Ameriška Domovina
NO.
e Ka
fyy
7*W' GOt/' f >o^CAN »N SPfftif ^/7 0°^ 4^e	°J» UM©«A«« ®MM
gwe/%i%i
N&tionaJ and Internationa] Circulation
ttf&!tK!N® MfiWSPAJ^

<??-
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. FEBRUARY 12, 1970
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Laoška Planota vrčev menjava gospodarja
Vladn'3 laoške čete so v skla du s prožnim vojskova
njem zapustile izpostavljene in ogrožene položaje.
VIENTIANE, Laos. — Med tem, ko minstrski predsednik Suvana Fuma skuša po diplo matski poti rešiti, kar se da, je poveljnik laoških “gverilcev” že dobil nalog, kako naj postopa v bojih s komunisti. Njegovi gverilci s v glavnem pripadniki plemena Meo, ki je menda najbolj bojevito v Laosu in se v tem pogledu kosa z vietnamskmi plemeni.
Pleme Meo živi večinoma v hribih in p 1 a n i n a h, ne mara Vietnamcev in se rado bojuje za denar. To seveda po možnosti izkoriščajo voditelji CIA, Osrednje obveščevalne službe ZDA v Laosu. Njim je pleme Meo zelo prirastlo k srcu. Sedaj so na primer odpeljali vso civilne prebivalstvo s Planote vrčev, da no bo prizadeto po vojskovanju, ki se sedaj< že razvija na planoti.
V resnici so zaupniki ameriške obveščevalne službe le preselili družine plemena Meo na varnejše kraje. Tisti Meo gverilci, ki se sedaj bojujejo na Planoti vrčev, niso več v skrbeh, kaj bo z njihovimi družinami, se torej lahko mirno vojskujejo. Tako so v spopadu z rdečimi včeraj, ko so hoteli zasesti letališče, s katerega so prav dobro končali odvoz beguncev, te pri-slili k umiku. Preko 70 rdečih naj bi v boju bilo mrtvih.
Gverilce plemena Meo vodi general Vang Pao. Rdeči v Laosu so dobili nalog, da morajo generala Pao in njegove bojevnike za vsako ceno uničiti. Na razpolago jim je 8,000 laoških levičarskih borcev in 16,000 rednih vojakov iz Severnega Vietnama. Jih je torej več, kot jih ima na razpolago Nang Pao. Zato je Pao dobil nalog, naj varuje svoje čete in se v redu umika v gorate kraje na robu planote, odkoder je lani vdrl na planoto. V Vientianu trdijo, da se umik Meo bojevnikov vrši v predvidenem redu. Pravi namen rdeče ofenzive se bo pokazal šele takrat, ko bo vsa Planota vrčev v rdečih rokah.
Novi grobovi
Mary Finley
Včeraj je po dolgi bolezni umrla 59 let stara Mary Finley s 5661 Highland Rd., roj. Cimperman v Clevelandu, žena Donalda, mati Roberta, 2-krat stara mati, sestra Frances Cimperman, Esther Dule, Franka, Edwarda in Alberta Cimperman. Pokojna je bila članica ADZ št. 38, SŽZ št. 50 in Ladies Aux. Knights of St. John št. 240. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
Sodišče razveljavilo ukrep ludire Gandhi
Ču En-laj odklonil
HONG KONG. — Sem došle vesti iz Kitajske trdijo, da je Mao predložil Ču En-laju, naj prevzame predsedstvo Ljudske republike Kitajske, ki je nezasedeno od leto 1966. Ču En-laj je sedaj predsednik vlade in je ponudbo odklonil, ker baje ni maral, da bi predsedstvo vlade, ki je veliko važnejše od predsedstva republike, prešlo v roke kakega zvestega pristaša “kulturne revolucije”.
To bi utegnilo pognati Kitajsko, ki se je komaj začela malo notranje umirjati, v nov notranji nered in nemir, v zmedo, ki bi lahko za dolgo zavrla vsak napredek.
Španija pridno trguje s komunističnimi deželami
MADRID, gp. — španska zu-hamja trgovina ne zanemarja poslov s komunističnimi država-hii. Lani je napravila z njimi za $237 milijonov prometa. Na Prvem mestu je Kuba, kamor je Španija poslala za $81 milijonov Motornih čolnov, za nekaj več Pa tam kupila kolonijalnega Maga.
Na drugem mestu je Jugosla-vija, ki je isto leto iztrgovala vsega skupaj nekaj nad $31 mi-hjomov. Potem pridejo Poljska, Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Romunija, Madžarska in Bolga-Nja.
Delno oblačno in hladno z Možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 25.
Skupni trg in SFRJ sklenila 3-letni trgovinski dogovor
BRUXELLES, Belg. — Jugoslaviji se je končno posrečilo
Indijsko vrhovno sodišče je razveljavilo nacionalizacijo 14 glavnih bank, ki jo je izvedla lani v juliju vlada Indire Gandhi.
NEW DELHI, Ind. — Predsednica zvezne vlade Indira Gandhi je lani v juliju izvedla nacionalizacijo 14 največjih bank v deželi. Kongres je njene predloge odobril in vse je izgle-dalo v redu. Sedaj je Vrhovno sodišče odločilo, da nacionalizacija v obliki, kot je bila izvedena, krši ustavna določila, ker je vse druge banke pustila pri miru.
Indira Gandhi je zacijo bank krenila lani odločno proti levici, kjer je po njenem mnenju tudi večina volivcev. S tem se je zapletala v trd boj z opozicijo v lastni Kongresni stranki. Prav zaradi tega boja v stranki sedaj Indiri Gandhi ne preostaja drugega, kot da krene še bolj na levo in nacionalizira
vrsto prihajajo v čSfi študentje
PRAGA, ČSR. — Novi komunistični režim misli, da je partijo že očistil vseh tovarišev, ki so 1. 1968 usmerili češkoslovaški komunizem v liberalne vode in da so vsi organi v stranki v zanesljivih konservativnih rokah. Delavci novemu partijskemu vodstvu ne zaupajo in se ne o-zirajo na njegove pozive. Vsak skuša čim več izvleči iz stranke, zato pa tem manj delati zanjo.
Režim ve za vse to, toda svojo pozornost je obrnil na študente in ne na delavce. Ker so iz stranke izginili vsi vidni “levi” tovariši, so študentje ostali brez pravega vodstva. Za dr. Husaka je nastopil trenutek, da se polasti vodstva študentovskih orga-z nacionali-1 njzacij_
Ni dvoma, da se mu bo to posrečilo, kajti večina študentov je; postala apatična do javnega življenja in se bolj briga za svoje osebne kot pa za javne zadeve. Zato mislijo opazovalci, da bodo vodstvo študentovskih organizacij prevzeli razni rdeči Švejki, organizacije same bodo pa ohromele v partijski biro-
RAZGOVORI 0 BERLINU
SPET NA DNEVNEM REDU
Po vsem sodeč bo po 10 letih prišlo znova do neposrednih razgovorov mted štirimi velikimi silami, zmagovalkami v drugi svetovni vojni, o bodočnosti Berlina. Zastopniki treh zahodnih sil so se včeraj posvetovali o odgovoru na sovjetsko noto, ki so jo dobile zahodne sile dan preje.
v težave s tujimi državami, katerih banke imajo svoje podružnice v Indiji in preko njih pomagajo Indiji pri njenem gospodarskem razvojli. ’
Če vlada pusti tuje banke v miru, bo verjetno izgubila v parlamentu podporo levičarjev, ki ji zagotavljajo večino, ko se je del kongresne stranke uprl Indiri Gandhi. Levičarji utegnejo spet začeti akcijo za ukinitev določila ustave o privatni lastnin kot temeljni pravici. Če se
vse banke namesto samo 14 likibu To jo bo nemara zapletlo kraciji. Seveda ta proces ne bo
potekal hitro. Ni nobenega znaka, da bi režim smatral, da ga je treba pospešiti.
pretekli teden zaključiti z Ev- jndira Gandhi‘ 0 prime t ropsko gospodarsko skupnostjo predl0ga in bi ta dosegel odebri-(Skupnim trgom) triletno trgo- tev parlamenta, bi zvezni vladi vinsko pogodbo, ki bo olajšala ne bilo ,treba pla6ati *‘poštene»
do neke mere položaj jugoslovanske živinoreje.
Pod vplivom zapore izvoza meso v države Skupnosti je živinoreja, zlasti reja goveda, tako padla, da se je lani sredi leta pojavilo ponekod pomanjkanje nesa v sami Jugoslaviji.
odškodnine za nacionalizirane banke in tudi za druga podjetja, ki bi jih vlada nacionalizirala.
