št. 15 (1098)
Leto XXII
NOVO MESTO, četrtek, irk 15. aprila 1971
Kićo Slabinac in „Opatijski suveniri" so s torkovega koncerta v Novem mestu odnesli žalosten souvenir; Kiču je nekaj pred koncem nastopa nekdo vrgel jajce v glavo ...
„Dan oddiha* , komedijo sodobnega ruskega pisca Valentina Ratajeva, bo v soboto, 17. aprila, uprizorila v Črnomlju dramska sekcija kulturno-prosvetnega društva „Miran Jarc“. Aprila in maja imajo v načrtu gostovanja v raznih krajih Bele krajine.
Jutri se bodo v Krškem sestali delegati za kongres samoupravljavcev iz brežiške, krške in sevniške občine. IX)-govaijali se bodo za sodelovanje na kongresu.
Za danes je sklicana ustanovna skupščina za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti Kočevje.
V soboto ob 18. uri bodo novomeški košarkarji igrali na Loki s Stadionom. To bo prva tekma slovenske B lige v novejši zgodovini dolenjske košarke.
Jutri bo v Likovnem salonu v Kočevju odprta razstava del akademsKega slikarja Miligoja Dominka.
Na prvi letošnji avtomobil-'ski gorski dirki za prvenstvo Jugoslavije v nedeljo v Zagrebu, bodo nastopili novomeški tekmovalci Pavlič, Badovinac in Novak.
V torek okoli 12.30 je avtomobilist Marjan Vovk pri gostilni Grič na Čatežu podri 10-letnega Vojka Dvojmoča, ko mu je na poti v šolo nenadoma skočil pred vozilo.
elma
Rowent^d^
:
NAŠI KMETIJSKI POUTIKI NA ROB
Bo kmet biti — kazen?
Različni dohodki kmečkega in nekmečkega prebivalstva nevarno poglabljajo družbena nasprotja
Dolenjsko kmetijstvo zadnja leta, kljub temu da je bilo nakupljenih toliko in toliko motornih kosilnic, traktorjev in drugih delovnih priprav, da je bilo popravljenih toliko in toliko kmečkih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, v bistvu tako zaostaja za napredkom drugih gospodarski panog, da to ne more ostati brez družbenih posledic.
Najbolj nepristransko govorijo podatki sami. Na območju štirih občin: Novega mesta, Metlike, Trebnjega in Črnomlja, se je dohodek kmetijstva zadnjih pet let povečal
komaj za eno desetino, in to ob nagU splošni rasti cen. Narodni dohodek, to je tista novo ustvarjena vrednost, ki je edina realna podlaga za lastno razvojno sposobnost kmetijstva, pa se skorajda ni povečal.
Po podatkih, ki so jfli zbrali pri medobčinskem svetu ZK Novo mesto, je znašal narodni dohodek na kmečkega prebivalca leta 1969 v občini Novo mesto le 2477 dinarjev, v občini Trebnje 3600 din, v Metliki približno 2500 in v občini Črnomelj
(Nadaljevanje na 3. str.)
H
Prevelika podražitev
Avtobus dražji za 30 do 50 odstotkov
Tako nastaja na sodobnem tekočem traku pod elektrodami varilcev IMV 1300. (Foto: M. Moškon)
AVTOMOBILSKA BOMBA IZ INDUSTRIJE MOTORNIH VOiZIL:
Dočakali smo nove cene avtobusnih vozovnic podjetja SAP Ljubljana. Od 3. aprila je vožnja z avtobusom dražja za 30 do 50 odstotkov. Potniki so sicer pričakovali podražitev, vendar tako zasoljene, posebno na krajših prograh, pa ne!
Pri tej podražitvi pride človeku nehote na misel, da ima SAP na kočevski progi monopol. To je tudi eden izmed verjetnih vzrokov za razmeroma veliko podražitev, ki se ni nič ozirala na potnikov žep.
Ljudje so se navadili potovati
Bodoče zmogljivosti IMV: 50.000 vozfl letno — Ena izmed najsodobnejših lakirnic v Evropi je novomeška! — Letos: 12.000 IMV 1300 in 3000 minljev ter maxijev — Generalni direktor Jurij Levičnik o znižanju carin: »Če bi jih znižali za 15 odstotkov, bi cene ostale!«
Generalni direktor novomeške Industrije motornih vozil Jurij Levičnik, znan po svojih pronicljivih izjavah, katerih bodice jasno in nedvoumno zasadi vedno na pravo mesto, je na tiskovni konferenci 9. aprila, teden dni pred otvoritvijo beograjskega salona avtomobilov, spustil bombo v jugoslovansko „avtomobilsko” javnost: nacionalno vozilo prihaja iz Novega mesta!
odstotkov delov za bodoče nacionalno vozilo. „Mi smo tovarna -samorastnik, doslej nismo uporabljali metode presenečenja, ker nam
ne bi nihče verjel, kot verjamejo nekaterim drugim. Delali smo - in raje pokažemo, kar smo naredili!" je dejal novinarjem Jurij Levičnik in poudaril, da sta v Jugoslaviji le dva avtomobila, popolnoma narejena doma: kombi IMV 1600 B in tovorni avto TAM - vse drugo pa so kupljene licence.
(Nadaljevanje na 3. str.)
To bombo so novinarji sprejeli vse drugače kot običajne podobne izjave Crvene zastave, ki že nekaj let razburja domači trg: ob ogledu novih zmogljivosti tovarne, za katere je IMV
m
V 5 mesecih:
vložila 120 milijonov dinarjev (lastnega denarja, posojil domačih bank in inozemskega kredita za nakup najsodobnejše opreme), so namreč že tudi videli novo nacionalno vozilo, ki ga bodo jutri pokazali še radovednežem na beograjskem sejmu.
Novomeška IMV je praktično dosegla novo raven, saj bodo namesto montaže austina 1300 začeli z njegovo proizvodnjo. Več kot polovico delov že narede doma, v bližnji prihodnosti bodo uvažali samo še 30
Požar je ogrožal gozd
Gasilo je nad 200. občanov in domačih gasilcev
z avtobusi. Z avtobusi se bodo vozili tudi po vi^ih cenah. Tisti, ki so določevali nove, previsoke avtobusne cene, poznajo potnike: nekaj časa bodo godrnjah, potem pa utihnili. Saj tako je vselej, kadar se kaj podraži. Se časopisi ne bodo dosti pisali o tem, čeprav bi bili o podobni podražitvi v kaki sosednji državi naši bralci temeljito obveščeni.
Vsaka podražitev v eni aU drugi obliki zadene tudi kolektiv, kjer so se mirne duše odločili za podražitev. Pa še nekaj velja omeniti: s pretiranim zviševanjem cen ne bomo prispevali k stabilizaciji našega gospodarstva in utrditvi vrednosti dinarja!	—m
^---------*	N
Domov prišel umret
Kako neusmiljeno se včasih usoda poigra s človekom! 24-letni Drago Robek, doma iz Kladja pri Blanci, gotovo ni niti najmanj slutil, da mu bo domači peskokop grob. Dalj časa je nanueč delal v Nemčiji in je za velikonočne praznike prišel domov, da bi si gradil lastno hišo. Ko je delal s prijateljem v peskokopu, se je nanj usula velika količina peska in ga tako močno pritisnila ob kamion, da je bU na mestu mrtev.
Kar 6 ha travnikov in grmičevja v bližini Kočevja je v nedeljo, 11. aprila, okoli 17. ure zajel požar. Gorelo je na območju med Trato in Klinjo vasjo.
Trava je bila zelo suha, pihal pa je tudi veter. Požarje grozil da bo zajel bližnji gozd, ogrozil pa bi lahko tudi rudniško skladišče razstreliva, okoli katerega je sicer urejen varnostni pas.
Požar je gasilo okoli 200 ljudi s tega območja, razen tega pa še ga-
silci iz Kočevja in Livolda. Gasili so z vejami in jeklenimi metlami.
Pri gašenju požara so bili še posebno prizadevni mladi gasilci iz Kočevja in bližnje okolice. Predvsem njim gre hvala, da požar ni zajel gozda in povzročil občutnejše škode.
Vzroka požara niso ugotovili, zelo verjetno pa so ogenj povzročili neprevidni kadilci ali otroci.
J. P.
Do konca tedna bo prevladovalo suho vreme, temperature pa bodo ne-kol^o višje kot v začetku tedna.
2818 novih!
AKCIJA JE končana, po petih mesecih imamo 2818 novih naročnikov in s tem spet čvfsto naklado domačega glasila SZDL. Vsem, ki so nam pri tem pomagali, iskrena hvala! 31. maica je bilo novih naročnikov:
BREŽICE:..........241
ČRNOMELJ: ....	139
KOČEVJE:..........116
KRŠKO:............364
METLIKA:..........51
NOVO MESTO: ...	762
RIBNICA:..........46
SEVNICA:..........414
TREBNJE:..........188
Razne pošte:	....	347
Inozemci:	-	.	.	•	-	150
I
PO NESREČI V HRASTNIŠKEM RUDNIKU
Zadnji »SREČNO«
Med žrtvami v jami Ojstro, ki jo je 8. aprila zalila voda z blatom, sta ludi rudarja Jože Verbič iz Krmelja in Anton Janežič iz Šentjanža — Pokopali so ju z najvišjimi rudarskimi častmi
JOŽE VERBIČ
Že drugič v zadnjih de-setili letih je zasavske revirje pretresla huda rudniška nesreča: jamo Ojstro v hrastni-škem rudniku rjavega premoga je prejšnji četrtek ob 18.30 zalila voda in odrezala ,od sveta skupino rudarjev.
Več kot sto metrov globoko je v kaosu blata, vode in zdrobljenih konstrukcij umrlo osem rudarjev, več hudo ranjenih pa se je posrečilo rešiti. Med prvimi, ki so jih mrtve prinesli iz jame, je bil 38-letni Jože Verbič iz Krmelja, oče dveh otrok. Malo več kot dan kasneje je v trboveljski bolnišnici umrl za hudimi poškodbami
32-letni Anton Janežič, iz Šentjanža, oče štirih otrok, ki je v rudniku delal kot kopač.
Jožeta Verbiča so pokopali 11. aprila na vaškem pokopališču v Gabrijelah. Na njegovi zadnji poti se je zbralo več kot 1.500 ljudi. Antona Janežiča so položili v grob dan kasneje na Kalu pri Šentjanžu. Tudi na tem
ANTON JANEŽIČ
pokopališču še ni bilo toliko ljudi. Zadnji „Srečno!“ sta obema vestnima rudarjema izrekli poleg svojcev, prijateljev, znancev in drugih vaščanov tudi delegaciji hrast-niškega rudnika.
R D.-I. Z.
tedenski
mozaik
Zaradi plazov je te dni izgubilo življenje v francoskih, švicarskih in avstrijskih gorah 18 smučarjev. Iz neke skupine šestih smučarjev, se je v Švici rešil samo eden, ki je dobesedno ušel na smučeh pred 200 metrov širokim in dva metra visokim snežnim plazom. Ostale je sneg pokopal pod seboj.
Videti je, da bodo ktnalu tudi moški dobili „svojo'' kontracepcijsko pilulo, ki je bila doslej na voljo le ženskam. Londonski profesor dr. Dennis Lacy je namreč razvil preparat, ki je sedaj že v fazi kliničnih preiskav. Profesor trdi, da pilula nima nobenih stranskih učinkov, da je ob njej moč uživati tudi alkohol in da ne zmanjšuje potenco.
V bolnišnici Samedan pri St. Moritzu je umrl znani zahodno-nemški industrialec Fritz von Opel, 72, ki je bil nazadnje nadzorni predsednik dveh zahodno-nemških podjetij. Njegov ded Adam Opel je ustanovil znano avtomobilsko tovarno, ki pa je že pred 40 leti prešla pod nadzor ameriškega koncema General Motors.
Na Parliament Sguaru v Londonu bodo postavili spomenik znamenitemu britanskemu državniku Winstonu Churchillu. Kip bo izdelal kipar Ivor Ro~ berts-Jones, odkrili pa ga bodo leta 1973.
Samo 29-letni Horst Schenk iz Hannovra je postal te dni -dedek! Njegova 154etna hčerka (žena je stara 30 let) je namreč rodila dečka. Horst Schenk se je poročil, ko je imel 16 let, njegova prva hčerka pa se mu je rodila dve leti poprej. V petnajstih letih zakona je postal potem sedaj srečni dedek, očka še osemkrat!
Iz znanega rimskega vodnjaka Di Trevi (v katerega mečejo turisti novčiče, ker jim to bojda prinaša srečo) poberejo delavci, ki ga čistijo, vsak teden za
70.000 lir različnega drobiža. Ker mečejo turisti različnih narodnosti v vodnjak kajpak različen denar, ga amaterji in čistilci vržejo kar v skupen koš, tega pa potem odnesejo v banko, kjer ga. zamenjajo za lire. Ofcroglo
70.000 lir potem vsak teden nakažejo v dobrodelne namene.
Vaški odbori kmetov
Izkušnje v murskosoboški občini — Član kmetijske organizacije je lahko v^ak kmet — Načrtovanje po vaseh, vsem je treba pomagati!
v murskosoboški občini se nihče ne boji, da bi kmetje ustanavljali posebna društva ali nove kmetijske organizacije. Tudi kmetje pravijo, da o tem niti ne razmišljajo. Obrat za sodelovanje s kmeti pri kmetijsko industrijskem kombinatu Pomurka je že razvil tako organizacijo, ki v sedanjih razmerah kmetom najbolj ustreza. Če se bodo razmere spreminjale, pa bodo prilagajali tudi organizacijske oblike.
Obrat za sodelovanje s kmeti ima lastni račun in dohodek deli njegov osrednji svet. To pravico bodo kmalu razširili še na sektorske svete, ki jih je sedem. Bliže kmetom je delitev, bolj skrbijo za ustvarjanje skupnega dohodka. Zato nameravajo sčasoma prenesti nekaj pravic celo na vaške odbore kmetov. Teh so lansko pomlad izvolili 133. Morda si bodo kme^'e v nekaterih manjših vaseh izvolili skupen odbor, da bodo laže uresničevali svoje pravice, vendar naj o tem odločajo sami. Spremenijo lahko tudi naziv obrata, svetov in odborov, kajti bolj kot ime je važna dejavnost.
Vaški odbori kmetov že zdaj načrtujejo proizvodnjo, da bi osrednji svet poiskal kupce zanjo. Nekateri opravljajo to
bolje, drugi slabše - odvisno je od ljudi v odborih in sektorskih svetih ter strokovnih vodij proizvodnih okolišev. Najbolj podjetni so na cankovskem območju. Kmetje, ki pridelujejo precej za trg, so v začetku leta predvideli, kaj in koliko bodo imeli naprodaj vse leto. Za tiste, ki niso sestavili programa, so odbori ocenili tržno proizvodnjo. Iz vaških podatkov so sestavili program za proizvodni okoliš. Podobno načrtujejo potrebe semen, gnojil, nakup kmetijskih strojev, zbiranje ^hranilnih vlog in dajanje posojil kmetom, izobraževanje in druge potrebe.
Vodstvo obrata za sodelovanje s kmeti se dogovarja z drugimi obrati kombinata za cene kmetijskih pridelkov in živine. Kmetje pa bodo prek svojih organov odločali tudi o višini marž. Seveda se bodo morali najprej dogovoriti, ali želijo tako visoke odkupne cene in nizke marže, da se za skupne potrebe ne bo nabralo nič denarja, ali se zmenijo za nekoliko večje razlike v ceni, da se bo v blagajno stekal denar za določene namene. Nihče se ne bčji, da kmetje ne bi znali dobro gospodariti ali upoštevati skupnih potreb. Če so pripravljeni s samoprispevki podpirati grad-
' %
Poročajo, da je doslej v spopadih med redno pakistansko armado in odporniškim gibanjem Vzhodnega Pakistana padlo že več kot 3000 vojakov zvezne armade, ki uporablja tudi letalstvo ter težko orožje. Medtem pa so v Vzhodnem Pakistanu ustanovili tudi svojo vlado. Na številnih krajih se urijo prostovoljci (naša slika prikazuje enega izmed teh središč za uijenje), ki bodo okrepili odporniške vrste v boju zoper pakistansko armado. (Telefoto: UPI)
- TS6A NB RAZ UMEM. USTRELIJO KOZLA, CRKMK PA PODJSTJS.
njo cest, šol, urejanje pokopališč in drugo, bodo enžiko skrbeli za stvari, ki jim bodo koristile na kmetijah. Krepiti bo le treba občutek, da res odločajo oni.
Pri kombinatu Pomurka so odpravili prejšnja določila, koliko živine mora kmet spitati v sodelovanju ali koliko jajc in mleka prodati, da ima pravice kooperanta. Ob lanskih volitvah svetov in odborov kooperantov ali kmetov so določiH, da je član take kmetijske organizacije lahko' vsak kmet, ki prek nje prodaja svoje pridelke in živino. Tudi mali kinetje, ki prodajo malo in brez formalne kooperacijske pogodbe. Vsem je treba pomagati, da bi več pridelovali in prodajali.
Nekateri kme^'e v murskosoboški občini menijo, da ni potreben nov zakon b združevanju kmetov in zadružništvu. To pa zaradi tega, ker že imajo veliko takih samoupravnih pravic, ki bodo uzakonjene šele v novem zakonu. Sedanji zakon jih sicer ne prepoveduje, vendar jih tudi ne predpisuje, zato jih nekatere kmetij^e organizacije še vedno tiščijo v stare okvire. Za take pa je potreben nov zakon.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Notranje politično in gospodarsko dogajanje v minulem tednu dni pri nas ni vsebovalo kakšnih posebno značilnih dogodkov — to lahko takoj napišemo — čeprav s tem kajpak ne mislimo reči, da je na tem področju zavladalo nekakšno mrtvilo. Nasprotno — še nadalje so v središču tega dogajanja STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA vseh naših organov, ki so v minulem tednu, v urejanju tekoče ali dolgoročnejše problematike, vseskozi imeli pred očmi tudi ta nujni cilj naše ekonomske in dmžbeno politične stvarnosti.
V republiškem okviru se v povzetku notranje političnega dojaganja v zadnjih dneh dotaknimo najprej ZASEDANJA REPUBLIŠKEGA IN GOSPODARSKEGA ZBORA slovenske skupščine minulo sredo; skupščinska zbora sta imela na dnevnem redu več zelo pomembnih - da ne rečemo globalnih vprašanj, razen tega pa sta obravnavala tudi celo kopico novih zakonskih osnutkov. Nedvomno naf/ečjo pozornost pa so poslanci obeh zborov na tem zasedanju posvetili problematiki ZAPOSLOVANJA NAŠIH DELAVCEV V TUJINI ki jim je bila predstavljena v zelo izčrpnem in s podatki podkrepljenem poročilu republiškega sekretariata za delo.
V podkrepitev tega pomembnega vpra-
odliv naših zdomcev na tuje zdaj še kako boleče občutili pri močeh domače proizvodnje.
Naj gornjo misel osvetlimo povsem konkretno: po navajanjih predstavnika izvršnega sveta na zasedanju skupščinskih zborov minulo sredo, nam bo že letos v Sloveniji PRIMANJKOVALO DELAVCEV, ki bi popolnili zaposlitvene potrebe naših podjetij. Po sedanjih ocenah bo že letošnji „pri-manjkljaj“ delovne sile v Sloveniji znašal kar 15.000 delavcev vseh vrst in strok — še najbolj pa nam bo, kajpak, začelo primanjkovati ustreznih strokovnjakov, saj pomanjkanje le-teh že vseskozi občutimo, posebno
v nekaterih dejavnostih oziroma delovnih organizacijah.
Zategadelj so povsem umestni ukrepi, ki
šanja - ki je pri nas postalo hkrati ekonom- jih v zvezi s tem pripravlja oziroma predlaga sko, socialno in tudi politično vprašanje — republiški izvršni svet — skupščinska zbora navedimo ob tem vsaj nekaj temeljnih po- sta na tokratnem zasedanju izrecno sklenila, datkov: po zadnjih (uradnih) ocenah dela naj izvršni svet predloge teh ukrepov pripravi sedaj v tujini že več kot 800.000 NAŠIH še letos. Zamisel enega teh ukrepov ome-ZDOMCEV iz vse države — iz Slovenije je na nimo tudi na tem mestu: izvršni svet resno tujem menda nekaj več kot 60.000 naših razmišlja, kako bi pri nas IZŠOLANE STRO-
delavcev vseh struktur in profilov — pa so te ocene po splošnem mnenju prej skromne kot pretirane, saj mnogo naših zdomcev sploh še nimamo evidentiranih.
No, pri tem se ne mislimo spuščati v družbeno politični aspekt tega vprašanja — poudarimo naj samo vznemirljive ugotovitve z vidika politike NAŠEGA ZAPOSLOVANJA, torej z vidika domačih potreb po delovni sili, ki že sedaj opozarjajo na to, da bomo
KOVNJAKE s posebno denarno kavcijo pripravili do tega, da bi se po končanem šolanju (ki za našo družbo vsekakor pomeni precejšnjo obremenitev — da ne govorimo o tem, da je to pomemben delovni kapitd za vsakega izšolanega strokovnjaka) resnično zaposlili doma, v domači proizvodnji, ki jih potrebuje — če pa tega ne bi hoteli, bi družbi morali povrniti stroške za svoje šolanje.
