Štev. 154 (Posamezna številka ti vinarjev.) V Trstu, v sredo 22. majnlka 1911 letnik KMI5. izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob uedeijah is praznikih. - Ureditve Ulica sv. Frančiška Asiškega It 20, L nadstr. — Dopfci naj se pošiljajo Uredništvu. — Nefrankirana pisma s« ne sprejem s jo. rokopisi se nevracaja — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastmk konsordj Usta .Edinosti". - Tisk tiskarne „Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aaiikega 5t. 20. - Telefon ^f^a in upra^ 11-57. - Naročnina znaga: 3a celo leto K,31 '20, pol leta KI IMUri mesece K 7-80, z« nedeljsko Izdajo za celo leto K 6 20, pol !et« K 360. DINOST oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa dO vin. Oglase sprejema inseratni oddelek »Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje s« vključno le upravi .Edinosti". Plača in toii se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek te nahajata v ul.sv. Frančiška As. It -20. Poštuohrauitiii&ii račun 8U.6S& VMM ARMADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno-«« razglaša: Na Italijanski fronti je povzročilo obojestransko poizvedovalno delovanje već bojnih dejanj. Jugovzhodno Morija so v noči na blnkoštno nedeljo oddelki ogrske pehote vdrli v sovražne postojanke. Ob jezeru Loppio. pri Asiagu iu na Sasso rosso so bile Italijanske patrulje odbite. Pri Fenerju so bili močnejši sovražni poizvedovalni oddelki vrženi s protisunkom. Pri Capo Sile so nam Iztrgali Italijani en sprednji Jarek. C. in kr. letalska stotnlja št. 14 je sestrelila dne 19. t. m., štiri sovražna letala, ki so padla vsa na naša tla. Načelnik general»ega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 21. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Kemmel je bil včeraj zopet cilj močnih sovražnih napadov, ki so se krvavo izjalovili. Branilci gore Kemmel so izvoje-vali popolen uspeh. Na fronti od Voormezeele do zapadno Dranouterja je uvedel pehotne napade slino močen topovski boj. Glavni sunek je bil naperjen proti gori Kemmel In zapadnemu pobočju. Sprednje francoske čete so udarile v več valovih. Pehotni In topovski ogenj sta Izjalovila sunek in prisilila sovražnika, da se je umaknil z najtežjimi Izgubami. Krajevni vdori v naš lijastl pas so bili s protinapadi zopet vzpostavljeni. Vzhodno Lokerja se še drži neko Irancosko gnezdo. Angleške divizije so bile po »zpovedbah ujetnikov pripravljene v tretji črti. Ker niso Imeli Francozi nobenega uspeha, sploh niso prišle na vrsto. Zvečer in tekom noči je dosegel topovski boj večkrat zelo veliko silo. Novi sovražni napadi Iz Lokerja in ponočnl delni sunki severovzhodno Lokerja so bili odbiti. Na južnih bojnih frontah je bil dan razmeroma miren. Močen ogenj je bruhal na naše baterijske postojanke in zaledne kraje na obeh straneh reke Lys, posebno v zvezi s krajevnimi pehotnimi boji severezapadno Mervllla. Zvečer se je tudi pri Bucquoyu In Hebuternu, južno VHIers Bretoneusa in ob A vrl začasno povečal topovski boj. Na ostali trotitl nič novega. V zadnjih treh dneh je bilo sestreljenih 59 sovražnih letal In 3 priveznl baloni. Poročnik L&-uenhardt je izvojeval 24., narednik Runey 21. letalsko zmago. Prvi generalni kvartirmojster pl. Luđendorff. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 20. majnika. — Delovanje naših patrulj pri Mon-tellu in številnih sovražnih poizvedovalnih oddelkov, k! so bili gladko odbiti. Med Adižo In Astl-com slabotno streljanje. Z naše strani uspešno koncentrično stopanje v dolini di Sole in vzhodno Liserja. Pri Capo Sile je ob 9 zvečer eden naših napadalnih oddelkov v srečnem sunku zavrel več sovražnih Jarkov. Sovražnik je izvršil močen protinapad, ki je bil gladko odbit in je stal sovražnika mnogo žrtev. Naši in zavezniški letalci so bili Jako delavni. Vojaški cilji v suganski dolini so bili obmetani z bombami. Sedem sovražnih letal je bilo sestreljenih. — Albanska fronta: Med Osu-mom in Devolljem so pričele naše čete v tesnih stikih s sovražnimi silami v noči 15. t. in. prodiranje proti severu in so premagale pri tem trdovratni sovražni odpor in velike terenske težkoče. Dne 18. t. m. smo dosegli fronto Cernavoda-Ostravica. Francosko poročilo. 