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
Barnard predložil poroko G. Lollobrigidi?
RIM, It. — Znana filmska igralka Gina Lollobrigida, ki je bila dolga leta poročena s Slovencem dr. Milkom I Škofičem, pa se od njega pred. nekaj leti ločila, je dejala italijanski poročevalski službi ANSA, da ji je znani dr. C. Barnard iz Južne Afrike, ki je prvi uspešno presadil človeško srce, predložil poroko, ki pa jo je ona po nekaj premisleka odklonila.
•
Pred leti je bila Gina Lollobrigida, čeprav je bila poročena s slovenskim protikomunističnim beguncem, najbolj priljubljena Titova filmska igralka, kot je Tito sam povedal. Od tedaj je že precej dolgo!
BONN, Z. Nem. — Zahodni Berlin, okno Zahoda sredi komunistične Vzhodne Nemčije, je rdečim že vsa leta hud trn v peti. Pretekli mesec so Vzhodni Nemci zopet ovirali promet med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom, ker so v Zahodnem Berlinu zasedali odbori parlamenta Zahodne Nemčije. Rdeči smatrajo to za “izzivanje”, četudi so sami Vzhodni Berlin enostavno priključili rdeči Vzhodni Nemčiji in ga naredili za glavno mesto. Zahodne sile so proti o-mejevanju prometa protestirale pri Sovjetski zvezi, ki pa je proteste zavrnila. Pretekli torek je v posebnih notah trem zahod' nim silam sporočila svoje stališče o Zahodnem Berlinu irt nakazala, da nima nič proti neposrednim razgovorom s temi o bodočnosti Berlina.
Sovjetska nota kaže, da je Moskva na stališču, da je vprašanje Vzhodnega Berlina rešeno in se zahodnih sil prav nič ne tiče, vendar pa ni razgovora o tem popolnoma odklonila. Včeraj so se zastopniki treh zahodnih sil v Bonnu sestali s predstavniki Zahodne Nemčije, da se pogovore o tej noti, o odgovoru na njo in o vseh drugih ukrepih v tej zvezi. Jasno je namreč/da je vprašanje Berlina v prvi vrsti skrb Nemcev.
Zahodne sile so predložile Sovjetski zvezi razgovore o Berlinu že v lanskem decembru “s ciljem izboljšanja položaja z ozirom na svobodni dostop”. Sedaj kaže, da bo do takih razgovorov prišlo še pred poletjem.
Moskva je v preteklosti ponovno skušala Zahodni Berlin stisniti. Stalin je začel z bloka-
Keč čiste vode in čistega zraka, več čistega okolja!
CLEVELAND, O. — Ne vemo, zakaj si je predsednik Nixon izbral ravno čas pred začetkom običajnega pomladanskega čiščenja v hišah in stanovanjih za akcijo, ki naj navduši našo deželo za narodno čiščenje vode in zraka. Saj nihče ne kritizira take potrebe, toda vere v izvedljivost take ideje mu manjka. Gotovo ni čisti slučaj, da so tega mnenja tudi redki strokovnjaki, ki se že dolgo pečajo s takimi načldi. Osnovna njihova misel je pa preprosto povedano tale: lahko in brez stroškov je na primer popackati obleko, perilo, posodo itd., z delom in stroški je pa zvezano vsako opravilo, ki naj madeže in umazanijo o-pere. Če to drži v družinskem in zasebnem življenju, koliko bolj mora veljati tudi v javnem.
Pri tem je še treba pomisliti, da moramo pri vsakem načrtu na tem polju smatrati našo deželo kot celoto, čiščenje se ne da zanesljivo izvesti, ako ga razčlenimo po komadih. Kdor bi na primer očistil zrak v Clevelandu, nima nobenega jamstva, da nova umazanija ne bo prišla, recimo, iz Chicaga ali Pittsbur-ga. Kdor bi očistil jezero Erie,
mora računati, da se bi v njem kmalu nabrala umazanija, ki jo bo nanosila tekoča voda, kar jo prihaja v naše jezero. Vse to narekuje potrebo, da je treba napraviti o-kviren program za vso deželo tako za vodo kot za zrak. Treba je za tak program tudi omeniti stroške. 2e priroda sama svetuje, da je treba posebej o b r a vnavati čiščenje vode in posebej čiščenje zraka. Težko je pa reči, katero bo dražje. Verjetno ne bo mogoče najti skupnega merila; ponekod bo čiščenje zraka dražje, ponekod pa čiščenje vode.
O vsem tem nimamo niti pravega pojma. To je dokazal tudi Nixonov govor v Chica-vi, ko je govoril o prvem obroku za stroške in ga odmeril z $10 bilijoni! Tisti, ki o tem Ikaj vedo, so se pa spraševali, odkod je vzel to številko. Živijo namreč pod vtisom, da je postavljena veliko prenizko. Tako mislijo strokovnjaki, ki znajo podrediti osebne želje stvarnim razmeram. Kaj pa naj rečejo k takim številkam tisti milijoni Amerikancev, ki nimajo ne zadovoljivega stanovanja ne dobre obleke, hrane, njihovi otroci pa dobrega šolskega sistema. Mislimo, da
bo Nixonova ideja naletela pri njih na le malo simpatij.
Nevarnost tiči nekje drugje: da bo politika zagrabila za idejo in začela na drobno čistiti zrak in vodo, sedaj na tem sedaj na drugem projektu brez vsakega pravega sistema čiščenja, ki bo zajel vodo in zrak po vsej deželi. Pomanjkanje narodnega sistema čiščenja bi tako postalo vir za razmetavanje bilijonov dolarjev, kar se žal že dogaja na primer pri financiranju naše narodne obrambe in to ne ravno redkokdaj.
Zato ne bo nobena škoda, ako kritiki Nixonove ideje zahtevajo najpreje načrt za čiščenje, ki naj obsega vodo in zrak po vsej deželi. Sele v okviru takega načrta se dajo proračunska sredstva rabiti res smotrno.
Že prve debate o čistem zraku in čisti vodi so pokazale, kako zapleteni sta obe vprašanji. V tem obstoji nevarnost za njihovo pravilno obravnavanje. Že so se namreč pokazali prvi znaki, da bi politiki radi zapeljali oba predmeta na politične tire. A-ko postane ta prilika za politične manevre, potem bo trajalo dolgo časa, predno bosta zopet prešla v strokovne roke.
To pa žal pomeni le izgubo časa in nič drugega. Ta pesimizem ni izvit iz trte. Že prvi odmevi na Nixonovo akcijo so to pokazali. Avtomobilska industrija trdi na primer, da bi bilo treba predelati deloma do 100 milijonov motornih vozil. Tehnično je to mogoče, toda trajalo bi do 10 let, zvezano bi pa bilo s stroški. Ali jih bodo lastniki vozil radi plačevali. Med tem bi prišlo na trg do 80 milijonov novih vozil, seveda dražjih za dodatne stroške, kdo jih. bo z veseljem plačeval? Rafinerije bodo še najhitrejše prilagodile kakovost gasolina novim zahtevam, toda tudi to ne bo brez stroškov.
Industrije, ki rabijo za svoje je izdelke pločevinasto posodo, imajo druge račune. Samo pivovarne porabijo letno do 4 bilijone kanglic, le tretjina jih najde pot v pravilna smetišča. Kdo bo pobiral vse druge, kdo bo pobiranje plačeval? Podobno trdi industrija nealkoholnih pijač. To pomeni: boj za čisti zrak in čisto vodo bo drag, nihče se ga ne bo veselil. Zato se je treba bati, da bo vsaka akcija dobila značaj navadne kampanje. Takih podvigov je napravil Johnsonov režim dosti, noben se mu ni posrečil.
do, ki so jo pa zahodne sile zlomile z letalskim mostom. Hru-ščev je leta 1962 stavil ultimat za rešitev “berlinskega vprašanja”, pa končno odnehal, ko je naletel na odločen odpor predsednika J. F. Kennedyja. Kaj bodo predvideni razgovori prinesli, je težavno predvideti, vendar je očitno, da jih je treba uvrstiti v celotno politiko Sovjetske zveze do Zahoda. V ta okvir spadajo za april določeni ameriško-sovjetski razgovori o omejitvi atomskega oboroževanja na Dunaju ter nemško-sov-jetski in nemško-poljski razgovori.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima danes ob 7.30 zvečer sejo v šoli sv. Vida.