Novega zakona O POGOJIH ZA PRODAJO DRUŽBENIH STANOVANJ oziroma hiš skupščinska zbora tokrat še nista dokončno sprejela — čeprav smo to napovedovali na tem mestu prejšnji teden — sicer pa je tudi res, da sta zbora tokrat obravnavala šele zakonski osnutek, ne pa njegovega dokončnega predloga. Poslanci republiškega zbora so namreč ob tem menili, da so mnenja v zvezi s sprejemom tega novega zakona še preveč neusklajena, da bi novi zakon lahko sprejemali po skrajšanem postopku (kot je bilo sprva predlagano), ter da jih bo treba še nekoliko opiliti oziroma uskladiti razna stališča. Tako torej ta zakon - hkrati z dopolnili zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča ter s spremembami zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč — še čaka na eno prihodnjih skupščinskih zasedanj.
Na kratko omenimo, da je zvezni izvršni svet v minulih dneh (prejšnjo sredo) vendarle sprejel določeno ZNIŽANJE CARIN za uvoz avtomobilov in avtomobilskih rezervnih delov - vendar le znižanje za 10 odstotkov, kar je manj, kot smo si obetali in kot v Sloveniji menimo, da bi bilo prav. Ko navajamo to mnenje povejmo, da s tem ne zagovarjamo nekašnih interesov posameznikov, ki bi si želeli ceneje uvoziti ta ali oni avtomobil tuje proizvodnje, ampak da imamo predvsem v mislih interese naše kooperantske industrije — ki pa jili carinsko pretirano zaščiteni ,,montažerji“ kajpak vseskozi dušijo.
Med dogodki, ki so v minulih dneh vidneje odsevali na področju našega notranje političnega dogajanja, moramo na tem mestu vsekakor omeniti obisk PREDSEDNIKA TITA v več krajih Bill ter na Kosovem, saj je Tito ob tej priložnosti nekajkrat spregovoril o naših aktualnih notranje političnih akcijah in o gospodMskem položaju ter te o drugih vprašanjih. Posebej je ob tem poudaril pomen tokratnih USTAVNIH SPREMEMB oziroma novosti, ki jih s tem uvajamo v naso d už-beno politično strukturo, govoril je o vlogi republik in avtonomnih pokrajin, ki jo bodo jc-Jc z novimi ustavnimi spremembami dobile v thrni ureditvi naše države.
federa-
tedenski lunanjepoUtični pregled
Težko je popisati vsa čustva in vso prizadetost, ki plane na dan ob dejanju, kakršno je to, ki sta ga zagrešila ustaška terorista v Stockholmu. Atentat na diplomatskega predstavnika SFRJ v deželi na severu Evrope je nizkotno dejanje brez primere, ki je v Jugoslaviji vzbudilo ogorčenje in jezo, drugod po svetu pa ostre obsodbe in presenečenje. Če smo v Jugoslaviji toliko bolj prizadeti kot so morda nekateri drugi (čeprav ni bilo nikogar, ki se v svetovnem javnem mnenju ne bi izjasnil proti temu gnusnemu zločinu), je to povsem razumljivo, toda zato je lahko dosti bolj nerazumljivo ravnanje švedskih oblasti, ki so — vsaj posredno — dopustile, da so nastali pogoji, ki so omogočili zločin. Nob^ nega dvoma ne more biti, da švedske oblasti zadene del krivde za to, kar se je zgodilo v prostorih našega diplomatskega predstavništva v Stockholmu. To ne pomeni, da jih obsojamo kot neposredne krivce ali celo udeležence, temveč, da nikakor ne moremo razumeti, zakaj niso ob vseh številnih opozorilih in zahtevah vendarle odločneje ukrepali, da bi preprečili delovanje ustaških skupin v tej deželi. To ni bilo prvič, da so ustaši poskusili z nasilnim dejanjem obračunati z našimi ljudmi, ki delajo na Švedskem — spomnimo se samo goetebor-škega primera! Že tedaj je jugoslovanska vlada uradno protestirala pri švedski vladi in teijala odločnejše ter učinkovitejše ukrepe zoper ustaške teroriste. Žal je, očitno, ostalo le pri obljubah — švedske oblasti so se zadovoljile le z malce bolj aktivnim opazovanjem ustaških skupin. Sedaj, po atentatu v Stockholmu (v trenutku, ko to pišemo, se naš veleposlanik bori za življenje že sedem dni), so jugoslovanske zahteve, naj švedska vlada vendarle ukrepa, še toliko bolj razumljive. Toda kaj si lahko obetamo? Kaj lahko pričakujejo naši ljudje, zapodeni na Švedskem, od tamkajšnjih varnostnih sil? Premier Olof Palme je izjavil, da bodo ustaše začeli ostreje nadzirati in da bodo varnostni organi poostrili nadzor ter poskusili zagotoviti našim ljudem večjo varnost. Toda malone v isti sapi dajejo ustaški voditelji na švedski televiziji in v tamkajšnjih časnikih izjave, s katerimi skušajo ne samo opravičevati svoja dejanja, temveč celo posredno napovedujejo nove zločine! To je očitno v neskladju z vsemi uradnimi izjavami in zagotovili. Zato lahko upravičeno domnevamo, da terorističnega divjanja še ne bo konec — če se mu uradna Švedska ne bo postavila odločneje po robu. Vs^a država tega sveta ima v rokah sredstva in možnosti, da zagotovi red in mir — vsaj kadar gre za izgrede take vrste. Zakaj potem Švedska tega ne stori? Premier Olof Palme je
dejal, da v skladu z demokratičnimi načeli njegove dežele ni moč prepovedati političnega gibanja, pa naj zagovarja take ali drugačne cilje. To je slišati lepo in vzpodbudno, toda mar naj naši ljudje umirajo na Švedskem v imenu „demokracije** in zaradi nje? To, kar počnejo ustaši, je daleč od vs^e demokracije, vsake politične stranke: to je čisto navadna zločinska dejavnost, ki s politiko nima nobene zveze, razen, da jo uporablja kot plašč za prikrivanje. In zato terjamo, da šved^e oblasti vendajie spoznajo, da je zadnji atentat na našega veleposlanika Vladimirja Rolovića dejanje čistega terorizma, da je ta terorizem plod popustljivosti švedskih oblasti do ustaških ^upin in da je temu treba naposled napraviti konec! Samo to in nič drugega! Kar bo potem ostalo od ustaške „poll-tike“ — naj kar ostane, da bo zadoščeno vesti švedi^ih politikov, ki mora biti — vsaj na tihem — dodobra zamajana ob zločinu v švedski prestolnici.
Zločin v Stockholmu
Medtem ko se boji med zvezno pakistansko vojsko in pripadniki odporniškega gibanja Vzhodnega Pakistana nadaljujejo in je voditelj sedaj prepovedane Avami lige Mudžibur Rahman v zaporu, so v Vzhodnem Pakistanu proglasili Neodvisno bengalsko republiko. Položaj v tem delu sveta je še vedno krajno zapleten, zlasti zato, ker je razumljiva prizadetost sosednje Indije.
Boji v Vietnamu ne ponehu-jejo. Kaže, da so partizani v ofenzivi, saj so med drugim obkolili tudi eno izmed ameriških oporišč (oporišče številka 6), ki ga ne morejo več oskrbovati zaradi tesnega obroča niti po zraku.
V Amanu kraljeve čete izvajajo postopoma vse hujši pritisk na komandose I)ilekateri predvidevajo, da bi se utegnila v naslednjih dneh začeti ena izmed odločilnih bitk med obema stranema.
Na povabilo fmskega zunanjega ministra Veiona Leski-nena, ki je pred kratkim končal obisk v Jugoslaviji, bo naš državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac obiskal to prijateljsko državo.
Reka
iz »Dane«
pijace
z aprilom so v mirenski tovarni rastlinskih ^ccialitet in destilaciji „Dana“ zaceli izdelovati še dve osvežujoči brezalkoholni pijači, ki, mimogrede povedano, nosita modni tuji imeni. Pijači se namreč imenujeta River (po naše: reka) Bitter Lcmon in River Tonic Water. Pjjači izdeluje „Dana“ po licenci dunajske tvrdke.
Učend na osnovni šoli v Brestanici so te dni dobili koristen tehnični pripomoček pri pouku tehnike. Vodstvo šole je nabavilo univei'zahii mizarski stroj za obdelavo lesa . (na sliki) EMCO STAR s priključkom EMCO REX, ki bo precej pomagal pri sodobnejšem pouku. (Foto: S. Dokl)
čredno je
gapisutM
•••
Znani ameriški ekonomist je zapisal: „Če ste me z inflacijo ogoljufali enkrat, sram vas bodi, če ste me ogoljufali dvakrat - naj bo sram mene!** Ta stavek Paula- Samuelsona so natisnili tudi v tretji letošnji številki Teorije in prakse.
Čeprav ga je zapisal Američan, drži tudi za naše gospodarstvo. Številke namreč kažejo, da razvrednotenje dinarja ni doseglo svojega namena. Naši ■ strokovnjaki in predstavniki izvršnega sveta so namreč poudarjali, naj ta ukrep spodbudi izvoz in pristriže, peruti uvozu, vendar kaže, da namen ni bil dosežen. Naša zunanjetrgovinska bilanca je namreč po prvih letošnjih mesecih še slabša kot doslej
Nihče kajpak ne bi rad črnogledo prerokoval, a vse tako kaže, da so delovne organizacije sprejele devalvacijo dinarja kot nujno zlo, pozabile na namen, ki naj bi ga ta ukrep imel, in skušale z nam tradicionalnim iskanjem lukenj in najrazličnejših možnosti priigrati vsaj nekaj dobička. To pa je seveda le kratkovidna politika, ki nujno vodi spet v novo inflacijo. Tako se bomo prav lahko spet znašli v začaranem krogu.
Dejali smo, da bomo s temi korenitimi posegi pomagali gospodarstvu na trdne noge, naši slabi bilanci do manjše izgube. Temu se vsekakor ne bi smeli odreči!
Člani Novolesovega orkestra se pridno sestajajo na vajah ob večerih, ko je nekoliko več časa. V zadnjem času so se s prireditvami po Dolenjski precej postavili, povsod so bili lepo sprejeti, obiskovalci njihovih prireditev pa so bili z njihovimi nastopi zadovoljni. (Foto: S. Dokl)
METLIŠKA OBČINA LETOS:
V	sevniškem gasilskem domuje od 14. do 18. aprila odprta razstava, ki prikazuje najnovejše pripomočke za učenje tujih jezikov. Obiskovalci lahko naročijo komplet posnetih plošč Linguaphone za katerikoli tuj jezik na odplačilo. Na sliki je praktičen^ prikaz v prostorih hotela turist v Brežicah. (Foto: J. Jaranović)
Gospodarska pričakovanja niso črna
Inž. Ivan Kostelec, podpredsednik metliške občinske skupščine: »Najhujši težavi našega gospodarstva sta nelikvidnost in pomanjkanje obratnih sredstev. Vseeno pričakujemo rast proizvodnje!«
Na seji medobčinskega sveta Zveze komunistov so pred nekaj tedni sklenili, naj štiri dolenjske občine pripravijo analize o stanju gospodarstva v prvih treh mesecih tega leta, potem pa bodo ocenili, kakšno je stanje in kaj bo potrebno ukreniti. Podpredsednik metlice občinske skupščine inž. Ivan Kostelec sodi o gospodarstvu po razvrednotenju dinaija takole:
„Posebne izgube zaradi tega ■ ukrepa naše gospodarstvo ni utrpelo. Vsekakor je bilo, podobno kot v gospodarstvu drugih občin, tudi nekaj taktiziranja, saj so podjetja dosti reprodukcijskega materiala uvozila še pred padcem dinaija. V občini izvažata Beti in Komet, devizne posle pa sklepa tudi kmetijska zadruga, ki prodaja živino Italijanom. Vendar pa podjetja tudi uvažajo, zato bi skoraj lahko rekel, da je stanje uravnovešeno.”
— In kako je bilo v prvih treh mesecih letos?
„Število zaposlenih se je v tem času povečalo, proizvodnja raste količinsko in vrednostno.
Podobno kot v novomeški občini je bilo januaija in v začetku februarja malo slabše, zdaj pa se položaj popravlja. Ce bi ocenjeval, moram reči, da je najhujši problem gospodarstva nelikvidnost: dolžnikov je veliko, denar je težko izterjati.
Manjka tudi obratnih sredstev.**
— Kako se bo gospodarstvo rešilo iz stiske?
„Na srečo so dolžniki taki, da se ne bojimo, da ne bi plačali. Res pa je, da bo gospodarstvo v naši občini do tega de-naija prišlo pozneje, kot smo pričakovali. Naša občina je prav zdaj dobila nekaj pomoči. 35 odstotkov kratkoročnih sredstev iz emisije Jugoslovanske
narodne banke se bo spremenilo v dolgoročna posojila. Za naše gospodarstvo predstavlja to dobre tri milijone dinarjev, doba vračanja pa se bo od prejšnjega enega do treh let zdaj po-
NAŠI KMETIJSKI POLITIKI NA ROB
Bo kmet biti — l(azen?
(Nadaljevanje s 1. str.)
blizu 3000 dinaijev. V istem času je znašal narodni dohodek nekmečkč-
ta prebivalstva v novomeški občini 249 din, v trebanjski občini 4049 din, metliški 5909 din in čmomaij-' ski 4989 din. Ce to preračunamo, lahko ugotovimo, da je narodni dohodek nekmečkega prebivalstva v poprečju še enkrat večji kot doho-deK kmečkih ljudi.
Ker se dohodek v nekmetijskih dejavnostih sorazmerno hitro povezuje, v kmetijstvu pa ostaja skorajda enak, se zaostanek kmetijstva iz leta v leto veča, namesto da bi se zmanjševal. Kmetje so sorazmerno vedno na slabšem, prepad do drugih slojev prebivalstva se veča in že ima razsežnosti, ki dajejo ton poslabšanim odnosom med mestom in vasjo, med kmeti in drugimi IjudmL Nič čudnega, če na vasi skorajda ni več članov ZK.
O nobeni drugj gospodarski panogi ni bilo zapisanih m povedanih toliko besedi, kot prav o l^etijstvu. Po vsem tem vemo, kaj je treba narediti, pa vendar ob vs^em obračunu ugotavljamo, da je bilo uresničenega manj, kot bi bilo lahko. Da ni bilo večje družbene pomoči, utemeljujemo s splošnim težavnim
DOLENJSKI LIST
položajem našega gospodarstva, kot da mora kmetijstvo, ki že tako in tako dosega mnogo manjši narodni dohodek, nositi vse breme stabilizacije. Taka politika in taka miselnost, ki r<^uje trenutne probleme na račun gospodarske panoge, ki ni organizirana in ki ne zna izvajati političnih pritiskov, je milo rečeno — kratkovidna-
M. LEGAN
Sejmišča
ŽIVAHNO NA SEJMU
12. aprila je bilo na novomeškem sejmišču živahno, čeprav je bil isti dan sejem tudi v Šentjerneju. Naprodaj je bilo 624 pujskov, prodali pa so jih 496. Kupci so bih predvsem od drugod, plačevali pa so tako kot prej^ji teden. Manši prašički so veljali 150 do 230 din, večji pa 240 do 400 dinarjev.
SEJEM v BREŽICAH
V soboto, 10. aprila, je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 819 prašičkov, prodali pa so jih samo 442. Manjši prašički so ŠU v denar po največ 11 din kilogram, večji pa so bili po 7,50 do 8 din kilogram žive teže.
AVTOMOBILSKA BOMBA IZ INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL:
Nacionalno vozilo iz Novega mesta!
(Nadaljevanje s 1. str.)
Jurij Levičnik je brez ovinkov povedal: „Naš sistem je slab, ker nas sfli v špekulacije, namesto da bi se ubadali z delom. Nemogoče je, da imamo tisoč različnih carinskih predpisov za eno tehnologijo. Nemogoče je, da nam nekateri očitajo nepoštenost: kaj je bolj pametno: izvažati 12.000 prikolic na leto in z devizami kupovati reprodukcijski material ali pa doma prodajati avtomobile za devize in s temi devizami kupovati material — presodite sami! Toda sistem sam nas sili v špekulacije, tudi mi bomo še naprej prodajali avtomobile za devize.“
Jurij Levičnik je komentiral tudi najnovejše znižanje carinskih stopenj za uvoz avtomobilov oziroma avtomobilskih delov: „Znižanje ni dohro, saj smo dnhili nazaj komai
polovico tistega, kar nam je vzelo razvrednotenje dinapa. Ce bi sc namesto za kompromisnih 10 odstotkov znižanja odločili za 15 odstotkov, bi to zadostovalo, da bi zadržali stare cene!“
Industrija motornih vozil bo letos naredila 12.000 avtomobilov IMV 1300 in 3.000 osebnih avtomobilov dopolnilnega programa — minijev in maxijev. Tovarna sc je modernizirala tako, da je postavUa novo preser-nico nov tekoči trak za karoserijo osebnih vozil, zgradili pa so še eno izmed najsodobnejših lakirnic v Evropi, vsekakor pa najmodernejšo v Jugoslaviji, ki dela na procesu potapljanja celih karoserij \ elektro-foretski kopeli. V avtomobil^i industriji so običajna ozka grla lakirnice: novomeška IMV bo lahko zla-kirala 50.000 vozil na leto. Na takšne zmogljivosti prilagajajo tudi druge proizvodne oddelke.
IMV postaja modema tovarna z velikimi možnostmi za še hitrejši napredek in za resničen prodor na avtomobilski trg - pa ne le na jugoslovanski!
J.SPLICHAL
n
— Francelj, mi poslujemo z izgubo.
— Janez, mi smo pa na meji rentabilnosti...
(Karikatura M. Dobriča v JEŽU)
daljšala na 25 let. Pogovarjamo se tudi, da bi se za podoben ukrep odločila še Dolenjska banka in hranilnica, kar bi nam kajpak močno pomagalo.**
— Kaj prič^ujete od letošnjega leta?
„v gospodarstvu predstavlja industrija 61 odstotkov. Prav industrijsko proizvodnjo pa nameravamo povečati za 45 odstotkov. Tako visoko povečanje gre zlasti na račun Beti in njenih novih pridobitev ob koncu lanskega leta. Število zaposlenih se bo povečalo za 7 odstotkov, poprečni osebni dohodki za 11, ostanek dohodka pa se bo povečal za eno tretjino.**
J. SPLICHAL
Turistični
barometer
Konkurenčna tiha vojna med Otočcem in Čateškimi Toplicami, poglavitnima predstavnikoma turističnega razvoja na Dolenjskem, se nadaljuje. Otočec že gradi gami hotel, Cate-ške Toplice imajo v načrtu nove bazene in tudi hotel s 400 posteljami. Tudi načrti Otočca ne zaostajao: če bo šlo po sreči, bodo tudi na^ Otočcu gradili pokrit in odprt bazen.
Razvoju teh dveh krajev sledijo še dmgi gostinski centri na Dolenjskem, saj imajo pravzaprav vsi dosti načrtov za hitrejši vzpon. Žal pa se načrti velikokrat ustavijo v pred previsoko ograjo — denarja za investicp ni dovolj, akumulativnost v gostinstvu je premajhna za t^o hitro gradnjo, kakršno načrtujejo posamezna podjetja. Zato je razumljivo, da se bo še večkrat zgodilo, da bodo načrti prehitevali možnosti. Kljub vsemu pa bi si skoraj upali trditi, 'da bo še v tem desetletju vsaj eno izmed gostinskih podjetij na Dolenjskem preseglo 100 tisoč prenočitev v letu dni.
Kmetijski nasveti
Spopad z nadlego travnikov
Večina naših kmetij še nima gnojničnih jam, zato se iz hlevov gnojnica, dragoceno naravno gnojilo, marsikje steka po poteh na bližnje travn&e. Ker je tam zemlja preveč zagnojena z dušikom in kalijem, kiju je veliko v gnojnici, se zelo radi pojavijo nadležni pleveli — ščavje imenovani, ki so v pretiranih količinah lahko celo strupeni za živino, sicer pa jemljejo hrano in prostor drugim, koristnejšim rastlinam.
Odkar so začdi priporočati intenzivno rabo travinja in odkar travnike in pašnike obilneje gnojijo, so se tovrstni pleveli — ščavje ali kislice namnožili tudi drugod. Ponekod jih je toliko, da se je že podrio naravno sorazmerje posameznih rastlin v travnati ruši. Posebno neprijetni sta dve vrsti ščavja — topolistna in kodrasta kidica, ki dosežeta veliko rast in ki se krčevito upirata iztrebljanju. Za vse kislice je značilno, da dajejo veliko semena in da se zato naglo razpasejo, če nastopijo ugodne razmere za njihov razvoj.
Na kq naj bi lastniki travnikov in pašnikov še posebej pazili, da se ne bo preveč razširil tovrsten plevel? Puljenje je že eden od možnih načinov boja proti nadlegi, vendar je preveč zamudno. Pametneje je preprečevati, da se rastline, ki jih ne želimo, ne bodo preveč razširile in razbohotile. To dosežemo s pravočasno košnjo, s katero preprečimo plevelom, da ne morejo spustiti semena. Ce je travnik zelo močno zapleveljen s ščavjem, priporočajo, da travnik preorjemo in začasno posadimo okopa-vine, seveda če je to mogoče. Učinkoviti so tudi nekateri herbicidi, na primer aniten D, s katerim poškropimo vsako plevelno rastlino posebej v času bujne rasti.