19. majnika zvečer. — Na zapadu razven topovskega delovanja severno in južno Avre nič novega. — Balkanska fronta: Slabotno topovsko delovanje na vsej fronti razven zapadno Ohridskega jezera, kjer so sovražne baterije obstreljevale Podsradec in Musiline. Pri Homondosu ob Strumi so pognale grške patrulje neki sovražen oddelek v oeg. Zapadno Korice* raed Osumom in Devo-lijem, so izvršile francoske in italijanske čete dne 15., 16. in 17. t m. s polnim uspehom vrsto akcij, ki so imele namen, da se odstranijo razni zadržki. Kljub zelo velikim težkočam in kljub močnemu odporu sovražnika, ki je izvršil ponovno protinapade, so dosegli francoski in italijanski oddelki vse cilje. Tekom akcij so mnogo pripomogli k sijajnemu uspehu naši letalci. Ujeli smo množino sovražnikov. Naše napredovanje j« doseglo v sredini glo-bočino 20 km. __ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 20. (Kor.) V vodovju krog Anglije so potopili naši podvodniki zopet 6 parnikov in dve jadrnici, skupno 21.000 ton. CARTAGENA, 20. (Kor.) Nemški podvodnik »U 29« je prispel poškodovan v pristanišče. Oblasti so odredile interniranje ladje in moštva in odstra nitev brezžične postaje. Wllson za vojno. LONDON. 20. (Kor.) Predsednik Wilson Je Imel na neki slavnosti na korist Rdečega križa govor, tekom katerega ie naglašal, da je naša prva dolžnost, da zmagamo. Odklanjamo vse neodkrito-srčne pribilž evalne poizkuse, ker poizkuša doseči sovražnik s tem proste roke na vzhodu in uresničiti osvojevalne načrte. Vsak predlog glede sporazuma na zapadu vsebuje pridržek glede vzhoda. Ako hočejo imeti sovražniki mir, naj naznanijo j svoje pogoje. Mi smo svoje že naznanili. CESAR KAREL V CARIGRADU. CARIGRAD, 19. (K>r.) Po prihodu Nj. Veličanstva cesarja Karla in cesarice Cite s spremstvom so bili sprejeti vsi na kolodvoru od sultana, njegovega skupnega dvorjanstva, kediva egiptovskega, velikega vezirja z vsemi člani kabineta, dvornimi in državnimi dostojanstveniki, šefa zvezne diplomatične misije, generalitete ln časniškega zbora. Pozdrav obeh monarhov ie imel značaj velike prisrčnosti. Po predstavitvi k sprejemu do-šlih dostojanstvenikov se je nadaljevala vožnja v palačo Vildiz. Zbrana množica občinstva Je prirejala cesarski dvojici prisrčne ovacije. Pot se je izvršila pod pravim deževjem cvetk. Krepki nastop in simpatična oseba monarha in očarujoča ml-loba cesarice so osvojili cesarski dvojici vsa srca oficijeinega sveta in ljudstva. V obsežnih poročilih sprejema ne najdejo turški listi dovolj besedi, da naglašajo majestetičnega ln vpjaškega nastopa ter milostno ljubeznivost cesarja. , Zvečer je bilo mesto slavnostno razsvetljena CARIGRAD, 20. (Agence tel. MiUi.) Po zaju-treku ie obiskal sultan Njiju Veličanstvi v palači Yildiz in podelil cesarju in kralju maršalsko čast in mu ie esobno Izročil sabljo. RAZDELITEV ČEŠKE V OKROŽNA GLAVARSTVA. DUNAJ, 20. (Kot.) Dne 19. t. m. so bile v k-Žavnem zakoniku objavljene ministrske naredbe glede okrožnih vlad na Češkem. Te naredbe, ki se gibljejo popolnoma v okviru od vlade ponovno zastopanega programa,. odrejajo stalno namešče-nje 12 uradnikov na Češkem, izven sedeža na-mestništva, ki jim bo poverjeno oskrbovanje na-mestništvenih -poslov v imenu namestnika. Imeli bodo naslov »okrožni glavar«, ozemlje, na katero se razteza njihov delokrog, pa »okrožje« in njihovemu vodstvu podrejeni urad »okrožna vlada«. Prve okrožne vlade bodo ustanovljene 1. januarja 1919. v Litomericah za okrožje Litomerice in v Kralj. Vinogradih za okrožje Praga in okolica. Okrožnim glavarjem bo za njihovo uradovanje v splošnem odkazan oni stvarni delokrog, ki pripada po obstoječih zakonih in naredbah namestniku, posebno nadziranje podrejenih oblasti in organov, Izdajanje uradnih odredb in kompetenca za odločevanje v drugi stopnji. Namestnik ohrani višje nadzorstvo nad poslovanjem okrožnih vlad. Vrh tega ie neposredno podrejeno namestništvu kraljevo glavno mesto Praga s sosednjimi občinami političnih okrajev:*Karolinska zemUa, Kraljevi Vinogradi, Smihov in Žižkov — bodoča velika Praga z okoli 600.000 prebivalce* Iz raznih nujnih vzrokov je sestavitev okrožnih vlad mogoča le stopoma. Saj gre tu vendar za ozemlja, ki so po obsegu in prebivalstvu enaka manjšim in srednjim avstrijskim kronovinam in jih deloma celo prekašajo. Tako bo štel (po liudskem štetju z 1. 1910) Trutnov, najmanje okrožje, okoli 270.000, Budievice 325.000, Caslav 359.000, Tabor 404.000, Plzen 415.000. Pisek 417.000, Liberec 526.000. Jičin 528.000, Praga in okolica 663.000, Heb 676.000. Kraljevi grad 701.000 in Litomefice 782.000 prebivalcev. Ustanovitev tako važnih uradov zahteva obsežnih upravno-tehniških odredb in je odvisna od raznih osebnih vprašanj. Pri vprašanju, kdaj naj se ustanovi kaka okrožna vlada, prihajajo vrh tega v pošte v vprašanje nastanitve uradov in sta novanja uradnikov. Ker so v tem oziru pogoji v okrožjih Praga in okolica in Litomerice najugodnejši, bodo s pričetkom prihodnjega leta ustanov Ijene tamkaj prve okrožne vlade. S prenosom ve likega dela namestništvenih poslov na okrožne glavarje naj se olajša poslovanje politične uprave. Kraljestvo Češko ie eno