Žalostno sporočilo—
G. Frank Urankar z Mohican Avenue je dobil sporočilo, da mu je v Laškem pri Celju umrla mama Katarina Urankar, stara 90 let. Pokojna je bila mati frančiškanskega patra pok. p. Aleksandra Urankarja.
Rojstni dan—
Poznani rojak John Mivsek, 1171 Addison Rd., praznuje danes svoj 90. rojstni dan. Skupaj s sorodniki in prijatelji mu čestitamo in želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let.
Obrambni tajnik Laird prouftije stanje vojne
SAIGON, J. Viet. — Obrambni tajnik Melvin R. Laird si v družbi z gen. Wheelerjem ogleduje položaj v Vietnamu in proučuje zlasti možnosti pospešitve vietnamizacije vojskovanja. Tc je drugi obisk M. R. Lairda v Vietnamu, med tem ko je bil Ren. Wheeler, načelnik skupnih glavnih stanov, tu ponovno že v času predsednika L. B. Johnsona.
M. R. Laird je dejal časnikarjem, da je vietnamizacija od lanskega marca, ko je bil on v Vietnamu, ‘napredovala primerno’, Gen. Wheeler in Laird pro-čujeta napredek prevzemanje vojskovanja od domačih vietnamskih oboroženih sil ter u-speh teh enot v vojskovanju Obrambni tajnik je izjavil, da j( Nixonova politika, ki prepušče več odgovornosti za obrambo a-zijskim državam samim, trdnr in se ne bo vrnila k nekdanji, kc so bile ZDA voljne same nosit glavni del bremena.
Vojskovanje je na splošno o-mejeno na manjše spopade in dc večje ofenzive za Tet, ki so jc napovedovali, ni prišlo. Seveda s tem še ni rečeno, da do kakega večjega napora rdečih ne bo prišlo spomladi ali poleti, ko se bodo ZDA bližale kongresnim volitvam.
Kljub omenjenemu vojskovanju so imele ameriške oborožene sile pretekli teden, kot je bilo objavljeno, skupno 90 mrtvih. Teden preje je padlo v bojih le 70 ameriških vojakov.
Iran pospešil oboroževanje
TEHER AN, Iran. — Vlada je objavila, da je povečala izdatke za narodno obrgmbo v primeri z lanskim letom za 50rf. To je bilo nujno, ker je prišlo do napetosti z Irakom na področju Šat-el-Araba, kot se imenuje skupni izliv rek Evfrata in Tigrisa.
Spor je bil precej oster že Jani, pa se je malo unesel, pa sedaj butnil znova z vso silo na dan. Irak namreč dolži Iran, da je podpiral zaroto, katere cilj je bil vreči sedanjo levičarsko vlado in vrniti na oblast pristaše leta ig'SS pregnane monarhije. Iran vse te obdolžitve in sumničenja odločno zavrača.
Arabci nočejo slišati
o vrnitvi k premirju
KAIRO, Z AR. — Tri zahodne sile so svetovale arabskim državam, sosedam Izraela, naj se vrnejo k določilom premirja od junija 1967 in iščejo mirno rešitev sporov z Izraelom. V Kairu so ta predlog zavrnili in izjavili, da bodo vojskovanja nadaljevali.
Arabske države dolže Združene države za izraelsko trdovratno zavračanje umaknitve z zasedenega ozemlja. Groze, da bodo nastopile proti ameriškim gospodarskim interesom v arabskem svetu. Ti so predvsem v olju, ki ga ameriške družbe črpajo v Libiji in še veliko več v Savdski Arabiji.
------o-----
Zadnje vesti
TEL AVIV, Iz. — Izraelska le tala so danes napadla tr vojaške cilje v okolici Kaira Vsa letala so se vrnila po opra vljeni nalogi. Egiptsko poro čilo trdi, da so izraelska le tala napadla neko tovarno 9 milj od Kaira, pri čemer naj bi bilo 50 delavcev mrtvih, 69 pa ranjenih.
ADIS ABEBA, Abes. — Ameriški državni tajnik, ki je priletel včeraj sem iz Tunisa, se je sestal s cesarjem Haile Se-lasijem v cesarski palači, pa se nato 75 minut razgovarjal s predsednikom SFRJ Titom, ki je trenutno cesarjev gost v cesarski palači. Rogers naj bi bil Titu obrazložil ameriški predlog za pomiritev Srednjega vzhoda, ki ga naj bi ta posredoval Naserju, ko ga bo kasneje ta mesec obiskal. Ameriški zastopniki so izjavili, da je razgovor Rogersa in Tita zbližal stališča med obema državama tudi v raznih drugih vprašanjih. BEIRUT, Lib. — Sem prihajajoča poročila trdijo, da je napetost v Jordaniji, kjer so gverilci grozili kralju Huseinu z državljansko vojno, če bo izvedel prepoved nošnje orožja civilistom in pripadnikom nezakonitih oboroženih skupin, nekaj popustila. Zdi se, da bo Huseinovo stališče prevladalo.
PARIZ, Fr. — Razgovori o končanju vojskovanja v Vietnamu so dosegli svojo najnižjo točko. Hanoi je poslal danes na sestanek svojega tretjerazrednega zastopnika. Razgovori so obtičali in služijo le še medsebojnim napadom in propagandi. Rdeči so zanikali vsako možnost privatnih razgovorov, dokler ZDA ne pošljejo v Pariz novega opolnomočenca.
■srr.-ru-«
GEi.
^£1
Ameriška Domovina
Ji Ji Vi j M f J t "Tž~Ti 'C3 T f I ll *1 * 1
6117 d. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
• ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditar: Mary Debevec NAROČNINA:
u Združene države:
Sl6.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesec«
*,« Kanado in dežele izven Združenih držav: r $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months i^anada and Foreign Countries:
\	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 30 Thursday, Feb. 12, 1970
Državni tajnik W. P. Rogers v Afriki
Preteklo soboto se je podal ameriški državni tajnik William P. Rogers s številnim spremstvom in časnikarji na 16-dnevno potovanje v Afriko, tekom katerega bo obiskal skupno 10 držav: Maroko, Tunizijo, Abesinijo (kjer se bo srečal z jugoslovanskim popotnikom Titom), Kenijo, Zambijo, Kongo, Kamerun, Nigerijo, Gano in Liberijo.
Cilj te poti je iz neposredne bližine presoditi položaj, vzpostaviti neposredne stike z vsaj delom vodnikov Afrike, položiti nove temelje ameriški politiki do Afrike, pa seveda tudi vplivati ugodno na črni del prebivalstva Združenih držav. V povečanju pozornosti črni Afriki vidi del črncev v naši deželi namreč tudi povečanje pozornosti črni rasi na splošno, torej tudi njim samim.
W. P. Rogers se je ustavil najprej v severni islamski, Afriki. Razgovarjal se je z vodniki Maroka, kjer je bil sprejet na zunaj bolj hladno, privatno pa kar dosti prijateljsko. Nemirnejše je bilo v Tuniziji, kjer so ga uradni predstavniki sprejeli prijazno, pa so Naserjevi pristaši vpri-zorili istočasno demonstracije sredi glavnega mesta. V o-beh omenjenih državah se je ameriški državni tajnik razgovarjal veliko poleg o posebnih vprašanjih prizadetih držav tudi o arabsko-izraelskem sporu, ki razburja ves islamski svet Afrike in Azije. Skušal je razložiti politiko ZDA do Srednjega vzhoda, katere glavni cilj je — mir, pa vendar braniti tudi koristi ZDA v tem delu sveta, ki so prav zaradi arabsko-izraelskega spora zašle v hudo nevarnost.
V	ostalih državah severne Afrike ZDA trenutno niso priljubljene, so preje kar naravnost zasovražene, tako je Rogers odletel v Abesinijo v vzhodno Afriko, kjer je cesar Hajle Selasije ZDA bolj naklonjen in kjer je tudi sedež Organizacije afriške edinosti. Cesar Hajle Selasije je pripadnik kroga nevezanih držtav in se je v preteklosti udeležil vseh sestankov in konferenc teh držav. Zato je razumljivo, da se je tam oglasil na svoji poti po Afriki jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito, ki se prav sedaj zopet žene za sklicanje nove konference nevezanih ali neuvrščenih. Objavili so, da se bosta Rogers in Tito v Adis Abebi srečala in katero rekla. O čem bosta govorila in kaj s svojimi razgovori dosegla, bo svet naglo zvedel, pa naj je bilo že kaj prida ali nič.