Če pripravljamo nove travnike, moramo paziti, da bo v travnem semenu kar najmanj plevelnih semen. Ker se je ščavje zelo nevarno razširilo, predlagajo, da bi poostrili predpise pri prodaji travnih semen. Zč\o važno je tudi, da posejemo dovolj travnega semena, kar da gost posevek. Proti ščavju se je treba zavarovati tudi na pašnikih. Tu zaleže redna košnja, puljenje, škropljenje s herbicidi in zlasti pravflno gnojenje.
Inž. M. L.
Kaj prinašajo ustavna dopolnila (amandmaji) za prihodnost vsakega našega posameznika — državljana, za vsak jugoslovanski narod in kaj še posebej za skupno življenje vseh narodov in narodnosti v SFRJ
Odkrito povedano je to hvaležna, a hkrati huda naloga. Hvaležna zato, ker se zavedam, da pojasnjujem najširšemu krogu bralcev stvari, ki bi jih sicer težko in z muko razvozlali, huda pa je, ker je tako zamotane in vse prej kot enostavno pisane stvari težko, predvsem pa tvegano preprosto razložiti Izpostavljam se namreč nevarnosti, da mi bodo pravniki ali drugi očitali, da stvari preveč poenostavljam in izkrivljam, da jih celo zmotno razlagam Kljub temu mislim, da je naloga, ki sem jo dobil, tolikanj hvaležna, da se jo je vredno lotiti, saj gre za to, da spoznamo z zelo pomembnimi stvarmi širok krog ljudi To predvsem mi je pred očmi, ko se lotevam tega pisanja. Vsako kritično opozorilo, popravek ali pobuda bralcev mi bo pri tem v ^eliko pomoč.________________
Ustava je n^vi^i zakon vsake dižave. V njej so zapisane temeljne pravice državljanov, postavljen dmžbeni in politični red države. Ustava je osnovno izhodišče za vso drugo zakonodajo, ki mora biti v celoti z njo vdclajena. O tem, ali je določen zakon ali kak drugi predpis skladen z ustavo, presoja ustavno sodišče, ki lahko zakon celo odpravi, če meni, da nasprotuje načelom, postavljenim v ustavi.
Mejniki v ustavnem življenju SFRJ
V	ustavnem življenju socialistične Jugoslavije je nekaj mejnikov, ob katerih se moramo kratko ustaviti. Prvo ustavo po vojni smo dobili Jugoslovani leta 1946. V njej so bila združena načela, kijih je sprejelo že II. zasedanje Antifašističnega sveta Jugoslavije leta 1943, ter načela politične in zakonodajne prakse, ki so se uveljavila že med NOB in po osvoboditvi do sprejetja te prve ustave.
Jugoslavga je doživljala po vojni izredno hiter gospodarski in družbeni razvoj, šla je skozi mnoge trde preizkušnje. Vse to je spreminj^o našo stvarnost, porajalo nova spoznanja ter nas sililo, da ^remenjenim razmeram prilagodimo tudi ustavo, sicer bi ostala ta neživljenjska, uzakonjala bi nekaj, kar je družbena vsakdanjost že zdavnaj prerasla. Zaradi tega smo leta 1953 izdali takoimenovani ustavni zakon, ki je pravno izrazil vse tisto, kar je bistveno novega zraslo v gospodarskem in političnem življenju od leta 1946 dalje. V tem času je vzniknila ter se že začela uresničevati zamisel o samoupravljanju in to predvsem je dobilo svoj izraz v ustavnem zakonu.
Naslednjih deset let razvoja in izkušenj je narekovalo odlo-
Za uvod v to pisanje nekaj pojasnil in opravičil hkrati.
Ustavna dopolnila, ki so zdaj v središču pozornosti vse jugoslovanske javnosti, so razmeroma obsežna in zadevajo najpomembnejša vprašanja našega drOžbenega življenja, urejajo stvari, ki so brez dvoma najbolj usodne za prihodnost delovnega človeka kot posameznika, za vsak jugoslovanski narod posebej ter naposled, vendar ne nazadnje, za skupno življenje vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji. Urejanje vseh teh odnosov nikakor ni preprosta stvar, zato tudi besedile ustavnih dopolnil (tako bomo imenovali v teh naših sestavkih ustavne amandmaje, ker se nam zdi, da ta beseda še najbolj verno nadomestuje izraz amandma) ni preprosto. Slišati je mnogo tožba, da teh dopolnil ljudje v celoti ne razumejo ter se zato tem težje znajdejo v razpravljanju o njih. Urednik me je naprosil, naj popolnoma preprosto, v vsakomur razumljivem jeziku poskušam razložiti tisto, kar je v predlaganih ustavnih spremembah poglavitno in kar bo zanimalo preprostega kmeta, delavca ali kogarkoli že.
čitev, da se lotimo temeljite spremembe tako ustave iz 1946 kot tudi ustavnega zakona iz 1953. Ustava, ki je bila sprejeta leta 1963, je združila oboje, vzelo pa bi nam preveč časa, če bi hoteli opisati, kakšne vse so bile novosti, ki jih je ta ustava utrdila. Naj povemo samo to, da so dobile v njej poseben odraz takrat že bogate izkušnje delavskega in družbenega samo-upra^janja.
Življenje seveda ne miruje, se ne drži ustav in zakonov, gre svoja pota, družba pa jih mora sproti kolikor moč uravnavati po načelih družbenega reda, ki se ji zdi za njene razmere, predvsem pa za njene ljudi najbolj sprejemljiv. Pri nas nismo ustave nikoh smatrali za vse čase dani in nedotakljivi zakon, ki se ga razvoj družbe in vse številne spremembe v njej ne tičejo, ampak smo, kot vidimo tudi iz tega bežnega pregleda razvoja ustavnosti pri nas, sledili življenju, izkušnjam in novim spoznanjem. Vse to je narekovalo tudi spremembe ustave.
Tako smo se zdaj po osmih letih, odkar smo sprejeli zadnjo ustavo, spet znašli pred tem, da terja ^vljenje od nas ne novo ustavo, ampak take dopolnitve, ki globoko posegajo vanjo. Res je, da smo že pred nekaj leti morali sprejeti nekatere spremembe oziroma dostavke (19 po številu), ki pa še zdaleč niso imeli tako globokega pomena, kot ga imajo zdaj' predlagani amandmaji (dopolnila).
Gre za dejansko upravljanje s stvarmi
V	zadnjih letih so v Jugoslaviji dozorela nekatera zelo pomembna vprašanja, ki so vse bolj zahtevala odgovor v obliki čisto določenih sprememb na gospodarskem področju, v organizaciji skupne države, v družbenem življenju pa Se ponekod dmgod. Samoupravljanje je postajno z leti takorekoč osnovno področje družbenega in političnega zanimanja množice ljudi, ki so se z njim srečevali pri svojem vsakdanjem delu, v svoji življenjski okolici, pa tudi zunaj svoje delovne organizacije. Vendar je tako, da vse samoupravljavske pravice iz razlogov, s katerimi se bomo v teh
člankih o ustavnih dopobiitvah še srečevali, ljudem še niso zagotavljale tudi dejanskega upravljanja s stvarmi. Predvsem pa ljudje, tudi tisti, ki so sedeli v raznih samoupravnih telesih, niso mogli odločati ne v svoji delovni organizaciji, ne v drugačni obliki v občini in republiki o večjem delu tistih sredstev, ki so jih s svojim delom ustvarili. Ne gre pri tem namreč samo za tisti del sredstev, ki je namenjen osebnemu dohodku.
plačam, ampak za tisti večji del ustvarjenega dohodka, ki se je v vseh mogočih oblikah odlival na najrazličnejša mesta, kjer so o njem odločali drugi.
Spremeniti takšno stanje, zagotoviti več materialnih pravic samoupravljavcem, delovnim ljudem, gospodarskim organizacijam, občinam in naposled republikam, to je osrednji namen ustavnih dopolnitev, njihov poglavitni politični cilj.
Hočemo samostojne in močne republike
S temi vprašanji je neposredno povezan tudi položaj republik in njihovega odnosa do zveze. Po vojni se je iz nekaterih razlogov, o katerih bomo še govorili, čedalje bolj krepila
JUGOBANKA
<
Or
ObP^
LJUBLJANA, Titova 32
LJUBLJANA, Celovška 106
CELJE,
Titov trg 7
Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudf JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini
# zbira hranilne vloge občanov
# vodi devizne račune občanov
# opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini
# daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite
Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke naložijo tudi pri tujih bankah, s katerimi Imamo posebne aranžmaje o dvojezičnih In trojezičnih knjižicah. In to v ZR Nemčiji, Avstriji In Švici.
Prihranki v markah, šilingih In frankih na teh knjižicah lahko prav tako dvigajo v teh državah in v Jugoslaviji prr vseh filialah JUGOBANKE.
Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sot>ote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
moč državnega centra, federacije ali zveze, kot smo navajeni reči. Razvoj jugoslovanskega državnega sistema je šel v tako smer, da se je zmanjševala samostojnost republik, večale pa so se pristojnosti in vpliv zveznih oblastvenih, gospodarskih in še mnogoterih dru^ centrov moči. Za takšne pristojnosti so bila seveda potrebna tudi materialna sredstva, denar, zato je prišlo do tega, o čemer smo govorili malo prej: velik del sredstev, ki so jih ustvarjali v delovnih organizacijah, v republikah, se je odlival v vseh mogočih oblikah v center in se potem od tu delil spet navzdol. Na kakšen način, po kakšnih načelih in za kaj vse, tudi k temu se bomo še vrnili. Vse to pa je seveda ustvarjalo določene politične napetosti in nezadovoljstvo v republikah. Čedalje bolj živo in močno je postajno spoznanje, da smo prišli v našem družbenem razvoju tako daleč, ko je treba te stvari spremeniti, razrešiti federacijo številnih obveznosti, ji zmanjšati pristojnosti in prenesti večji del tega na republike. Skratka: napraviti republike samostojne, odgovorne v celoti za svoj razvoj, zvezi pa prepustiti samo tisto, kar je nujno, da opravlja v imenu vseh republik.
Čaka nas še drugi del ustavnih sprememb
To sta dva spleta poglavitnih vzrokov, zaradi katerih seje politično in oblastno vodstvo Jugoslavije na pobudo tovariša Tita lotilo pred dobrega pol leta ^ pripravljati spremembe in do-polnitve zvezne ustave. Že med oblikovanjem dopolnil, ki so zdaj v javni razpravi, pa se je pokazalo, da teija doseženi družbeni razvoj v Jugoslaviji še mnogo širši poseg v ustavo. Sedanji predlogi namreč ne posegajo v skupščinski sistem, v občine in ne urejajo vseh vprašanj, ki so še odprta v samoupravljanju. Zaenkrat spreminjamo ali pravzaprav dopolnjujemo tisto, kar je že v sedanjem trenutku nujno. Drugi del ustavnih sprememb naj bi bil na vrsti v naslednjih dveh letih, ker je potrebno za to mnogo dela in skrbna pretehtavanja.
Podrobneje se bomo sedaj predlaganih ustavnih dopolnil lotili v naslednjih številkah.
I. RUDOLF
POPRAVEK
V	celostranskem zapisu „Cerkev včeraj in danes**, ki smo ga objavili 1. aprila v našem listu, je v poglavju ,4*revelik poudarek gradnji kulturnih objektov** treba popraviti tiskarno napako:
v naslovu in tekstu tega poglavja so vedno mišljeni le .Jcultni** in ne kulturni objekti, kar je razvidno tudi sicer že iz besedila sestavka. — Bralcem in avtoiju pogovora se za neljubo tiskarsko napako opravičujemo.
UREDNIŠTVO
PO 21 TEDNIH VZTRAJNEGA IN PRIZADEVNEGA SODEILOVANJA
OSNOVNA SOLA BRUSNICE
razpisuje delovno mesto • ADMINISTRATORJA — RAČUNOVODJE
Pogoj :
ekonomska ali administrativna Sola ali podobna Sola z nekaj leti prakse.
Osebni dohodek po pravilniku.
»KRKA« tovarna zdravil.
Novo mesto
bo za leto 1971 oddala
košnjo sena in otave na travnikih posestvaT Pluska
Vse interesente vabimo, da se zglasijo dne 18. 4. 1971 ob 10. uri pri stavbah posestva Pluska.
TZ LITOSTROJ, Ljubljana
VAM OMOGOČA PRIUClTEV K ZANIMIVEMU POKLICU
V ta namen
ORG ANIZl RAMO 3-mesečni tečaj za
VARILCE oziroma
KONSTRUKCIJSKE
KLJUČAVNIČARJE
Kandidati morajo imeti najmanj 6 razredov osnovne šole, odslužen vojaški rok, opravitt p>a bodo morali tudi ustrezen psihološld preizkus. Za čas, ko je delavec na tečaju, prejema nagrado najmanj 600N-din, lahko pa tudi več; to je odvisno od uspeha in prizadevnosti.
Po treh mesecih se trajnik premesti v' obrat, kjer dela kot pripravnik in p>o normi. Po enem letu dobi p>otrdilo o kvalifikaciji ozkega profila. Po potrebi vam nudimo tudi ležišče v našem samskem domu ter 25 odst. cenejšo prehrano v naši delavski restavraciji.
Oglasite se osebno na oddelku za sprejem delavcev ali pa pošljite pa'ošnjo na kadrovski sektor podjetja. Tečaj se bo predvidoma pričel takoj po pn'omajskih praznikih.
Mopedi; v Sevnico, Novo mesto in Šentjernej!
Zmagovalci med pismonoši: Božo Kuzmički iz Sevnice s 301 novim naročnikom, sledita pa mu Mustafa Suljagič (Novo mesto) z 232 naročniki in Jože Radeiček (Šentjernej) s 138 novimi naročniki — Uspeh petmesečne akcije: 2818 novih naročnikov domačega glasila SZDL
Dirka v akciji „Novi naročniki 1970/71“ je končana. Do konca ni nihče več vzel rumene majice Božu Kuzmičkemu, zmagovalcu v petmesečni tekmi. Presenečenj, o katerih so nekateri sicer nedoločno namigovali, konec marca ni bilo, kljub temu pa smo z uspehom lahko zadovoljni:
DOLENJSKI UST je pridobU 2818 novih naročnikov.
Brez njih ne bi bilo današnje redne naklade domačega časnika, ki znaSa zdajle 31.000 izvodov. Ce ne
Dolenjska banka in hranilnica. Novo mesto
ponovno vabi k sodelovanju
VEČJE ŠTEVILO NOVIH SODELAVCEV
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta:
— za sodelavca z višjo izobrazbo ekonomske ali druge, delovnemu področju ustrezne smeri
in s 4 leti delovnih izkušenj
— za več sodelavcev s srednjo izobrazbo ekonomske smeri
in z 2 letoma prakse
— za sodelavca s srednjo izobrazbo ekonomske smeri
in z znanjem vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina) ter 2 letoma nrakse ZA PODRUŽNICO V KRSKEM:
— za referenta hranilne službe
s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 2 letoma prakse
— za snažilko
z nep>0F>0lnim delovnim časom v eksp. Novo mesto Prednost imajo kandidati z, bančno prakso.
Prijave je treba poslati v roku 7 dni po objavi komisiji za delovna razmerja pri Dolenjaki banki in hranilnici Novo mesto.
Splošna vodna skupnost Dolenjske, Novo mesto
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnih sredstev.
Dražba bo v torek, 20. aprila 1971, na CO Čatež ob Savi. Pričetek ob 8. uri.
V prodaji bo naslednje:
1. Buldožer 161 S-80, ni v voznem stanju
2. Buldožer 6 t TG-50, v voznem stanju
3. Dostavni avto Citroen, v voznem stanju
4. Motor za čoln 50 KM »-Johnson-M, ni brezhiben
5. 2 motorja za čoln 34 KM »^Kovač«<, ne brezhibna
6. 3 v'odne črpalke, bencinske, TMZ, ne brezhibne
7. Pisalni stroj Olimpia, uporaben
8. Računski stroj, ročni, »Zagreb 3«<. ni brezhiben
9. Kopirni stroj »^Ing«, uporaben
10. 2 pisalni mizi
11. Moško kolo »^Rog — Turing-«, uporabno
Pogoji dražbe bodo objavljeni pred pričetkom. Informacije zahtevajte po telefonu Brežice 72-038.
bi bilo vsakoletnih odpovedi v ja-nuaiju in februarju, bi tiskali seveda že krepkč čez 32.000 izvodov Dolenjskega lista na teden. Se vedno upamo, da tako nekoč tudi bo. Za nove uspehe smo iskreno hvaležni vsem pismonošem, drugim poštnim delavcem na našem območju, kot tudi vodstvu Podjetja za PTT promet v Novem mestu, ki je krepko podpiralo prizadevnost svojih delavcev. Ce v nekaterih občinah uspeh ni bil večji, moramo iskati vzrok za tako stanje v premajhnem zanimanju odgovornih ljudi v vodstvih političnih oiganizacij. Uprava našega lista je z uredništvom vred naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi domače tedensko glasilo Socialistične zveze redno prihajalo v vsak naš dom.
NAJBOLJŠI SODELAVCI v petmesečni akcqi so bili:
Božo Kuzmički iz Sevnice — je pridobil 301 novega naročnika, Mustafa Suljagič iz Novega mesta — 232, Jože Radešček iz Šentjerneja — 138; Franc 2nkiaršič iz Novega mesta — 89; Martin Stopar iz Podbočja — 80; Ivan Voljčanjšdc iz Sromelj — 60; Franc Glogovšek iz Brežic — 42; Jože Eijavec iz Brusnic — 38; tov. Gorenc; Mirna peč — 34; Jože Jankovič iz Senovega — 26 itd.
Med sodelavci v podjetjih so bili najuspešnejši:
Ivanka Zemljak iz „Lisce“ v Sevnici — 42 novih naročnikov, Cveto Križ iz Kočevja — 35 in Janez Gliha iz Žužemberka — 25 novih naročnikov.
Lani novembra obljubljene nagrade smo te dni razdelili:
mopede dobijo Božo Kuzmički, Mustafa Suljagič in Jože Radešček.
Nakazila za nakup mopedov smo omenjenim tovarišem te dni že poslali, izplačali pa smo tudi vsem sodelavcem v akciji obljubljene denarne nagrade za vsakega pridobljenega novega naročnika, ki bo to tudi ostal vsaj 6 mesecev in poravnal polletno naročnino.
„POSEBNO PRESENEČENJE" za 9 sodelavcev naše akcije pa bomo razglasili v kratkem, ko se bomo s povabljenimi nekaterimi najboljšimi sodelavci sešli na pogovor o našem listu in njegovem pomenu za širše dolenjsko območje. Se vedno pa si bomo tudi vnaprej prizadevali, da bi zlasti s pomočjo delavcev naših pošt uresničili naše dolgoletno geslo:
V VSAKO HIŠO - DOLENJSKI LIST!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA USTA
5
kcal/h
Honorarno
zaposlimo
• STAREJŠO ZENSKO
za prodajo sladoleda. LJUBLJANSKE MLEKARNE
SKLADIŠČE NOVO MESTO
Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« Novo mesto
1 sc E
primerno osebo ali zakonca, ki bi prevzela oskrbo počitniškega doma podjetja na Hvaru in V Porečul“^
Nastop dela možen od 1. maja 1971 dalje, zaslužek po dogovoru.
Interesenti naj pošljejo svoje p>onudbe oz. naj se osebno zglase v kadrovski službi podjetja, Kettejev drevored 37.
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
S podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in'TREBNJEM
z A V AS
0 nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 do 7,5 odst.
# dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
# vodimo žiro račune občanov
# vodimo devizne račune občanov
'# opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
# odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
# opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opaavimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mes^to, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško.
NIHB MESTO
agrotehnika
obvešča cenjene kupce, da ima stalno razstavo in prodajo v novi prodajalni
paviljon
NA
5 konsignacijskih skladišč in za dinarska sredstva nudimo biago raznih renomiranih firm!
Obenem prosimo cenjene kupce, da se obračajo direktno na novo prodajalno osebno ali po telefonu na (061) 313-398, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije.
Za takojšnjo dobavo s konsignacije vam nudimo:
samonakladalne prikolice
traktorje
MENGELE
traktorje
kosilnice
BCS
obračalnike
MOTOR; diesel, 4-takten od 14 do 21 konjskih moči. SKLOPKA: suha, kolutna MENJALNIK: 8 naprej, 4 nazaj
PRIKLJUČNO VRETENO: prirejeno za 6 hitrosti, od tega 4 desne, dve levi POGON: na vsa štiri kolesa GUME: 6,0—16 ali 7,5—16
DIFERENCIAL: na obe osi, možnost blokiranja prve ZAVORE: nožna na zadnji osi, pomožna ročna zavora SISTEM ZA DVIGANJE PRIKLJUČKOV: hidravličen,
dvokolesni z možnostjo blokiranja v vsakem položaju KLJUKA: običajna
TEŽA TRAKTORJA: 770kg brez dodatkov NAJVEČJA VLEČNA SILA: brez dodatkov 790 kg ELEKTRIČNA OPREMA: 12 V
Stroj ima menjalnik s 4 prestavami, tri delovne in eno hitro za prevoz ter vzvratno. Motor ima 13 KM na petrolejski ali bencinski pogon. Za plačilo v tuji valuti dobavljamo kosilnice tudi z Diesel motorjem.
Delovna širina kosilnih grebenov: m 1,10	m	1,27
Za delo pri močnem terenskem nagibu: stroj z manjšimi kolesi 4,50 x 14.
Hitrost stroja: 1. brzina: km 5/h	3.	brzina:	km	10/h
2.	brzina: km 7,5/h 4. brzina: km 14/h
Za nakup se priporoča AGROTEHNIKA LJUBLJANA
^	u
To stran ste naphali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste n^isali samf!
