovo, saj si želim ogledati čim več dirk.« Edvin Bevk LJUBLJANA OKS slavi 20 let obstoja LJUBLJANA - Olimpijski komite Slovenije, ki bo 15. oktobra praznoval 20. obletnico obstoja, je častitljiv jubilej obeležil tudi včeraj na slovesnosti v Ljubljani. Krovno olimpijsko gibanje v Sloveniji so s podpisom Olimpijske listine ustanovili 15. oktobra 1991, ustanovna skupščina je bila 17. decembra 1991, za predsednika je bil izvoljen Janez Kocijančič.Mednarodni olimpijski komite (Mok) je OKS začasno priznal 17. januarja 1992, s čimer so slovenski športniki dobili možnost in pravico, da na olimpijskih igrah nastopijo kot samostojna reprezentanca. Olimpijski komite Slovenije je bil v MOK polnopravno vključen 5. februarja 1992. Slovenski športniki so pod slovensko zastavo in Prešernovo «Zdravljico» na olimpijskih igrah prvič nastopili februarja 1992 na zimskih igrah v francoskem Al-bertvillu, prvo kolajno pod slovensko zastavo pa so zaslugi veslačev (Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvoj-cu brez krmarja in Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Milan Janša v četvercu brez krmarja, oboji bronasti) osvojili na poletnih igrah v Barceloni leta 1992. Današnja združena organizacija z nazivom Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) je bila ustanovljena s sklepom o združitvi, ki so ga članice Olimpijskega komiteja Slovenije in takratne Športne zveze Slovenije sprejele na ločenih sejah svojih skupščin 22. decembra 1994. Še istega dne je bila tudi 1. seja skupščine nove, združene organizacije. OKS-ZŠZ v letu 2011 v svoji strukturi združuje 113 članov, od tega 85 športnih zvez občin, 68 nacionalnih panožnih športnih zvez ter preko njih večino športnih društev. V Sloveniji je registriranih preko 7000 športnih društev, ki predstavljajo preko 35 odstotkov vseh registriranih društev v Sloveniji. Šport je v Sloveniji razvit in priljubljen, saj se z njim stalno ali občasno ukvarja kar 64 odstotkov prebivalstva, kar Slovenijo uvršča tik za skandinavske države. Na včerajšnji slavnostni skupščini ob dvajseti obletnici obstoja so podelil priznanja športnikom, ki so v zadnjem desetletju osvajali odlič-ja na olimpijskih in paraolimpijskih igrah, priznanja pa so dobili tudi njihovi trenerji. Priznanja so dobile tudi ustanove, ki so in še podpirajo slovenski šport.Priznanja za podporo slovenskemu športu so dobili ministrstvo za šolstvo in šport, Fakulteta za šport v Ljubljani, Fundacija za financiranje športnih organizacij ter ministrstva za obrambo, notranje zadeve ter finance. (STA) CONI - Ukinitev pokrajinskih odborov Zaskrbljenost krajevnih predsednikov Organizatorji so imeli veliko dela Posamezniki: Žiga Kukanja in Nik Mahne (Kosovel Sežana) 20:44; 2. Riccardo Longo in Stefano Simeoni (Štefan) 28:01; 3. Erik Rebula in Martin Sternad (Štefan) 28:15. Posameznice: Polona Može in Eva Rebec (Kosovel Sežana) 21:08; 2. Petra Škrap in Maša Pušnik (Kosovel abram Sežana) 28:34; 3. Stephanie Furlan, Jasmina Smotlak in Valentina Smotlak (Zoia) 30:48. Popolni izidi v formatu pdf na naši spletni strani www.primorski.eu Predsednik italijanskega olimpijskega komiteja Gianni Petrucci je prerd dnevi na zasedanju državnega sveta CONI v Rimu napovedal ukinitev pokrajinskih odborov lastne organizacije.Ukrep sodi v sklop varčevalnih ukrepov, ki jih je CONI sprejel ob napovedi zmanjšanja državnih dotacij za njegovo delovanje. Včeraj so se na srečanju zbrali predsedniki pokrajinskih odborov iz naše dežele Stellio Borri (Trst), Giorgio Brandolin (Gorica), Lorenzo Cel-la (Pordenone) in Silvano Parpinel (Videm), ki so odločitev sprejeli z obžalovanjem. Posebno žal jim je, da ni pred tem sklepom prišlo do soočenja z njimi. V sporočilu za javnost so tudi zapisali, da bo ukinitev pokrajinskih odborov ošibila krajevno športno stvarnost, saj je CONI na krajevni ravni, skupaj s športnimi zvezami, promocijskimi in drugimi športnimi organizacijami izvajal kapilar-no delovanje, zlasti v odnosu z javnimi in-štitucijami kot so šole, javne ustanove, dežela, Pokrajine, Občine, zdravstvene enote in župnišča. Pokrajinski odbori so v zadnjih desetletjih na lastno pobudo dosledno, z navdušenjem in profesionalnostjo zagotovili svojo prisotnost na ozemlju. Žal bi jim bilo, da bi zdaj zamrle mnoge pobude, ki so jih izvajali skupaj z omenjenimi ustanovami in organizacijami, zato pa izražajo upanje, da bodo vključeni v proces reorganizacije, ki ga ukinitev pokrajinskih odborov zahteva, da bi CONI športnemu svetu še naprej nudil čimbolj-še storitve. 20 Četrtek, 13. oktobra 2011 ŠPORT / ODBOJKA - V moški deželni C-ligi štiri ekipe naših društev Vsi z visokim motivom V moški C-ligi bomo tudi letos imeli štiri predstavnike: Olympio, Slogo, Sočo in Val. V prvenstvu nastopa štirinajst ekip, ki jih je deželna odbojkarska zveza na podlagi lanskih uvrstitev razdelila v dve skupini. V skupini A bo od slovenskih ekip igral le Val, v skupini B pa bo tako že v prvem delu prvenstva kar šest der-bijev (prvi bo že v drugem krogu med Slogo in Sočo). V drugem delu bo najboljših šest ekip igralo v skupini za napredovanje, ostalih osem pa v skupini za obstanek. Neposredno izpade v D-ligo le zadnjeuvrščena ekipa, za šesto- in sed-mouvrščeno pa so tako kot lani predvidene dodatne tekme. V primerjavi z lansko sezono je do največjih sprememb prišlo pri Valu, ki ima letos novega trenerja Berzacolo, okrepljen pa je tudi igralski kader. Da lahko Štandrežci letos merijo res visoko, je bilo razvidno že v Jadranskem pokalu, kjer so še nepremagani, v gosteh pa so strli tudi odpor tržaškega Ferro Alluminia, ki velja skupaj z Vivilom za enega izmed glavnih favoritov letošnjega prvenstva. Pri Valu imajo letos zelo dobro pokrite prav vse vloge, na mreži so gotovo boljši kot lani in so lahko učinkoviti prav iz vseh pozicij. Kljub temu pa se zanje prvenstvo ne začenja pod povsem srečno zvezdo, saj se je v pripravljalnem obdobju poškodoval Daniel Faganel, ki mora opraviti sicer še zadnje zdravniške preglede, računajo pa, da bodo morali vsaj mesec ali dva igrati brez njega. V soboto bodo valovci debitirali pred domačim občinstvom, gostili pa bodo Vbu, ki je letos precej slabši kot lani, a vseeno velja za neugodnega nasprotnika. V skupini A bi moral biti najresnejši Valov konkurent za vrh okrepljeni Vivil, ki ima v svojih vrstah več izkušenih od-bojkarjev, ki so nastopali v državnih prvenstvih, medtem ko bi morali biti Buia, Fincantieri, San Vito in Reana nekoliko šibkejši nasprotniki. Zato pričakujemo, da bo Val osvojil eno izmed prvih dveh mest in se s tem tudi neposredno uvrstil v skupino za napredovanje (tretje in četrtouvrščeno ekipo čakajo dodatne tekme). V skupino B pa so bile uvrščene Olympia, Soča in Sloga, ki se bodo v prvem delu pomerile še s Ferro Allumi-niom, Cusom, Morteglianom in Volley Clubom. Nesporni favorit za prvo mesto v skupini je tržaški Ferro