največjih, enotno organiziranih upravnih ozemelj kontinenta. Obseg dežele, znatno število prebivalstva, izredni razvoj in vsestranost gospodarskega in narodnega življenja otežkujejo namestništvu pripadajoče naloge in politično upravo tako, da je moralo postati načelo osebnega vodstva in odgovornosti namest ništva za skupno poslovanje, le fikcija. Ako se zato upoštevajo te razmere, 'je bilo sa moobsebi umljivo, da je bilo treba napraviti poizkus, da se odpomore težkočam. ki nasprotujejo politični upravi na Češkem, z ustanovitvijo okro- žij. • Ogroževanje narodnih manjšin iz določb nared be je nemogoče. Okrožna razdelitev v kraljestvu Češkem tvori v bistvu prvi korak, ki naj pripravi razjasnitev in ozdravljenje razmer predvsem na polju politične uprave. iz Zagreta. nost ve, da so »Novosti« — čeprav imajo veČino delnic te izdavateljske družbe slučajno Žid ju v ro-17. mala. J kah (ki pa, mimogrede rečeno, nikdar in nikakor Manifestacije v deželnem gledatiSču, o katerih j ne vplivajo na uredništvo, kjer seda pošteni in v sem vam poročal v včerajšnjem pismu, so se vr-| narodni borbi izkušeni ljudje) — pisale v jugoslo-šile ob srditem vsklikanju proti frankovcem. To 1 vaaskem duhu 2e prod majnlško, zagrebško in treba naglasiti. Tem pokvarjenim elementom se kriško deklaracijo! Nervozna gospoda okolo »Hr-dozdeva, da bi mogli zopet priti do kake veljave, vatske Države« naj se izvolijo spominjati, da so PODLISTEK. PROSIMO 'RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. pak so začeli siliti v ospredje in obračati pozor nost na-se. Ker pa se ne morejo sklicevati prav na ničesar, kar bi bili storili na korist naroda — ker so marveč to korist vedno podrejali svojim osebnim in koristim svoje klike, ker so bili v ta namen vedno v službi nasprotnikov naroda — ker so vedno podirali, kar so drugi zidali, ker so vedno najljuteje preganjali tiste, ki so delali s pošteno voljo in poštenimi namenf: jim seveda tudi sedaj, ko bi se hoieli zopet potisniti nekoliko v ospredje, ni na razpolago drugo orežje, nego tisto, ki so se ga vedno posluževali in ki najbolje služi — Budimpešti! Od tam gori J ričakujeio frankovci — plačila. Zato jih narod označa in zaničuje kot izdajice. Denuncijantstvo je njihova armatura. Najgnusneji denuncijantski so bili tudi njihovi govori pred nekoliko dnevi v hrvatskem saboru----! AH, to pot so izzvali vihar, kakršnjih le malo beleži zgodovina našega na burnih dogodkih sicer bogatega sabora. Ali ta vihar so izzvali— proti sebi! Zapusti! jih je Radič — zapustilo iih Je 5e tisto malo Število poštenih, k! so jih omamljali ti peklenski elementi: sedaj, ko frankovci tako očitno razkrivaio svoje karto in se tako brez sramu pro- ducirajo kot brezvestni denuncijanti---- Kar poštenega, jih zaničuje. Pa tudi hrvatski vladi se ie slednjič zastudilo in ban Mihalovič se je v seji sabora dne 15. maja odločal, da je zadal frankov-stvu grozen, uničevalen udarec. Dvignil se je, potegnil iz žepa dokument, podpisan po dveh fraiv-kovskih kaporijonih — dru. Franku ln dru. Hrvatu! — v tem pisma sta zahtevala v imenu šveje stranke od madjarske vlade, naj odpravi parlamentarizem na Hrvatskem In naj uvede vojaški komisarijat!!! To razkritje je zadelo zbornico kot silna bomba. Nastal je strašen vihar proti frankovcem pri vseh drugih strankah. V prvi hip so bili ti kar omamljeni, iz sebe. Potem so se trniakmli na posvetovanje; a potem, povrnivši se v zbornico, so priznali, da tak dokument obstoji, samo da ne vedo, kateri da je. Tedaj ie vskliknil dr. Petričić: Torej je več takih dokumentov! Tu imate tore! te frankovce — te hijena v človeški podobi, te krvnike, ki jim ni bilo dovolj, kar so zločinski napravili začetkom vojne: le bi se iim hotelo ubijanja in vešanja! Mi bi imeli ža te ljudi predlog: V Zagrebu se- se vrflll navali organiziranih lopovskih band. K tem naj gredo frankovci! Edino tja stradajo. ' •> so Jim edini dostojni zavezniki. Nikar pa naj onečeščajo In sramote hrvatskega sabora In naroda, ali pa naj se obesijo sami, kakor jim Je svetoval dr. Bertič. Si cer pa je bil v saboru predložen predlog dra. Ni-količa in drugev, naj se izvoli odbor 7 članov, id naj preišče delovanje frankovskih poslancev proti ustavnemu stanju v deželi Med neodvisnimi Jugoslovanskimi elementi vlada od nekoliko časa opravičena animoziteta proti nekaterim voditeljem Starčičeve stranke prava (Milinovcev), v prvi Vrsti pa proti ljudem, ki urejujejo njihov organ »Hrvatsko državo«. Kakor da so jugoslovansko politiko v Hrvatski vzeli v zakup, dajajo tej politiki neko posebno tolmačenje, ki nikakor ne odgovarja Intencijam nje propasa-torjev in tudi ne željam In ciljem našega troimes nega naroda. — To je dalo povodu nekemu članu bivše hrvatske napredne stranke, da Je napisal v »Novostih« članek pod naslovom: »Sto nas od njih dijeli.