Okrnjene samoupravne pravice
r'
V občinski upravi sta vzporedno uveljavljena dva različna sistema nagrajevanja delavcev. Pravim dva vzporedna sistema zato, ker sta tako eden kot dru-, gi sistem namenjena za nagrajevanje delavcev istega kolektiva.
Oglejmo si obe kategoriji delavcev. V eno (recimo ji prva) sodijo predstojniki temeljnih upravnih organov in tajnik s^pščine občine, v drugo pa ostali delavci istih organov.
Nedvomno je, da obe kategoriji sodita v isti delovni kolektiv. O tem se lahko prepričamo v določbah statuta občine Krško in pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in delovnih razmerjih občinskih upravnih organov občine Krško.
Zakaj torej dva sistema nagrajevanja? Prvi sistem (po njem se nagrajujejo delavci iz prve kategorije) se je uveljavil potem, ko je občinska skupščina sprejela odlok, s katerim so določena merila za nagrajevanje — med dmgimi — tudi tistih delavcev občinskih upravnih organov, ki jih imenuje občinska skupščina. To nagrajevanje je nekako takole: v kritičnem obdobju se za obračunavanje OD vzame poprečni OD v občini in se pomnoži z > ustreznim koeficientom, ki ga je določila na podlagi citiranega odloka občinska komisija za volitve in imenovanja posamezniku iz prve kategorije delavcev. Drugi sistem (za drugo kategorijo delavcev) temelji na točkovni oceni delovnih mest in na podlagi razpoložljivih denarnih sredstev za OD izračunani vrednosti točke. Kriterge in merila za oceno delovnih mest je sprejel kolektiv na samoupravni
KNJA2EVAC IN BELA CRKVA - Od naših dolenjskih fantov, ki so pri vojakih v Knjaževcu in Beli crkvi, smo ta teden prejeli lepe pozdrave, obenem pa so nam napisali, kako se počutijo pri vojakih. S pismi so se nam oglasili: Jože Brodnik, Ciril Miklič, Polde Kunej in Janez Rangus. Tudi mi jim pošiljamo lepe pozdrave.
podlagi, kar pomeni, da so bili pri tem udeleženi vsi člani kolektiva, torej tudi tisti iz prve kategorije, čeprav niso namenjena njim.
Ko tolmačimo določbe statuta občine Krško (členi 320-325) bomo lahko ugotovili, da je pravica upravljanja s sredstvi, določenimi za poslovanje upravnih organov, in pravica delitve OD dana delovni skupnosti in tajniku občinske uprave. Ko primerjamo prvi sistem nagrajevanja, pa o tem ne moremo govoriti, saj je kolektiv povsem izključen iz udeležbe pri delitvi OD. Torej je upravičena trditev o okrnjenih samoupravnih pravicah. Na drugi strani, ko se je skupščina odločila za nagrajevanje samo enega dela delavcev občinske uprave na poseben način, pa upam, da jo pri tem ni vodilo nezaupanje v sistem, ki si ga je postavil kolektiv saiii? Očitno pa je, da je s tem (ne)zav£stno izkazana diferenciacija delavcev enotne delovne skupnosti. Za tako odločitev občinske skupščine pa lahko najdemo tudi razlago, ki bi pomenila, da tovariši v skupščini niso dovolj proučili namena in posledic tega predpisa. To pa kaže na njeno površno poslovanje, vsaj v tem primeru.
Morda se bo kdo vprašal, zakaj se niso tisti, ki so v tej ali oni obliki prizadeti, niso uprli dvotimosti nagrajevanja. Razlaga je preprosta: ali je iniciativa prišla od „prizadetih“ ali jim tak sistem popolnoma ustreza ali pa oboje. Da je tako, kaže naslednji podatek. V letu 1971 je bilo zastavljeno nič koliko nalog za izpeljavo stabilizacijskih ukrepov. Med ukrepi je bilo tudi zamrznjenje OD, ki naj bi porasli za največ 11 %. V zvezi s tem bi omenil tudi neko priporočilo, da naj bi povečanje v teh mejah čutili predvsem tisti z manjšimi OD. Kako se to uresničuje v našem kolektivu, bomo videli iz naslednjega. Medtem ko tisti del kolektiva, ki sam razdeljuje sredstva za OD, še ni gotov, da bo mogoče uresničiti povečanje OD za 11%, pa je na drugi strani po-
ZAH VALA
Strti od bolečine ob prerani in nenadomestljivi izgubi preljubega sina in brata
DRAGA ROBKA
iz Kladja pri Blanci
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje ter ga tako številno spremili na zadnji poti in zakrili njegov prerani dom s tolikim cvetjem in z venci. Posebna hvala sosedom za nesebično pomoč in da so nam v težkih dneh stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi gospodu duhovniku Gabrijelu Zemljaku za pogrebne svečanosti in za tople besede. Vsem in vsakemu še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: mama, ata. bratje, sestre, zaročenka Tončka in drugo iiorodslvo Kladje, 12. aprila 1971
ZAHVALA
Ob nenadni bridki izgubi dragega moža in očeta
IVANA TOLARJA
iz Gor. Straže 5:<
•se najlepše zahvaljujemo vsem. ki so nam v hudi nesreči stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo podjetjem NOVOLES iz Straže. Zavodu SRS za rezerve iz Ljubljane. kolektivu silosa iz Straže, tovarišem Ernu Saliju. Miru Zalokai-ju, Kiancu Avbarju. SreLanu Dadaieviču, Erni Gruden, dr Vladu Zivkoviču, lovskima družinama iz Novega mesta in Straže, godbenikom, govornikoma za tople poslovilne besede, osnovni šoli Vavla vas, sosedom in sostanovalcem, prijateljem in znancem, gospodu župniku, darovalcem vencev in cvetja in v.sem. ki so ga spremili na zadnji poti, ter vsem, ki .so nam izrekli sožfilje.
žalujoči: žena Anica, sinova Branko in Miro, starši, bratje in sestra in drugo sorodstvo
Straža. 10 aprila 1971
vsem gotovo, da bo drugi del kolektiva, če upoštevamo poprečje OD, v občini za leto 1970 in koeficiente, deležen povečanja OD do 25 %.
Bralcu prepuščam, naj sam presodi o moralnopolitični plati takšnih odnosov, predvsem pa o odmevu, ki ga ima takšen odnos v samem kolektivu.
IVAN SRPCiC Krško
NI NUJNO
da sc uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej .strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripi.šitc svoj celi naslov, sia*r ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drupče). vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
.	UREDNIŠTVO	DL
V	 ^
Še: »Inšpektor, zakaj tako?«
Odgovor na članek »Javno vprašanje šoli Adlešiči«
Avtor članka „Javno vprašanje šoli Aldesiči“, ki seje skril pod imenom „Prizadeti starši otrok“, je hotel na svoj način očrniti ravnatelja in šolo .samo, ko je po svoje prikrojil izjavo ravnatelja, ko je učence poslal IZ razreda, po pripovedovanju otroka doma.
Poglejmo pa še drugo stran problema. Vsi učitelji na šoH učimo nadurno, razen enega, ki pa ima kombinacijo. Učencem nudimo dodatni pouk, vodimo krožke in prirejamo z njimi proslave. Ali naj potem še lahko po eden prihajamo v šolo ob peti uri zjutraj, ko pridejo prvi vozači in jih nadzorujemo do 7.30, popoldne pa od 12. do 15. ure, ko odpelje avtobus zadnje vozače v Žuniče? Tako bi bil učitelj zaposlen dnevno 10 do 11 ur z rednim delom. Kje pa je njegov čas za priprave doma? Poleg tega imajo nekateri učitelji deljen delovni čas, ena tovarišica pa študira na PA. Učitelj, ki bi dežural, bi ostal tudi brez zajtrka in kosila vse do 16. ure, in ker so med člani kolektiva tudi poročene žene z otroki, bi bile prizadete tudi njihove družine.
Avtor članka prav gotovo ni bil niti enkrat v treh letih na roditelj-^em sestanku, na katerih je ravnatelj vedno opozarjal starše otrok vozačev, da delajo nemir, da imajo časa za učenje dovolj, a so med najslabšimi učenci. Povedal pa je tudi to, da ne bodo hodili v razred, če bodo delali nered in povzročali škodo (razbijanje šip, rezljanje telovadnega orodja, trganje zaves na odru itd.). Nekatere starše otrok vo-
začev smo tudi pismeno obvestili o neprimernem vedenju njihotih otrok. Nihče od prizadetih staršev se ni Oglasil na Soli in povprašal, zakaj ima otrok znižano oceno iz vedenja, niti zakaj je bil poslan na mraz iz toplega razreda. V šoli stanujeta tudi dve družini, ki poslušata loputanje z vrati in kričanje po šoli že od pol šestih zjutraj. Učenci vozači imajo določeno učilnico za čakanje. Toda oni sc sprehajajo po vseh razredih in tako 14 vozačem sveti 16 dvesto svečnih žarnic. Avtor članka tudi trdi, da se učenci v času čakanja pridno učijo. Že tri leta, kar skrbim za šolo in red v njej, učence občasno nadziram in koli-korkrat sem stopil mednje, so sedeli po klopeh, se pretepali in kričali, le malokateri so sedeU pri knjigali.
Na zadnjem roditeljskem sestanku sem staršem tudi pojasnil, zakaj nimamo mlečne kuhinje. Problemov je več, glavni problem pa je dovoz kruha.
Učenci vozači so si nekaj časa brez moje vednosti kuhali čaj in še kaj. Sladkor in čaj učenci niso nosili od doma, kot trdi avtor, ampak so uporabljali tistega, ki je ostal od SMK, ko je ta še delovala- To so delali brez naše vednosti. Kdo bi bil kriv, če bi se jim pri kuhanju zgodila nesreča?
Prepričan sem, če bi avtor članka prihajal na roditeljske sestanke ali govorilne ure, bi bil z vsemi temi problemi seznanjen, kot so ostali starši.
JOŽE JAKOFCiC ravnatelj šole v Adlešičih
Tovarišu S. B. iz Brune vasi odgovarjam na njegovo vprašanje, ki ga je pod naslovom „Inšpektor, zakaj tak odnos? “ objavil v Dolenjskem listu 1. aprila.
Vsem kmetovalcem je znano, da osemenjevanje, preglede zaradi brejosti in plodnostnUi motenj opravljamo samo na posebej določenih postajah. Število in razporeditev teh postaj je določil sklad za pospeševanje živine, ki ga vodi Kmetijska Zadruga Trebnje. Osemenjevalna proga je dolga 118 km in ima 27 osemenjevalnih postaj. Postaje so bolj ali manj urejene in omogočajo normalno delo. Dogajalo se je, da so posamezni živinorejci samovoljno ustavljali osemenjevalca tudi na dru-gDi delili osemenjevalne proge, s čimer sc je delovni čas precej zavlekel. Tudi delovni pogoji za osemenjevanje so zunaj osemenjevalnih postaj nemogoči. Delovna skupnost veterinarske postaje Trebnje je na seji 18. februarja sklenila, da opravlja osemenjevanje samo na postajah, ki so za to določene. Živinorejci iz Brune vasi imajo osemenjevalno postajo v Pijavkah.
Omenjeno sredo sem bil na osemenjevalni progi skupaj s tovarišem Tomazinom. Moje delo je pregledati krave, če so breje ali če nimajo morda kakih plodnostnih motenj. Ker je bil sklep delovne skupnosti, da opravljamo preglede samo na postaji, sva peljala mimo. Tovariš S. B. iz Brune vasi je imel ta dan privezani dve kravi za drevo ob cesti, kjer pa ni določena osemenjevalna postaja. Tovariš Tomazin mu je povedal, da ne bomo opravljali pregledov zunaj osemenjevalnih postaj. Drugi vzrok, zakaj nisva ustavila, je v tem, da je nemogoče pregledovati krave, ki se vrtijo okoli drevesa. Povrhu vsega sva imela enourno zamudo, ker je bilo ta dan zelo veliko krav. Dela ne bi zmogla, če bi vsakdo ustavljal, kjer bi se njemu zahotelo.
Ce moje ravnanje ni bilo pravilno, naj bi se omenjeni tovariš pritožil na Veterinarsko postajo Trebnje, ne pa da me blati v časniku. Ce siv Bruni vasi želijo imeli osemenjevalno postajo, naj zaprosijo občinski sklad za reprodukcijo živine, katerega upravni odbor bo odločil, če je postaja v kraju potrebna ali ne.
Tovariš S. B. meni, da moj odnos ni spodbuda za razvoj živinoreje v občini. Do sedaj nisem vedel, da se da spodbujati živinoreja na ta način, da veterinar pregleduje krave, privezane ob jablane ob cesti, zato da se gredo vrtiljak. Koristno bi bilo to misel posredovati skladu za pospeševanje kmetijstva v občini Trebnje, da bo tak način spodbujanja živinoreje vnesel v svoj program.
CVETKO BUNC, dipl. veterinar Trebnje
Trebelno: praznik le za izbrance?
Letošnji 8. marec ni bil na Trebelnem samo praznik žena, temveč tudi mož. Vabila so dobili le trije izvoljeni pari iz vasi Maline in štirje
E ari s Trebelnega. Gostijo je priredil ar odbornik na svojem domu na Trebelnem, verjetno na račun družbenega denarja (v gostilni Pirnar pa ob tem potrpežljivo plačujejo velike davke).
Nam ženam ne gre za gostijo, več nam je za naš lepi praznik, ob katerem bi se lahko veselo pogovorile in razvedrile. Vsaka izmed nas je bila gotovo pripravljena nekaj prispevati. Celo med povabljenimi se je našla žena, ki je dejala, da verjetno ne bo prav, ker druge ženske niso dobile vabil. Mislim, da je žena iz Cužne vasi prav toliko vredna kot žena, ki je doma s Trebelnega, in se mi ne zdi prav, da so za letošnji dan žena z nami tako naredili
M. Z., Cužna vas
Kdo zavira gradnjo kegljišča?
V Kočevju je bilo pred leti zelo razgibano športno življenje. Sodelovali so stari in mladi. Danes dela samo še šolska mladina. Vse ostalo je zamrlo. Nekoliko starejših vadi le še v domu telesne kulture.
Do lani so starejši in mladi še kegljali na kegljišču v Gaju, dokler ga niso zaprlL Tako je v njem vsa dejavnost prenehala.
Govorilo se je, da bo dobilo Kočevje avtomatsko kegljišče. Za njegovo ureditev so se zanimala tudi nekatera podjetja, kar so igralci in člani kegljaškega kluba Kočevje pozdravili Zavedali so se, da je avtomatsko kegljišče res nujno potrebno, ker staro igrišče več ne odgovarja današnjemu času in razvoju. V sosednji ribniški občini imajo avtomatska kegljišča že po vaseh.
Zaiumanja za kuljanje je v Kočevju še vedno dovolj. To so nam dokazala leta od 1962 dalje, ko so bila na igrišču razna tekmovanja, na katera so prihajali tekmovalci in tekmovalke IZ vse Slovenije in tudi iz Hrvatske. Sedaj je vse zamrlo, čeprav so včasih kegljali mladi in starejši člani, invalidi, upokojenci in ženske. Mnenja sem skupaj z mno-nmi kegljači, da i>omeni zaprto kegljišče korak nazaj za mesto, za
rekreacijo občanov, pa tudi turistično, gostinsko in trgovsko nazadovanje mesta.
Govori se, da je več podjetij pripravljenih vložiti denar v gradnjo avtomatskega kegljišča. Kdo to zavira, da se v letu dni ni še ničesar storilo? Ali je temu krh’ odbor kegljaškega kluba Kočevje ali kdo drug? To bi radi izvedeli igralci-keg-Ijači in drugi občani Kegljanje je pomembna športna panoga, posebno za starejše ljudi, ki se v drugih panogah ne morejo udejstvovati Kegljanje pa jim je v veselje in jim ohranja telesne moči
S. P.
KOCEVJE
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
prodaja na
.JAVNI LICITACIJI
v ponedeljek. 19. aprila 1971, naslednja osnovna sredstva;
— kamion TAM 4500 — kiper
izklicna cena 20.001) din
— kamion FAP 7 ton izklicna cena 2.').000 din
— kamion TAM 4500 izklicna cena 20.000 din
— avtomobil Fiat Campagnola izklicna cena 8.000 din
— traktorsko enoosno prikolico kiper izklicna cena 6..500 din
Licitacija bo za družbeni sektor ob 7. uri. za zasebni sektor pa ob 8. un.
Interesenti .so pred pričetkom licitacije dolžni položiti 10 odst. kavcije od izklicne cene.
Na izklicno ceno se zaračuna zii zasebni sektor 21..i-odsl. prometni davek.
NADALJUJEMO' ZBIRALNO: AKCIJO' ZA ŽUŽEMBERŠKEGA INVALIDA
Rudija se spominjajo novi prijatelji
Mladega invalida Rudija Žlajpaha iz Žužemberka so se spet spomnili razni prijatelji našega lista, bralci in naročniki. — Kolektiv Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu mu je prejšnji teden vložil na hranilno knjižico 420 dinarjev, ki so jih zbrali delavci DBH.
Na žiro račun našega lista pa so poslali za Rudija Žlajpaha: Sola za zdravstvene delavce iz Novega mesta 100 din. Sklad skupne porabe šole za zdravstvene delavce iz Novega mesta 300 din in Rezka Turk iz Za-mosteca pri Sodražici 50 din.
Pri blagajni Dolenjskega lista so
Ura je bila osem. Stal sem v prodajalni in čakal, da dobim mleko in kruh Doma pa je name čakala mama, da nam pripravi zajtrk. Pa to še ni vse, v torbi me je čakalo kup domačih nalog in tudi
Pa sem počakal „Kot ponavadi!*' je kar preko vseh zakričal neki možak, in že so se v ogromno košaro nalagale bele in črne štruce pa še deset steklenic piva.
Ko je bilo že tričetrt na devet, sem končno dočakal Ves zasopel in v hudih skrbeh sem pritekel domov. Sestrica je jokala, ker je bila lačna, v maminih drugače tako zlatih očeh pa sem opa-
Otroci odraslim
učenja je bilo za tisti dan kar precej Dopoldan pa je tako kratek!
Ko je bila ura pol devetih, sem še vedno čakal Čudno? Morda. No, poslušajte!
Za menoj je najprej prišla sivolasa gospa.
„Samo četrt belega, prosim in dva jogurta. Mudi se mi še na trg. Pohiteti moram, drugače spet ne bom dobila svežih jajčk Saj fantek lahko počaka. “
„Meni pa deset dek sira, tri Gavrilovičeve paštete, tri jogurte, dva marelična soka, eno hrenovko, pravo kavo,‘* se je oglasila tovarišica z velikim klobukom. ,^elo se mi mudi, saj veste, samo pol ure za malico res ni veliko. Pobič pa lahko počaka, saj drugega dela tako nima.*' Obrnila se je k meni, me pogladila po laseh in naštevala naprej. Seveda sem spet počakal moral sem.
zil očitek V naglici sem spil mleko, kruh z maslom pa sem prigrizoval kar med pisanjem naloge Od zajtrka nisem imel f^j dosti več kot masten madež v zvezku.
Zato vas prosim, odrasli ljudje, ko z nami, otroki, stojite v prodajalnah, pomislite malo, da imamo tudi mi svoje delo, svoje dolžnosti in da ne hodimo nakupovat le sebi v zabavo! ‘
Vaš	Mojček
za Rudija prispevali: Anton Žibert iz Stuttgarta je poslal 25 nemških mark, za katere smo v banki dobili 101,45 din; Marija Virant iz Lim-burga je poslala 100 belgijskih frankov, ki smo jih v banki zamenjali za 29,70 din; Vanda Možina iz Nuem-berga v Nemčiji 100 din, Frančiška Habjan iz Stične 20 din, Niko Živič iz Brežic 100 din, neimenovani iz Škocjana 5 din, Žajber in Novak iz Šentlenarta pri Brežicah 50 din, Tončka Prpair iz Dečje vasi pri Trebnjem 20 din, Ivana Kovačič z Rakovnika pri Novem mestu 20 din, Verona (^lob iz Novega mesta 50 din, Jožefa Delalut iz Zg. Bistrice pri Slov. Bistrici 50 din. Franc Stamcar iz Stuttgarta 50 din, Franc Skrbe iz Šmihela pri Novem mestu 20 din, neimenovana iz Osojnika pri Semiču 20 din in Marija Suhi iz Novega mesta 50 din.
Skupaj s prejšnjimi prenosi ima Rudi Žlajpah zdaj na hranilni knjižici pri DBH 7.667,15 dinarjev. Vsem darovalcem: iskrena hvala za dosedanjo pomoč in tople pozdrave mlađemu invalidu!
DOLENJSKI LIST
Zbirka za Jelko
V zadnjem tednu je poslala na žiro račun Dolenjskega lista za Jelko:
Marija Grčman iz Stične — 55 din.	.
Do ponedeljka, 12. aprila, je bilo zbrano in oddano na Jelkino hranilno knjižico 72.471,73 din. — Vsem dosedanjim darovalcem:	prisrčna
hvala za pomoč!
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
Miiigoj Dominko v likovnem salonu
Jutri, 16. aprila ob 19. uri, bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo del akademskega slikarja Miligoja Dominka. Razstava bo odprta do 3. maja.
Slikar Dominko je posebno znan po svojih motivnih ciklusih, v katerih je upodabljal drevje, steklenice, grobove, šah, zgodovinske in legendarne osebnosti, suhe šopke in osate.