Iz Abesinije bo Rogers s svojim spremstvom poletel v Kenijo, kjer je Kenyata bil nedavno ponovno izvoljen za predsednika republike in skuša vzpostaviti notranji mir in red, ki ju ogroža spor med glavnima plemenoma Kykuyu in Luo.
Na nadaljni poti se bo Rogers ustavil v Zambiji, ki se skuša notranje ustaliti, ko podpira boj proti Rodeziji, kjer vlada bela manjšina s trdo roko črno večino. Prav zaradi sosedstva z Rodezijo je v Zambiji črni nacionalizem posebno močan in glasen. V nekdanjem belgijskem Kongu bo našel Rogers ZDA naklonjenega predsednika J. Mobutuja. Temu se je s pomočjo Združenih narodov ob posebni podpori Združenih držav posrečilo premagati najprej upor v Katangi, nato pa v Vzhodni pokrajini, kjer je znani levičar A. Gizenga v Stanleyju oklical neodvisno državo. Ti nemirni časi so že davno mimo in Kongo polagoma napreduje in se notranje ustaljuje, seveda veliko počasnejše, kot so to pričakovali ob proglasitvi njegove neodvisnosti. Kongo zavzema osrednji dele črne Afrike in skriva v svojih tleh o-gromna rudna bogastva, med drugim tudi uran, ki je v a-tomski dobi posebno važna surovina.
Iz Konga bo Rogers poletel v Kamerun, pa dalje v Nigerijo, kjer se je pretekli mesec končala državljanska vojna, v Gano in v Liberijo.
V	Nigeriji gledajo ZDA postrani in z nejevoljo, ker so v času boja med zvezno vlado in Biafro stale uradno ob strani, pa naj so na tihem tudi podpirale britansko vlado, ki se je očitno postavila na stran zvezne vlade v Lagosu proti Biafri. Državni tajnik Rogers bo skušal tu zgladiti, kar se bo dalo, in ustvariti za ZDA boljše razpoloženje.
Gana je dobila pred kratkim novo, ustavno vlado, četudi imajo vojaki še vedno v rokah veliko moč. Bila je prva britanska kolonija v črni Afriki, ki je dobila neodvisnost, da bi pokazala, če so te kolonije že sposobne za samostojno življenje. Kvarne Nkrumah je nekaj časa dobro oral, nato pa mu je šlo v glavo in je začel uvajati levičarsko osebno diktaturo, ki so jo končali vojaki z uporom. Gana se sedaj rešuje iz finančnih stisk, v katere jo je pognal “odrešenik” Nkrumah.
Liberija je povezana z ZDA vse od svojega začetka. U-stanovljena je bila, da bi sprejela v svoje meje vse osvobojene črnce v ZDA, ki bi se hoteli vrniti v svojo “domovino”. Vrnilo se jih je zelo malo in Liberija je ostala zaostala, gospodarsko in kulturno nerazvita republika, v kateri je oblast v rokah “vrnjencev” in njih potomcev, ki so se na-
selili v Monroevillu in drugih mestnih naseljih, med tem ko večina ostalega prebivalstva živi po starih običajih v notranjosti republike.
Afrika je del “starega sveta”. Obsega okoli 12 milijonov kvadratnih milj površine in ima kakih 330 milijonov prebivalcev. Njen severni del ob Sredozemskem morju je bil del starega kulturnega sveta, dokler ni prišel pod islam-sko-arabsko oblast in postal del islamskega sveta in njegovega kulturnega kroga. Ta prevladuje vse do južnega roba Sahare in celo delno v Sudan, na vzhodni strani pa vse v Somalijo in celo na otok Zanzibar. Osrednja črna Afrika se hiti otresati starih izročil in išče nove cilje. Delno jih odkriva v krščanstvu, ponujata pa jih ji tudi kitajski in ruski komunizem. Skrajni jug Afrike je trdno v rokah belih priseljencev iz Nizozemske in Velike Britanije, ki oznanjajo in se drže ločitve ras. Bela ima vse pravice, vse prednosti, črna — nobenih.
Afrika je važen del sveta in bo nemara postala še važnejši v bodočnosti, pa naj se nam zdi tudi daleč proč od glavnih dogajanj sveta.
nihče. In zlasti, če pomislimo, tedna, za to sem odločil nekaj
da je dvojezičnost življensko nujna za naše narode. Tako vsaj pravijo Danci. In Švicarji. In Švedi. In Finci. In Norvežani. In še drugi. A dvojezičnost je pri nas docela izginila. Mladina je v predjezikovnem stanju, v stanju prve artikulacije (izreke). Zato tolikanj vpije. Iz tega usodnega stanja se rešujejo edino mladi politsociologi, matematiki, fiziki, tehniki in morda ekonomisti.”
BESEDA IZ NARODA

Vse zasluge bi bilo težko našteti
ne moremo biti v vseh stvareh edini, smo si edini v planinstvu, pa naj bomo tu v ZDA in Kanadi, v Južni Ameriki, v Sloveniji, ali kjerkoli drugje po svetu. Slovenija je tam, kjer smo tisti, ki smo slovenskega rodu ali porekla! Kakor se poznana slovenska udarna in domoljubna pesem končava z refrenom v vsaki kitici, “...To je naša domovina!”
Dr. Valentin Meršolovi-Tominškovi
CLEVELAND, O. — Spoštovano uredništvo! V imenu nas vseh Vam čestitamo k 70-letnici obstoja ter se Vam zahvaljujemo za toliko dobrega, kar ste v tej dolgi dobi naredili za svoje bralce in znance, za posameznike ter za slovenstvo in ameri-kanstvo po Šimi Ameriki in po celem svetu sploh, kjerkoli pač so ljudje slovenskega porekla in duha. Marsikateri Slovenec in '“'venka so rekli, da je zasluga Vašega lista, da si naprej o-hranjajo slovenski jezik, kajti mnogi od njih živijo v krajih, kjer je le malo Slovencev ali pa jih sploh ni. Vseh zaslug, ki ste jih Vi kot uredništvo ter ki jih je list sam napravil tekom teh dolgih let, bi bilo težko našteti. Mnogo jih je, o katerih nihče nikoli ne bo slišal, toda to so ravno tista majhna krščanska dela, o katerih nikdo ne ve, le ljubi Bog. Torej naj Vam on mnogotero p o v r ne vsa Vaša mnogotera samaritanska dela ter naj Vas in list AMERIŠKO DOMOVINO še najprej tako lepo vodi in ohrani. Živijo, in na mnoga leta še naprej!
Bilo bi prav, da na tem mestu tudi omenimo, da so uvodniki izvrstni ter da presoditev in poznanje svetovnih zadev, ki jih AD prinaša svojim bralcem v u-vodnikih in prvistranskih člankih, prekaša mnogokrat in v marsikaterem oziru znanje in mišljenje med najvišjimi v a-meriškem tajništvu za zunanje zadeve kot tudi med ameriškimi časopisi v angleščini. Uredništvo AD bi moralo biti le-tam v službi, pa bi potem ameriška zunanja politika bila verjetno v marsikaterih ozirih bolj pravilna in pametna. Prav posebna hvala za Vaše in za bralcev mnenje za Bifro. Še tako naprej !