« Čeprav Je Članek odraž Jugoslovanskega javnega mišljenja, obžalujemo vendar, da je članek izšel. Ali. ko se Je že zgodilo, nam je v dolžnost, da se pobavimo žniim. V članku dokazuje pisec potrebo organiziranja neodvisnega srb-sko-hrvatskega meščanstva, da se misel narodnega ujedinjenja ne bo kompromitirala in Izrabljala v strankarske svrhe. Pisec konstatuje nadalje izrek Milinovskega poslanca Hrvoja, da le pojra Ju-goslovanstva samo geografski poim Itd. Napada Milinovce tudi zato, ker v delniškem okraju delujejo skupno s — frankovci (kar smo sicer že ožigosali v zadnjem dopisu). Pak savršuje: »To je odgovor tistim, ki tako Često vprašujejo bivše naprednjake, kaj da jih ločuje še od Starčevičancev? Evo, to jih ločuje: vsa mentaliteta (duševnost), vse razumevanje narodnega edlnstva. Starčevičanci so danes še po vsej svoji mentaliteti bltie frankovcem, nego kateri drugi narodni politični grupi, da: njihovo umevanje Jugoslovanstva ia oživljanje irankovcev neizogibno vodi zopet k separiraniu Hrvatov in Srbov. A to se mora brezpogojno preprečiti!« Na te stvarne prigovore odgovarja »Hrvatska Država« z žaljenjl na adreso »Novosti«, listu »Banke Kronfeld in gospoda Blau«. Kot pošteni ljudje moramo nastopiti proti takemu načinu polemiziranja ter reči gospodi, ki iemlje Jugoslovan -stvo v zakup, da se varajo, kajti vsa naša J a v- Pustolovtevi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. —O! — je zamrmral. — Saj ne more biti res. Moj Bog, bodi usmiljen z menoj! Vstal je in poizkusil hoditi; toda noge so mu odpovedale. Pismo mu je zdrknilo iz roke. Za-sinel je po vratu in obrazu vse do čela. Usta so se mu nakremžila in oči so se mu zastrle kakor s kopreno. Raztegni! je roke, kakor bi iskal opore . jn bi je ne mogel naiti, potem pa se je zgrudil na 1 tla in podrl tudi okroglo mizico, ob katero ie zadel z glavo. Marki Froid-Mantel de Basseterre, zadnji svojega redu, je izdihnil za kapjo. * Pumo, ki ga je Luiza par trenutkov po očetovi smrti pebrala ob njegovem mrtvem truplu, se je 'glasilo: »Gospodična! Prosim Vas, da pridete jutri točno oooldne sama v tuilerijski vrt. Pri tretjem drevesu na levi stiani drevoreda des Feuillants Vas nagovori siromašno oblečen človek z besedami: »Usmilite S2 ubogega starega človeka!« Temu človeku iz ročite šest bankovcev po tisoč frankov. Ce se ne odzovete temu pozivu, ali pravzaprav ukazu, izve Šc jutri gospod marki, Vaš oče, da ste že leto dni ljubica podlega tatu, ki se ie hotel poročiti z Vami pod napačnim imenom Marcijala de Pre-ulva in s katerim imate otroka, katerega ste 7. marca porodila v hiši babice Labrador v Parizu, AMCe de Sante št. 2. Ce pa izročite Šesttisoč fran-Ivov onemu človeku, ne boste nikdar več čula o piscu tega pisma; to Vam prisegam kot poštenjak. Nj pomaga Vam nič, če stvar ovadite policiji ali če ne pridete sama; v tem slučaju bi ne dobila nikogar, pač pa bi Vas zadelo strašno maščevanje. Ko je prečitala to pismo, se ie nesrečne Luize polastila strahovita, le predobro utemeljena misel. Očitala si je, da je ona kriva očetove smrti, in ni hotela preživeti svojega neprostovoljnega zločina. Udarilo ie s tako silo ob steno, da le izeubila za- uredniki »Novosti« propagirali idejo narodnega ujedinjenja že tedaj, ko so se oni (pri- t Državi«) še identificirali s frankovci. Mi spoštujemo Star-čevičance ravno radi njih evolucijonirania še bolj. nego ljudi, ki so od začetka delovali za to ideio; ne moremo pa dovoliti, da te zadnje tako omajo-važujeio in žalijo. Priporočamo jim mirnost, ako jim je do izogibanja polemikam, škodljivim za narodno stvar. Saj vročina še ni tolika, da bi opravičevala tako nervoznost. Sicer pa — brez zamere. . Jugo.slovan. vest Ko se je zopet osvestila, je ležala v hudi mrzlici. Sest mesecev so dvomiii zdravniki, da Jo rešijo. Končno pa je vendar zmagala njena življenjska sila. Vprašala je po očetu, a odgovarjali so jI samo s solzami. Bila ie sirota ia sama na svetu. • • • Sedemnajst let po teh dogodkih, torej v letu 1820., je vladal v Basseterrovi palači velikanski hrup. Številni delavci so podirali stene, napravljali vrata ali pa postavljali postelje po dvoranah, kajti gospodična de Basseterre, ki je na vsak način hotela popraviti edini pregrešek svojega Življenja, ni celih šestnajst let niti enkrat zapustila svojega stanovanja. 