Kočevski Likovni salon ima za letošnje leto, ko Kočevje praznuje SOO-letnico, odkar je dobilo mestne pravice, zelo bogat program razstav. Vsak mesec bosta v salonu najmanj ena ali dve razstavi znanih ali obetajočih upodabljajočih umetnikov. Oktobra, ko bodo ob občinskem prazniku dosegle svečanosti vrhunec, pa bo v Likovnem salonu predstavil svoja dela domačin, akademski kipar Stane Jarm.
ANTON PLEMEU V DVORANI
RADOVUlSKE GRAŠC^
V soboto, 17. aprila ob 20. uri, bo Delavska univerza v Radovljici odprla razstavo slikaija Antona Plemlja, znanega samorastnika in enega izmed ustanoviteljev trebanjskega tabora slovenjih naivnih slikarjev. Anton Plemelj prizadevno ustvarja in je imel zadnje leto vrsto samostojnih, zanimivih nastopov. Ob otvoritvi razstave v dvorani radovljiške graščine bo tudi koncert gotskih in renesančnih skladb, ki jih bo izvajal ansambel „Scholae iabacensis“. Plemljeva razstava v Radovljici bo odprta do 28. aprila vsak dan od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure.
Vljudno vabljeni!
ŠENTRUPERT:
DRUŠTVO NE BO ZAMRLO
Prosvetno društvo Šentrupert spada med tiste, ki nočejo, da bi njih delo popolnoma zamrlo. Pod predsedstvom Stefana Kamina in ob velikem razumevanju krajevne skupnosti, posebno pa še KPD Dob, so začeli obnavljati dvorano, ki je bila že skoraj neuporabna. Novi odbor pod vodstvom Ivana Krameija bo s tem delom nadaljeval. Najprej bo treba urediti tla in ogrevane naprave, poskrbeli pa bodo tudi za oder, ki je zdaj skorajda brez dekoracije. Navdušujejo se, da bi dvorana delno služila tudi svojemu prvotnemu namenu - telesni vzgoji, ker mladina za to nima primernega prostora. Skušali bodo obnoviti tudi amatersko dejavnost. Prvi korak je bil že narejen, ko so ob dnevu republike uprizorili enodejanko „Mati**.
D. ZUPAN
»Dolenjski list« v vsako družino
v NO'VEM MESTU SO' USTANOVIU KULTURNO' SKUPNOST
Dvanajsta ura za stare odnose
Kultura ne bo nič več odvisna od proračunsko administrativne volje — Žariiča: v krajevnih skupnostih in gospodarskih organizacijah čimprej napraviti načrte za razvoj — Letos tx> na voljo 2 milijona din
Za kulturno dejavnost v novomeški občini bo letos na voljo 2,040.000 din. To je znatno več kot lani, vendar še vedno ne dovolj, da bi pokrili vse potrebe. Ob ustanovitvi kulturne skupnosti 6. aprila so poudarili, da bo potrebno čimprej začeti družbeno dogovaijanje za reševanje perečih kulturnih vprašanj, za katera kulturna skupnost ne bo imela dovolj denarja.
Ko je Boris Savnik na seji ^ ustanovne skupščine kulturne skupnosti govoril o novih nalogah na kulturnem področju, je poudaril, da bodo morale poslej krajevne skupnosti postati osrednja žarišča kulturnih prizadevanj. Oživiti bo potrebno kulturna društva in skupine tako na podeželju kot v delovnih (gospodarskih) organizacijah, pri čemer bodo morali sodelovati vsi, ki so zadolženi za gospodarji, dnižbeni in še posebej kultumi razvoj krajevnih skupnosti. To bo nujno napraviti zato, ker „bomo le tako lahko razvili kulturo iz ljudi za ljudi“; to pomeni, da bi morali v kulturno življenje pritegniti slehernega delovnega človeka, tudi proizvajalca izza stroja.
Z ustanovitvijo kulturne skupnosti so prenehali vsi administrativni in proračunski odnosi, ki so do zdaj pogojevali počasnejši ali hitrejši razvoj kulturne dejavnosti. Poslej pa to družbeno področje ne bo smelo biti odvisno od trenutne premožnosti občine in drugih
Trebanjec moj mu osle kaže...
Reci in piši: 17 ljudi je sedelo na večerni nedeljski predstavi v parterju trebanjskega kina, ko so vrteli nov slovenski film ,JVa klancu". Pa tudi to še ni vse: na eno izmed popoldanskih predstav so prišli samo štirje ljudje in so predstavo morali celo odpovedati Zdaj ne vemo, ali je Cankar zdaj res že tako daleč od nas ali se morda zanašamo, da bo njegovo umetniško izpoved odtehtal, na primer, Lojze Slak, ki bo to nedeljo nastopil v taisti dvorani Ne dvomimo namreč, da ga bo poslušalo 17 krat 17 ljudi, pa še kdo povrhu. Vlekel bo svojo harmoniko in s pivskimi vižami polnil srca.
Ob vsem tem ne bo nihče rdel od sramu.
lizi sedanjega stanja na kulturnem področju: dosedanjo kulturno razvejanost, potrebe in možnosti. Tako je bilo na seji ustanovne skupščine slišati, naj bi posebno pozornost posvetili kulturi v Novem mestu, ki bi moralo tudi poslej obdržati ime ne le občinskega, ampak tudi pokrajinskega kulturnega središča. Da bi vse to lahko dosegli, pa bo potrebno mestu zagotoviti vse možnosti. Tako naj bi v dolgoročnem načrtu predvideli v Novem mestu zidavo novega doma kulture, letnega gleddišča in kina, vse to pa uresničUi v okviru ureditve dolenjskega kulturnega centra, ki je zamišljen na prostoru med Prešernovim trgom in Krko.
Kajpak v kulturni skupnosti kulturne dejavnosti ne bodo delili na poklicno in amatersko, S tem so enkrat za vselej pometli z ustanovitvijo kultume skupnosti, ki bo spodbujala in nagrajevala le kakovost.
IVAN ZORAN
Dvojni dogovor
Danes dopoldne se bo v Trebnjem po nekajmesečnem molku sestal medobčinski svet Zveze kultu mo-pro-svetnih organizacij za Dolenjsko. Kot je razvidno iz dnevnega reda, se bodo na tem delovnem srečanju pogovarjali o ustaljenih (že znanih) vprašanjih: o medobčinskem sodelovanju na kulturnem področju, izmenjavi gostovanj in vlogi v tovrstnem sodelovanju ob-kolpskih slovenskih in hrvaških občin. Novo bo le sklepanje o kulturnem vodniku za črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko občino.
Kot smo že napovedali prejšnji teden, bo pojutrišnjem v Novem mestu še pomembnejše in obsežnejše srečanje v okviru tako imenovanega obkolpskega sodelovanja. Na to srečanje bodo prišli poleg kulturnikov iz prej omenjenih štirih občin še predstavniki ZKPO iz Brežic in Krškega, s Hrvaškega pa kultumi delavci iz Karlovca, Ogulina, Duge Rese in
dmgih me^.t. Beseda na tem srečanju bo tekla predvsem o kulturnem vodn&u, ki ga namerava pripraviti medobčinski svet ZKPO za Dolenjsko, in o sodelovanju pri skupnih in za vse občine pomembnih kulturnih manifestacijah v letu 1971.
Na današnje in pojutrišnje srečanje bodo prišli kultumi delavci iz sosednih mest, občin in republik z željo, da besede, sklepi in dogovori ne bodo obležali v predalih, samo kot pripomoček kronistu, da bo laže obdelal kul-tumo življenje tega desetletja za poznejše rodove. Zavedajo se, da gre za pomemben dvojni dogovor, ki bo obvezoval dolenjske občine, da bodo sodelovale, kot zahtevajo načela medobčinskega sveta ZKP in v širšem obsegu — v obkolp-skem kulturnem prostom.
Zato naj bi današnje kul-
tumiško srečanje v Trebnjem in pojutrišnje v Novem mestu ne bili jalova setev.
I.Z,
Učitelj likovnega pouka mi je potožil, danima kam peljati učencev na razstavo: v Krško ali Trebnje je iz Novega, mesta predaleč, v Dolenjski galeriji pa da že nekaj mesecev niso predstavili nobenega slikarja.
Res je: vsepovsod odpirajo razstave, ponekod (Kranj) celo na štirinajst dni Tudi na Dolenjskem jih je ta hip nekaj: v Kočevju, Sevnici, Krškem, Trebnjem. V Novem mestu, ki ima v Dolenjski galeriji zavidanjti vredno razstavišče, pa nič. Vsaj zadnje mesece se Novo mesto ne more pohvaliti s kakšnim likovnim življenjem.
Pravzaprav je vse to žalostno ugotavljati Je pa to tudi opravičljivo?
Dolenjska galerija ima umetnišid svet, ki se je do zdaj enkrat samkrat sestal. Zanimivo bi bilo slišati njegovo mnenje (ali opravičilo) ob tej praznoti Več ljudi, ki so stdni obiskovalci likovnih prireditev v galeriji, mi je v zadnjih dneh reklo, da je to sramota.
Zakaj tako?
\_______________________________iS
dmžbeno-političnih skupnosti, to možnost je preprečil že sam zakon, na katerega so prisegli vsi po vrsti — kultumi in dmgi javni delavci.
Kulturna dejavnost v novomeški občini naj bi se v novi kultumi skupnosti razAajala po kratkoročnem in dolgoročnem načrtu. Take načrte pa bo možno napraviti le ob temeljiti ana-
ČRNOiMALJSKA KULTURNA SKUPNOST JE USTANOVLJENA,
KAJ PA ZDAJ?
Belokranjci hočemo množičnost
čim več bo društev, kulturnih skupin in prireditev, tem boljšo kakovost lahko pričakujemo; kakovost pa bo tudi edino merilo za delitev denarja — Je delitveni »ključ« po številu prebivalcev dober?
Črnomaljska kulturna skupnost bo financirala: \judsko knjižnico, ^omeniško varstvo. Dolenjski list, Občana, Belokranjski muzej in društva v okviru ZKPO ter zagotavljala denar za Glasbeno mladino, gostovanja in druge občinske, medobčinske in republiSce prireditve.
Glede na število prebivalcev bi
NOVA PREMIERA NA NOVOMEŠKEM ODRU
Jutri: »Mož svoje ženeu
Pod tem naslovom bo amatersko gledališče uprizorilo tri kratke komedije A. P. Čehova
Amatersko gledališče v Novem mestu je pripravilo novo premiero: jutri zvečer bo v Domu kulture uprizorilo Antona Pavloviča Čehovi tri kratke komedije pod skupnim naslovom ,AIož svoje žene“,
„Za ta dela Čehova smo se odločili iz dveh razlogov,“ je dejal Marijan Kovač: ,Jcer so dobro študijsko gradivo za mlade igralce in ker so pisana tako neposredno in aktualno, da ,vžgejo* tudi pri zahtevngšem občinstvu. Hkrati pa bo to nekakšna generalka pred uprizoritvijo Sofoklove Antigone, ki jo pripravljamo za novo se-zono,“
Ustanovitev kultume skupnosti v Črnomlju pomeni, upajmo, začetek srečnejšega obdobja za kulturno dejavnost. Stoijeno je dejanje, ki po zakoniti poti zagotavlja več denaija za duhovni blagor in napredek mladine in delovnih ljudi,
črnomaljskem prosvetnem domu zdaj niso nič kaj preveč ^odbudne, vzbujajo preveč žvižganja, neslanih opazk in kričanja. Ce se zavedamo, da se je v tem domu med NOB rodilo Slovensko narodno gledališče, nas je lahko sram, da tako stanje dovoljujemo.
Gre za enodejanke: „Snubač", „Predavanje o škodljivosti tobaka“ in „Medved“, v katerih je Čehov še posebej naostril satirične osti zoper človeške napake in slabosti.
Režiser Marijan Kovač je povedal, da bodo v teh kratkih komedijah nastopili: Antonija Ro-lih, Karolina Tratar, Jožica Hrast (v alternaciji), Janez Bratkovič, Mirko Nilič in Jože Gutman.
morala posamezna območja v črnomaljski občini dobiti denar po takem „ključu"; črnomaljsko (7592 prebivalcev) 44 odstotkov, semiško (3509) 23,1 odst., viniško (2437) 14,3 odst., dragatuško (1454) 8 odst., adlešičko (1248) 7 odst. in starotrško (618 prebivalcev) 3,5 odstotka.
Poklicni in amaterski dejavniki bi se morali zavzemati za to, da bi bil vsak občan „deležen'' en^ih možnosti v kulturnem življenju, ne glede na oddaljenost kraja, v katerem ^vi .in dela.
Mislim, da bi morali zlasti v prvem obdobju dolgoročne kultume politike doseči, da bi bilo vključevanje v kulturno dejavnost množično, ker bo le tako možno zagotoviti tudi kakovost. Tako knjižnice ne bi smele le povečati števila ki\jig, ampak bi morale tudi doseči, da bodo knjige v resnici prebrane. Samo tedaj bo npr. to področje upravičeno zahtevalo od kultume skupnosti ustrezna sredstva. Prav tako si ne bomo mogli in smeli privoščiti gostovanja kvalitetnih gledaliških in glasbenih skupin in likovnih razstav, če ne bomo podcrbeli, da bodo te prireditve tudi zadovo^ivo obiskane. Dejavnosti kina prav tako ne bomo mogli podpirati, če ne bo programsko usmerjena. Predstave v
Veliko več denaija bo potrebno zagotoviti za izobraževanje kadra na amaterskem kultumem področju, pri tem pa bi bilo skrajno nesmiselno prirejati tečaje in scmin^e, če ne bi bilo udeležbe. Hkrati bo potrebno nosilce najrazličnejših oblik kultume dejavnosti bolje na-gr^evati, kot smo jih do zdaj.
V kultumem oblikovanju delovnega človeka in še posebej mladine ne bi smeli zanemariti narodnostnega ponosa. V vsesplošnem hlastanju za zahodnimi materialnimi dobrinami vse prevečkrat pozabljamo, da smo Belokrnnjci, Slovenci, Jugoslovani s svojimi vrlinami, navadami, kulturo. Dokaj nerazumljivo in ne-^rejemljivo je, da poveličujemo' tisto, kar prihaja od drugod, čeprav je dvomljive vrednosti. Naloga kultume skupnosti in nove kultume politike bo vplivala na zavest ljudi tako, da se ne bodo več sramovali vsega svojega; jezika, kulture in narodnostne zavesti.
FRANC ZUPANČIČ
VODSTVO KULTURNE SKUPNOSTI - Za predsednika skupščine novomeške kultume skupnosti je bil izvoljen Miroslav Vute, izvršni odbor pa bo vodil Boris Savnik. Poleg Savnika so v izvršnem odboru še; Bogo Komelj, Franc Bartolj, Roman Celesnik, Joža Miklič, Alojz Antončič, Rudi Hrvatin in Vladimir Bajc. Tajnica kultume skupnosti je Marija Padovan.
SRBSKA UMETNOST - v ljubljanski Modemi galeriji je od prejš-r\jega tedna odprta razstava sodobne srbske umetnosti. Prikazano je 220 najznačilnejših del z vseh področjj likovne izvirnosti v srbski republiki. To je ena najobsežnejših razstav sodobne srbske umetnosti na Slovenskem.
STRAVINSKI UMRL - V Združenih državah Amerike je pred kratkim umrl v 88. letu starosti Igor Stravinski, eden največjih glasbenikov 20. stoletja.
LEPA PREDSTAVITEV - V makedonski jezik so do zdaj prevedli več kot 200 izvimih slovenskih literamih del. Makedonci so do zdaj najčešče prevajali Cankarja in Bevka.
NAGRADE ZA NASE - Na dvanajstem festivalu-malih in eksperi-
mentalnih odrov Jugoslavije v Sarajevu sta dobila zlat lovorov venec režiser SNG iz Ljubljane Mile Koran in igralec tega gledališča Polde Bibič. Takih nagrad so na festivalu podelili sedem. V Slovenijo je šla še ena nagrada; tuzlanski časopis „Po-zorište je nagradil dramsko besedilo ,Žabe“ Gregorja Strniše.
443 UMETNIKOV - Za IX. mednarodni grafični bienale v Ljubljani sc je s svojimi deli javilo 443 umetnikov iz 42 držav, od te^ samo iz Jugoslavije 74. V marcu je žirija iz obsežnega gradiva zbrala za razstavo dela 174 umetnikov. Priprave na to svetovno pomembno likovno -razstavo teko pospešeno. Do otvoritve je manj kot dva meseca, saj bodo razstavo odprli 5. junija.
SLOVENSKI OKFET V TREBNJEM - V počastitev OF bo v Trebnjem 26. aprila prireditev, na kateri bo nastopil Slovenski oktet.
„RDEČE KLASJE" V NOVEM MESTU - Slovenski film ,.Rdeče klasje", posnet po romanu Ivana Potrča ,,Na kmetih**, bo na sporedu v novomeškem kiiiU „Krka* po 2. aprilu. Za film je v Novem mestu še večje zanimanje kot za Duletičev film ,Na klancu**.
Anton Ingolič o gorah in stenah
v zbirki Levstikov hram je Mladinska knjiga pred dnevi podala na slovenski knjižni trg najnovejše delo Antona Ingoliča, roman „Pretrgana naveza**. Po mnogih letih, ko knjižna (^ziroma literarna žetev o slovenskih plezalcih in gornikih ni zabeležila kaj prida novitet, prihaja Ingoličev roman kot presenečenje. Vemo sicer, da je Ingolič velik prijatelj planin in da vse življenje planinari, a alpinist, plezalec le ni bil nikoli. In zdaj njegov roman o tragičnem doživetju alpinistov, ki je pred leti tako pretresljivo poseglo v
življenje slovenskih plezalccv. V spremni besedi h knjigi pravi znani gomik Marjan Keršič-Belač takole:
.. presenetljivo je, kako je pisatelju uspelo z vso pronicljivostjo svojega pisateljskega peresa razkriti vernost, logičnost in nujnost posa-meznUi situacij v steni in razpletov med ljudmi, katerih značaje je sooblikovala predanost goram in stenam . . .“
Knjigo krasi šest prilog fotografij iz naših gora, opremil in grafično oblikoval pa jo je Dušan Osredkar. Delo je veliko priznanje domačemu planinskemu svetu in mladim gornikom, hkrati pa je tudi umetnici spomenik žrtvam in idejam, ki jih terja alpinizem.
Lutkarji v Ribnici
Pridejo najboljše slovenske lutkarske skupine
Letos septembra bo v Ribnici drugo srečanje mladih slovenskih lutkaijev. V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger 1970-72 „Tisoč radosti** ga bodo organizirali občinska Zveza DPM Ribnica, Zveza kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije in Aveza prijateljev mladine Slovenije. Pokrovitelj srečanja bo občinska skupščina Ribnica.
Do julija letos bodo izbrali naj-
.lx)ljSe občinske lutkovne skupine po območjih: Maribor, Murska Sobota, Celje, Uubljana, Kranj, Novo mesto. Nova Gorica in Koper. Najboljše področne skupine sc bodo udeležile srečanja v Ribnici.
Srečanje mladih lutkaijev v Ribnici bo za vso, tako za domačine kot za goste, lepo doživetje. Ribnica je počaščena, ker so prav ryo izbrali za srečanje lutkaijev.	.f
Jože Petemelj-Mausar: „RAZBIL BOM TA MODERNI SVET, KI ME JE PUSTIL V ZAOSTALOSTI...,“ - Z razstave Jožeta in Konrada Peternelja v okviru Tabora slovenskih samorastnikov v trebanjski osnovni šoli, ki je imela izredno dober obisk, slikaija pa sta tudi prodala skoraj vse razstavljene slike.
[
■
■
Zaradi stiske s prostorom bomo razpravo SKRIV- 8 NOST, KI NI SKRIVNOST spet nadalje^ v prihodnji S številki.	UREDNIŠTVO	|
ZDRUŽENO PODJETJE
»TRANSTURIST« Škofja Loka
sprejme
v redno delovno razmerje za nedoločen čas
več avtobusnih šoferjev
za delavske proge:
— ŠENTCrOTARD—TROJANE—LJUBLJANA
— AMBRUS—LJUBLJANA
— MOKRONOG—LJUBLJANA
— TREBNJE—LJUBLJANA
Nastop dela takoj. Poskusna doba 2 meseca. Kandidati naj se po možnosti osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja, Škofja Loka. Titov trfi 11.
Tovarna obutve PEKO, Tržič
komisija ja kadrovska in socialna vprašanja v prodajni mreži
RAZGLASA
za svojo poslovalnico v Novem mestu. Komandanta Staneta 11,
prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
Pogoji za sprejem:
— kvalificiran delavec v trgovini z najmanj enim letom delovnih izkuSenj
— poln delovni čas
— poskusno delo tri mesece Nastop dela mogoč takoj.
FVijave sprejema poslovalnica »»PEKO, Novo mesto, Komandanta Staneta 11, 15 dni po objavi.
Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto
RAZGLASA
naslednja prosta delovna mesta;
1. prodajalec, prodajalka živilske stroke
za Potrošniški centre Novo mesto
2. komisionar (prodajalec, prodajalka)
za galanterijski oddelek skladišča v Novem mestu
3. 2 delavca — težaka
za skladišče v Novem mestu
Pogoji za spanjem:
pod 1. kvalificiran trgovski delavec živilske stroke,
F>od 2. kvalificiran trgovski delavec mešane stroke, pod 3. nekvalificiran delavec z odsluženo vojaščino. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite do vključno 22. aprila 1971 splošni službi PE ►►STANDARI><, Novo mesto. Glavni trg 3.