Uživali smo v romanu POD SVOBODNIM SONCEM. Ker je planinstvo ne samo slovenska, pač pa še posebno naša družinska tradicija, pa tudi ker smo marsikateri Slovenci ravno v planinah doživeli najbolj vesele čase, pa bi priporočali, da bi se kmalu pribčili odlomki iz spi-
Brez dobrih šol ni znanja in ne napredka
CLEVELAND, O. — Pretekli ponedeljek je Ameriška Domovina prinesla odlomek iz Javor-škove knjige “Kako je mogoče” o tem, kako je praznoval pisatelj v rdečem zaporu stoletnico smrti pesnika dr. Franceta Prešerna. Ameriška Domovina je prinesla ta odlomek za letošnji Prešernov rojstni dan med nami. V kolikor nam je prišlo do ušes, so bili bralci zelo veseli tega, odnosno takšnega našega ravnanja. Danes priobčujemo iz iste Javorškove knjige odlomek o današnjem šolstvu v naši domovini Sloveniji. Človek se zgrozi, ko bere te podatke, odnosno takšno strašno sodbo, in to izpod peresa komunističnega intelektualca. Odlomek priobčujemo tudi zato, da opozorimo rojake na posebno važnost, ki jo ima slovensko šolstvo med nami. Pred nami je namreč pri reditev vidovske Slovenske šole, katera vabi za prihodnjo nedeljo rojake na šolsko kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. — Bralce hkrati posebej opozarjamo razen tega še na dve važni stvari iz tu objavljenega Javorško-vega odlomka, namreč kaj sodi ta komunistični kulturnik, nekoč slovenski krščanski socialist, o tem, kar je storil rdeči režim s prvo popolno slovensko gim nazijo v št. Vidu, in končno, kako sodi o potrebi jezikovne dvojezičnosti za Slovence. — Odlomek sam se glasi takole:
“Šolski uspehi. Najslabši zgodovini slovenskega šolstva. Kriv je sistem. Predvsem učni načrti in vzgojitelji. Vzgojitelji? Ne vem. Učni načrti? Da. Najslabši so, kar Rh 3e
sov planinca in humorističnega kdajkoli na gimnazijah. Za 40% pisatelja dr. Janka Mlakarja, lažji kot v Franciji, za 30% lažji
pod naslovom “Kako je Trebuš-nik po svetu hodil” ali “Trebuš-nikove zgodbe’W teh časih ne-prenehnih tragedij in raznih nepotrebnih “problemov”, bi se
kot v Angliji, v nekaterih primerih za 50% . V primerih colle-geov. Če je to res? Ni. Najboljšo slovensko gimnazijo, ki je bila prva slovenska gimnazija s ce-
vsak rad včasih malo nasmejal j lotnim poukom v slovenščini in Mlakarjeve zgodbe bi to v torej narodni spomenik, gimna-polni meri preskrbele. Tudi je zija z najstrožjimi jezuitskimi planinstvo tisto, ki Slovence po lačnimi načrti, ki jih je prevzel celem svetu in po slovenski zem-^za Francoze tudi Napoleon, so Iji veže morda bolj kakor kar-^ spremenili v vojaško šolo. Sig-
koli drugega, v višavah je težko ne biti dobre volje. Saj je še slovenska mladina v Sloveniji nedavno izjavila, da raje bere Mlakarjeve zgodbe kot pa razne modeme neumnosti in zagonetke. Človek je raje vesel in vriska in poje, kakor pa da bi bil preveč v “kislih” stvareh, in tako naj bi življenje tudi bilo. Če si ljudje, in posebno Slovenci,
num temporis. Slabo umnost Kdo še zna latinsko? Ali staro grško? Nihče. Sploh nihče ne zna nobenega jezika. Niti slovenščine. Ker niti starejši ne znajo slovenščine, zakaj naj bi jo znala mladina? Niti enega pisca ni, ki bi lahko napisal deset strani slovenskega besedila brez napake ali brez tujke. Tudi hrvaščine in srbščine ne zna
dni po prihodu v Jeruzalem.
Bazilika Marijinega Oznanjenja stoji na kraju, kjer je Brezmadežna Devica Marija spočela od Svetega duha. Tu je bila Marijina hišica in tu jo je pozdravil nadangel Gabriel:	češčena
si, Marija! Prvo cerkev je dala tu postaviti že sv. Helena, mati rimskega cesarja Konstantina, ki je dala postaviti cerkev na kraju Jezusove smrti in vstajenja v Jeruzalemu in na kraju
Betlehe-
*	Jezusovega rojstva v
Vsekakor je to ne samo vred-mU- Tako tudi v Nazaretu, pa so
no branja, marveč tudi resnega premisleka. Slovenska šolska prireditev med nami nas nujno k temu sili. Kaj in kako pa je z našim Slovenskim šolstvom?
J. S.
Cleveland, O. — Spoštovani! Tu Vam pošiljam ček za polletno naročnino in prilagam $1 v tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in komaj čakam, da jo poštar prinese.
Vsem naj lepše pozdrave!
Frances Lindič
f
Ambridge, Pa. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za nadaljno naročnino. Ker mi bo ta kmalu potekla, je boljše, da naročnino pošljem preje. Ameriško Domovino zelo rada čitam in sem z njo zelo zadovoljna.
Prejmite najlepše pozdrave!
Mary Rosenberger
*
Cleveland, O. — Spoštovani! Prav lepa hvala za Vaše prijazno sporočilo, da bo potekla naročnino. Kot veste, sem prevzela naročništvo po moji umrli mami Helen Mirtič. Odkar redno berem Ameriško Domovino, se je tudi moja slovenščina popravila in ogladila. Ameriško Domovino imam zelo rada in jo vedno težko pričakujem. Hvala Vam! Z najlepšimi pozdravi!
Helen Bokar
*
Helena, Mont. — Spoštovana uprava! Hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina. Prilagam denarno nakaznico v znesku $18 in sicer za enoletno naročnino in 2 dolarja za tiskovni sklad o-ziroma kot darilo za list.
Z Ameriško Domovino smo prav zadovoljni ter Vam želimo mnogo naročnikov in obenem še srečno in blagoslovljeno tekoče leto.
S spoštovanjem
Alojzij Jenko
*
Cleveland, O. — Spoštovano u-pravništvo! Tukaj Vam prilagam ček v znesku $32 za naročnino na nadaljni dve leti. Ameriški Domovini želim veliko napredka in dosti naročnikov. Pozdravljeni!
Frank Blatnik
Joža Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
Pa sem se zahvalil roditeljema, ki sta mi izbrala za patrona sv. Jožefa, kaplanu Janezu Bar-tolomeju, ki me je na ime sv. Jožefa krstil. Se zahvalil Bogu in sv. Jožefu za vso varstvo in pomoč v življenju ter da sem tako srečen, da sem bil na kraju Sv. Družine v Nazaretu.
Iz cerkve sv. Jožefa greva s p. Jozafatom v baziliko Marijinega Oznanjenja, krasno novo stavbo, ki je naj lepša ne le v Nazaretu, ampak v Palestini ali Sveti deželi in je bila posvečena pred nekaj dnevi in sicer na praznik Marijinega Oznanjenja. Pred odhodom v Palestino sem še jaz razmišljal, kako bi uredil, da bi se udeležil slavnosti te posvetitve, pa mi nikakor ni prav hodilo, moral sem se držati prvotnega načrta radi Velikega
jo porušili Perzijci, kakor več drugih v Palestini. Križarji so potem postavili tu veliko cerkev, katero je 1. 1263 porušil sultan Bibars. Frančiškani so leta 1730 postavili drugo, ki jo pa radi ovir Turkov, ki so tedaj vladali nad Palestino, niso mogli tako lepo napraviti, kot bi to radi. V tej stari cerkvi sem bil 1. 1937 z dr. Aleksičem in sem si jo dobro ogledal. Ko sem bil tam 1. 1953, so cerkev, da postavijo novo, že pričeli podirati, radi tega tam ni bilo sv. maše in so hodili k sv. Jožefu. Ravno takrat, ko sem bil jaz tam, je prišla v cerkev Marijinega Oznanjenja skupina francoskih romarjev, ki so imeli dovoljenje, da je duhovnik maševal na kraju, kjer je Brezmadežna Devica Marija spočela od sv. Duha. Tedaj sem bil tam pri sv. maši, po tleh pa je ležal omet od podi raj oče se cerkve. To pot pa sem bil v veličastni novi baziliki, ki je vredna velikega dogodka, da je Beseda Meso postala. Nova je in kot sem že omenil, je bila malo prej posvečena, a dogotovlje-na, kar se tiče olepšave, pa še ni popolnoma in je treba še tu pa tam kaj preurediti.
Prvo, kar sem hotel obiskati v tej baziliki, je kraj, kjer je Brezmadežna Devica Marija spočela od Sv. Duha, ko jo je pozdravil nadangel Gabrijel: “Zdrava, milosti polna.” Dogodek popisuje v svojem evangeliju sv. Luka takole:
“V šestem mesecu je bil angel Gabrijel od Boga poslan v galilejsko mesto Nazaret k devici zarečeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel angel k njej, je rekel: “Zdra va, milosti polna, Gospod je s te boj!” Pri teh besedah se je pre strašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je rekel: “Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.” Marija pa je rekla angelu: “Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?” Angel ji je odgovoril “Sveti Duh bo prišel nadte in moč Naj višjega te bo obsenčila in zato bo tudi sveto, ki bo rojeno, Sin božji. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki se imenu je nerodovitna, zakaj pri Bogu ni nič nemogoče.” Marija je rek la: “Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!” In angel je šel od nje.