2ivela je sama zase in pobočno kakor svetnica. Vse svoje velikansko imetje Je porabljala le za lajšanje bede in uboštva. Zavračala ni nobene prošnje, In imela Je tolažbe za vsako bol in pomoč! za vsako tTpljenJe. Vendar pa le v svoji plemeniti duši mislila še vedno da še nI dovoli nokore za nlun orezrešek. Razne p@ntR«ia vesti. In gospod Seldler je — dosleden mož! Na nekem zborovanju v Duhovem na Češkem je nemški poslanec Kuirsch razpravljal o prehranjevalnih razmerah ter ie s tem v zvezi omenjal tozadevnih razgovorov z ministrskim predsednikom. Dr. Seidler da Je Izjavil, da je čul vedno le kritike in očitanja, ali nikakih pozitivnih predlogov. Nemški poslanci da so seveda protestirali proti taki trditvi. Na pritožbo radi cenzure da je menil ministrski predsednik, da se ne more tajiti, da — prosimo, tako le poročal rečeni nemški poslanec — klic po Nemčiji ima izrecno politično ost proti državi In vladi! AH položaj da ni breznaden. Nemčiji sami da Je pičlo odmerjeno! — Mi se sicer čudimo, prav v resnici se čudimo — od kje je vzel g. Seidler toliko poguma za tako izjavo nemškim poslancem v lice. Toda, še vse drugače nas osuplja po tej izjavi — doslednost gospoda Seid-lerja kot avstrijskega ministra! Saj je udano na uslugo ljudem, ko pošiljajo v deželo klice, niaper-jene — proti državi!! To ie zagonetka, ki pa ni zagonetka za poznavatelja tiste državniške modrosti in vestnosti avstrijskih ministrov, ki jim njih osebno narodno čustvovanje pomaga preko vseh pomislekov in misli na korist države. »Arbelter-Zeitung* o policijskih odredbah v Pragi. Povodom slavnosti v Pragi Je prišlo do državi sovražnih, da celo do dogodkov velelzda-jalskega značaja. Tako utemeljuje praška policija svoje odredbe. Glavni corpus delieti so jej, kakor se zdi, bile kokarde Jugoslovanov v narodnih barvah. Tista slavna policija menda ne ve, da so modro-bele-rdeče barve zakonita zastava kranjske dežele, oziroma (v drugačni sestavi) hrvatskega naroda, in ne ve, da so pod temi zastavami naši jugoslovanski polki marširali v boje. v katerih so prelil! reke krvi Z2 — državo. Sedaj pa so veleizdaja edino zato, ker slavna policija potrebuje pretvez za ptrsekucije. »Arbeiter-Zeitung« pripominja: »Kaki dogodki so bi!i io* nam policija ni povedala. In označbo z »velcizdajalskimU ne more po prekomerni rab! te besede računati na utls. In jasno je tudi, da ti »dogodki« — pa naj so bili kakršnji-koli — niso bili odločilni v praških dneh. Mišljenje ie biio, ki je navdajalo ta slovanski sestanek — mišljenje, ki niti ne potrebuie besed, ker govori že samo po sebi. Cehi so sedaj, kakor znano, na slabem glasu in že obsevanje žniimi zadošča, da pride kdo pri »merodajnih faktorjih^ na slab glas. Toda ta slabi glas Cehov nI oviral, da ne bi se bili nenemški narodi neiaravnost drenjall. da se sestanejo s Cehi in se izjavijo solidarne žniimi — pred vsem v nevolji proti sedanji državi. Saj je bila Ie kulturna slavnost in gotovo ne bi bilo padalo v oči, ako ne bi bili prišli. AH — hoteli so priti. Cilo je pač v Ideji strnenja narodov Av-strje, ki se čutijo zatirane in oškodovane. V tem pogledu je pomembno, ua so se dali zastopati tudi narodi, ki jih sicer ob takih prilikah ni bilo videti. N. pr. Poljaki in Italijani. Da Poijaki, ki so došli, ne prezentiralo poljskega kluba —'kakor se to na-glaša v tolažbo nemškim, parlamentarno večino iščočim strankam — to utegne biti resnično. Gotovo pa je, da s svojim obiskom veliko bolj Izražajo razpoloženje poljskega naroda, nego pa poljski klub. Pomembno ie tudi Italijansko zastopstvo, v katerega imenu je poslanec Conci naglašal na slavnosti, da nobena stvar ne združuje tako kot skupna nesreča, enaka pretrplicya preganjanja. NI težko razumeti, da narod, ki se je moral vedno potuhnjevati. ki je bil skozi štiri leta zlostavljan, išče prve prilike, ko more svobodno govoriti, in da njegov govor veča skupno navdušenje. Tolike zmerjajo sedaj z vSlelzdajalci, da ni nobeno Čudo, Če se sestajajo in u^otovljajo, da Jih vendar-le — ni malo! Borne policijske odredbe morejo prijeti »dogodke«, aH mišljenju ne morejo do iivega. In Istotako ostaja, Ce tudi mogotci na Dunaju nočejo čuti tega, ter menijo, da spravljajo s sveta s tem, da označajo z veleizdaialstvom. Vsi ti narodi nočejo imeti nič opraviti s sedanjo avstrijsko državo. Občutijo jo kot zanikanje njihovih narodnih idealov,-in vsi so uverienl, da se njih Idejall izkažejo kot močneJL Kaka otročja bedastoča je to, če se misli, da to globoko In močno vrenie, to deročo reko narodnega čustvovanja, potolažijo z odredbami praškega policijskega ravnatelja! Te odredbe donašajo le narodnem ognju — nove hrane! Zanimivosti Izza kulis dunajskega Časopisja. Pod naslovom »V tuji službi« je konstatiral te dni dunajski tednik »Sonntag«, da je na Dunaju nekaj mnogo čitanih listov, ki so v zadnjem času nekam čudovito izpremenili svojo smer. Pred so 5li z vsako vlado črez drn in strn in nikdar niso našli besede graje za kako vladno odredbo. Sedaj pa napadajo v!adof aH odkrito, ali prikrito. To izpre-membo — prepričanja je pripisovati dejstvu, da so kake korporacije ali osebe — ki pa ostajajo skrite za kulisami — gospodarsko stran onih listov dobile v svoje roke. Cesto se dogaja celo, da uredniki sami ne vedo prav, kdo ie njih pravi gospodar. Pa tudi čitatelji niaj ne izvedo pravega namena te izpremembe v posesti. Polagoma še Ie naj se z novo tendenco seznanijo in — sprijaznijo. 