Upravni odbor sklada za stipendiranje občinske skupščine Novo mesto
RAZPISUJE
na podlagi 7. člena pravilnika o štip>endijah
10 ŠTIPENDIJ
za študij na srednjih, višjih in visokih šolah
Pogoji za podelitev štipendije:
— najmanj dober učni uspeh v zadnjih dveh letih in najmanj dobra ocena iz matematike, slovenskega in tujega jezika;
— povprečni mesečni dohodek na dnažinskega člana ne sme presegati 640 dinarjev;
— ob enakih učnih uspehih imajo prednost socialno šibkejši prosilci in otroci borcev NOV.
Na razpis se lahko prijavijo prosilci, katerih starši imajo stalno bivališče v občini Novo mesto.
Razpisni rok velja do 10. junija 1971. Prošnjam za štipendije je treba priložiti:
1. overjene prepise spričeval zadnjih dveh let,
2. kratek življenjepis,
3. potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
4. p>otrdllo o osebnih dohodkih stai*šev,
5. mnenje Sole.
Prošnje, kolkovane z l din, je treba predložiti Skladu za štipendiranje Ob S Novo mesto do 10. junija 1971 Po roku pri.spellh prošenj in prošenj brez ztihtevanih prilog upravni odbor sklada ne bo obravnaval.
Letos jubilejni pohod ob žici
Iz Dolenjske bo na jubiiejnejn XV. pohodu ob žici okupirane Ljubljane sodelovalo veliko število mladih — V mednarodni konkurenci bo v teku nastopila tudi članska ekipa iz
Novega mesta
Odbor za pohod ,J*o poteh partizanske Ljubljane** razpisuje v počastitev 30-Ietnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in obletnice osvoboditve mesta Ljubljane XV. JUBILEJNI POHOD ,^0 POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE**.
Letošnji program je naslednji:
SOBOTA, 8. maja: manifestativni pohod ,4*0 poteh tovarištva in spominov** na 10.000 metrov dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe, šole II. stopnje, odrede narodne obrambe ter za ekipe JLA in milice. Razen tega bo enak pohod na 5000 m dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe pioniijev in mladine vi^ih razredov osnovnih šol (od S. do 8. razreda).
NEDELJA, 9. maja: tekmovalni pohod „Partizanski marš** na
25.000	m dolgi progi za moške ekipe, odrede narodne obrambe ter za ekipe enot JLA in milice. Enak pohod bo na progi dolgi 8 km tudi za ženske ekipe. V „Štafeti zmage** 3 X 1000 m bodo tekmovale mladinske moške ekipe ločeno za šole
II.	stopnje ter za vse ostale organizacije. Dekleta pa bodo tekle na progi 3 X 600 m. Na „Teku prija-
Včasih 30 goreli kresovi!
1.	april, dan mladinskih delovnih brigad, je za nami. Ravno letos, ko slavimo 25-letnico prvih mladinskih delovnih akcij, smo pa pozabili na vse tiste zanesenjake, ki so v potu svojega obraza gradili „zlate ceste**, da smo lahko črpali prirodna bogastva.
Na dolenjskih gričkih niso zagoreli kresovi kot pred leti. Niso se zbrali brigadirji, utihnil je znani brigadirski ho-ruk, ho-ruk, vse je zamrlo! Zakaj tako? Kaj ni današnja mladina dolžna, da se spomni vseh tistih, ki so z golimi rokami premikali gore, pre-usmeijali reke, gradili naselja ... Tedaj ni bilo strojev, najzanesljivejše so bile žuljave roke. In danes smo že toliko napredovali, da ni treba takšnih mladinskih akcij. Postali smo bogata družba. Nič bogatejši in hvaležnejši pa nismo, ko je treba dati skromno priznanje prvim pioniijem, ki so se s svojimi svetlimi dejanji zapisali v našo zgodovino.
S.	DOKL
teljstva** na progi 4226 m pa bodo nastopile v mednarodni konkurenci mestne reprezentance ter posamezniki.
Vse informacije lahko dobite pri odboru za pohod ,J*o poteh partizanske Ljubljane**, Ljubljana, Komenskega 7, telefon 310-044.
Brez krivde krivi?
Mladi ljudje na naših srednjih šolah, ki jim z veliko žlico vlivamo najrazličnejše (potrebno in nepotrebno) znanje, se večkrat znajdejo v stanju, ko jim je zelo nerodno in neprijetno. Kaj je vzrok za takšno rdečico?
Danes živimo v zeto razgibanem času, ki skoraj ne dovoli odmora. Politično in ekonomsko stanje se v svetu tako naglo spreminja, da mu tudi največji poznavalci komaj sledijo. Med takšne „strokovnjake*' pa prav gotovo danes ne štejemo mladih na naših srednjih šolah, ki so kaj malo seznanjeni z dogodki doma in v svetu.
Sami nočejo ali pa nimajo možnosti, da bi se za to kaj več pozanimali. Vzgojitelji, ki so dolžni, da jih na to opozarjajo, pa tega ne storijo! Res, da matematik ne bo govoril o vsakodnevnih političnih dogodkih, so pa prav gotovo drugi predmeti, kjer bi bilo mogoče mlade opozarjati na kaj zanimivega in koristnega, da bi pobrskali po časopisu ali pa celo čakati na določeno radijsko ali televizijsko oddajo.
Resnica je, da so srednješolci o potovanju tovariša Tita v Italijo vedeti zelo ma-
lo, čeprav je bil obisk veti-kega pomena. Ob vetikem dogodku bi se dalo še kaj več spregovoriti tudi o vrsti drugih perečih vprašanj, ki jih obe dežeti z različnima družbenima sistemoma počasi, vendar vztrajno rešujeta.
Komu bomo torej čez leta prepustiti reševanje takih vprašanj, če ne ravno tem bodočim izobražencem, ki pa zdaj ne kažejo prav nobenega zanimanja za to, čeprav največ po naši krivdi.
Ce se zdaj dijaki na srednjih šolah ne bodo naučiti brati časopisov in spremljati vseh pqmembnih gibanj v naši družbi, potem ne pričakujmo ne vem kakšnih „čudežnih otrok** z univerze. Kar se Janezek v mladosti nauči, to tudi kasneje zna!
Ne zatiskajmo si oči, učimo mladino tudi praktično živeti! Morda bi manj govorili o starih resnicah, ki se ne spreminjajo, in več v duhu, ki ga narekuje današnji čas.
Veliko smo že zamuditi! Pitagora, Arhimed, Aristotel bodo laže počakati, kot pa tisto, kar nas vsak dan bode v oči, je pa zelo važno pri oblikovanju značaja mladih ljudi
S. DOKL
Se vedno: »Visoko nad oblaki«
Na prvem mestu še vedno Lojze Slak z »Visoko nad oblaki«, na drugem mestu Boba Stefanovič z »Obriši suze, draga« in na tretjem Kičo Siabi-nac^s skladbo »Tvoj dečak je tužan«
en
J
v
!
#
S
S
2
s
s
s
s
4
4
Koliko časa še opazovalci ?
Mladi v sevniški Kopitarni hočejo z večjo družbeno dejavnostjo opozoriti na svoje mesto v organih delavskega samoupravljanja
Vlado Mešiček, 23-letni skladiščnik v sevniški Kopitarni, je predsednik komisije za gospodarstvo in samoupravljanje pri občinski konferenci SMS v Scv-nici, poleg tega pa še predsednik mladinskega aktiva v Kopitarni.
- Kako dela vaš aktiv?
.^’ričeli smo z delom; zaenkrat sc ne moremo posebho pohvaliti; v organizaciji je 36 mladincev, delavnih pa je precej manj. Težave so zlasti z vajenci, ki imajo posebne delovne pogoje, in z mladinci, ki stopajo v zakonski stan.**
- Kaj pa program dela?
„Imamo poseben program,
vendar ga v glavnem sestavlja rekreativna dejavnost. V mislih imam srečanje s sorodnim delovnim kolektivom LILETA iz Maribora in gradnjo športnega igrišča pri tovarni. Naprej še nismo prišli, čeprav so želje še precej večje.**
- Ali vodstvo podjetja razume vaše želje?
„Ne morem sc pritožiti. Ce bi imeli mi mladinci nekoliko več volje za delo, bi naša prizadevanja Še bolj podprli.**
- Kako se kaj mladi vključujete v organe delavskega samoupravljanja?
„Premalo smo delavni, da bi naša hotenja in delo starejši jemali zares. Zato še vedno stojimo na stranskem tiru. Imamo sicer dva mlada predstavnika v DS, vendar je naša beseda toliko kot nič. Prepričan sem, da bomo z delom pokazali, da sodimo tudi v organe samoupravljanja. Mene kot predsednika aktiva vabijo na važnejše seje, tako da imamo en glas več.**
—	Kako se bo vaše delo kazalo v občinskem merilu?
„Ker sem šele prod dnevi prevzel to odgovornost, odkrito povedano, mi še ni vse povsem jasno. V glavnem računam, da bi mlade izobraževali, s tem bi sc pa njihova veljava v samoupravnih organih povečala.
\
-, Ste član Zveze komunistov?
.J^isem! Imel sem možnost vstopiti, vendar me je vedno nekaj zadržalo. V glavnem pa mc mgtijo nekateri karieristi, ki imajo rdeče knjižice zato, da bi čim hitreje zleteli navzgor. Menim, da je zelo važno prepričanje, tega pa ne izpričujemo ) k .
S.	DOKL
zgolj z rdečo knjižico*
Lojze Slak še nosi rumeno majico. Na prvem mestu je še vedno s svojo prij ubijeno skladbo „Visoko nad oblaki**, ki se ji je močno približala „Obriši suze, dr^a**.
Tudi ta teden so naši mladi bralci poslali precej pisem. Boris Šalamon IZ Boštjana je v pismu izlil svoja ču-, stva do priljubljenega Slaka. Vendar se nnm zdi, da bi poljube lahko obdrži za koga drugega. Tudi Hermina Aupič iz Sevnice je napisala, da ko sliši Boba Stefanoviča, je najsrečnejša. Žeh mu, da bi vedno zmagal, ker je res najboljši. Malči Meglen iz Potiskovca pri Strugah je navdušena oboževalka Lojzeta Slaka in fantov s Praprotnega. Ko jih zasliši, pozabi na vse tegobe in ji je res lepo. Tone Šuštarič, ki služi kadrovski rok v Sisku, nam je napisal, da šele kot vojak čuti, kaj pomeni narodna glasba. Spominja ga na domači kraj, dekleta, zelene gričke in deželico, ki je nadvse lepa. Na koncu pisma nam je napisal, naj pozdravimo Lojzeta Slaka in se mu zahvalimo za prijetne trenutke, ki jih zna pričarati s svojo harmoniko.
V	tem tednu so srečni izžrebanci: Malči Meglen iz Potiskovca 14, Struge na Dolenjskem; Anton Šuštarič, VP 29.01/14 E, Sisak, Hermina Aupič, Sevnica, Savska cesta 25.
Plošče so darilo trgovine Elektrotehna iz Novega mesta.
Iz vseh strani
SMARJETA - Med tednom so v Smaijeti učenci osnovne šole sprejeli kurirčkovo pošto. Ob tej priložnosti so pripravili lepo kulturno prireditev.
Škocjan - Pn spomeniku padlih v Škocjanu so se v četrtek, 8. aprila, zbrali tamkajšnji učenci in prosvetni delavci ter sprejeli kurirčkovo pošto. Imeli so lep kulturni program, prebrali so pozdravno pismo tovarišu Titu, nato pa so pošto izročili pioniijem z Bučke.
NOVO MESTO - V Celju bo od
23.	do 25. aprila letošnja domiada, na kateri bodo nastopili tudi gojenci dijaških domov iz Dolenjske. Lani so se Dolenjci odlično odrezali, prepričani smo, da jim bo tudi letos šlo tako dobro.
KRSKO - Gojenci dijaškega doma iz Krškega bodo nastopili v Celju na domiadi s posebno kulturno točko s tematiko iz narodnoosvobodilne borbe.
NOVO MESTO - Učenci z osnovne šole »JCatje Rupene** so se tudi letos vključili v tekmovanje „Vesele šole**. Pred dnevi so imeli slovesnost, na kateri je ravnateljica Nada Gostič razdelila prvakom v posameznih razredih diplome in knjižna darila. Ob tej priložnosti so udeleženci pripravili kulturni program. Tako je pionirka Marička Judež pie-brala svojo humoresko, pioniibek Marko Lampret pa je pripovedoval, kako si je zamislil svojo karikaturo, ki jo je potem poslal v „Pionirski list**. Za zaključek pa je Iztok Hra-decki iz 5. razreda pokazal igrico „Smuči**, ki jo je sam napisal in režiral, zaigrali pa so jo njegovi sošolci. Zmagovdci na tem tekmovanju pa so postali 3. c, 3. b in 7. b, ki bodo nastopili na občinskem tekmovanju še ta mesec v Šentjerneju. Ob koncu so se pioniiji zahviili svoji mentorici Francki Dular in vsem razrednikom za trud.
NOVO MESTO — Kurirčkova pošta bo ta teden potovala po novomeški občini. V petek, 16. aprila, jo bodo na Prekopi šentjernejski pionirji prevzeli od Kostanjevčanov, v soboto, 17. aprila, pa se bo ustavila v Gabiju, Orehovici in Brusnicah. V ponedeljek, 19. aprila, bo šla skozi Otočec, ustavila se bo v Novem mestu, kjer bo ob 11. uri sprejem. Nato bo šla še v Šmihel in v Mirno peč. Dan kasneje bodo pionirčki nesli pošto v Dolenjske Toplice, ustavib pa se bodo v Prečni, Vavti vasi in v Soteski. V sredo, 21. aprila, bo sprejem pošte še v Poljanah, Gornjih Sulicah, Lazah, Birčni vasi in v Stopičah y četrtek, 22. aprila, bo ob 10. uri na Vahti na Gomjancih prireditev, ki jo bodo prroravili pioniiji iz Stopič in Metlike. Kurirčkovo torbo bodo nato prevzeli pioniiji iz metliške občine.
urednikov kotiček
UREDNIŠKIM ODBOROM ŠOLSKIH GLASIL
V	šolskih glasilih je priobčenega veliko zanimivega gradiva. Ce imamo možnost, prav radi pokukamo v vaša glasila in vidimo, da pišete zanimivo in lepo. Morda pa bomo imeli kdaj priložnost, da celo najboljše prispevke mladih bralcev tudi priobčimo. Precej vaših glasil že imamo, vendar jih želimo dobiti še več. Zato vas prosimo, da vsako novo številko svojega glasila pošljete tudi našemu uredništvu, da se bomo še bolj spoznali.
LEP POZDRAV!
NAJ
LOT
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo:
priimek
POTA li\ STI|y
STEUNIK V OGNJU - 8. aprila je goiel steljnik nad Bočko pri Me-tlilu, last Ilije Stipanoviča. C^enj se je razširil po okolici, uničil dve kopi stelje Janeza Nemaniča iz Trnovca in zsgel deset atov sosednjega gozda.
OTROCI ZAŽGALI SENIK - 8. aprila opoldne je na Okljuku pri Kanižarici gorel senik črnomaljske kmetijske zadruge. Poleg ostrega je ogenj uničil 1.600 kg sena, 2 toni koriiznice in poškodoval poslopje v nii^ih delih. Škodo so oceniU na 10.000 din. Raziskava je ugotovila, da so senik zažgali otroci med igro z vžigalicami.
ZMIKAVT V SMOLENJI VASI — v noči na 7. april je neznani storilec Womil v stanovanje Janeza Šuštaršiča v Smolenji vasi pri Novem mestu. Pod balkon je privalil pločevinast sod in se z njega povzpel na balkon ter od tam v notranjost hiše. V kuhinji je vse razmetal. Ko je v suknjiču v spalnici našel 600 din, je izginil Preiskovalni organi iščejo tatu.
OKRADEL DELAVCA - Zoran Lazarevič, delavec iz samskega doma SGP Pionir v Bršlinu, je miličnike obvestil, da je tat vdrl v njegov kovček in ukradel 100 din. Oškodovan je za 300 din.
AVTO BREZ KOLESA - S tovornjaka, ki ga je Jože Petrina iz Ločne 8. aprila parkiral pri servisu Novotehne v Nov?m mestu, je nekdo ukradel kolo. Škode je za 350 din.
RAZGRAJAČA SO ODSTRANILI - 9. aprila popoldne so v Hmeljnikovo točilnico v BrŠlinu poklicali miličnike, da so odstranili Ignaca Bradjiča, ki je tam vinjen de-Id nered.
UCENCI so SE STEPLI - 9. aprila popoldne so v novomeško bolnišnico pripeljali 13^etnega Slavka Blažiča iz Brusnic. Novomeški miličniki so ugotovili, da so se učenci brusniške osnovne šole na poti domov stepli in da je bil Blažičev fant poškodovan pri tem pretepu.
NE VEDO, KDO JE RANJENI -Med pretepom v črnomaljskem gostišču v ulici Na utrdbah je Anton Jakšič, brezdelnež in klatež iz Dolnjega Velimiriča, udaril nekega moškega po glavi tako močno, da je le-ta obležal nezavesten. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Kdo je poškodovani, še niso mogli ugotoviti, ker mož nima pri sebi dokumentov.
TRI KRAJE - Franc Novak z Muhabera je prijavil, da so mu v noči na 10. april uluadli tri zajce. Dan kasneje je neznanec odnesel Alojzu Rozmanu iz Goriške vasi kokoš in več metrov vrvi. V noči na 8. april je z buldožeija ljubljanske /^oobnove, parkiranega na delovišču grmske rale, neznan storilec snel zadnjo desno luč.
SODNI RAZPLET KRVAVEGA DOGODKA IZ KANIŽARICE
Tudi potrpljenje ima dno
Radovan Simič je lanskega decembra v Kanižarici talco razžalil in razdražil Toma Dujmoviča, da je moral to plačati z življenjem — Dujmovič je obsojen na 3 leta strogega zapora — Sodišče: to je uboj na mah
Tomo Dujmovič, doma iz Čovičev pri Ličkem Lašču v Liki, je 15. decembra lani v Kanižarici pri Črnomlju s kuhinjskim nožem do smrti zabodd Radovana Simiča, s katerim sta skup£y služila vojake. Senat peterice okrožnega sodišča v Novem mestu mu je 6. aprila izrekel za to dejanje tri leta strogega z^ora.
Dujmovič je bil obtožen naklepnega uboja po členu 135/1 kazenskega zakonika. Očitano mu je bilo, daje tragičnega dne Simiča vsq petkrat zabodel s kuhinjskim nožem z enim samim namenom, da bi ga ubil. Od petih sunkov je bil eden smrten: rezilo je prebodlo osrčnik in srčno miSico, da se je v osrčje izlila kri, zaradi česar je Simič tudi umrl.
Sodišče je ugotovilo, da Dujmoviča ni mogoče obtoževati za naklepni uboj, marveč da gre za dejanje po členu 136 KZ,-torej le za uboj na mah. To je blažja oblika uboja, za kar je predpisana tudi znatno manjša kazen.
Razprava je razkrila vse poglavitne okoliščine, v katerih se je zgodilo dejanje. Tako se je izkazalo, da sta bila Dujmovič in Simič pred tragičnim dogodkom skupaj v rudniški restavraciji v Kanižarici. Simič se je močno opil in ga je v vedenju zaneslo: vznemiijal je goste in jih celo izzival k pretepu. Dujmovič ga je miril in se opravi-
čeval napadenim gostom. Naposled ni preostalo drugega, kot da sta Dujmovič in še neki prijatelj Simiča prijela pod pazduho in ga izvlelda iz bifeja.
Med po^o domov Simič ni bil miren, začel je Dujmoviča zmerjati in se je celo s pestmi zapodil vanj. Ehijmovič je kljub temu ohranil mimo kri, za vsak primer je pospešil korake in pustil Simiča zadaj, ker je bil prepričan, da bo psovk, od katerih se je kar bliskalo, le konec. Simič pa še vedno ni hotel prenehati s svojim nečednim besednjakom. Ker psovk in žaljivk ni hotelo biti konec, je Dujmovič postal in rekel Simiču: , Je že dobro, se bova pogovorila jutri, ko boš trezen.“ Ehijmovič je bil zdaj že razburjen; ko je to rekel, se mu je glas tresel. Simič tudi po tem ni odnehal, zato je Dujmoviču zavrela kri; šel je še dvajset do trideset metrov po poti, nato pa se naglo vrnil, potegnil nož in večkrat zabodel Simiča. To je storil tako hitro, da prijatelj Simiču ni mogel več pomagati.
Zabodeni Simič je kmalu nato izdihnil.
V obrazložitvi sodbe je predsednik sen'ata sodnik Janez Pirnat poudaril, da je Dujmovič sicer vzel Simiču življenje, vendar šele potem, ko ga je Simič, ne da bi imel razlog, napadel in z žalitvami tako razdražil, da se naposled ni mogel premagati. Razdraženost je povzročila pri Dujmoviču tako izredno duševno stanje, da se je hipoma in nekritično odločil za uboj.
Pri odmeri kazni je sodišče po besedah predsednika senata upoštevalo, da gre pri Dujmoviču za intelektualno slabše razvito osebnost z določenimi ne-vrotskimi znaki. Vse to je namreč vplivalo, da je bila Dujmo-vičeva reakcija hujša, kot bi bila pri človeku, ki nima takih osebnostnih znakov.
