Potreba nove orijentacije javnega dela. K obletnici Korotana. Politično. sociahio -n idejno nosi doba ki jo preživljamo. vse znake prehodneffa značaja. Na meiniku novejra veka se nahajamo. ki pomeni prelom s stoletnimi tradicijami. uredbami in nazori. Sedanji e:eneraciji morda sploh ne bo usoieno priti do mirnetra, ustalienega življen ia. To je doba Dermanentnih kriz, boja med starim in novim. doba nove idejne orientacije. Baš s tega vidika nas ne sme plašiti idejni in socialni kacs v katerem živimo in tudi ne ekstremni izrodki in izrastki sodobnega političnega socialnega in gospodarskesra življenia. Razkroi starih. preživelih idej in družabnih uredb se ni vršil jčv brez silnih socialnih ^""^esliajev in tudi ne brez škode za etično in duševno .•iiltuvp nrizadetih narodov. Znaki dekadence ki se opažajp v tem oziru tudi v nasem narodu. nas ne smejo navdajati s skepso. da bi začeli dvomiti o svoji bodoenosti kot narod in država. Sedanii dekadenci bo sledil razvoj navzgor. zakai življenske sile našega naroda so še neizrabljene. sveže; kot polltičen in kulturen narod smo šele začeli živeti in nenrecenljive važnosti je, da smo se iznebili politionih in gospodarskih okov. ki so do poloma Avstrije ovirale naš razvoi Političnemu in srnsnodarskemu suženjstvu adekvatna je bila odvisnost našeea ideinecra življenia od Nemcev. Ta odvisnost se je sploh zrcalila v našem iavnem življeniu. Dunai nas ie obvladal politično in 'duševno. Naše politično življenie je bil veren nosnetek. nemških političnih razmer. Mi kot narod še nismo našli sebe! Naše poiit;čne in stanovske ideologije niso bile v nobeni kavzalni zvezi z našimi življenskkni vprašanii kot narod. V politiki so se izčrpale vse naše sile v boiu med klerikalizmom in liberalizmom. zerra.ienem na ideologijah, kfi so našim življenskim interesom novsem tuje in so nas srlno ovirale v spoznavaniu naših živlienskih t>ogojev in nalog ter nas slabile v našem eksistenčnem boiu kot narod. Učiteljstvp ie sledilo kar ie povsem narav.no. drugi inteligenci — bilo je kri iste krvi. Zato se ni moglo priboriti do one pozicije v narodu. ki mu gre po važnosti stanu. Nedostajalo ie ideine sile. ki bi bila dala vsemu učitellskemu delu zanos in Droduktivno smer. ki bi bila vse rt.egove sile zenntila in zenoteniem ootenc'rala ter nostavila vse delo v sužbo ene velike ideie vodnfce Stareiša generacija učitel.stva ie lahko za zsjled mlajši glede vestnosti in strokovne izobraženosti, a kjub temu šola ni bila to kar bi morala biti: kos narodovesra življenia oreanično zvezana z vsem žitjem in bitjem naroda. stoieča v službi velike ideie narodne osvoboie in samostofnosti. To niti ni mogla biti. kajti avstrijska šola ni imela naloeo vzgaiati mladino v narodnem duhu in učiteljstvo je imelp vse prei kot svobodne roke pri vzgoji. Spone sp padle. ovire sp odstranjene, svobodna nam ie po. za razmah — v tem tiči velikanski oomen politične svobode. Naša nalotra ie danes. da napravimo iz tiaše šole to. kar ie niena naravna naloga: Žarišče vsega narodnega duševnega živ- 1,'enja, vzgojevališče novega zaroda, usposobljeneara za velike nalotre bodočnpsti. Ali naj čakamo, da pride impuls od drugod? Zakai ne bi učlteljstvo orednjačilo v pojniavanju novih nalog. novega noložaia. nuinosti nove idejne orientacije naroda! Kar člpveka usposablia za spoznavanje življenskih ootreb naroda. narodu imanentnih pogojev napredka, novih pozitivnih smernic dela ter ustvarjajočih idei — to je. bolj kot vse drugo, iskrena, nesebična Ijubezen do naroda, praktično človekoljubnp delo v neDPsrednem stiku z narodocm ter za notranjo duševno poglo bitev in dozoritev novih spoznanj prepp trebni mir. Boli kot vse drugo ker za apostolsko zvanie nas ne kval'ficira ne akademska izobrazba ne pečanie z dnevno pplitiko. V samotni vasi so dozorele tudi tukaj podane misli. Iz sedanie moralne in nolitične razdrapanosti more narod le rešiti velika ideia vodnica sposobna d» u_ed:n.en|e naroda