2a! pa — pripominja rečeni dunajski tednik — da ni možno odklanjati suma, da Igra tu Inozemski denar svojo vlogot Niso več avstrijski Interesi, ki Jim služijo tl lis ti. Vplivajo naj marveč na lavno mnenie. dm se b® onsvalo za tule Interese. Čita- telj niti ne opaža, da mu njegov list »pod stfto krinko predlaga program, ki zatajuje blaginjo lastne domovine ter zastopa le koristi kake inozemsko Interesne grupe.« — Tednik »Sonntag« je imel menda pred vsemi pred očmi znani »Fremden blatt«, ki je doslej po pasje zvesto služil vsakemu režimu iu vsakemu državniku; nedavno temu p.t je prišel v oblast drugih — žepov in je napoved:1', da bo odslej pač še slutil vnanji. da pa bo pobijal notranjo politiko, ker mu je. premalo nemška. Čudovita je moč žepa! Pri dunajskem časopisju iz-preminja celo — uverjenje. Nu, nekaj takšnega se je zgodilo tudi pri listu »Zeit*. Govorilo se je in dolgo je res vsa pisava lista kazala na to, da hoče pripravljati drugačno orijentacijo v Avstriji, nega jo zastopa stara grešnica in strahovalka vseh avstrijskih vlad »Neue Freie Pressc«. Ljudje so čitali »Zeit« z zanimanjem, ker je izpregovoriTa marsikako besedo ojstre kritike na avstrijskem sistemu in si je ohranjala vsaj neko mero objektivnosti v presojanju političnega In narodne^ meteža v državi. Pred par meseci pa se ie raznesel glas, da preide ta list v drugo last...! In res, od tedaj je postajal ta list približno istotako odijozen, kakor je »Neue freie I5resse«. Eklatantno nam po-trja izprer.iembo v »prepričanju« članek, ki ga je priobčila te dni »Die Zeit« pod naslovom »Krivi zaključki«. Polemizuje proti argumentaciji: »Ce se celo tako zaostalim narodom kakor so F.sti in Leti priznava narodno-di žavna samostojnost, s kako pravico naj bi odrekali enako mero tako naprednemu narodu kot so Cehi?!« — Po »Zeit« ie to povsem »kriv zaključek«. Rusija da ni razpadla zato, ker so nje »obrobni narodi« zahtevali samoodločbo, marveč so io reklamirali še !e potem, ko je Rusija razpadla. Iz tega izvaja »Ze:t« svoj zaključek: da pravica do samoodločbe ni nikako naravno pravo narodov, ki bi se moralo splošno priznavati, ampak da ie le zgodovinska posledica eidmo le v ruskem slučaju. Nobeni državi d3 nc prihaja na misel, da bi iz tega slučaja izvajala splošno veljavno teorijo, kl bi morala dovesti do razpada vseh državnih redov! — Potem pa prijemlje trdo »naše domače navduševalce« samoodločbo narodov, ki da tirajo svoj kriv/ zaključek celo take daleč, da se ne sklicujejo samo na pretvezne zgodovinske pravice narodov, ampak kličejo na pomoč tudi moderno demokracijo! Za tem pa je vendar tako milostna, da priznava narodom pravico uo odločanja, kako naj se država vlada; nikakor pa ne more vsak narod odločati, ali naj pripada k tej aH oni državi! Demokracija da ie ljudsko, ne pa pravo narodov. In nobena demokracija, tudi najmočneia, da ni močneia nego geografija in zgodovina. Historične državne zveze di ni možno razbiti teoretično, kakor menijo fantasti, ampak razbiti da jo more le velika vojna niesreča, kakor se je to zgodilo Rusiji. Slučaj z Avstrijo — tako zaključuje — stoji drugače! K; ^tkl smisel mnogih besed je torej ta, da »Zeit« odkla-uja moderniziranje ln demokratiziranje države, ~a torej plava v vodah starih avstrijskih režimov fn zahtev nemškega radikalizma. Ničesar na) se ns izpremeni pri nas vzlic vsem velikim naukom sedanje vojne, vzlic velikim idejam, ki jih je porodila in vzlic dejstvu — Jasnemu vsakomur — da so te ideje neodklonljlvel Vse naj ostane, kar In kakor je bilo doslej, edino zato, ker — ie biio!! Ali ni zapisala »Die Zeit« s tem najhujši in nai-usodneji — ^kriv zaklluček«?! Tisto priznavanje pravice narodov do vpliva na vladanje države je pač le o tern smo uverjeni — iigovo pero. Io arabeska v dekorativne svrhe, ki naj malce prikriva novo tedenco lista — izpremembo nieso*. »prepričanja«. Pa tudi če smo tako odjenljivi, da si usvojimo ideologijo dunajskega Usta, pa mu moremo staviti usodno vprašanje: kdaj ic so avstrijski režimi priznavali narodom pravico do od-ločevanja o vladanju države, o smereh nje politike?! Ali niso marveč vedno prezirali njih in njihovo voljo?! Kako