Semič: ogenj opustoši! gradbišče
9. aprila je ogenj opustošil gradbišče samopostrežne trgovine v Semiču. Požarje izbruhnil, ko so varili priključek za centralno kurjavo. Material je uničen, ogenj je hudo poškodoval tudi samo poslopje, zlasti okenske in vratne okvire. Sodijo, da bo škoda presegla 80.000 din.
Črno četrtletje
Prometnih nesreč je bilo manj, prekrškov na cesti pa več. To je osrednja ugotovitev iz primerjave črne kronike letošnjega z lanskim prvim četrtletjem.
Po podatkih novomeSce UJV se je letos zgodilo na dolenjskih cestah 319 nesreč ali 29 manj kot lani do tega časa. Davek, ki so ga na cesti plačevali vozniki motornih vozil, sopotniki in drugi udeleženci v prometu, pa ni bistveno manjši.
Letos je do začetka aprila na cestah umrlo pet ljudi ali prav toliko kot lani, ranjenih pa je bilo 130 ljudi ali le šest manj kot v lanskem prvem četrtletju.
Število prekrškov na cesti se je letos povečalo skoraj za 10 odstotkov: od lanskih 897 na letošnjih 981. Prav tako so prometni miličniki izrekli letos več mandatnih kazni kot lani: 1661 ali 14 več kot v prvih treh mesecih 1970.
Manjših prekrškov niso šteU, menijo pa, da jih je bilo na tisoče. To so bili predvsem taki prekrški, zaradi katerih prometni miličniki voznika ustavijo in ga opozorijo na storjeno napako.
Kakšna bo črna kronika v naslednjem četrtletju in ob koncu leta, ni mogoče predvideti. Upajo le, da ob koncu leta bilanca ne bo prikazovala novih žalostnih rekordov z naših cest.
Nedavno objavljeni kodeks etike udeležencev v cestnem prometu je sicer močno preventivno sredstvo, ki pa b,o delovalo le, če ga bodo vozniki motornih vozil in drugi tudi spoštovali. Z obzirno vožnjo, tovariškim odnosom do sovoznikov in kultumim vedenjem, kot ga zahteva sodobni promet, bi preprečili velik del nesreč in prekrškov.
I.Z.
. ZADEVA SOKLOiVAČKI ŠE E3NKRAT NA SODISČU
Streljal, ker je bil izzvan
Novomeško okrožno sodišče je potem, ko je vrhovno sodišče SRS razveljavilo sodbo, izrečeno Borivoju Šoklovačkemu, 6. aprila razpravo ponovilo — Šoklovački bi se moral zavedati, kaj lahko stori puška
Borivoj Šoklovački je bfl obtožen za naklepni uboj, ker je 26. februarja lani popoldne v bršlinski vojašnici kot stražar v jezi streljal Žarka Džordževiča in ga zadel v stegno, da je ranjenec kasneje v novome^ bolnišnici umri. Smrt je nastopila zaradi hude zastrupitve.
Senat peterice novomeškega okrožnega sodišča je 6. aprila pod predsedstvom sodnika Janeza Pirnata na ponovni razpravi ugotovil, da ne gre za uboj, marveč le za hudo telesno poškodbo, ki je povzročila smrt
0^^ i I
i
0
I
#
s
s
$
1
HUMORESKA
PREKLIC
,^i že slišal? "
,JCajpa? “
,JHihola so našli, takole ... s tisto debeluško, sredi hoste. “
,JVe lomi ga vendar, Peper ,Jies, res. ‘
♦
,JCaj bo novega, Vencelj? “
„Za Mihola (e veš? “
„Je kaj narobe? “
,J*osilil je tisto debeluho ... sredi hoste ... “ .J^everjetno! ”
♦
ntje, ste že slišali? ‘‘ ,J^ič novega. “
,Mihol je zlorabil in ubil tisto deklino..."
,J*a tako miren človek!** ♦
Zgodilo se je, da so te govorice prišle na uho tudi Miholu Zavašniku, tistemu, ki je, saj veste, tisto deklino. Vse bi se morda celo mimo uredilo, če le ta glas ne bi dosegel tudi — Miholove žene. Ta je terjala korenit odgovor, največ zaradi onega prvega ... Mihol se je pridušal in prisegal, da vse skupaj ni čisto nič res, da so vse le hudičevi gobci. In žena mu je verjela skoraj vse, prav vse - razen prvega .. .
Tako je zadeva romala na sodišče. Miholki namreč moževa zatrjevanja niso bila zadosti.
Prvi je romal v hišo pravice Frido. Res je govoril, kar je slišal od drugih. S tem pa ni hotel nikogar žaliti ali mu kakorkoli Škodovati, zlasti pa ne Miholu, ki je njegov prijatelj. Seveda bo vse preklical.
Potlej je bil na vrsti Jaka. Tudi on je priznal in obljubil preklic. Nak, Miholu pa že ni hotel škodovati na časti in dobrem imenu.
Tudi Pepe je povedal enako.
Cez čas se je v lokalnem časniku pojavil preklic, eden za tri:
Podpisani Pepe Rilec, Vencelj Rogač in Frido Gulič izjavljamo, da iz lastnega opažanja nimamo, prav nikakršnega razloga govoriti in trditi o Miholu Zavašniku tisto o dekletu v hosti. Če je pri tem kaj res, iskreno obžalujemo in se mu zahvaljujemo, da je odstopil od tožbe.
Pravijo, da Miholova žena tudi s tem preklicem ni bila zadovoljna.
JAKA PRA VICNIK
0
0
•J
S
S
2
i
1
I
(čl. 141/111 KZ).
Glede na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, je sodišče prepričano, da Šoklovački uboja ni mogel imeti v načrtu, saj sta bila s pokojnim Džordževičem celo prijatelja. Sodniki so mnenja, da bi aoklo-vački, če bi hotel, prijatelja lahko ustrelil, če bi vanj zavestno meril. V rokah je imel preizkušeno vojaško puško, strel pa je sprožil s 15 m. Ne glede na to, pa je jasno, da je storil kaznivo dejanje.
Pri odmeri kazni je kazenski senat upošteval, daje bil Šoklovački k dejanju deloma izzvan in da je streljal v razburjenosti Ko pa je zadel prijatelja, ga je to hudo prizadelo. Po mnenju psihiatra je Šoklovački komaj poprečno intelektualno ^oso-ben in nevrotsko prizadet, kar je tudi vplivalo na končno razsodbo.
Okrožno sodiSče je Šoklo-vačkega na ponovni razpravi obsodilo na dve leti in šest mesecev strogega zapora. Tako sodbo je izreklo že na prvi obravnavi, ki pa jo je vrfiovno sodišče SRS razveljavilo prav zaradi vzročne zveze med strelom in kasnejšimi posledicami (smrt Džordževiča).
PEŠEC OBLEŽAL MRTEV -10. aprila okoli 22.30 se je 70-letni Jože Pečaver iz Podhoste vračal domov iz Dolenjskih Toplic. V Meniški vasi ga je dohitel in zbil z osebnim avtomobilom NSU 1200 Vinko Sku-be iz Dešeče vasi. Pečaver je hodil po levi strani ceste. Pri trčenju je dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Voznika Sku-beta so osumili vinjenosti, zato je preiskovalni sodnik odredil pripor do iztreznitve.
KARTEUEVO:	ŠTIRJE	RA-
NJENI - Mirjana Lederer iz Dues-seldorfa je 11. aprila s ford-taunu-som na avtomobilski cesti pri Kar-teljevem, ko je vozila proti Ljubljani, na klancu prehitela tovornjak, nakar jo je zaneslo. Vozilo je podrlo smernik na parkirišču in se prevrnilo na travnik. Voznica in trije sopotniki so bili ranjeni, škodo pa so ocenili na 30.000 din.
SKOPICE: PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA - Fadil Hu-sanović iz Maglaja je 9. aprila vozil fiat 125 po avtomobilski cesti proti Ljubljani, Pri Skopicah je dohitel ljubljanski avtomobil, ko je zmanjšal hitrost, da bi -omogočil prehitevalne vozilu, ki je nasproti prihajalo v „škaije“. Husanović je zavrl in zavil na levo, pri tem pa zadel taunus, s
Pomanjkljivi dokazi
Sodišče ni moglo ugotoviti, ali je Boris Brajdič res sodeloval pri ropu poleg novomeške pošte, zato ga je oprostilo krivde
Boris Brajdič iz ciganskega taborišča Žabjek se je 9. aprila na novomeškem okrožnem sodišču zagovarjal zaradi ropa, zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil oproščen.
Obtožen je bil, daje lani 28. julija zvečer skupaj z mladoletnima B. B. in B. M. napadel 17-letnega Ljubo-mira Skupka, ko je sedel na kl(»i pod vrbami pri novi novomeški pošti. Napadalci naj bi ga bili zgra-bUi, mu vzeli iz denarnice 100 din, ter se razbežali.
Skupkove izpovedbe, še zlasti ker jih je spreminjal niso mogle prepri
čati sodnikov, da je Boris Brajdič res sodeloval pri napadu pri pošti, čeprav so verjeli, da so Cigani naredili ta rop. Boris Brajdič je hkrati ves čas - od preiskave do glavne obravnave na sodišču - zanikal da bi bil sodeloval pri tem dejanju. Kazenski senat je menil, da dokazi niso zadostni, in je obtoženca oprostil krivde.
Navzlic strahotnemu velikonočnemu prometu na cesti številka 1 med Ljubljano in Zagrebom se je v tem času zgodilo malo težjih nesreč na tem odseku, kot poročajo prometniki UJV iz Novega mesta. Promet je bil med četrtkom in soboto največkrat tako gost, da so vozila s stranskih cest mor^a čakati tudi po pol ure, če so se hotela vključiti v promet. Smolo pa je imel Marko Gregurinčič iz Gašincev, začasno na delu v Nemčiji, ko je vozil v petek zjutraj proti Zagrebu osebni avtomobil volks'wagen. Verjetno je zaspal, zapeljal pri Mačkovcu s ceste v drevo m avto popolnoma razbil. Njega in sopotnika so s sorazmerno majhnimi poškodbami odpeljali v bolnišnico, druga dva sopotnika pa sta lahko celo pomagala pri pospravljanju prtljage. (Foto: M. Moškon)
katerim se je vračal iz Nemčije domov v Banjaluko Huso Halilovič. Škodo so ocenili na 3.500 din.
NOVO MESTO: TRCENJE PRI LABODU — Med srečanjem pri tovarni perila Labod v Novem mestu sta se 7. aprila zaletela z osebnima avtomobiloma Milan Gutman, ki je vozil prinza, in Jože Fabjan. Škode je bilo za 5.500 din. Gutman je bil laže ranjen.
NOVO MESTO: TRCENJE V GUBCEVI - Jože Deželan, voznik pri Cestnem podjetju v Novem mestu, je 7. aprila v Gubčevi ulici s tovornjakom pri obračanju z^el osebni avtomobil, ki ga jie tam kljub prepovedi parkirala Novomeščanka Vida Ban. Škodo so ocenili na 1.000 din.
RAKOVNIK:	NESRECA	NA
OVINKU - 11. aprila zvečer sta se na ovinku v Rakovniku med sreča-i\jem zaletela Boris Prem iz Ljubljane s princom in njegov someščan Franc Pirc s kombijem. Škodo so ocenili na 1.700 din.
BRSLIN: ni se PREPRICALA - Julka Ljubi iz Zadvora pri Do-brinjah je 6. aprila vzvratno vozila osebni avtomobil izpred parkirišča pri samopostrežnici v Bršlinu, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Zaletela se je v fička, s katerim se je na parkirišče pripeljal Milan Tatalovič. Škodo so ocenili na 800 din.
MIRNA PEC: S FICKOM V KOZOLEC - Anton Glukc iz Novega mesta sc je 6. aprila zvečer pripeljal s fičkom v Mimo peč. Zaneslo gaje v jarek, nato pa je zavil na levo in treščil v bližnji kozolec. Škodo so ocenili na 2.000 din.
RAKOVNIK; MOPEDISTA ZANESLO - Stanko Žužek iz Krmelja sc je 6. aprila peljal z mopedom od Mirne proti Mokronogu, V Rakovniku ga je na ovinku zaneslo, da je izgubU ravnotei^e in je padel. Pri padcu se je laže poškodoval,
BRSLIN: TRCILA FICKO IN RENAULT - Na križišču v Bršlinu sta se 6. aprila zaletela Novomešča-na Peter Lavrin s fičkom in Alojz Zajc z renaultom 4 L. Gmotna škoda je majhna.
NOVO MESi;0: Z JAWO ZBIL ŽENSKO - Na prehodu za pešce na Cesti komandanta Staneta pred Glavnim trgom v Novem mestu je Jože Medle iz Brusnic 6. aprila z motoriem Jawa zbil Karolino Žagar iz Mačkovca, ko je prečkala cesto. Žagarjeva je bila ranjena, padel pa je tudi motorist.
CrNOMEU:	motorist V
FICKA - 5. aprila zvečer je motorist Matija Rožič iz Svibnika na Kolodvorski cesti v Črnomlju med srečanjem trčil v zastavo 750, ki jo je vozil Cmomaljčan Dušan Majerle, in padel. Poškodoval si je levo roko in 90 ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
Velika škoda
Dušan Kuk iz Kočevja se je peUal v nedeljo, 11. aprila, proti Livoldu. Na blagem ovinku v Dolgi vasi je prehiteval avtobus, ko je naproti
Pripekal z osebnim avtom Mirko antar iz Kočevja, Avta sta trčila. Na obeh je škode za 12.000 din. Na srečo ni bil nihče poškodovan, S Kukovega avta, k! je ostal na kraju nesreče, je neznan storilec ponoči ukradel dve avtomobilski kolesi z gumami vred.
KOKOSJI tat - 8, aprila ponoči jc tat vdrl v kokošnjak Janeza Zaletela v Knei^i 'vasi in ukradel dvajset kokoši.
Rb/
BREZICE
cvetličarna! TREBNJE!
Odprta je v prejšnji prodajalni kruha v Trebnjem ; it. 7 b — pri žel. postaji.	^
Nudimo vam:
— rezano cvetje in lončnice	;
— cvetlična semena in gomolje	|
— vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego ; cvetja	;
— pripadajoči pribor in pripomočke	|
Sprejemamo naročila:	!
— za izdelavo vencev in šopkov	;
— za aranžerske usluge z dekoracijo in oskrbo poslovnih ^ prostorov ter zasebnih stanovanj (poroke in drugo) Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv Cvetličarne!
KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER GRM — NOVO MESTO
obvešča
interesente, da bo
# PRODAJA KOSNJE ZA LETO 1971 NA LICITACIJI, ki bo v nedeljo. 18. aprila ob 9. uri na delovišču v Po-gancih.
TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA TRANSPORT Trdinova 3, tel. 310-933
POHITITE S PRIJAVAMI!
RIM — povelikonočno romanje od 14. do 18. 4. z avtobusom
LURD — od 23. do 25. aprila z letalom
od 22. do 30. maja z avtobusom
Posebna ugodnost: v AMERIKO za 5000 din na obisk sorodnikov in znancev.
Odhod letala: 13. 8.
Povratek:	19.	8.
Vse pKjdrobnejše informacije in programe dobite v vseh poslovalnicah TURISTA v Ljubljani, Šentvidu, na Vrhniki, v E>omžalah, Kamniku, Ljutomeru in Zagrebu.
NOVOTEHNA, Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
SKLADIŠČNEGA DELAVCA
za skladišče detajl v Bučni vasi in prodajalni v Krškem
Pogoj: NK delavec
Pismene ponudbe sprejema splošni sektor 15 dni po objavi.
Takoj sprejmemo v redno deU)\ no razmerje
— 5 kvalificiranih ali priučenih mesarjev — klavcev ali predelovalcev
Osebni dohodek se obračunava po do.soženem učinku. Samska stanovanja so zagotovljena.
Prijave je treba dostaviti na naslov;
MESARSKO PODJETJE TRŽIČ Tržič, Trg svobode št. 18
Kandidati se lahko prijavijo s pi-edložitvijo ustreznih dokumentov na gornji naslov tudi osebno.
Veletrgovina Špecerija, Bled
razpisuje
za gostišče »DOBRČA« na Brezjah
naslednja prosta delovna mesta:
1. kuharica
2. natakarice
3. nekvalificirane delavke
Pogoj ikmJ 1 in 2.: dovršena gostinska Sola ali PK 7. večletno prak.so
Stanovanje je ziigotovljono.
f’onudbe |K)šljite na naslov: Veletrgovina SjK'ceiija, Bled. Kajuhova št 3. do 31. marca 1971
KOŠARKA IMA VEDNO- VEČ PRIVRŽENCEV
Mladi Brežičani veliki košarkarji
Na pionirskih košarkarskih turnirjih v Brežicah in v Brestanici so prvo mesto osvojili Brežičani — Po dve najboljši ekipi gresta na festival pionirske košarke, ki bo v Ljubljani
Pretekla sobota je minila v znamenju košarkarskih srečanj pionirjev iz Dolenjske. Pionirke so se ko-
sale v Brestanici, pionirji pa so nastopili v BrežicaJi. V obeh kategorijah so presenetljivo dobro igro
Najboljša košarkarja na turnirju v Brežicah sta bila Božo Ban (na levi) in Tone Vergot. (Foto: S. Dokl)
pokazali mladi Brežičani in zasluženo osvojili zlato.
V Brežicah se je bil ogorčen boj med Brežičani in Metličani. Finalno srečanje pa je pokazalo, da so domačini bolje pripravljeni, zato je njihova zmaga zaslužena. V moštvu domačih je bil najboljši Božo Ban, ki je bil s 46 koši tudi najboljši strelec na turnirju. Vodstvo tekmovanja, ki ga je imelo v rokah šolsko športno društvo na osnovni šoli v Brežicah, je za najboljšega tekmovalca razglasilo Toneta Vergota iz Metlike.
Na splošno so vse ekipe pokazale lep napredek. Posebno nas je razveselila igra mladih Crnomaljčanov, ki so bili najbolj simpatična ekipa. Lepo so se predstavili tudi Senov-čani in Trebanjci; ti so se zlasti odlikovali z veliko borbenostjo. Razočaranje pa so pripravili Novo-meščani, ki so se najmanj trudili.
Zmagovalni ekipi iz Brežic je lepi pok^ ObZTK Brežice izročil Vlado Podgoršek.
Vrstni red: 1. Brežice, 2. Metlika,
3.	Senovo, 4. Črnomelj, 5. Trebnje,
6.	Novo mesto.
V Brestanici so Brežič^uike v finalnem srečanju z 8:5 premagale domačinke in osvojile prvo mesto. Dekleta so pokazala lep napredek. Najlepšo igro so demonstrirale košarkarice iz Šentjerneja. Vse ekipe pa so pokazale precejšnjo mero borbenosti in tehničnega napredka.
Končni vrstni red: 1. Brežice, 2. Brestanica, 3. Semič, 4. Metlika, 5. Šentjernej, 6. Mirna.
Srečanja so sodili prof. Niko 2ibret, Franc Rakar, Darko Šetinc in Rudi Iskra.
Organizacija obeh prireditev je bila na višini Prijetno so nas presenetili mladi Brežičani, ki so z vso resnostjo vodili zahtevni košarkarski turnir.	S. DOKL
Dolenjski derbi Sevničanom
Brežičani v srečanju z eno najboljših slovenskih ekip, Slovenj Gradcem, niso mogli pričakovati kaj drugega kot poraz. Domačinom so se dobro upirali v prvem polčasu, v drugem pa so jim pošle moči. Mrzel tuš so doživeli Ribničani, ker so izgubili srečanje z mariborskim Branikom na domačem igrišču. Kot kaže, bodo Ribničani letos ekipa presenečenj. Dolenjski dbrbi med Krmeljem in Sevnico se je končal z zasluženo zmago boljših gostov. V i Crnomaljčanov in Usnjaija v Semiču.
zasavski ligi preseneča poraz
RIBNICA : BRANIK 17:18
Domačini so do 48. minute srečanja vodili z rezultatom 17:13, nato pa niso do konca srečanja dosegli nobenega zadetka. Gostje so s petimi goli zasluženo odnesli obe točki.
Ribnica: I. Kersnič, Lovšin, Tanko, Tomšič 1, S. Kersnič 5, Matelič
2, Mikulin 1, Andoljšek 2, Ponikvar 6 in Nosan.
CERKLJE : KRŠKO 22:13
V	zanimivi in razgibani tekmi so domačini zasluženo slavili visoko zmago.
Cerklje: Lorber, Pucko, Mazinja-nin 7, Zlobko I 8, Degen 3, Požeg, Srpčič 3, Zlobko II 1.
Krško: Skoberne, Levičar 2, Li-brošek 2, Rojina 3, Bučar 2, Jelen
3, Mikolič, Andrejaš 1, 2igante, Golob, Zorič, Seler. S. ZLOBKO
SLOVENJ GRADEC: BREŽICE 30:20
Brežičani so kot gos^e v glavnem bili enakovredni domačinom, pokopala pa jih je slaba obramba. Pri Brežičanih je bil najboljši Rudi Iskra.
Brežice: Berglez, Mars, Rovan 3, Antolovič 5, Šetinc 2, Bosina4, Jurišič, Zore, Novosele, Iskra 6, Blatnik.	V. PODGORŠEK
KRMEU : SEVNICA 13:19
Dolenjski dtrbi se je končal uspešno za Sevničane, ki so z boljšo tehnično igro premagali borbene domačine. Domačini so sc zlasti v
prvem polčasu uspešno upirali boljšim gostom.