Alluminio, ki je bil že lani dokaj uspešen, letos pa se je še nekoliko okrepil. Takoj za njim naj bi bila glede na igralski kader Soča, ki je že lani dokazala, da se lahko v tem prvenstvu SKUPINA A 1. krog (15.10.): Val Imsa - VBU Videm (ob 20.00 v Standrežu); Fincantieri - San Vito; VivilVolley - Buia, Reana je prosta. SKUPINA B 1. krog (15.10.): Olympia - CUS Trieste (ob 20.00 v Gorici); Basiliano - Volley club; FerroAlluminio - Sloga (ob 18.00 v Trstu, Suvich), Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje je prosta. dobro odreže. Če je bila lani uvrstitev v skupino za napredovanje presenečenje, pa mora biti letos to cilj Berdonovih varovancev. Mlajši člani ekipe so se že lani uveljavili, bolj izkušeni soigralci pa jim bodo tudi letos gotovo v veliko pomoč. V zadnjih letih so bili sicer zaradi službenih obveznosti ali poškodb določeni odbojkar-ji nekajkrat odsotni, Sočani pa imajo dovolj kompletno ekipo, da se lahko dobro odrežejo tudi v okrnjeni postavi, seveda pa ne smejo misliti, da bodo uspehi prišli kar sami od sebe. Morali bodo igrati zavzeto kot lani. V prvem krogu bo Soča prosta. Novinec v tem prvenstvu je goriška Olympia, ki se je v najvišjo deželno ligo vrnila po enem samem letu. Ogrodje ekipe je bilo pred dvema letoma podobno, odtlej pa so mladi Goričani zelo napredovali in nedvomno tudi pridobili na samozavesti, saj so lani v D-ligi malokrat potegnili krajši konec. Ekipa je vsekakor še vedno zelo mlada (srednja starost je približno dvajset let), kar se bo verjetno poznalo, fantje pa imajo še veliko rezerve in se lahko torej med sezono še izboljšajo. Cilj Olympie je letos seveda obstanek, skušali pa ga bodo doseči že po prvem delu, kar bo sicer zelo težko, ne pa nemogoče. Glavna kandidata za neposreden preboj v skupino za napredovanje sta tu namreč Ferro Alluminio in Soča, ostale ekipe pa bi morale biti približno na isti ravni oziroma premagljive, še zlasti če se bo čez en ali poldrugi mesec Olympii pridružil še korektor Loiacono. Pomemben test za našo ekipo pa bo že uvodno srečanje proti Cusu, ki je v ligi prav tako novinec. Zadnji naš predstavnik v moški C-ligi bo Sloga, ki je lani sicer izpadla, vendar je bila letos spet vključena v to prvenstvo. Ekipi so se pridružili Mirko Kante in Aaron Fermo, ki sta lani nastopala za Slogo Tabor, ter skupina mlajših nadarjenih Sloginih mladincev, ki so lani igrali v okviru društva Club Regione. Ekipa bo letos v primerjavi z lansko sezono igrala z liberom. Za marsikoga med njimi bo to prva preizkušnja na najvišji deželni ravni. Peterlinovi varovanci se bodo potegovali za obstanek, igranje v tem prven- Val in Soča (na sliki med derbijem predlanske sezone v Sovodnjah) med našimi ekipami pred začetkom sezone kotirata najvišje in upravičeno merita na uvrstitev v skupino za napredovanje bumbaca stvu pa bo za mlajše odbojkarje (povprečna starost ekipe je pod 20 let) gotovo koristna izkušnja. V prvem krogu čaka slogaše pravi ognjeni krst, saj se bodo pomerili s Ferro Alluminiom, ki je na srečanju nesporen favorit. Z njim so se slo-gaši pomerili tudi v Jadranskem pokalu in pričakovano ostali praznih rok. (T.G.) Lucio Battisti: »Val med favoriti letošnjega prvenstva« Olympia čavdek Stefan 1996 172 L HLEDE DANIEL 1994 184 P HLEDE FILIP 1982 17B P KOMJANC MATIJA 199B 187 K LOIACONO ANDREA 1981 201 K PAVLOVIČ DRAGAN 1992 201 C PERSOLJA MARTIN 1990 201 C PERSOGLIA SANDI 1995 197 K SANZIN DAVID 1987 192 C SKERK DENIS 1994 175 T TERČIČ LUKA 1991 176 T VIZIN LORENZO 1994 197 T VOGRIC PETER 1995 187 T Trener: JERONČIČ ZORAN Sloga ANTONI DANJEL 1995 187 T CETTOLO NATAN 1995 194 K DEVETAK ROBERT 1992 176 P DUSSICH DANIEL 199B 182 T FERMO AARON 1986 185 P KANTE MIRKO 1987 19B C/T FIORELLI LUKA 1994 178 L ROMANO MATJAŽ 1987 192 T/K ROŽAC SIMON 1987 19B C SOSIČ PETER 1995 192 C/T TRENTO JORDAN 1995 18B T ŽERJAL SAŠA 1992 180 C DENIS TAUČER 1994 185 C/T Trener: PETERLIN IVAN Soča Zadružna Banka Doberdob Sovodnje BRAINI DANIELE 1965 185 C BUTKOVIČ SAŠA 1991 187 C ČERNIC IVAN 1988 200 C/K ČERNIC JAN 1990 176 P ČERNIC MARKO 1980 186 T DEVETAK IVAN 1985 180 T DEVETAK MARTIN 1990 191 C JUREN ERIK 199B 182 K JUREN MATEJ 1991 188 T KRAGELJ EGON 1979 182 L LEVPUŠČEK PETER 1985 180 C ŠKORJANC DAVID 1988 19B T TESTEN GREGOR 1977 188 T VALENTINČIČ IGOR 1978 187 K/C Trener: BERDON ANDREJ Pred začetkom moške C-lige smo za mnenje o naših štirih predstavnikih v tem prvenstvu prosili trenerja Sloge Tabor Lucia Battistija: »Olympia, ki je napredovala iz D-lige, nastopa z zelo mlado ekipo. Loiacono, ki naj bi se ekipi pridružil med prvenstvom, predstavlja lepo okrepitev, saj je zelo zanesljiv tolkač, tako da bi lahko Olympia z njegovim doprinosom dosegla dobre rezultate. Val nastopa letos okrepljen, novosti pa bodo gotovo dobro vplivale na ekipo. Mislim, da sodi nedvomno med favorite letošnjega prvenstva, tako da računam, da se bo uvrstil vsaj v skupino za napredovanje. Soča tudi letos nastopa z mešanico starejših in mlajših igralcev, ki se je lani zelo dobro obnesla. Če bo vzdušje podobno lanskemu, bo lahko tudi letos za Sočane prvenstvo polno zadoščenj. Slogaši imajo letos na papirju boljšo ekipo kot lani, skupina je zelo motivirana. Če bodo mlajši igralci med letom napredovali, je dobra uvrstitev gotovo v njihovem dometu.« (T.G.) Val Imsa Glass Global System FAGANEL DANIEL 1982 186 T FAGANEL STEFANO 1984 184 T FARFOGLIA SIMONE 1986 19B P FEDRIGO MATTIA 1986 180 C LAVRENČIČ LUCA 1986 191 K MASI FRANCESCO 1984 19B C NANUT DANJEL 1984 185 C/K NANUT GREGOR 1989 182 T OMBRATO MICHELE 1989 19B T PALMIERI DAVIDE 1977 180 P PLESNIČAR SIMON 1987 17B L SFILIGOI STEFANO 1969 186 T VIDOTTO ELVIS 1985 19B C Trener: BERZACOLA GABRIELE Pomožni trener: MAKUC ROBERT NAMIZNI TENIS - Moška C2-liga Kras potegnil krajši konec Ekipi A je edino točko zagotovil Bole, ekipi B pa Sonja Milič Kras A - Azzurra B 1:5 Bole - Marega 3:0; Rotella - Bressan 1:3; Fabiani -Trevisan 0:3; Bole - Bressan 1:3; Fabiani - Marega 2:3; Rotella - Tre-visan 1:3 V drugem kolu C2-lige sta oba Kra- PLANINSKI SVET Avtobusni izlet SPDT na Slivnico Mladinski odsek SPDT organizira v nedeljo, 23. oktobra za družine in za društvene člane avtobusni izlet na Slivnico. Odhod v nedeljo, 23. oktobra, ob. 8 uri iz trga Oberdan, in ob 8.20 izpred hotela Da-nev na Opčinah. Peljali se bomo do Cerknice. Po položni gozdni poti in nato po travnikih, se bomo povzpeli do koče na Slivnici, od koder je krasen pogled na Cerkniško jezero in proti Snežniku. Vračali se bomo po isti poti. Skupno bomo hodili slabe štiri ure, pot je lahka in primerna za vse. Povratek v Trst, je predviden med 17. in 18. uro. Informacije lahko dobite pri Francu, na tel. štev 338 4913458 ali pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do četrtka, 20. Oktobra. Predstavitev knjige Po svoji sledi je izredno zanimiva knjiga, ki je nedavno izšla pri založbi Pla- ninske