bi bilo moglo drujače oriti tako daleč, da sta edino le dva naroda v monarhiji izključno gospodujoča?! In sicer naroda, kl sta odločna uasnrotnika vsakemu političnemu uveljavljenju drugih narodov, ki celo vsak tak poizkus označata kot veleizdajo! Ali ne zahtevajo tisti, za katerih lepe novce — Inozemske. Je rekel »Sonntag« — piše sedaj ista »Zeit«. naj ostanejo narodi tudi nadalje brezpravni, brez vsakega vpliva na politične smeri države?! Ali ne zahtevajo. da ostani država tudi nadalje malik, idol. ki mu morajo narodi žrtvovati vse svoje?! Ali je tudi to historična pravica države, da je napram svojim narodom — krivična, da jim ne dovoljuje svobodnega diha, čeprav hoče biti moderna, Uon-stltucijonelna in pravna?! Tako tolmačenje razmerja med narodnostno državo in nje državljani je res usoden — kriv zaključek, ki ga delajo tudi sedaj državni mogotci in nemške stranke, za katere piše danes — »Zeit«! Da je država priznavala narodom odločevanje o vladanju, nc bi bilo prišlo do današnjih dogodkov in do »krivih zaključkov«, do katerih so prišli narodi, ker hočejo — živeti vkljub vsem »historičnim pravicam države«. Hočejo! In odklanjajo vsako odgovornost za posledice, če bo država še nadalje odklanjala to najna-ravnejo pravico! Na tem ne more uič fzpremeniti tudi dejstvo, da se veliki dunajski listi puščalo kupovati od inozemskega denarja, ali pa od denarja krogov, ki jim ni — kakor Je rekel »Sonntag- -nič do blaginje lastne domovine, ker so v tujih službah! Aproviziadjske stvari. PRODAJA RIB. Do včeraj, v torek, 21. t. m. opoldne so se oddale ribe na 4623 izkaznice, veljavnih za 154S9 odmerkov. Od danes dalje je na vrsti odrezek I. do št. 12.000 Prodala kuriva. 0*g'je, 50 kg. na rdeče Izkaznice. Sv. Vid: Št. 1451—1600 (ob. 18) 22. 5. uL Fon- tanone 18. št. 1601—1735 (ob. 1«) in št, 1—250 (ob 19) 22. 5". ul. Lazzarfetto vecchio 17, št. 251— 350 (cb. 19) 22. 5. ul. Montfort 6, ?t. 351—500 (ob. 19) 22. 5. ul: Fabbri 3, št. 501—700 (ob. 19) 22. 5. ul. Economo 2 (84 vin za kg.) — Staro mesto: št. 2601-2S80 (ob. 15) 22. 5. ul. Capltelli 14, št. 1—120 (ob 16) 22. 5. ul Pozzacbera 2. ** Sira?! H •EDINOST" itev. 134 V Trtlii dM 22. niajnlki 1917 J6) 22. 5 nI. Art^ti 4. št. 1?00 (ob. 16) 22. 5. ul. Volto 2 (84 vin. zaks.) — Novo mesto: št. 1947—2070 (ob. 12) 22. 5. ul. Boroević 13, M. 1-250 (ob. 13) 22. 5. ul. Valdirivo 7. št. 251—1250 (ob. 13) 22. 5. ul. S. Zaccaria 3 (S4 vin. za kg.) — Stara mitnica: Št. 2 Aniico Fritz- : poje ga. Gostissa; 9. Halewy: 'Židinja*, duei. pojeta gdč. Alessandrino in ga. Gostissa; 10. Vreuxtemp: Fantazija, svira na gosiih gdč. Butlaich. Petje spremlja na klavirju orofesorica Avgustu Bassi, gosli pa profesor Evzebij Curellich. Vsi umetniki sodelujejo brezplačno. Cene: lože v pritličju 40 K. v prvem redu 24 K, sedeži v pritličju 4 K, vstopnina v lože, in pritličje 2 na galerijo 1 K. Vstopnice so v predprodaji do četrtka na Corsu št. 1, zvečer pred koncertom pa pri gledališki blagajni. Za šentviško šolo tn goriške begunce priredi »Marijina družba« pri Sv. Ivanu v »Narodnem domu« predstavo »Junaška demica«. Ker je dobiček namenjen v narodni namen, vabi odbor vse k obilni udeležbi. Vstopnice so v predprodaji v župniščn: sedeži vrste 2 K, II. vrste 1 K, stojišča 60 vin. Jadranska banka v Trstu. Na glavnem občnem zboru Jadranske banke, ki se Je vršil 15. t m, je bilo na predlog upravnega sveta enoglasno zaključeno, da se od čistega dobička podeli 7H% (proti 6% min. leta) dividenda t. J. K 30.— po delnici. Istočasno se je zaključilo, da se sedanji delniški kanltal od 20,000.000— poviša, ter Je bil upravni svet pooblaščen, da se preskrbi potrebno dovoljenje od kompetentnih oblasti. Pevski zbor Glasbene Matice v Trstu. Danes zvečer točno ob 7 je pevska vaja. Rer nastopimo v nedeljo na ;:lasbeno-dramatičnem večeru v slovenskem gledalištu, prosim točne In polnoštevilne udeležbe. — Mnhkota. . Promet vojnopoštnih zasebnih zavitkov na vof-nopoštne urade 390, 530 in 650 Je ustavljen. Kdo ve kaj? Karel Potočnik, ki Je slažil pri 27. strelskem polku, se je nahajal kot vojni ujetnik v Šebeniku v kurski guberniji. Kdor bi kaj vedel o njem morda kak iz Rusije se vračajoč tovariš — sc prosi, da sporoči na naslov: Prunk, o!. Risorta št. 13. v Trstu. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 23. t. m., se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi že zapadle dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje listke serije 141; pop^lune pa se bodo prodajali net' anocenl predmeti (razno perilo In oblačila), zastavljeni meseca oktobra leta 1917. na zastavne listke serije 142. SlfiORIN uniči Čudovito hitro stenice. . H 4. . K 12. . K 2. Vzoree, steklenica . Veeja scekleniea . . Brizcgalniea...... iISS* Dobiva se povsod Glavno pošiljalno mesto k „Nadi' „Zur Hoffnung" Ogrsko. lekarna Pćcs NADOMESTILO MILA za praiye perila, izborno jpeneče i d prekaša vse doslej v prometu se b&hajajoče izdelke. 