na zunaj izvede iz notranje enotnosti in discioliniranosti, da bo politično uiedinicnie baziralo na Idejni konsolldaciji naroda. Nikdar in nikoli ni bil kak narod sposoben za velike čine. ako ea ni vodila misel ki ie pp svoii enostavnosti in preprostosti bila razumljiva vsem in zato tudi sposobna. da zbudi in združi vse narodove tvorne sile in iih udejstvi v smeri na gotov ciij. Vi vsi. ki ste imeli priliko aktivno sodelovati pri plebiscitnem delu, ste spoznali sugestivni vpliv ideje na maso ako ima ta ideja svoie vnete aoostole in stoji inteligenca skleniena v njeni službi. Spoznali ste moč idejne sugestive na naši in nasprotni strani; psiha koroškega Slovenca se .1e temeljito izpremenila prei mirni in pasivni Koirošec je bil naiaktivnejši del naroda. Brez dvoma bi bil narod na Koroškem, ako se mu da prilika za razmah in se mu dadp voditelji, danes bolj sposoben za velike čine. Ali smp si svesti. kai bi učiteljstvp 'lahko storilo ako bi. kakor za plebiscit na KoTOŠkem. postalo nositeli ene velike ideje, ako bi solidarno z drugo inteligenco posvetilo vse sile dosegi enetra cilja. V koncentraciji dela na en cilj, se uspeh dela vsakesra Dosamezni'ka stonniuie in postoteri. Naiinteligentnejši in najpožrtvovalneiši delavec za narodov napredek pride prei ali slei do spoznania svoje onemoglosti napram razdiraiočim silam. ker se čuti psamlieneea. ker 'drugi sprpti rušijo. kar on gradi. Naiskromnejši rodoliub pa lahko doseže čudeže. ako se uvrsti kot discipliniran član disciplinirane armade narodnih delavcev skupni veliki nalogi. Ni nam treba čakati Mesije. ki bi nam oznanjal to idejo: životvorne ideje nisp produkt in iznaidba razglabljajočega 'duha. one se poraiaio iz deianskp delujočih sil razmer, so izraz tega, po černer narod nezavestno teži. Intuitiven duh da tej nezavestni težnji miselm" izraz. Naš narod se nahaja v ooložaju. ki mu imperativno določa bližnjo življensko naloeo in ciH. Svoio državo imamo a v nas še ni državljanske zavesti. oolitične svobode ne znamo cenitl. država se nahaia v težavah. njen ugled v svetu ni baš velik. klfub naravnemu "bogastvu naše zemlie ie v nas mnogo bede. narod. Dolitično nazrel needin, je hvaležen objekt demaeoštva eksoloatira ga židovski kapital in koncem koncev kar nas najbolj Deče: znaten. morda najboliš« del naroda ie politično zasužnjen in biser slovenske zemlje. naš Korotan in slovensko Primorte. za večino cd nas ožja domovina, }e danes eldorado nemškega in italijanskega šovinizma. Nismp bili vredni teKa bisera. Ko bi bili kot narod zrelejši. zavednejši — Koroška bi b^la naša brez boia! Kar smo zagrešili. ko smo se med seboi prerekali po receptu naših nasprotnikov in zanemariali narodno vzgpio širših mas — kakor io še danes zanemarjamo — posledice tega npsiio naši neodrešeni bratje in njih trpljenje ie neprestan oDomin za nas da se oddolžimo napram niim in oopravimo, kar smo v preteklosti zamudili. Iz sedanie mizeriie moramo najti pot navzsjor! Kot narod se hočemo brez oz:ra na politične meje na temelju jezikovne in plemenske enotnosti stvoriti v kulturno  enoto imajoč pri tem vednp pre'd očmi  veliki cilj političnetra ujedinjenja. Svoje sile hočemo iačiti. da nas naide veliki zgodovinski trenotek pripravljene in silne. Na temelju lastne države hočemo kot narod v svobodnem razmahu svoih sil tekmovati z drugimi kulturnimi narodi. izvršiti zgodpvinsko svoio nalogfo in si priboriti častno mesto v družbi narodov. Hočemo ustvariti državo jako na znotrai in ugledno na zunaj. Hočemo imeti domovino veliko in srečno. svobodno in ljubljeno! To je vsebina naše narodne misli, dovolj velika. da nas vse združi v požrtvovalnem delu za njeno uresničenie. Sanjali smp o veliki ugledni. bogati Jugoslaviji. Realnost io nam kaže v drugi luči. Razočarani smo in iščemo vzrokov, a naiman.i tam1 kjer bi jih morali iskati najprei —¦ ori sebi. Država ne more rasti in napredovati. ako ne raste in napreduje narod. A narod — smo mi! Veliki