zveze Slovenije. To je najnovejše in najobsežnejše delo uglednega slovenskega alpinista in odpravarskega veljaka Toneta Škarje, ki je bil od vsega začetka soudeležen pri vseh pomembnejših slovenskih alpinističnih dogotkih in odpravah. Knjigo Po svoji sledi bo predstavilo Slovensko planinsko društvo Trst v četrtek, 13. oktobra 2011 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreato-rio 2, z začetkom ob 20.30. Po krajšem predvajanju posnetkov, ki govorijo o najpomembnejših doživetijh Toneta Škarje, se bo z avtorjem pogovarjal časnikar Dušan Jelinčič. Vabljeni. Druženje ob kostanju in sladki rebuli Ob izteku poletne sezone planinskih izletov in drugih dejavnosti prirejajo goriški planinci vsakoletno druženje ob kostanju. Srečanje bo v nedeljo, 23. t.m. v popoldanskem času pri Štekarju v Šte-verjanu. Poleg družabnosti bo društvo poskrbelo še za dve spremljajoči pobudi: družinski pohod iz Podgore ter vožnjo z gorskimi kolesi. Udeleženci obeh prireditev bodo startali ob 10. uri izpred športne hale v Podgori, zbor pa je določen za 9.45. Poleg dobre volje za vse, je za udeležence kolesarske vožnje obvezna čelada. Pohod po briških poteh in stezah traja dobri dve uri, nekoliko zahtevnejša preizkušnja pa čaka kolesarje, ki se bodo na cilj pripeljali šele okrog 13.30. Ob spoštovanju tradicije, bodo planinci poskrbeli za pečen kostanj in sladko rebulo. sova predstavnika izgubila. Kras A se je srečal z zelo solidno goriško ekipo Az-zurra, v kateri igra tudi mladi up Bressan, ki je bil že večkrat vpoklican v ožji krog državne mladinske reprezentance. Veteran ekipe Bole pravi, da je hiter in izvaja kvalitetne top spine. Premagal je oba kra-sovca brez večjih težav. Za Fabianija pa je opazno, da mu primanjkuje večje število treningov, ki mu bi omogočalo bolj konstantno igri. Proti Maregi mu ni uspelo dobiti pravega orožja, Trevisan pa je predobro napadal, da ga bi resnično spravil v težave. Rotella pa taktično ni zadovoljil in poraz ekipe je bil neizbežen. Krasovci pa so vsekakor igrali po svojih zmožnosti in sredina lestvice je realen cilj tega sestava. Kras B - San Giorgio Porcia 1:5 Milič S. - Dal Fabbro 3:2; Ridolfi -Mian: 1:3; Giorgi - Marton 0:3; Milič -Mian: 0:3; Giorgi - Dal Fabbro 1:3; Ridolfi - Marton: 2:3 Tudi B-ejevcem v soboto ni šlo nič bolje, saj je ekipa ravno tako izgubila z izidom 5 proti 1. Edino točko je v uvodni tekmi osvojila Sonja Milič, ki je s svojo izkušenostjo uspela prelisičiti Dal Fabbra, kasneje pa je izgubila proti solidnemu igralcu Mianiju. Simone Giorgi pa tokrat ni pokazal kar zna, njegova igra ni bila tako učinkovita kot prejšnjič. Zanimivo pa je, da za San Giorgio igra tudi Romunka Marton Emesse, ki ni imela večjih težav proti krasovcem, čeprav je Ridolfiju uspelo jo spraviti v škripce, a je potem za las popustil v odločilnem setu. Z igro pa je bil zadovoljen, kljub porazu. Pravi tudi, da je ekipa nasploh pokazala dobro igro, nasprotnik pa je bil enostavno boljši, kar dokazuje tudi poln izkupiček točk in nasprotnikovo prvo mesto na lestvici. (R) 23 Obvestila SK DEVIN prireja SMUČARSKI SEJEM od 2. do 13.novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13.novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. AŠD BREG sporoča, da v občinskem športnem centru S.Klabjan v Dolini potekajo sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, ob ponedeljkih in petkih ob 21.00. REKREACIJA odrasli, ob torkih 10.30 - 11.30 in četrtkih ob 08.30 - 09.3. OTROŠKA TELOVADBA ob sobotah, skupina starejših ob 09.00 in skupina mlajših ob 10.00. Prisrčno vabljeni! MO SPDT prireja v nedeljo, 23. oktobra avtobusni izlet za družine na Slivnico. Za informacije in prijave pokličite na tel 338 5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do torka, 18. oktobra!. www.primorski.eu1 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 13. oktobra 2011 21 GLOSA Ustavno sodišče in človekove pravice Jo2e Pirjevec Petega oktobra je nenadoma treščila novica, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije soglasno določilo, da občina Ljubljana ne sme poimenovati neke periferne ulice blizu pokopališča Žale po pokojnem maršalu Titu. Pobudo za ta sklep je dala gospa, ki je bila proti koncu štiridesetih let zaprta iz političnih razlogov in kateri je po osamosvojitvi sodna oblast priznala, da so bile kršene njene človeške pravice. Na podlagi njene pritožbe, je sodišče izjavilo, da Titovo ime sicer simbolizira osvoboditev današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni vojni, toda tudi povojni totalitarni režim, ki so ga zaznamovale grobe kršitve človekovih pravic in svoboščin. Izhajajoč iz te ugotovitve je menilo, da je poimenovanje Titove ceste razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu in ga prepovedalo. Pri tem je objavilo dolg tekst, ki izzveni kot visoka pesem človekovim pravicam in ki ga je treba zaradi tega pozdraviti. Kakor je treba tudi sprejeti odločitev sodišča, ker so v našem sistemu njegove razsodbe brez apela. To pa seveda ne pomeni, da bi se moral odpovedati svoji osnovni človeški pravici, da mislim z lastno glavo. In zato moram reči, da mi odločitev ni všeč in da se z njo ne strinjam. Prvi razlog temelji na rimskem pregovoru: »De mi-nimis non curat preator«. (S (pre)skromnimi vprašanji se pretor ne ubada). Po mojem mnenju je poimenovanje neke ulice - pa naj bo osebnost, po kateri naj bi se imenovala, še tako pomembna ali vprašljiva - obrobnega pomena. Ustavno sodišče izgubi na ugledu, če se spusti na raven takih malenkosti. Mislim, da v vsej mednarodni praksi ni podobnega primera. Njegovi člani so se tega seveda zavedeli in so se zato proglasili za glasnike človeških pravic, kar daje njihovi odločitvi blesk najvišjih vrednot, do katerih se je dokopala naša civilizacija. Vprašljivo pa je, ali je mogoče neko zgodovinsko osebnost, ki je v dobrem in slabem zaznamovala svojo dobo, meriti s tako strogimi merili, jo reducirati samo na en imenovalec, spregledati pa vse ostale. Vzemimo na primer Petra Velikega in Katerino II., ki ju Rusi proglašajo za temeljni osebnosti svoje zgodovine, kljub temu, da oba nista bila prav spoštljiva do človeških pravic. Ali na primer Napoleona, brez katerega si ne moremo predstavljati sodobne Evrope, kljub napakam in celo zločinom, ki jih je zagrešil. Isto velja za Tita. Brez njega Slovenije, kakršno imamo, preprosto ne bi bilo, ker je on zakoličil naše meje, postavil temelje naši državnosti, ustvaril z uporom Stalinu tisto klimo intelektualne tolerance, v kateri so se oblikovali in se profesionalno uveljavili vsi člani Ustavnega sodišča. Ne morem se znebiti vtisa, da so omenjeni dostojanstveniki odločali, ker so zavestno združili jus, zgodovino in politiko v mešanico, ki naj eksplodira pred bližnjimi volitvami. Pri tem me zanima, kako bi odločali, če bi se pritožil na njihov gremij, ker je Slovenska demokratska stranka pred kratkim objavila spisek več kot 200 osebnosti, ki jih je obtožila, da so prišli do svojih položajev, ker so v službi današnje vladne garniture. Med njimi sem se znašel tudi sam z naslednjo oznako: »dr. Jože Pirjevec, član sveta Muzeja novejše zgodovine Slovenije, imenovan 30. 