Tu sva s p. Jozafatom Ambrožičem pokleknila ter molila Zdravo Marijo, ki nikjer ne zveni tako lepo in nikjer ne seže tako gobloko v dušo kot na originalnem kraju angelskega pozdrava. Tedaj je Beseda Meso postala: Sin božji se je učlovečil. Marija je vdano sprejela božje materinstvo, postala božja in s tem tudi naša Mati. Bila je druga Eva. Prva Eva, mati človeškega rodu, je grešila z nepokorščino in zapeljala tudi Adama, da je jedel od prepovedanega sadu. Oba sta bila radi nepokorščine izgnana iz raja. Da se reši človeški rod, ki je radi padca prvih staršev zapadel kazni, se je učlovečil Sin božji, druga
postal človek. Tako je Marija orva za Bogom ter Kraljica Ne-jes in zemlje. Njo slavi in časti resv. Trojica, angeli božji in Svetniki v nebesih ter je naša najboljša zaščitnica in zagovornica pred Bogom.
Tako je ta kraj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu arva in največja božja pot Marijina. Tukaj je ona preživela Svojo mladost, delala in trpela kakor druge žene, tukaj je iz pokorščine do Boga sprejela božje materinstvo. Eva je napram Bogu grešila z nepokorščino. Marija s pokorščino do Boga izgub-jeni raj nazaj dobila. Odtod znamenitost tega kraja. Zato velika škoda za Slovence, ki so veliki častilci Marijini, da se niso odzvali vabilu rev. Godine in Suhadolnika, da bi se tukaj priklonili Mariji, jo počastili in zahvalili na tem tako vzvišenem craju v Nazaretu.
Ko si v spremstvu mojega ci-cerona p. Jozafata ogledam to prelepo svetišče Marijino, grem še k Marijinemu studencu, kamor je Marija bodila po vodo, ob njej pa je stopal Jezušček in ',e igral z nazareškimi otroci, ki ?e še danes zbirajo pri Marijinem studencu. Otroci tukaj niso tako sitni kot drugod, prav vljudni so ter ne prosjačijo, radi pa vzamejo darilce in prav veseli so te naklonjenosti od strani romarja. Človek jim prav rad da pri misli, da je tod hodil kot otrok sam Sin božji in ta njegov duh še danes plava med nazareško mladežjo, da se še da nes tako lepo obnašajo.
§e en prav znamenit kraj je Nazaretu. To je kraj, kjer je biL judovska shodnica ali sinagog,. Tam se je Gospod razodel. Dogodek popisuje evangelist sv. Luka takole: “In prišel je v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po • voji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo ter je našel mesto, kjer je bilo pisano: “Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest; da naznanim ujetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto božjega usmiljenja.”
In zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sedel; in vseh oči v shodnici so bile vanj uprte. Začel jim je govoriti: “Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali.” Vsi so mu pritrjevali in so se čudili besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust — pa so govorili: Ali ni to sin Jožefov? Rekel jim je: “Kajpada mi boste povedali ta pregovor: Zdravnik ozdravi sem sebe! Kar smo slišali, da si storil v Kafar-naumu, stori tudi tukaj v svojem kraju. Rekel je pa: Resnično povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju. V resnici pa vam povem: Mnogo vdov je bilo v Izraelu v dnevih Elijevih, <ko se je zaprlo nebo za tri leta in šest mesecev in je nastala velika lakota po vsej deželi: pa k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan, razen v Sarepto na Sidonskem k vdovi. In mnogo gobavih je bilo v Izraelu ob času preroka Elizeja, pa noben izmed njih ni bil očiščen razen Namana, ki je bil Sirec.’’ Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo to mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi in je odhajal.”
Tako opisuje sv. Luka dogodek, ko se je Gospod predstavil svojim rojakom. V prepad so ga hoteli pahniti, a Gospod je očitno pokazal, da nad Njegovim življenjem Judje še niso gospodarji: Šel je po sredi med njimi in kakor piše sv. Luka: “Prišel je v Kafarnaum, v mesto v Galileji ...” Kako se je Gospodu godilo tam, smo pa že videli. Videli so čudeže, verovali pa niso.
(Dalje sledi)
božja oseba Presv. Trojice, spre-’ — Krava popije povprečno na jel po Mariji človeško naravo in dan okoli 12 galono v vode.
potujte moderno American Tourister prtljago
sedaj 25% ceneje
American Tourister Tiara prtljaga 25% ceneje
Sijajna prilika za prvi nakup potovalnih kovčkov, ali za dodatek k vašim dosedanjim. Vsi prvovrstne kakovosti, brez napak. Luksuzne oblike, močna izdelava. Ne odlašajte, ker je število omejeno, tudi velikosti in barve.
Damski kovčki (spodaj): modri, rjavi, rdeči, zeleni.
#1000 14” Train case, reg. 38.00	28.50
21.00
28.50
33.75 41.25
48.75
18.75
24.75
#1017 17” Tote bag, reg. 28.00 #1021 21” Weekend, reg. 38.00 #1024 24” Jr. Pullman, reg. 45.00 #1027 27” Pullman, reg. 55.00 #1030 30” Overseas, reg. 65.00
#1090 Car bag, reg. 25.00 .....
Moški kovčki (spodaj): mračnosivi, lešnikovi, olivni #1003M 18” Ultra Slim attache case, reg. 33.00 #1018M 18” Cosmopolitan
attache case, leg. 35.00 ....................... 26.25
#1022M Men’s carry-on suiter,
„ir.eog; 45-00	33.75
#1025-2 25” Jumbo two-suiter,
reg- 55.00	  41>25
#1025-3 25” Extra-large 3-suiter,
reS- 60.00	................... 45.00
#1024M 24” Men’s companion,
reg. 45.00	.............................. 3;{ 7-
#1050M Men’s club tote,
reg. 30.00	.................................... 22 50
#1080M Men’s car bag, reg. 25.00	I8.75
#1203 3” Attache case, reg.	20.00	15.00
#1205 5” Attache case, reg.	23.00 .............. 17.25
Sprejemamo pismena in telefoničnu naročila. Kličite 241-3070 vsakčas - podnevi ali ponoči. Prtljaga, pritlični oddelek na Ontario v mestu in v podružnicah.
Naročite po telefonu zavrtite številko 241-3070 vsakčas
2 za 1 ceno! Kolo za vitkost in zložljiva poševna deska 19.99
Pri ločenem nakupu 32.90. A. Znebite se odvišne teže kolesom. Močno, odskočno delovanje, pregiblje vse mišice. Udoben sedlasti sedež z blazino. Na nogah gumijaste kapice, da se zavarujejo tla.
B.	Za “gori in doli” vaje si nabavite zložljivo poševno desko rožnatega vzorca. Oblazinjena s penasto gumo za večje udobje.
C.	Ročke za utrjevanje. Utrdite si svoje mišice s 3 Ib. težkimi Orbatron
ročkami, ki ne delajo prav nobenega hrupa. Lahek in cenen način telovadnih vaj v popolni zasebnosti vašega doma. V snežno beli barvi. Reg. 6.99 ........................................................ 4.99
Športni predmeti, drugo nadstropje v mestu in podružnicah
Bell and Howell Fiim-0-Sound domače kinematografske posebnosti!
3 komadi 274.99
Ta Bell and Howell kinematografska garnitura je zelo primerna za domača predvajanja filmov. Sestoji iz 436G kamere, 358S projektorja in 450 rekorderja.
436G Kamera: Ima optronično električno oko, za 8 nabojev filma, sinhroniziran prikrojevalec glasu, f/1.9 leče. Reg. 114.99	99.99
358 S Projektor; Glas sinhroniziran z rekorderjem za domače filme z govorom; projektira super 8 film. Nadzor za rezlične brzine, 400’ kolo. Reg. 119.99	‘J5.!)<)
450 Rekorder: Sinhroniziran prikrojevalec glasu za zvočni trak in povratno igranje. Rabi kasete za kompaktni trak. Nadzor na pritisk gumba. Reg. 99.99	70.9a
Kamere, pritličje na Ontario v mestu in v podružnicah
Kupujte v mestu ob četrtkih od 10. dop. do 8.30 zv., Kupujte na Heightsu, v Parmatownu, v Southgate, Great Lakes Mall, Great' Northern, Sheffield, od 10. do 9.30 zv.,
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke.
Im«W Ktms
ThnWig for tko Jatinim
*• W«"~* g
: * ”
Tcdonska prflota °
u Sloronco X S Wiaconsiaa
^T«nrrri-»xiAit.i inJ
0
1
Ad&TMi
(/•■naaimUMa
OBZOB PUBLISHING COUP ANT Marica R. Staat, Pobllaber S601 W. Oblo At« Mllvanke« 15, Wl«. Tel. MItcbetl B-437S
i«TT3roTTiTr*TBxrr».