hočemp postati kot narod in država! Treba bo revlzite vseh ideinih temellev našega iavneea živUenJa. Ni dovoli, da se zavedamn svojih slabosti. iasno nam mora tudi postati. kako se jih pri korenini lotimo in jih odpravimo. Destruktivne sile raziedajp naš narodni oreanize-n. Nemoralnost. kužne bolezni alkoholizem delamržnost, zapravljivost izpodkopavaio narpdu zdravfe in tiam odpiraio žalostne Derspektive za bodočnost. Onemogli stoiimo nasproti posameznemu zlu in naš boj ostane brezuspešen. dokler se ne zavemo skupneea izvora vseea zla in ne začnemo z zdravljenjem pri korenini. Narodnp čuvstvpvanje se mpra v posamezniku spremeniti v zavest odgovprnpsti za vse lastnp delpvanie in nehanje napram narodu. kot celoti. Ni narodovega naoredka brez naDredka posameznika! Z delom začnimo pri sebi! Kdor svoje sile zaoravlia zaurav11"'' narodove. ie narodov škodljivec. Kdor raste duševno in moralno. skrbi tudi za rast naroda. Niti najmanjse naše dejanie ne ostane brez sledu v narpdu. In tetra sledu — bodi 'dober. bodi slab — ne izbrišejp niti stpletja. V oresoio tesja kar ie narpdu v korist ali škodo, treba etičnih pravcev. Ako hočemo ustvariti omo notranjo strnjenost in enodušnost naroda, ono absolutno disciplino >ki edina da narodu potrebno odporno silo napram razkrajajočim elementom. ie treba poleg impulza, ki ga 'daje narodna ideja, skupnes.a etičnega temelja za vse javno življenje. etičnih pravcev od vsakoRar priznanih ki imajo svoj skupen izvor in sankcijp in ki iirn absolutno podreiamo vse individualne težnje. Kie jih iščemo: pri Budhi Konfuciju. pri  kakem modernem filoizofu? Nai vsak z resnobo oremišlOa o tera vprašaniu in odeovor ne bo pretežak. Brez enotne. za ves narod avtoratvne ettčne D«dlage vsemu lavnemu živl>nju. ni mogoče skupnega smotrenega delovanja vseh vzgoinih čJniteljev. Brez teea Da ni UDanta na ozdravlienie in prera^anie naroda v smislu našega skupnega ideala. Če gre deiovanje enega vzgojnega činitelia v diversrentni smeri z drugim, če eden ruši kar drugi gradi — potem ne pričakujmo notranje rasti in lepše bodočnosti naroda. Cerkev in šola sta danes v mnogem oziru antipoda — in to se mnogim zdi povsem naravnp — pa ni naravno. Kar vzgojne činitelje in ves narod naiboli razdvaja to je politično strankarstvo. Politične stranke so nujen produkt socialne diferencijacije naroda. Obstojale bodo. dotlei nimamo popolnejšega instrumenta in posredovalca za uveliavljenje liudske volje v zakonodaii in vladi. Vendar ima vsak od nas občutek. da naš pariamentarizem svoji naloffi ni kos. Nekaj ne more biti v redu. Deistvo ie. da je v zakonodaji naš parlament popolnoma brezploden Dejstvo je nadalje. da strankarstvo zastruolia vse naše javno življen.ie. Kie so vzroki? Politične stranke si stavijp naloge. ki jim, po niih bistvu. ne pritičejo. Politična strankarska načela so merodajna za ločitev duhov v vse_n našem kulturnem in duševnem življeniu: v politični areni se biie boi za svetovne nazore — se biie. a dobojeval se ne bo — dobojeval se bo drugod. Te strankarske ideologije posta|ajo za narod naravnost usodne. Ako stran« ka vzame v zakup ideje večno veliavne in vodilne, iih mora naravno v strankarskem boju, ki ni nikoli izbirčen glede sredstev. Drofanirati. To ie konštatacija ki nas do nie dovede domača pamet. Boi z.a svetovne nazore na političnem bojišču mora nuino bearati narod. zastrupljati javno življenie in širiti materijalistično ppimpvanje mpralnih in etičnih resnic. Tega seveda neoe ne ena in ne drusa stranka. A kako prideimo do ozdravljenja teh razmer? Dvoje je pptrebno. Prvo. kar smp zgorai zahtevali: Etična načela za vse javno delovanie torei tudi za strankarsko, moraio biti ena in ista. splošno priznana, avtoritativna za vse iavne činitelie. torei tudi za politične stranke. Ta etična načela moreio biti za vse ista ako jim je praizvor skupen. Narod, ki bi ga hoteli pp svetpvnih nazorih ločiti v dve ali več skupin. bi se v kulturnem boju