7. 2009, kandidat LDS na volitvah v Državni zbor RS 2008, kandidat Liberalne akademije za člana Programskega sveta RTV SLO, podpisnik peticije v podporo Slavku Ziherlu in Vladu Miheljaku«. Kot je očitno, ne gre samo za kadrovske privilegije, ki naj bi jih užival kot član sveta Muzeja novejše zgodovine, temveč celo za take »grehe« kot je moja neuspela kandidatura na parlamentarnih volitvah in za Programski svet RTV. Še več, celo za podpis neke peticije. Po vsem sodeč SDS pripravlja v primeru svoje zmage na volitvah pro-skripcijsko listo, da se maščuje ideološkim nasprotnikom. Pri tem grobo ogroža pravico do svobode misli in besede, ki je temeljna človeška pravica. Ima me, da bi jo ovadil Ustavnemu sodišču. VREME OB KONCU TEDNA Nova občutna in za ta čas nenavadna ohladitev Darko Bradassi V zadnjih dneh se je, kot smo pričakovali, res okrepil anticiklon s toplim zrakom, vendarle je bila otoplitev v prizemlju občutno manjša kot v gorah. Nastal je prvi manjši jesenski temperaturni obrat. V višjih legah se je temperatura povzpela do poznih poletnih vrednosti, medtem ko se je ob morju in v nižinah zadrževal nekoliko manj topel in bolj vlažen zrak. Kljub vsemu se je živo srebro povečini spet povzpelo do okrog 22 stopinj Celzija. Vendar nas vreme še ni prenehalo presenečati in se nam ravno v prihodnjih dneh obeta nova občutnejša sprememba. Po izraziti nenadni ohladitvi v preteklih dneh in sedanjemu povratku temperatur v normalnost, je na vrsti nova, še občutnejša ohladitev. Anticiklon se bo povzpel do skrajnega evropskega severa in bo malo bolj vzhodno od nas preusmerjal po svojem desnem robu proti Sredozemlju zelo mrzel arktični zrak. Glavnina mraza se bo zaustavila nad vzhodnoevropskimi državami, kjer bodo ponekod beležili ostre zimske temperature, obrobje ledene zračne mase pa bo zajelo tudi vzhodne sredozemske predele in od vzhoda ter severovzhoda tudi deloma naše kraje. Na našem širšem območju bo ohladitev najbolj izrazita v vzhodni polovici Slovenije, bolj proti zahodu, kot, denimo v Furlaniji Julijski krajini, pa bo pronical povečini nekoliko manj mrzel zrak, še vedno pa ob temperaturah daleč pod dolgoletnim povprečjem. Tudi pri nas bo ohladitev občutna, še posebno ker se bo ob nizkih temperaturah tudi ponovno okrepila burja. Indeks mraza se bo zato povečal. V vzhodni polovici Slovenije bodo temperature na višini 1500 metrov v prostem ozračju padle na okrog -3 stopinje Celzija, kar je povsem zimska vrednost. Pri nas pričakujemo na isti višini najnižje temperature do okrog +1 ali +2 stopinji, kar je prav tako daleč pod dolgoletnim povprečjem. Najnižje nočne vred- nosti se bodo ob koncu tedna v večjem delu Slovenije spustile za kakšno stopinjo Celzija pod ničlo, pri nas pa ob morju do okrog 10 stopinj Celzija, na Krasu pa do okrog 5 stopinj Celzija. Pihala bo zmerna do močna burja. Ni potrebno posebej poudarjati, da sodijo take temperature med najnižje doslej namerjene v prvi polovici novembra. Prevladovalo pa bo sončno in vetrovno vreme s pritokom suhega zraka. Konec tedna bo zato prijetno jesenski, toda za ta čas kar mrzel. Kaže, da bo nato anticiklon v začetku prihodnjega tedna začel popuščati predvsem na svoji zahodni strani pred pritiski atlantskega zraka. Po sedanjih izgledih je možno, da se bo našim krajem sredi prihodnjega tedna približala atlantska višinska dolina in da bodo tokovi obrnili od jugozahoda, od koder bo pritekal bolj vlažen sredozemski zrak. Možno, da taka evolucija nakazuje pogostejše padavine in jesensko vreme. Od danes do nedelje bo prevladovalo sončno in postopno hladnejše vreme. Jutri bo zapihala burja, ki se bo v noči na soboto še okrepila, temperature pa se bodo občutno spuščale. V soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno, hladno in vetrovno vreme. Na sliki: nad večjim delom Evrope se zadržuje anticiklon, vzhodno od nas pa se že začenja spuščati hladnejši zrak ODPRTA TRIBUNA Trije krogi enotnosti za izhod iz krize Ob hudi krizi, ki je zajela ZDA in Zahodno Evropo že pred tremi leti, so na kalifornijskih univerzah začeli spet proučevati dela Karla Marksa, Friedricha Engelsa in Antonia Gramscija. Kajti moderna marksistična kritična misel omogoča branje krize globalnega kapitalizma in tudi iskanje poti iz nje. To je prejšnji teden poudaril tudi vi-demski župan, bivši rektor tamkajšnje univerze Furio Honsell, ko je pozdravil udeležence na pokrajinskem kongresu stranke italijanskih komunistov. Na knjižni trg pa se v ponatisu vrača intervju, ki ga je Enrico Berlinguer leta 1981 dal Eugeniu Scalfariju. V njem je preroško razglabljal o moralnem vprašanju, nastalem ob spoznanju, da se je strankarska politika v Italiji polastila države, njenih ustanov, gospodarstva, bank in občil, prezrla pa je dobrobit državljanov. Stranke so se namreč izneverile svojemu poslanstvu demokratičnega organiziranja vpliva državljanov na politične izbire in rešitve odprtih vprašanj. Pri tem je Ber-linguer izpostavil »drugačnost« KPI, ki pa se je izgubila s samomorom te stranke deset let pozneje, ko ga ni bilo več. Pravi nesmisel bi bil, če bi v sedanjem zgodovinskem trenutku prav v Italiji komunisti ne imeli več vpliva na dogajanje zaradi razcepljenosti in odrinjenosti, kamor jih še vedno pehajo dediči fali-mentarnega neoliberalizma, čeprav v reformistični preobleki. O tem razpravljajo komunisti te dni, ko se pripravljata vsedržavna kongresa SIK in SKP, ki sicer delujeta v okviru Zveze levice, a še ved- no ohranjata samostojne strankarske strukture. Prva bo imela svoj državni kongres Stranka italijanskih komunistov, ki jo vodi Oliviero Diliberto. Njeni delegati, ki jih prav te dni volijo na pokrajinskih kongresih, se bodo konec meseca zbrali v Riminiju, v kongresni dvorani, kjer je bila raz-puščena KPI. Ferrerova SKP bo svoj kongres imela pred koncem leta. Stranka italijanskih komunistov v daljšem, ideološko precej opredeljenem kongresnem dokumentu, ponuja svoj pogled na svetovno krizo in na možnost izhoda iz nje na osnovi korenitih sprememb v proizvodnih procesih in predvsem v porazu špekulativnih pritiskov finančnega kapitala, ki se je odrekel proizvodnim investicijam ter posledičnim imperialističnim vojnam, s katerimi skušajo ZDA in zahodna Evropa razgrabiti energetske vire in strateška vozlišča, medtem ko razglašajo neobstoječe posege za obnovo ali vzpostavitev demokracije, kot v Iraku, Libiji, Afganistanu ali na južnem Balkanu. Alternativa obstaja povsod, kjer se narodi ne podrejajo prestolnicam kapitala: v Latinski Ameriki, v azijskih velikanih Indiji in Kitajski, v Južni Afriki. V ZDA in EU pa se ljudje prebujajo in gredo na ulice z geslom, da se ne bodo več podrejali koristim velekapitala: »Nas je 99%!