1 zavoj t j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23 — Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje ro!. in fiuejftega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. — Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, 1.3-po dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. — Toaletno milo • fiiim vonjem, roža barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj »e pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti ea zavoj vsake vrste-Izvozno podjetje M. JĐnher v Zagrebu it. 33 Fetnnjska ulica X HL. telefon 23-27. DAROVI. — Namesto cvetk na krsto gospej Annovi iz Sežane, daruje družina Tomaža Zadnik 20 K za Sentvidsko šolo. Denar hrani uprava. — Namesto cvetja na prerani grob svojemu ljubljenemu bratcu Mihaelu Piščancu darujeta Eufemija in Josip Pertot v Barkovljah 50 K za bodoči oiroški vrtec v Barkovljah. Tvoja mlada žrtev naj primero obilo blagoslovi. — Za šentvidsko šolo daruje g. GuliČ Fran 10 K. Denar hrani uprava. Popravek. — V včerajšnji »Edinosti« Je bila svota, nabrana na binkoštno nedeljo pri Katalanu za belvedersko šolo, navedena pomotoma napačno. Nabralo se le 50 K (ne pa 80 K)- Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krono in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk Trst, o). nifiSvil Fran Josipa 13, II. Ordinira od. 9 pred . do 6 zvečer. » Štej 22 šsufinjc in prss! nem-IKI li£'3fd. Sieiafeamiijir iali'te Bogata zaioga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popra vffa nje. * — Tvrd Ha ustanovljena lotu 187«. — SH&NA3 ts^ea C? »iv 18. vr. 12. * 2214 If Pfi tO izvežbana v trgovski stroi lotlr* ki. sposobna za prodajalko v tr.ovin-« je-tvin. Vešč* mora biti vseh treh deielnili je/.ikov. U« bi stanovanje hrano in plačo po dogovora. --Pnuudbe na KnHn Josip, Gorica, Gosposka ulica štev 1L * 2l9a GOS] do pu «*| izuče >a od strokovnjaka, operira kurja iti očesa in neg^ie noge. Sprejema od y ldne v uliei Carr-dori 9. B 21 f?WA**A vsake vrste kapuie Babič Fran Molino VllAC grande 20. 2017 D'K za h>Sna in pol:ska dela ifi£e grajSčak .J baron Maren?i vOdolini, pošta Mate ija 3183 fl^tftfl u&iteljica uSi nemščino in francoš ino V£*illli 13 K mesečno Ulica Bacchi Z, II. o. srednja vrata. 2206 Ročni mlini a term, iftfilti.fi Iti kateri meljajo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo edino ftiko tvrtka Jiri Finke Praga 11—1957. Tr&ute* vsHki mest. - ZOBOZDRAVNIK i Dr. J. Germžk v Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal utice delie Poste. Izdiranje zobov ortz bolečin. — Plombiranja. - UMETNI ZOBJE gospodična dobi tak j službo kot praktikaminja, akc je vešča slovenskega, nemškega in nekaj italijanskega jezika. Poznanje st? -jepisja in stenografije ni potrebno. One katere ne sta i uje jo v središču mesta, so Izključene. Vatenčne pisnene ponudbe pod „Samostana* na Inser. odd. Edinost? fii IIlil VUIIčHj MIHAM Trst- Vin Stadion 10-Trst Odprt cd ll2miimw} == vstopnina K 2 =i se lahko skuha te enega komada (krem-voskal en Četrt kg najboljšega čist>ia za čevlje. . tm K 2. t Melisnl špirit destiliran iz zeHft po zlstemu kormelitanteo, Izdeluje In prodaja lekarnir RAUASltll. Plazza delia Stazlone iteo. 5. S5T & KONJAK Za oslabele vsled starosti, za slabosti v želodcu in pr tt izgubi telesne moči je staro vino-konjak že več stoletij znan kot priznajo krepsiir.o sredstvo, ki oživlja duh in tek>. Pošilja 4 pollitei>k_ steklenice franko za K 88.—. Vino belo in rdeči bur-gundecod 56 l naprej dokler je Se kaj zaloge po K 6.80 liter. BENEDIKT HERTL, veleposestnik, grad Gelif pri Ronlicah, itaJ. Oglasi, osmrtnice, zahvale In vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljalo na »Inseratal oddelek Edinosti« -Ulica Sv. Frančiška Asiškega 20, pritličje. Birma 1 MM IZberO tiOTOU! Birma ! CENE ZMBRMI COtE ZHERNftl Kupuje in se zamenja zlato In dragocenosti po dnevni ceni LEONE FANO - zlaSar - Trst I Passo S. Giovannl 1 (Poffld d Otona prolnngitO 00w!y& s? poufofl \ Orlulnulno 00®. Vrže se eno kocko LURIOV4 v 1/4 1 vede ter se meša do preku-hatvja Naposled se odstrani od ognja in se zlije čez nekoliko minut v zaklepno posodo. Čez nekaj ćasa se strdi tekočina v en četrt Kg najb oljše vrste krem-voska, ki zadostuje, tudi pri največji uporabi tudi za en mesec. Navodilo Je tiskano tudi na zavitku in je lahko razumiju o. Zalega ln edino prodaja LURiOli-A Dunaj L okra] Franz-Josefskal .3-9 Oniliistričpistz) a.