M ilivauški zapiski
Milwaukee, Wis. — SLOVENSKA RADIJSKA URA. — Slovenska radijska oddaja v tujem svetu je nekaj posebnega. Vedno vrši veliko kulturno delo. Slovencem prinaša vesela in žalostna sporočila. Naj bo že karkoli: petje, muzika ali navadno pripovedovanje, nam blaži srce, ker se vrši vse to v materini govorici, ki nam odpira vrata v skrivnostni svet, ki ga ne more doseči nobena druga govorica, škoda je le pri vsem tem, da dovolj ne cenimo takih oddaj. Priznanje bi morali dati ljudem, ki se mučijo tako nesebično pri oddaji, da bi nam postregli. Vse vzamemo tako na lahko. Če je, če pa ni, pa ni. Pa ni tako! Zdramimo se navadno šele, ko je prepozno. Cenimo stvari in jih držimo, dokler jih imamo. Kadar jih izgubimo, jih težko nazaj dobimo.
Milwaukee je do nedavnega imel dve oddaji na nedeljo. Ena je prenehala. Kaj smo storili pri tem? Zajokali smo kakor otrok, ki so mu vzeli sladkorček. Ko se je to pomirilo, ni enega ne drugega. Morda smo rekli, saj imamo še eno oddajo. Ta se je morala pri menjavi gospodarja postaje skrčiti na pol ure in še tedaj je lahko oddajala le na FM. Zahvala gre g. Vladimirju Kralju in njegovim sodelavcem, da je ura živela naprej. Veliko žrtev je bilo in je s tem združenih. To je še toliko bolj pomembno, ko je njen soustanovitelj in so-trudnik nenadoma umrl. To je bil Marjan Zovich. Bil je vnet kulturni delavec in zaveden Slovenec.
: Ta radijska ura sedaj prehaja v novo dobo. S prihodnjo nedeljo, dne 15. februarja, začenja
ginwminminninmnnn>;mummmr
KafcJne jo Vaie oži!
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL GO. |
Telefon Mitchell 5-7174 1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204
m«mnw»~~nmmain»ifflu»numa
svojo oddajo na novi postaji in sicer na WQ-FM na valu 93.3. Postaja se nahaja na 6. cesti in Wisconsin Avenue. Slo venska radijska oddaja bo od 1.-2. popoldne, torej zopet celo uro, kar nas veseli. O tem radijskem prenosu in o novem času obvestite še druge, da bodo vedeli, kje iskati novo radijsko oddajo, tipajmo, da je to začetek nove dobrine, da je v načrtu še veliko stvari, ki nam jih bo bodočnost prinesla. Tej novi preloženi uri želimo veliko uspeha in napredka kakor tudi naklonjenosti poslušalcev.	i i
POSTNI ČAS. — V zadnjih letih smo opazili, da so nastale v celotnem življenju človeka velike spremembe. Nekatere so prišle same od sebe, druge pa po sili razmer. Vse so nastale z namenom človeku pomagati tako v materijalnem kakor duhovnem svetu. Spremembe so včasih prijetne, včasih so pa nadležne ali celo neprijetne. Tako je nekako s postavo posta. Cerkev uradno nič več ne predpisuje, kdaj in koliko smemo jesti. To prepusti vsakemu posa-meniku. Kar še velja za bodočnost, je to, da je post na pepelnično sredo in na veliki petek. Vse drugo je prepuščeno človeku samemu, da sam določa svoj post. To ni vedno lahko. Uradna postna postava je odpravljena, ne pa tako, da bi to pomenilo, da se sedaj ni treba več postiti. Nihče ni odvezan od tega. Če se človek posluži postne olajšave, s tem ni odvezan od drugih bogo-Ijubnih del, ki naj jih opravlja namesto uradnih predpisov. Ta dolžnost nikoli ne neha. V mil-wauški nadškofiji je zdržek od mesa poleg pepelnične srede tudi na vse petke v postu za vse, ki so stari 14 let in več. Post veže vse, ki so v letih med 21. in 59. Morda lažje izpolnimo to, kar nam kdo ukaže, vsekakor je pa to, kar moramo sami storiti, veliko bolj zaslužljivo. Premagovanje in odpoved samemu sebi nista odpravljena, postala sta le bolj osebna.
SV. KRIŽEV POT. — To je znana pobožnost, ki smo jo vedno radi opravljali posebno v postnem času. Spominja nas trpljenja Našega Gospoda in pa našega greha, zaradi katerega je naš Gospod trpel. Ta pobožnost je bila našim ljudem vedno pri-
Picard any itell taks mkklately?

Don’t be fooled by the "tall tale" letters. Compare facts with fiction. You are invited to examine the actual cost figures of electrically heated homes in this area which now enjoy the pure comfort, the cleanliness and convenience of modern Electric heat. Call any office of Wisconsin Electric.
Wisconsin Electric
power company
"N
J don't1 believe it;l
.
f |||
&
err
Society*
QfGYTc'MUK' h-
ONE FAIR LANE DRIVE
60434
Since 1914...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Louis R. Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ...'.............. Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .....,.... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Matthew Kochevar
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ............. j0hn Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director ............. Nancy Owen
Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
The Minutes of (he Meeting of The Supreme Board
ljubljena. To staro navado so o-hranili tudi pri Sv. Janezu. Pobožnost križevega pota se bo vršila vsako nedeljo popoldne ob dveh. Slovenci so k tej ljudski pobožnosti še posebej vabljeni. Pridite, da nas bo več. To je prav naša pobožnost.
KRAMLJANJE. — Zopet nas je zapustilo nekaj dobrih duš. Med temi je umrla znana vsem Slovencem v Milwaukee gospa Rozalija Jenich. Dočakala je 87 let. Vedno je veliko trpela, a je vse potrpežljivo prenašala. Če je potožila, je potožila s smehljajem na ustnicah. Vsa leta je bila članica fare sv. Janeza. Poleg tega je bila zavedna Slovenka. Ni bilo prireditve, da ona ne bi bila zraven. Pokopali so jo na oljskogorskem pokopališču. Naj v miru počiva! Družini iskreno sožalje.
Kar nenadno nas je zapustil Frank Podriznik. Tih in dober mož. Imel je gostilno, pa kljub temu ni opustil svojih verskih dolžnosti. Zadnji dve leti je hodil iz ene bolnice v drugo. Bil je nekaj časa tudi po raznih domovih za onemogle. Zapustil ga je spomin. Niti domačih ni poznal. Fizično se je dobro počutil. Lahko je hodil okrog. Morali so ga zelo paziti, da ni odšel kam na cesto. Parkrat ga je morala policija pripeljati nazaj. Sam ni nič vedel, kaj se godi okrog njega. Ženo je najbolj bolelo, da je ni več poznal. Zanimivo pa je to, da, ko je župnik Sv. Janeza prišel k njemu, ga je spoznal in sta se lahko o vsem pomenila. Ko je odšel, ni več vedel ne kdo je bil pri njem in ne kako je župniku ime. Dosegel je 80. leto starosti. Naj v miru počiva, družini pa iskreno sožalje!
Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. To je res. Pred nekaj tedni je avto zbil Viljema Maj-henicha. Res, da je bilo temno in ga vozač ni videl, bi torej lahko bila to usodna nesreča, pa hvala Bogu, vse se je dobro izteklo. Ker je Viljem videl, da se ne more ogniti, je skočil in priletel na prednji del avtomobila. Imel je rane na nogah in na glavi, a nobena kost ni bila zlomljena. En teden potem sem ga že videl, kako korajžno hodi okrog. Očeta je zelo skrbelo. Kako tudi ne! Po prvih vesteh si človek vsemogoče misli. Hvala Bogu, da se je izkazalo, da ni bilo hujšega.
Nekaj naših Slovencev se nahaja po bolnicah. Menda je tak čas. Tako je Victor Brulc st. v Mt. Sinai bolnišnici. Sel je na pregled in so ga zadržali. Moral bo na operacijo. Mrs. Louise Cmiklos je Cpunty General bolnišnici. Zlomila si je roko. Pa so jo pridržali, ker je na pljučih nekaj narobe. Lena Cirej se tudi nahaja tam. Rak ji ne da miru. Tako jo je pobralo, da se človeku kar smili. V bolnico se je morala podati tudi gospa Ruse Dovnik. Ona se nahaja v Trinity Hospital v Cudany. — Pri nas zadnje čase precej razsaja influenca. Mrs. Mary Kiel jo je še posebej občutila. Kar cel teden je morala ostati v postelji. In tako gre brez konca in kraja.