« Pri nas bo mladina šla na ulice konec tedna. Komunisti so del tega gibanja, kakor želijo biti del širokega demokratičnega zavezništva, ki naj zapodi Berlusconija in njegov pokvarjeni dvor z oblasti ter vzpostavi ustavni red, ki ga je desnica zrahljala in sprevračala. Zavedajo pa se, da zapoditi Berlusconija in njegove ni dovolj, kajti ostaja Marchionne s svojim napadom na pravice delovnih ljudi, pridobljene v pol stoletnem boju in zakoličene v Statutu o pravicah delavcev. Objestnost in požrešnost gospodarjev, ki bi radi ceno reševanja krize prenesli na ramena preprostih ljudi (odvisnih in samostojnih delavcev, študirajoče ali redko zaposlene mladine, kulturnikov, upokojencev, žensk in tujih priseljencev) nima primere drugod v Evropi, kjer ponovni zagon gospodarstva najpogosteje spremlja tudi družbeno dogovarjanje in spoštovanje pridobljenih pravic. O teh temah tudi med demokratičnimi strankami leve sredine ni pravega soglasja. Zato komunisti ne rinejo v vlado, ki pa jo želijo konstruktivno in obenem kritično pogojevati iz parlamentarnih klopi. Če je za poraz desnice potrebna enotnost vseh demokratičnih sil, ki predstavlja nujni prvi in najširši krog povezav, je prav tako potrebna složnost in strnjenost vseh sil na levici. Odprto ostaja tudi vprašanje drugačnih povezav na levici, tudi s stranko Levica, ekologija in svoboda ter Italijo vrednot. Oblike možnega sodelovanja bodo neizogibno odraz dosegljivega zbli-žanja ciljev in vrednot. In to je drugi, ožji krog znotraj obstoječega sistema zavezništev. Na poti k širši enotnosti levice je vsekakor prvi korak združitev sedaj ločenih komunističnih strank, skupin in gibanj. V tem zgodovinskem trenutku je namreč pravi nesmisel, ali celo kaj hujšega, da v Italiji delujeta dve komunistični stranki, pa čeprav sodelujeta v federati- vni Zvezi levice. Zedinjenje komunistov v eno samo, obnovljeno komunistično partijo, je v tem trenutku na dnevnem redu in kongresa SIK in SKP bosta morala ponuditi na to vprašanje svoj odgovor. Kajti dejstvo je, da komunisti na bazi delujejo skupaj domala povsod. Obstoječe razlike pa so za večino članov teh strank, da o volil-cih in simpatizerjih sploh ne govorimo, povsem nepomembne in premostljive. To pa je tretji krog v koncentričnem sistemu političnih sprememb, ki smo jim priča in ki se lahko že zgodijo v bližnji bodočnosti, začenši z možnostjo večjega povezovanja politično opredeljenih katoličanov na sredini, kakor pričakuje in spodbuja italijanska škofovska konferenca. Bitka za demokratično prenovo Italije po skoraj dveh desetletjih prevlade Berlusconijeve politične nekulture terja vsekakor sodelovanje vseh razpoložljivih sil, brez prevlade ali izključevanja. Državljani naj spet sami posežejo v dogajanje, medtem ko so doslej bili najpogosteje zgolj pasivni gledalci in navijači izbranih protagonistov televizijskih debatnih oddaj. Sploh pa mora politika prenoviti tudi samo sebe, začenši s spremembo volilnih pravil, ko naj spet prevlada ustavna pravica do ustrezne zastopanosti nad načelom, da mora biti oblastnikom zagotovljeno nemoteno delo, brez zanje nadležnega parlamentarnega nadzora. Postati mora spet to, kar po italijanski ustavi je, se pravi demokratična storitev in služba ljudskim interesom, brez pretiranih privilegijev, ki so politiko in s tem demokracijo odtujile čedalje večjemu številu državljanov, ki se volitev sploh več ne udeležujejo. Naloga opredeljene levice je tem državljanom vrniti zaupanje v pošteno politiko in njeno sposobnost biti kos krizi. Nedopustno je, da se v imenu reševanja finančne krize govori o splošni privatizaciji storitev in skupnih dobrin, kljub rezultatom junijskih referendumov. Raje naj se Italija odpove sodelovanju v raznih vojnah, od Afganistana do Libije ter nadaljnjemu oboroževanju, za katerega je predvidenih skoraj 35 milijard evrov! O tem tudi v levi sredini ni pravega soglasja in potrebno je, da opredeljena razredna in mirovniška levica ponovno pridobi na moči in vplivu, začenši z vrnitvijo v parlamentarne klopi. Ne zaradi klopi kot takih, pač pa zato, da lahko dvigne svoj glas in ponudi svoje rešitve, oziroma zastavi svoj vpliv pri reševanju nakopičenih problemov. To ji je bilo od leta 2008 onemogočeno s spreminjanjem volilnega sistema in bi se ne smelo več ponoviti. Slovenci in druge manjšine v Italiji vedo, da so bili komunisti v zgodovini njihovi zavezniki. Rajni južnotirolski »Obman« Silvius Ma-gnago je nekoč poudaril, da je sam vedno bil protikomunist, vendar se je KPI javno zahvalil in ji priznal, da je bila vedno dosledna zagovornica manjšin in njihovih pravic. To je v genetskem kodeksu vseh, ki so njeni ponosni nasledniki. To doslednost včasih pogrešamo in ji moramo vrniti mesto, ki ji pripada. Stojan Spetič, deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov v Furlaniji Julijski krajini 22 Četrtek, 13. oktobra 2011 AVTOMOBILI / CHEVROLET - Uvršča se v zahteven evropski segment Cruze ob stoletnici dobil petvratno različico Notranjost enaka kot v limuzini - Dva bencinska motorja in zmogljiv turbodizel KIA Več motorjev iz slovaškega obrata Vodilni možje Kia Motors Slovakia so uspešno zagnali proizvodnjo motorjev v novem obratu, kjer bodo proizvajali 1,4-in 1,6-litrske bencinske motorje. Proizvodne zmogljivosti bodo z zdajšnjih 300.000 povečali na450.000 motorjev letno. Kiina naložba v projekt, ki bo prinesel 270 novih zaposlitev, je vredna 100 milijonov evrov. Trenutno je v proizvodnji motorjev zaposlenih 160 ljudi. Drugi proizvodni obrat bo proizvajal bencinske motorje z neposrednim vbrizgom goriva in spremenljivim krmiljenjem ventilov. Novi obrat ima 3 proizvodne linije glavnih motornih komponent, kot so blok motorja, glava motorja in ročične gredi. Linija za sestavljanje temelji na popolnoma prilagodljivi proizvodnji, ki omogoča istočasno proizvodnjo štirih različnih motorjev. Proizvodnja enega motorja traja približno tri ure. Stopnja avtomatizacije linije za sestavljanje je več kot 35-odstotna. Med procesom sestavljanja je pri bencinskih motorjih vgrajenih več kot 100 komponent. Kia Motors je edini proizvajalec motorjev za osebna vozila na Slovaškem. Ob svoji stoletnici je Chevrolet predstavil tudi petvratno različico cruzea, v avtomobilskem jeziku »hatchback«, ki prihaja približno dve leti po štirivratni limuzini. Petvratna različica naj bi dala nov zagon prodaji cruzea, saj bo s tem okrepil svojo prisotnost v zahtevnem evropskem segmentu kompaktnih avtomobilov. Pri snovanju petvratne različice, katere oblika izhaja iz štirivratnega cruzea, je Che-vroletova inženirska in oblikovalska skupina morala upoštevati, da so kupci avtomobilov kompaktnega petvratnega segmenta zelo heterogeni. Tako je nastal avtomobil, ki se bo lahko enakovredno spopadel z glavnimi tekmeci v