sam uničeval, bi bil večno razdvojen in nezmožen za koncentracijo svojih sil. Tudi ta ugotovitev je v svoii loeiki nreprosta, zato drži. Te r>rve zahteve ne bomp uresničevali od da- nes do iutri; a z rastočim spoznavaniem nie upravičenosti bo rastla tudi strpnost in razumevanje pravnih nalog pplitičnih strank. Drugo: Politični parlament mora dobiti svoj korelativ v strokovnem parlamentu. Tudi si lahkp predstavliamp politični parlament kpt vrhpvni parlament nad skupinp strpkpvnih parlamentov. Bodi tako ali tako v zakonodaji mora priti strokovniak do besede. Do tega cilia vodi samo ena pot. Stanovi in razne interesne skupine se moraio organizirati na politično nevtralni podlagi v strokovnih organizacijah. Izvenstrankarske strokovneorganizacije so najboljša oolitična šola za narod Kdor svojih ožjih stanovskih interesov ne Dozna. ne pozna tudi splošnih in državnih. ne spoztia svojih. v niih relaciji do drugih. V strankarsko — nevtralnih strokovnih organizacijah bomp ustvarili najboljši protiutež demagoštvu raznih političnih strank. Kar velja za strokovne, velja tudi za crospodarske organizacije. Le po tej poti pridemo do strokovnega parlamenta in moderne dobre zakonodaje. Današnje strokovne in gospodarske orsanizacije so več ali manj bojne organizaciie političnih strank niso torei v bistvu to. kar pove niih ime. Naloga. baš onih faktoriev_ ki jim ie v prvi vrsti ooverjena briga za vzeojo naroda. bi bila. da posoešuleio Izvenstrankarske oresnizac'11]© naroda do strokah. stanovih in gosDodarskih interesih. Učiteljstvo. duhovščlna, sodniki bi iineli tu hvaležnejše polie za iavno delovanje. kot v sodelovanju pri strankarsko-političnih bojih. Tp je eden izmed tistih predsodkov, izviraiočih iz napačnega ppjmovan.ia naloge političnih strank, da mora biti vsak inteligent organiziran v palitični stranki. Ali ni naravnost nujna potreba. da ima narpd faktprie. ki si ohraniio svobodne roke napram Dolitičnim strankam in skrbe za politično vzgoio naroda Baš delovanie v strokovno gosppdarskih in drugih siičnih pirsranizaoijah bo dalp inteligenci prilikp za prepotrebnistik z narodom da se mu še boli ne odtuji. kakor se mu ie že. amnak da se bo z ljubezniio poglabljala v njegovo čuv- stvovanje. nieszovo mišljenje in vsakdanje skrbi in žnjim duševno zrastlo v eno enoto. Kar ie vsemu narodu skupno. bodisi duševno. bodi gmotno, hočemo v skupnih organizacijah zastopati brez ozira na politično prepričanie in kulturno naziranje. Ločeno bomo korakali le tam. kjer zahteva ločitev bistvo stvari same. vedno pabomo imeli pred sebpj en velik skupen cili. ki mu podredimo vse separatističneinterese. Le tako bo šla naša pot navzgor in se bomo v svetu uveljavili. A kdp bo npsitelj novih idejnih smernic ? Pod čigavim okriljem se hočemo zbirati propovedniki nove idejne prijentacije? Kie si hočemo ustvariti izhpdišče in ognjišče našega delovanja? Gpsppsvetski Zvon Jugoslpvenska Matica in Ciril Metodova Družba nas kličeio in vabijo. da se zbiramo pkoli njih,ki so .nositeljice nacionalizma in prej oz-načenih idej. V imenu samem fe simbo-lično izraženo vse. kar nas kot narod teži. Spominia nas na preteklost. davno in nedavno. slavno in neslavno oi.ominia nas, da ne zabimp neodrešenih bratov in ne zatajimo v sebi krvi Dradedov da se otresemo suženjske narave. nam privzgojene v tisočletnem ierobstvu, a našemu bistvu tu.e. Potoan Gosoosvetskega Zvona. Jugoslovanske Matice i.n Ciril Metodove Družbe hočemo ves narod inobilizirati za reševanie velikih nalpg bližnje in daljnje bodočnosti. potom njih hočemp delati posrednp in nepošredno. da ustvarimo v masi naroda tla za vresničenje našega velikega ideala posredno z jačenjem moralnih sil naroda neposredno z navduševaniem naroda za sveto stvar. — Dajmo našim strokovnim organizacijam novih pravcev in nove idejne ori.jentaci.ie. zgraiene na temeljih goreniih načel in goreniih programatičnih smotrov. S čistim namenom na delo in uspeh ne bo izostal! R. M.