MAŠKARADNI PLES. — Slo-
na postrežba z večerjo in potem pa ples. Bilo je veliko mask. Nekatere skoraj nisi mogel spoznati, tako dobro so bili našemljeni. Tri najboljše maske so bile nagrajene. Prvo nagrado je odnesla gospa Mary Mejač. Bila je napravljena kot staromodni dimnikar, s celotno opravo.
SECRETARY’S REPORT (Continued)
Also, at our last Board Meeting, I announced that we had a resident agency director for the Eastern part of the State of Pennsylvania and I am now very happy to announce that a second agency has been established with this new agency responsible for securing members in the City of Philadelphia itself. Not only am I happy to announce the establishment of the Philadelphia Agency but I am particularly proud to tell you that the Director of this new agency is Miss Ann Kirwin.
Miss Kirwin becomes not only our first female agency director but also our first female full time representative. Miss Kirwin also brings to the Society many years of experience both in sales and in agency work having worked for another Catholic Fraternal for some ten years prior to becoming associated with the Holy Family Society. The name of this new
agency office also has five other full time representatives, four
Drugo nagrado je prejel g. Vladislav Kralj. Bil je napravljen kot sneženi mož. Vse druge maske so dobile tolažilno nagrado. Zares je bilo lepo.
women and one man. We are also happy to announce that in addition to our existing lodges in Pittsburgh, a new lodge in Philadelphia is in the process of being organized with a charter for this new lodge to be issued probably by the first of the year.
Finding qualified personnel to represent the Society has always been a problem and I am sure will continue to be a problem in the future. However, it is very encouraging to note that people are now coming to the Society wanting to represent us. This means but one thing. The Holy Family Society is growing both in size, stature and reputation. It is most heartwarming to find this coming to pass. As for our growth, since our last meeting, the Society has become licensed in the State of Michigan which has become our seventh state.
Our future plans for growth will primarily be directed in becoming licensed in the States out East with some initial inquiries having already been made in the State of Massassa-chusetts and the Society is considering applying for admission into the State of New Jersey.
Any states where we will consider entering will, of course be governed by the regulations for admission that the various states may have with determining factors being the admission
vensko društvo Triglav je priredilo maškaradni ples. Vršil se je na soboto pred prvo nedeljo v februarju. Najprej je bila kras-
agency is the Philadelphia Central Royal Family Plan, Division of the Holy Family Society. Besides Miss Kirwin, the
requirements in these states as far as compatability of the Society meeting these requirements and the availability of competent personnel to :epre-sent the Society in these states.
I have tried to include in this report as much information as possible as to what has transpired since our last Board Meeting and as you can determine, everyone here at the Home Office has been extremely busy in solving problems and trying to further the growth of the Society. As the Society grows, it is only natural to expect that our problems and responsibilities will grow accordingly. With the help and counsel of the Board, the Society will continue to serve our present and future members in the best possible way.
ROBERT M. KOCHEVAR, Secretary
The completion of the report of the Secretary, Robert M. Kochevar, the members at this time have had some of their questions answered.
A motion was made by Matthew Kochevar and seconded by Anton Tomazin, Jr. that the report of the Secretary, Robert M. Kochevar, be accepted with the explanations. Carried.
President Joseph J. Konrad now reopened the discussion to the members regarding the report of the Treasurer. After a number of inquiries by the members, it has been decided that the explanations have been satisfactory to all.
A motion was made by Anton Tomazin, Jr. and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the Treasurer, Anton Smrekar, be accepted as read and with the answers to the questions. Carried.
(To Be Continued.)
-----o------
Demokratska poslanica nima izvirnih idej
WASHINGTON, D. C. — Demokratski voditelji so v nedeljo in ponedeljek skušali najti nekaj novega v politiki, kar naj bi služilo za uvod v letošnjo vo-livno kampanjo. Poskus se jim ni posrečil. Demokratski političen odbor je zato v ponedeljek sklenil, da odobri v glavnem poročilo odbora za zunanjo politiko, ki ga je sestavil bivši guverner A. Harriman v duhu idej, ki jih je svoj čas razvijal v posebnem članku v N.Y. ’Timesu.
Poročilu je dodal le poziv, naj ZDA umaknejo v 18 mesecih vse čete iz Vietnama. V tem je demokratski odbor odločnejši od Nixona, ki ne predlaga za u-mik nobene časovne omejitve, pa tudi omejuje umik čet samo na tiste, ki se vojskujejo na frontah, ne pa za tiste, ki so zaposlene v zaledju.
Razlika ni velika, je pa zadostna, da lahko služi za gradivo za volilno kampanjo. Koliko bo imela vpliva na izid jesen-
skih volitev, je težko reči. Zna-čiln je poleg tega, da v demokratski spomenici ni omenjena nobena ideja bivšega Johnsonovega režima. Nekaj Johnsonovih prijateljev v demokratskem političnem odboru je hotelo vriniti nekaj Johnsonovih misli, pa pri glasovanju ideje niso dobile večine.
Trenutno je položaj v politiki tak, da se lahko zgodi, da bosta obe poslanici, Nixonova in demokratska kmalu pozabljeni.
Ženske dobijo delo
Gospodinjska pomočnica
Iščemo žensko za hišno delo. Če mogoče, da bi stanovala pri nas ali samo podnevi. Štirje šolski otroci. Vse moderne naprave. Kličite 247-4592.
—(33)
Čistilka
Iščemo čistilko za lepotični salon, 5 dni v tednu. Kličite CH 1-8383.
PIERRE’S BEAUTY SALON 210 Buckley Bldg.
1501 Euclid Ave.
(10,11,12,17,18,19 feb)
Help Wanted Female
ASSEMBLERS
Small growing east side concern requires women for day shift light sub-assembly and line assembly type employment. No experience required, will train. Company paid benefit program. For interview apply in person at personnel department.
THE ANTENNA SPECIALISTS CO.
12435 Euclid Ave.
(32)
MALI OGLASI
NOVO ZALOGA
BLAGA KI SE PRIPOROČA V TEM ČASU
ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen iz Španije. Cena: 1 šk. $1.25, 6 šk. $7.00 MUŠKATOV CVET, (Muškoplet, celi 1 oz. pk. $1.00 OREŠČEK, celi. 12 oreščkov $1.00 PLANINSKE ROŽE ‘‘čudežni’’ čaj je najboljše naravno sredstvo za čiščenje telesa, posebno želodca, ledvic in mehurja. Cena: (3 oz. šk. $1.85 3 šk. $5.00, 7 šk. $10.50 KAMELICE 5 oz. $2.00—Tavž.entro-že 6M>oz. $2.00,—LIPOVO CVETJE 61/2 OZ. $2.00 — PRESLICA 7Vi oz. $2.00 — LAPUH 6‘/2 oz. $2.00 — BEZGOVO CVETJE 5/2 oz. $2.00— BRINJE 13 oz. $2.00 — HABAT 6>/2 oz. $2.00—ŽAJBELJ 8 oz. $2.00 Za poštnino priložite 40t‘ ako je naročilo manj nego $7.50. Od $7.50 do $10. dodajte 50(f. Od naročil za $10. ali več plačamo poštnino mi. KOLEDAR od Slovenske Izseljenske Matice v Ljubljani. Krasna, jako interesantna knjiga. Okr. 350 strani z mnogimi slikami. Cena $3.25 skupno s poštnino DRUŽINSKA PRATIKA iz Celovca. $1.00 skupno s poštnino PAVLIHOVA PRATIKA iz Ljubljane. $1.00 skupno s poštnino
Naš nov cenik semena in drugega blaga je v tisku. Ako ga ne dobite do 1. marca pišite po njega.
STEVE MOHORKO (0.
16803 Ceres Ave Fontana Cal 92335
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
Proinja in obveslilo uprave
Naše naročnike v st. clairski okolici lepo prosimo, da bi do nadaljnega poravnali naročnino direktno, osebno v uradu ali po pošti potom denarne nakaznice. S tem nam boste olajšali delo, dokler ne najdemo druge rešitve.
Tudi v zadevi smrtnih naznanil, zahval in obletnic, prosimo, da se poslužujete telefona ali pošte, če Vam ni mogoče osebno priti v urad.
Prosimo, sporočajte osebne in splošne domače novice, da bo list bolj pester in zanimiv. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628.
Se priporočamo za nadaljno naklonjenost in vse lepo pozdravljamo!
AMERIŠKA DOMOVINA