Evropi. Drzna in izrazita Chevroletova oblika v petvratnem cruzeu združuje sodobno oblikovano potniško kabino, najprostornejšo notranjost v razredu in možnost izbiranja med učinkovitimi bencinskimi in dizelskimi motorji. Tudi na področju varnosti nudi petvratni cruze odlično razmerje med vrednostjo in ceno, saj vsi paketi opreme vključujejo obsežno standardno nameščeno varnostno opremo. Kombilimuzinski chevrolet cruze se navzven od svojega limuzinskega brata loči po krajšem in bolj mišičasto oblikovanem zadku, medtem, ko je prednji del vozila enak. V notranjosti sta obe vozili enaki V kombilimuzinski izvedbi obljublja bolj praktičen dostop v prtljažni prostor, skozi velika zadnja vrata. Med najboljšimi v segmentu je po prostornosti prtljažnika, saj ponuja z dvignjenimi sedeži 413 litrov, z zloženimi pa 883 litrov praznine. Vsi petvratni modeli cruze se lahko pohvalijo z izboljšavami notranjosti v okviru izboljšav modelov letnika 2012. Kupcem so na voljo trije paketi opreme: LS, LT in LTZ. Petvratni chevrolet cruze je na voljo z 1,6 in 1,8-litrskima bencinskima motorjema, ki zmoreta 124 oziroma 141 KM. Pri obeh lahko izbirate med 5-stopenjskim ročnim ali 5-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Prostorninsko največji in tudi najbolj zmogljiv je 2-litrski turbodizel s 163 KM, ki je lahko povezan s 6-stopenjskim ročnim ali samodejnim menjalnikom. Glavne značilnosti tega motorja so hitro odzivanje stopalke za plin, močan navor, ki pri 1.750 vrt./min znaša 360 Nm, in skladnost s standardom Euro 5 (147 g/km emisij CO2). Pri 3.800 vrt./min razvije moč 163 KM, najvišja hitrost vozila pa je 205 km/h. Z ročnim menjalnikom potrebuje za pospeševanje od 0 do 100 km/h 8,5 sekunde. Vsi motorji so na voljo z ročnim ali s šeststopenjskim avtomatskim menjalnikom. Šest zračnih blazin in pet tritočkovnih varnostnih pasov nadzira tipalna in diagnostična enoto (SDM), ki je povezana s tipali v srednjem odbijaču in srednjem stebričku. Pritrjevanje otroških sedežev je skladno s standardom ISOFIX. Stran pripravil Ivan Fischer NISSAN - Družinski avto s sedmimi sedeži in velikim prtljažnikom Evalia je prostoren avto za tiste s številno družino Nissanova evalia prihaja med kupce kot avto, ki je namenjen predvsem številnim družinam, saj ima kar 7 sedežev, s tem da zadnja dva dobite za doplačilo, sta pa udobna fotelja. Ima tudi skoraj 2 kubična metra velik prtljažnik, katerega prag je dokaj nizek, tako da je nakladanje prtljage manj naporno. Zadnji bočni vrati sta drsni in tudi to omogoča lažji dostop na zadnje sedeže. Avto je dolg 440 cm, visok pa kar 186. Zunanjost je sicer nekoliko podobna dostavnemu avtomobilu, prednje steklo pa se še kar skladno povezuje s stropom avtomobila, ki ga označuje dokaj kratek nos. Voznik sedi še kar visoko in ima odličen pregled nad tistim, kar se dogaja pred vozilom. Voznikov delovni prostor je priročen z vsemi stikali in ročicami na svojem mestu. Poganjajo ga dva turbodizla in pa 4-valj-ni 1600-kubični bencinski motor, ki zmore 110 KM. Oba dizelska motorja imata 1500 ku-bikov, močnejši zmore 110 KM, šibkejši pa 90. Naj še omenimo, da velja vstopna različica Nissanove evalie 16.900 evrov za bencinar-ja, 18.450 evrov za turbodizel (7. in 8. sedež dobite za 800 evrov), v prvih šestih mesecih pa vam bodo priznali 1800 evrov popusta. PRIZNANJE - Japonska hiša skrbi za varnost potnikov Prestižna nagrada za Mazdin radarski varnostni sistem RVM Večina Mazdinih trenutnih modelov že ima vgrajen sistem RVM LEXUS - Samo za izkušene voznike Superšportni LFA tudi z "Nürburgring paketom" Superšportni lexus LFA bo pridobil še dodatno mero športnega videza in lastnosti z novim paketom opreme «Nurburgring Package». Lexus z «Nurburgring paketom» cilja na kupce, ki želijo še več iztisniti iz su-peršportnika. Paket bo na voljo le za 50 vozil od 500, kolikor jih bo skupno izdelanih. Drugačna spodnja dela prednjega in zadnjega odbijača ter velik zadnji spoj-ler bodo skupaj s tehničnimi popravki izboljšali vod- ljivost in stabilnost pri visokih hitrostih. Še boljše zmogljivosti so pridobili, ko so V10 motorju moč povečali za 10 KM na 562 KM, sekvenčnemu 6-stopenjske-mu menjalniku pa skrajšali čas prestavljanja. Lexusa LFA «Nurburgring Package» bo ob ma-loverjetnem srečanju težko prezreti, saj ga bodo obarvali v vpadljivo oranžno barvo, na kateri izrazito izstopajo temni karbonski dodatki. Mazda je na letošnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu za svoj radarski sistem za nadzor dogajanja za vozilom (RVM) v Mazdi3 prejela priznanje »Euro NCAP* Advanced«. Organizacija Euro NCAP omenjeno priznanje podeljuje avtomobilskim proizvajalcem, ki s svojimi novimi varnostnimi tehnologijami dokazano pripomorejo k izboljšanju varnosti. Priznanje sta na frankfurtskem salonu predala vodja komuniciranja Marie Brasseur in programski vodja Aled Williams, ki sta pri organizaciji Euro NCAP zadolžena za ocenjevanje. Nagrado sta prevzela Takaši Jamanouči, predsednik in glavni izvršni direktor Mazde Motor Corporation, in Jeff Guyton, predsednik in glavni izvršni direktor Mazde Motor Europe. »Zelo smo ponosni na prejeto priznanje, ki predstavlja nagrado varnostni tehnologiji, s katero nudimo zaščito našim kupcem. Je rezultat trdnega dela za doseganje optimalne varnosti potnikov. Večina Mazdinih trenutnih modelov že ima vgrajen sistem RVM, poleg tega naši inženirji za varnost nenehno prenavljajo in izboljšujejo celotno varnostno opremo,« je ob prevzemu priznanja dejal Jeff Guyton. Mazdin radarski varnostni sistem RVM voz- niku pomaga pri izogibanju nevarnim situacijam ali celo trkom ob menjavi voznega pasu. Dva radarska senzorja, pritrjena na obeh straneh zadnjega odbijača, nepretrgoma merita razdaljo in relativno hitrost do avtomobilov za vozilom. Sistem pri hitrosti nad 60 km/h z indikatorsko lučko v stranskem ogledalu na vratih opozori voznika o vozilu v mrtvem kotu ali o približevanju vozila temu območju v roku petih sekund v razdalji 50 metrov. Če voznik ob menjavi pasu v smeri približujočega se vozila vključi še smernik, se nemudoma vključita utripajoča indikatorska lučka in zvočni signal, ki voznika opozorita na nevarnost menjave pasu. Omenjeni sistem je zasnovan tako, da brezhibno deluje praktično ob vsakem vremenu in zaznava vse tipe vozil, vključno z motornimi kolesi. Organizacija Euro NCAp je nagradila sistem RVM v aktualni Mazdi3, omenjena varnostna pomoč pa je sicer na voljo tudi v Mazdi5, Mazdi6 in Mazdi CX-7. Sistem RVM bo poleg Mazdine inovativne tehnologije SKYACTIV vgrajen tudi v novo kompaktno športno terensko vozilo Mazda CX-5, ki na naš trg prihaja v prvi polovici prihodnjega leta. Treba je sicer reči, da so podobni sistemi, mogoče nekoliko manj sofisticirani, standardni del opreme pri dokajšnjem številu avtomobilov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1B. oktobra 2011 2B V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Prehranjevalna veriga 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Peter Quilter -Dueti, igrata Maja Blagovič in Vladimir Jurc; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre Peck, S. Loren) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Talk show: La versione di Banfi (v. A. Banfi) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 6.55, 7.45, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Don Matteo 8 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sot-tovoce 23.30 Film: Attila flagello di Dio (kom., It., '82, i. Diego Abatantuono, R. Rusic) 1.35 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke, vmes LAl-bero azzurro in Art Attack 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'ltalia sul Due 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik 20.30 1.10 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent show: Io canto (v. G. Scotti) O Italia 1 6.50 Risanke 8.55 Nad.: Nini 9.55 Variete: Mistero Files 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Zig & Sharko 17.30 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pallavolo 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI: Scena del crimine 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-0 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Talent show: Star Academy (v. F. Facchinetti) 23.35 Aktualno: Tg2 Punto di vista 0.10 Dnevnik 0.25 Dok.: La Storia siamo noi 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Dok.: Figu 15.10 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Mi manda Raitre (v. E. Camurri) 23.15 Reportaža: C'era una volta 0.00 Aktualno: Linea Notte 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Vremenska napoved 1.05 Aktualno: Magazzini Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 3 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Arabesque (voh., ZDA, '66, r. S. Donen, i. G. 21.10 Film: Sherlock Holmes (krim., V.B./ZDA, '09, r. G. Ritchie, i. R. Downey Jr., J. Law) 23.45 Film: The time machine (fant., ZDA, '01, r. S. Wells, i. G. Pearce, Y. Arias) ^ Tele 4 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 13.15 Aktualno: Gioielli nascosti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udi-ne 14.35 Variete: Archeologie 14.45 Vi-deomotori 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Italia economia e prometeo 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Dok.: Dolomiti Doc 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Babilonia 22.00 Nan.: The F.B.1.23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: In contatto... con la Trieste Tra-sporti 23.55 Nan.: Police Rescue La 7 tualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)iPiroso 12.00 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Gli scassinatori (det., Fr., '72, r. H. Verneuil, i. J.P. Belmondo, O. Sharif) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik 0.10 Nan.: Crossing Jordan 1.00 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department (t Slovenija 1 6.15 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, daj! 10.20 Risanke 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.15 Kratki igr. film: Ninino okno (pon.) 11.30 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Dok. feljton: V ritmu volovske vprjege (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Babilon.tv (pon.) 17.50 Minute za jezik (pon.) 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Platforma - 29. Grafični bienale 0.00 Dnevnik (pon.) 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.05 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.40 23.05 Videozid (pon.) 13.30 Misija Evrovizija (pon.) 14.50 31. tekmovanje slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji: KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi (pon.) 15.30 Nad.: Doktor Martin (pon.) 16.15 Evropski magazin 16.45 Univerza 17.15 Gimnastika: SP - ženski mnogoboj, posnetek iz Tokia 18.55 Rokomet: Liga prvakov, Constanta - Cimos Koper, prenos iz Konstance 20.30 Žrebanje deteljice 20.40 Nad.: Zdravničin dnevnik 21.35 Nan.: Maščevanje (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 16.50 Kronika 9.00 Preiskovalna komisija DZ, prenos 12.30 Novice 13.30 Poročila TVS1 17.30 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 20.40 Na Tretjem 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Bobn - glasb. oddaja 15.00 City Folk 15.30 K2 -dok. oddaja 16.30 Vas tedna 17.00 Slovenski magazin 17.30 Dokumentarec 18.00 0.15 Izostritev 18.35 0.30 Vremenska napoved 18.40 23.45 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.55 Rokomet: Liga prvakov, Costanta -Cimos Koper 21.15 Dok. odd.: Benečija 21.45 Avtomobilizem 22.30 Koncert: 40 let Tv Koper - Capodistria 0.45 Vremenska napoved in Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV 6.35 Tv prodaja 7.0514.00 Oprah show (pogovorna odd.) 8.0014.50 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.1015.45 Nad.: Tereza 10.35 16.45, 17.10 Larina izbira (nad.) 12.0017.55 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Film: Don Juan De Marco (ZDA) 0.25 Nan.: Vohun v nemilosti 1.20 24UR (pon.) 2.20 Nočna panorama Kanal A 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Ak- 7.30 10.40 Obalna straža (akc. serija) 8.20 Svet 9.15 Tom in Jerry (ris. serija) 9.40 Super heroji (ris. serija) 10.10 Požeruh (ris. serija) 11.30 16.10 Faktor strahu ZDA (res-nič. serija) 12.55 TV prodaja 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.50 Film: Shanghajsko presenečenje (ZDA) 15.40 0.05 Mladi zdravniki (hum. nan.) 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet 18.55 Na kraju zločina - CSI: New York 19.45 Svet 20.00 Film: Twister (ZDA) 22.05 Film: Doom (ZDA) 0.35 Film: Zadeta modela (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič, gostja Mojca Miklavčič); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksan-drovič Gončarov: Oblomov - 60. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: Slowind na Kogojevih dnevih; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih pri- reditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 13. oktobra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 990 1000 TOLMEČ O 6/16 /V> VIDEM O 1—^ 7/24 O PORDENON 8/23 <5 TRBIŽ O 5/15 O GRADEC 9/14 CELOVEC O 6/14 O 7/12 KRANJSKA G. O TRŽIČ 3 O KRANJ O 6/10 S. GRADEC CELJE 8/13 O /■■■ t^7 MARIBOR O 8/13 M. SOBOTA O 9/14 PTUJ O 12/19 ČEDAD O 8/23 ^ o , "¡¡^ LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 10/13 N. MESTO 9/14« 995'.CA O POSTOJNA __i o O 8/14 v—i _ . , , KOČEVJE /Vf 16/22 ^ XX V"- PORTOROŽ O -- ČRNOMELJ 9/12 ZAGREB O 10/14 ^napoved za danes' Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Ob morju bo dopoldne pihala zmerna burja, ki pa se bo tekom dneva krepila in v večernih urah bo na Tržaškem lahko dosegla v sunkih hitrost 100 km/h. Po nižinah bo v glavnem pihal zmeren vzhodnik. Na Primorskem bo precej jasno. Proti jutru bo zapihala šibka burja, ki se bo popoldne krepila. Drugod se bo ponoči spet pooblačilo in jutri bo oblačno. Občasno bo ponekod rahlo deževalo, količina padavin pa bo majhna. Zapihal bo severovzhodni veter. Zvečer se bo delno zjasnilo. Temperature bodo od 6 do 11, najvišje od 8 do 13 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^V četrtek bodo nad našo deželo začeli dotekati severovzhodni vetrovi, ki bodo ob koncu tedna bolj hladni in suhi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 18.24 Dolžina dneva 11.06 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.41 in zatone ob 8.41. Nad Skandinavijo je obsežno ciklonsko območje, nad zahodno Evropo in Alpami pa je območje visokega zračnega tlaka. Hladna fronta je nad severnim delom srednje Evrope in bo jutri oslabljena dosegla tudi naše kraje. BIOPROGNOZA Predvsem v severni polovici države bodo najbolj občutljivi imeli manjše vremensko pogojene težave, ki se bodo proti večeru okrepile in se bodo pojavljale po vsej državi. Spanje v noči bo moteno. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.56 najnižje -29 cm, ob 11.08 najvišje 44 cm, ob 17.46 najnižje -47 cm, ob 23.55 najvišje 27 cm. Jutri: ob 5.17 najnižje -23 cm, ob 10.25 najvišje 39 cm, ob 18.11 najnižje -42 cm, ob 24.27 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............12 1000 m............7 1500 m............2 OC 2000 m . 2500 m . 2864 m . .-2 .-5 .-7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ATLANTIK - Na ladji Mantola nedaleč od ladje Gairsoppa Na dnu oceana odkrili še en velik tovor srebra ■ i. ívv'í; * ■ T - i*! m,. LONDON - Ameriški strokovnjaki so le nekaj tednov po odkritju več milijonov vrednega tovora srebra na dnu Atlantskega oceana odkrili razbitino še ene ladje z velikim tovorom srebra. Srebro z ladje Mantola bi lahko bilo vredno okoli 13,8 milijona evrov. Podjetje Odyssey Marine Exploration s sedežem na Floridi je v torek sporočilo, da razbitina ladje, ki je potonila leta 1917 med obstreljevanjem v prvi svetovni vojni, leži 2500 metrov globoko na morskem dnu pred jugozahodno obalo Irske. Ladja Mantola leži okoli 160 kilometrov od leta 1941 potopljene britanske trgovske ladje Gair-soppa, ki jo je ameriško podjetje odkrilo konec septembra in ki naj bi imela na krovu za okoli 200 milijonov evrov srebra. Tovor obeh ladij bodo skušali iz globin oceana potegniti spomladi prihodnje leto, je še napovedala ameriška družba. Ladja Mantola je 4. februarja 1917 odplula proti Indiji, na njej pa je bilo 18 potnikov ter 165 članov posadke. Srebro je bilo del tovora, ki ga je prevažala ladja. 8. februarja je parnik torpedirala nemška podmornica. Mantola je potonila. Umrlo je sedem ljudi, ostali so se uspeli rešiti. (STA) „ r ... H?? ' " ■ ^ ' V- -V t Krov potopljene ladje Mantola ansa VELIKA BRITANIJA - Srečen par Loterijski dobitek za poroko in prijatelje LONDON - Britanski par, ki je na loteriji nedavno zadel glavni dobitek v vrednosti 101 milijona funtov (dobrih 115 milijonov evrov), bo denar porabil za sanjsko poroko. Kot sta Britanca pojasnila v torek, pa bosta nekaj denarja razdala tudi okoli 20 prijateljem in sorodnikom. 47-letni Dave Dawes in njegova partnerka Angela sta na lotu stavila šele tretjič, ko sta v igri Euromillions zadela rekordni dobitek. Povedala sta, da sta zmagovalno kombinacijo števil izbrala popolnoma naključno, edino število, ki sta ga izbrala po premisleku pa je bilo 18 - rojstni datum Davove-ga najstarejšega sina. Par iz Wisbecha na vzhodu Anglije, ki živi skupaj štiri leta, bo del denarja porabil za sanjsko poroko, ki bo prihodnje leto. Poroko sta sicer načrtovala, že preden sta zadela na lotu, vendar pa bo zdaj poroka veliko razkošnejša kot sta predvidevala sprva. Angela bo od Dava dobila tudi nov za- ročni prstan, ki bo dražji od tistega, ki ga ji je dal ob zaroki. Par, ki zdaj živi v enosobnem stanovanju, se bo preselil, in sicer nameravata Britanca kupiti luksuzno hišo v elitni četrti Londona blizu nogometnega stadiona Stamford Bridge. Kupila pa bosta tudi hišo na Portugalskem, kjer živijo Angelini starši. Dave, vodja izmene v nekem živilskem podjetju in strasten navijač nogometnega kluba Chelsea, si bo poleg tega privoščil sezonsko karto za nogometne tekme svojega kluba. V novem domu pa bo imel eno sobo samo za navijaške artikle. Britanca pa ne bosta pozabila niti na prijatelje in sorodnike. Del denarja bosta namreč podarila njim. Med srečnimi obdarovanci bosta Davova odrasla sinova in Angelin sin. Del dobitka pa bosta podarila v dobrodelne namene. Pojasnila sta, da sta kar nekaj časa razmišljala, kako naj porabita toliko denarja, in zagotovila, da ne bosta več igrala na lotu. (STA) ŠPANIJA - Dolžniška kriza Obubožano mesto prosi prebivalce, • • v* - • • ■ • naj sami čistijo ulice MADRID - Župan katalonskega mesta Esparregue-ra, ki se je znašlo v finančnih težavah, je uradno prosil prebivalce, naj do nadaljnjega sami pometajo ulice in pločnike ter zalivajo rože in drevesa na javnih površinah blizu svojih domov. Meščani kraja z 22.000 prebivalci so se na županovo pobudo odzvali zelo različno. Kot je pojasnil župan Joan-Paul Udina, mestne oblasti trenutno nimajo dovolj denarja za nekatere komunalne storitve. S čiščenjem pred svojim pragom bodo meščani po njegovih besedah ohranili navade svojih prednikov, poleg tega pa bodo s tem prispevali k sožitju ter spoštovanju okolja. Pri nekaterih je pobuda mestnih oblasti vzbudila nezadovoljstvo. "Sem brezposeln, nič ne zaslužim. Zdaj pa hočejo še, da zastonj čistim smeti," je tako dejal 53-letni Jose. 56-letna Dolores Serrano pa po drugi strani meni, da gre za "izvrstno idejo", in dodaja, da je že začela zalivati drevo na ulici pred hišo. (STA) VELIKA BRITANIJA - Športni prevarant Maratonec z avtobusom »osvojil« tretje mesto LONDON - Britanec, ki je na lokalnem maratonu na severu Anglije dosegel tretje mesto, se je moral od uvrstitve posloviti, ko so organizatorji ugotovili, da dela proge ni pretekel, ampak se je peljal z avtobusom. 31-letni Rob Sloan (na sliki z nezasluženo medaljo) je sprva obtožbe, da je med nedeljskim maratonom blizu Newcastla goljufal, odpravil kot smešne, a je kasneje moral priznati ugotovitve iz preiskave, da je med maratonom z avtoštopom ustavil turistični avtobus in se del poti prepeljal. Organizatorji so ugotovili, da je po 20 kilometrih zapustil progo in se peljal z avtobusom, nato pa se tik pred koncem proge pojavil iz gozda zultat. Eden od organizatorjev Dave Roberts je dein pritekel do cilja. Uvrstil se je na tretje mesto z jal, da je zanj tovrstno ravnanje enako slabo, kot rezultatom dveh ur in 51 minut, kar je bilo 21 mi- je jemanje poživil, poroča ameriška tiskovna agennut hitreje, kot je bil njegov zadnji najboljši re- cija AP. (STA)