Krmelj: Kralj, Prosenik 3, C. Logar 1, Mirt 2, Hočevar, Papež 5, Salamon, Zorc, Koprivec 2, Ferlan, Končina.
Sevnica: Sirk, Možic, Valant 1, Simončič 2, Filej, Perc 2, Lovrek 2, Svažič 4, Koprivnik, Stojs 1, Sile 3, Trbovc 4.	B.	DEBELAK
% VNEDEUO: START NA LOKI!
V	nedeljo, 17. aprila ob 7. uri, se bodo na novomeški Loki zbrali vsi tisti, ki gredo na prvi pohod množične akcije mladih „Za zlati čeveljček". Organizatorji sprejemajo prijave ob startu. Sodeluje lahko vsak, kdor hoče!	.
BELT: LESKOVEC 21:32
Jesenski prvak zasavske lige je povsem zasluženo doživel neprijeten poraz. Gostje so vodili ves čas tekme in so zasluženo zmagali.
Belt: Turk, Papež, Novak 1, Tajner 1, Goršek 7, Lozar 8, Svetič
2,	Simec 1, Puljak 1.
Leskovec: Hruševar, Mlakar 9, Kovač 2, Žnidaršič, Vakselj, L. Sribar 2, Janc, Svetec 5, R. Sribar, Arh 14.	T.	LATERNER
DOBOVA : SEVNICA B 28:11 PRVO RIESTO ZA CrnomaljCane
V	Črnomlju je bil odigran rokometni turnir, jia katerem so sodelovale ekipe iz Semiča, Crnomjja in Griž. Prvo mesto so osvojili Crno-maljčani, druge so bUe Griže, tretji pa Semič. Rezultati: Cosmos-Belt : Griže 20:19, Semič : Griže 9:20, Cosmos-Belt : Semič 21:14. Najboljši strelec Viko Lozar je dosegel 20 zadetkov.
Briežičani silijo navzgor
Zaradi rudarske nesreče v Hrastniku to nedeljo Belokranjci niso igr^i. Lepo zmago so zabeležili Brežičani, ki so porazili dobro ekipo Šoštanja. Tudi Celulozar je obračunal s Papirničarjem. Elan je premagal Kamnik in se povzpel za mesto višje. Ed= ^ poraz so doživeli Mirenčani, in sicer v Ljubljani s Slovanom.
CELULOZAR: PAPIRNICAR 2:0
Z zadetkoma Geršaka in Maršiča so Krčani pokopali upe Papirni-čaija. Po prikazani igri bi lahko zmagali z večjo razliko.
L. HARTMAN
SEVNICA : PIVOVAR (LAŠKO) 1:2
Podjetje za distribucijo električne energiji*
ELEKTRO LJUBLJANA PE NOVO MESTO
r a z p i .s u .1 e
JAVNO LICITACIJO
/«i prodajo naslednjih o.spovnih .sredstev:
1 campagnolo — terensko osebno vozilo v voznem stanju 1 tricikel Herkul v nevoznem stanju
Ogled terenskega avtoinol>ila je možen vsak dan na HTl’ Brfilin. ogled tricikla pa na .sedežu nadzorniSt\a v Črnomlju. Kolodvor.ska Javna licitacija l>o 2t). aprila ob H. uri na upra\’i podjetja v No\em mestu. Ljubljanska cesta .1.
ugodnejši.
A.	TRATAR
ELAN : KAMNIK 3:2
Novomeščani so slavili zasluženo zmago, ki jim bo prav prišla v borbi za obstoj v ligi.
BREŽICE : ŠOŠTANJ 1:0
Zmagoviti zadetek je dosegel v
60.	minuti iz prostega strela Zvone Lapuh, ki je bil poleg Aljanoviča najboljši mož na igrišču.
V. PODGORŠEK
SLOVAN : MIRNA 4:0
Mirna se je dobro upirala boljšemu nasprotniku, in če ne bi imeli Uubljančani v vratih zanesljivega tabjeka, bi bil rezultat zanje lahko
DVE PRVI MESTI ZA KOČEVJE
Na šahovskem prvenstvu pionirjev Dolenjske v Kočevju so največ uspeha imeli mladi igralci Kočevja, ki so zmagali v dveh kategorijah. Po eno mesto pa so osvojili šahisti iz Mokronoga in Žalne. Rezultati: starejši pionirji - 1. Kočevje 10,5; mlajši pionirji - 1. Kočevje 10 točk; sta-reješe pionirke - 1. Mokronog 10,5 in mlajše pionirke - 1. 2alna 9,5. Prvaki Dolenjske bodo maja nastopih na republiškem prvenstvu v Domažalah.
NOVO MESTO - V torek, 20. aprila ob 18. uri, bo v Domu JLA v Novem mestu občni zbor novomeških tenisačev. (M. S.)
KRSKO - Občinska konferenca ZMS v Krškem je priredila letošnje športno tekmovanje mladinskih aktivov. Zmagovalci v posameznih disciplinah: streljanje z zračno puško - Rožno, kros na progi 2000 m (moški) - Prekopa, 800 m (ženske)
-	Senovo, namizni tenis (moški) -TSS, ženske - Brestanica. V nogometu je zmagalo Senovo, ki je premagalo Dolenjo vas s 3:1. (L. H.)
ČRNOMELJ V Črnomlju je bilo košarkarsko srečanje med učenci Črnomlja in MetUke. V srečanju fantov so zmagati Metličani s 53:48. Zato pa so dekleta Črnomlja bile boljše v srečanju z Metličankami in zmagale z 18:15. (V. B.)
Črnomelj - v Cmomiju je bii odigran rokometni turnir, ki sodi v okvir tekmovanj za pokal mladosti. Nastopile so tri ekipe. Prvo mesto so osvojili Crnomaljčani, presenetili pa so Semičani, ki so premagali Novo-meščane. Rezultati: Cosmos - Belt : Labod 21:20, Iskra : Labod 15:8, Cosmos - Belt : Iskra 21:14. Vrstni red: 1. Cosmos-Belt, 2. Iskra, 3. Labod. Najboljši streld so bili: Lozar (17), Goršek (14), Pungerčar (10), Gantar (9), Lipar (9) itd. (A. L.)
RIBNICA - Jutri bosta odšla v Portorož na posvetovanje o aktualnih vprašanjih telesne kulture v Sloveniji predstavnika občinske zveze za telesno kulturo Ribnica inž. Lojze Marolt in Franc Levstek. (F. L.)
LESKOVEC - V prijateljski rokometni tekmi sta se srečali ekipi Partizana iz Krškega in Leskovca. Leskovčani so biU boljši in so zmagali s 27:14. Pri Krškem sta bila najboljša strelca Andrijaš in Mikulič, ki sta dosegla po 4 zadetke, pri Leskovcu pa Mlakar in Arh, ki sta dosegla 6 oziroma 15 zadetkov. (L. S.)
KRMELJ - Na aprilskem hitropoteznem turnirju je zm^al Sibilja z osmimi točkami, sledijo Sribi’, Prosenik, Blas, Žitnik, Debelak, Kos itd. (B. D.)
VAVTA VAS - Na občinskem pionirskem šahovskem prvenstvu je sodelovalo šest osnovnih šol. ftri mlajših pionirjih so zmagali Mirno-pečani, sledijo: Vavta vas, Šmihel, Šentjernej in Žužemberk. Pri starejših pionirjih je bil vrstni red naslednji: 1. Vavta vas, 2. Sentjemd, 3. Mirna peč, 4. Šmihel, 5. in 6. Škocjan in Žužemberk. (N. N.)
RIBNICA - V ribniški občini so ustanovili občinski center za šolska društva. Center je organiziran na samoupravnih temeljih. Predsednik je učitelj telesne vzgoje na ribniški osemletki Dušan ErčuU, tajnica pa je Ela Keržanova. (F. L.)
NOVO MESTO - Danes bo v Ljubljani republiško prvenstvo v gimnastiki za učence. in učenke osnovnih šol. Dolenjsko bosta zastopali ekipi novomeških pionirk in brežiških pioniijev. (M. H.)
KRSKO — Na zimskem republiškem prvenstvu v plavanju za mlajše pionirje in pionirke, ki je bilo na Ravn^, so ki5ki plavalci zbrali 509 točk. Najboljši je bil Andrej Škafar z dvema bronastima odličjema. Rezultati: 50 m hrbtno - 12. Nikolič,'
15.	Žibert, 22. Cvetko; 50 m prsno
- 8. Sunta, 15. Troha; 50 m delfin
- 3. Škafar, 6. Sunta; 50 kravl -
10.	do 12. Žibert in Cvetko, 28. Nikolič, 38. Troha; 100 m meJano
- 3. Škafar; pionirke - 50 m prsno
- 5. Škafar; 50 m kravl - 7. S^far. Končni vrstni red - 1. Fužinar 1293 točk, 5. Celulozar 509 točk itd. (L. H.)
mmM
Ob prazniku občine Ribnica je predsednik Bogo Abrahamsberg priredil sprejem za rokometaše in rokometne delavce, ki so dosegli velik u^eh na letošnjem z i m skem	rokometnem
prvenstvu.
Vendar je predsednik občine pozabil, da ima v svoji občini tudi člana izvršnega odbora Zveze za telesno kulturo Slovenije, člana predsedstva rokometne zveze Slovenije in predsednika medobčinskega rokometnega odbora. Nedvomno bi ti športni delavci, ki veliko naredijo za razvoj rokometa na Ribniškem, sodili tudi k temu slavnostnemu sprejemu.
Upamo, da je bil to nenameren spodrsljaj!
11
1971	Stran	urodil:	SLAVKO	DOKU	.	•
Cđar 20. julija 1944
ATENTAT NA HiTltRiA
Veš, Konrad, razen čudnega vonja, je priKorenčkovih kar prijetno ...
„Samo mirno kri, ljubček — mož gre ob pestih na pot!“
Pravočasno sem vas svarila!“
Kaj so pred 80 IttI piMl«
Dolenjske
Ne pretiravajo
Na zadnjem sestanku odbora za proslavo 500-letnice mesta Kočevja je predsednik komisije za propagando med drugim predlagal, naj bi gostinci nalepili na kozarce posebne priložnostne nalepke s kočevskim grbom.
Nekdo je menil, da bi se zaradi pogostnega umivanja te nalepke hitro pokvarile oziroma odpadle:
Andrej Arko pa ga je potolažil:
- Saj ne bo tako hudo. Gostinci z umivanjem kozarcev res ne pretiravajo.
vec
Vse in še nekaj
Ko so na zadnji seji odbora Turističnega društva Kočevje volili delegata, za občinsko konferenco SZDL, je predsednik društva Tone Kovačič po javnem glasovanju oznanil:
- Izvoljena je Katica Štaj-dohar s 110 odstotki glasov.
- Kako s 110 odstotki? — ni šlo nekomu v glavo.
- I, kako vendar! Nekateri so dvignili po dve roki!
»Gospod tovariš ...«
Mož srednjih let iz brežiške občine je prišel pred kratkim na šolo za zdravstvene^ delavce v Novem mestu vprašat, ali bodo jeseni lahko sprejeli v prvi razred tudi njegovo hčerko.
Ko je vstopil, sprva ni vedel, komu bi zaupal prošnjo. Naposled so mu predstavili ravna-telja. Bil pa je spet v zadregi, ker ni vedel, ali je dandanes bolj moderno nazivati predstojnike z gospodi ali s tovariši. Pa je kar takole začel:
„Jaz bi rad... prosim gospod . .. tovariš ravnatelj.... “
Ravnatelj zdaj trdi, da je slišal samo na „tovariš.,. “
Turisti, ki se te dni vzpenjajo na sicilijanski ognjenik Etno, lahko pridejo le do vznožja pobočja - dlje jih policija ne pusti zaradi lave, ki nenehno teče iz žrela. Žareča lava je pred dnevi raztrgala vrh tega 3.279 metrov visokega ognjenika in se razlila v treh „rekah" navzdol y mesto pod ognjenikom, Catanio, je prišlo nekaj tisoč turistov, ki z. zanimanjem opazujejo ta naravni pojav. Med njimi je mnogo znanstvenikov. Raztopljeno kamenje, ki ima temperaturo do 1100 stopinj, bruha ognjenik do 200 metrov visoko.
i
it*'
m
lipn
'lili
mi
 ........
5«
mm
Trije veterani avtomobilskega dirkalnega športa: Alfred Neubauer, Wilhelm Traub (v ozadju) in dvolitrski 4-cilindrski „mercedes kompresor" s 68 PS z zgornjo hitrostno mejo 200 km na uro ... S tem avtomobilom je nastopil takratni nemški dirkač leta 1924 v dirid „Targa florio“ in bil tretji. Alfred
Neubauer, ki je konec marca letos slavil 804etnico rojstva, je posvetil vse življenje avtomobilom in „srebrnim puščicam” mercedesov, dokler je tovarna Daimler-Benz še nastopala na dlricah. Za nemški časopis ,3unte Illustrierte“ je 6. aprila letos med drugim izjavil, da se dobro spominja, kako je
delal v njegovem preizkusnem oddelku v tovarni Aiistria-Daimler na Dunaju med 1918 in 1923 „Josip Broz kot zanesljiv šofer, ki je bil zelo 'fl'^ubljen“. Neubauer je bil dolga leta prei^usni voznik in vodja Mercedesovih tekmovalnih ekip.
Kdo je ustrelil ministra?
(Na Bolgarskem) je nekdo ustrelil ministra Belčeva, hoteč baje usmrtiti prvega ministra Stambulova, ki je fcl z Belčevom iz kavarne. Morilca niso našli. Nekateri so hoteli, da je Rusija najela morilca, ali to zanikajo Bolgari sami.
(Na prodaj ali v najem) se daje hiša pri okrajni cesti z dvema sobama, dvemi kleti in nekaj zemljišča. Več se izve pri lastnici — Katarina Lavrič, Trebelno št. 29.
(Dober harmonium) je naprodaj v Rudolfovem hišna št. 82.
(Hiša v eno nadstropje) na prilič-nem prostoru v Novem mestu se takoj iz proste roke proda. Kje pove uredništvo ,JDol, Novic“.
(Na Češkem) se snuje ,Jcatoliška stran-ka“. Jako je potrebna; kajti prepričani smo, da bode taka stranka kmalu pokazala Cehom, kje edino je za-nje prava sreča, drugej, kakor pri Mladočehih.
(Pri občinskih volitvah na D u n a j i) so združeni kristjani v tretjem redu vrgli liberalno judovsko stranko z veliko večino,
ali v drugem so dobili večino judovski liberalci. Tako bodo ti še gospodarili nekaj let na Dunaju. Prepričani smo vendar, da čas je blizo, ko bomo rekli: umakni se neverno liberalni jud — dunajskemu kristjanu.
(Med Bolgarijo in Srbijo) še vedno ni prave prijaznosti, ker Bolgari tožijo, da se
l
na Srbskem zarote kujajo zoper Bolgarijo.
(Nemčija) bi rada sklenila z nami trgovinsko zvezo, po katerej bi s svojimi pridelki preplavljala našo državo. To bi bilo nam v pogubo; zato upamo, da bodo odločilni ljudje gledali na to, da se ne sklene kaj tacega, kar bi škodilo našej državi.
(V Belgiji) vedno bolj zahtevajo splošno volilno pravico to je, da bi smel vsakdo voliti v državni zbor, če je star 24 let, naj plačuje kaj davka ali ne. To se jim pač sedaj še ne bo dovolilo, pač pa pravijo, da bodo dali tako pravico vsem, ki plačujejo vsaj 10 frankov davka. Blizo taki so naši petakaiji.
(Nemški) državni zbor se posvetuje o varstvu delavcev. Pri tem seje pa pokazalo, da je za blagor delavcev najmanj tistim, ki najbolj vpijejo socijalnim demokratom. Njih vodje bi najraje napravili kako prekucijo, da bi dobro lovili v kalnej vodi!
(,J^ a Osoja h“) igrokaz v petih dejanjih, ki bi se imel predstavljati 19. marca 1891 v prostorih ,J^arcdnega Doma“ novomeškega, ki se je pa moral preložiti vsled nezgode, katera jc nenadoma zadela spretno predstavljalko, kateri je bila odločena ena najvažnejših vlog, predstavljal se bode 19. aprila 1891. Začetek točno ob 8. url zvečer. Vabila, razposlana za 19. marclj, in takrat kupljene vstopnice veljajo tudi sedaj, ker se ne bodo nova vabila razpošiljala. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor novomeške čitalnice. (Iz Dolenjskih Novic 15. aprila 1891)
Pravijo, da poizitusiti ni greh
Se bo Mirjana poročila v družbi ženinov in nevest iz vse Evrope? Imenitno bi bilo, če bi na metliški ohceti sodeloval par pravih domačinov
Kot slovenski par št. 20 sta bila Metličana Miljana Brdar in Ulja Šajatovič predstavljena slovenski javnosti, ko gre za izbiro „naših“, ki bodo sodelovali na letošnji Kmečki ohceti. Metličani so bili z Miijanino prijavo naravnost presenečeni. Toliko bolj ji želijo uspeha, ker bo 28. maja del znamenite mednarodne turistične prireditve s prevozom nevestine bale in folklorno ceremonijo potekal v Metliki.
Domačinka, ki se poteguje za slovesno poroko, je 19-letna Mirjana Brdar, zaposlena kot konfekcionarka v tovarni BETI.
— Ste se sami odločili za sodelovanje na Kmečki ohceti ali vas je ženin nagovoril?
„Z mamo sva sklenili poizkusiti s prijavo. Izgubiti nimam kaj, lahko pa upam.“
— Pa ženin? Se že dolgo poznata?
„Od malega sva rasla skupaj, saj sva bila sošolca. Potem se je on izučil za preciznega mehanika. Trenutno je zaposlen v Nemčiji. Fant In dekle sva leto dnl.“
— Kako bo po poroki? Boste šli za njlin v tujino ali se bo ženin vrnil domov?
,Jllja pride aprila na obisk. Ce bova Izbrana za par, ne gre več nazaj, sicer Ima v načrtu še dva meseca službe na tujem. Po poroki bo Iskal službo doma.“
— Sta si blizu tudi po nagnjenju do razvedrila in zabave?
„S tem ne bo težav. Mene zanima šport. Do nedavnega sem igrala košarko in rokomet, rada potujem, predvsem pa pojem. Ilija ima prav tako veselje do spoznavanja novih krajev, poleg tega pa rad bere.“
— Se kot pevka poizkušate samo doma, med štirimi stenami, ali ste že kdaj nastopali?
„Sodelovala sem samo v pevskih zborih, toda še pred nekaj leti sem bila trdno odločena postati pevka. Hodila sem v novomeško glasbeno šolo k solo petju, vse dokler me ni dolgotrajnej^ bolezen prisilila k umiku, rotem sem šla v službo.“
— Torej ste misel na pevsko kariero povsem pokopali?
„To pa ne! Ce bo le priložnost, bom s šolanjem nadaljevala. Popevkarstvo me silno veseli.“
Tako torej! Ženin in nevesta Metličana, nevesta zaposlena v BETI, v tovarni pokroviteljici kmečke ohceti v Metliki, fant pa zdomec, kar je prav tako značilno za Belo krajino. Mar ne bi bila kot nalašč za predstavnika domačih parov?
R. B.
Dostikrat so železnicam že napovedali konec, vse pa kaže - in to trde tudi strokovnjaki — da bodo še dolgo živele. Doslej so govorili vedno samo o izboljšavah, če je tekla beseda o modernizaciji železnic, zlasti še o nenehnem povečevanju hitrosti. Toda — kdo naj bi sploh še gradil železniške proge, če bodo prej kot v enem desetletju vpeljali „te- ' den s tremi delovnimi dnevi“? Na ;, zahodu ni nič novega, če marsikje delajo samo še po štiri dni na teden, zaradi čedalje večje mehanizacije in avtomatizacije pa se nam obeta celo samo tridnevni delovni teden. V tem času pa bo treba prilagoditi sedanje proge povečanim brzinam vlakov.
Rešitev tega vprašanja je prišla na dan pred kratkim: to naj bi delal robot za gradnjo železniških prog, kot ga vidite na sliki. Docela avtomatični stroj naj bi hkrati odstranjevd stare tračnice, pri tem odvil vse vijake, nabijal gramoz v ,postcljico‘ obnovljene proge in že tudi polagal nove tračnice ter jih varno pritrjeval.
Prej so taka dela trajala mesece in , ieia. Novi železniški robot, prijatelj naših prometnikov, naj bi to težaško in zamudno delo opravil v najkrajšem času. Ni kaj reči, tehnika se razvija tako naglo in nas vedno znova preseneča, da tudi opisani stroji najbrž kmalu res ne bodo več nobena posebnost.
Robot za gradnjo želežniških prog
... Generalni direktor IMV Jurij Levičnik rad pravi: „ Težko je ostati diplomat in odgovoriti tako, da ostaneš cel!‘' Razumljivo, ko pa rad pove tako, da nič ne izda...
... V Dolenjskem listu je bilo zapisano, naj bi Zavod za šolstvo dobil nekaj uglednih šol Tako je, kadar tiskarski škrat zamenja črki „o“ in ,,u“: ali pa nimamo še nobene ugledne šole?
... V Novem mestu so vzeli popis prebivalstva tako zares, da zadnjih sedem dni ni rodila niti ena Novomeščanka. Jasno, saj so zahtevali, naj bodo do 10. aprila vsi doma!
V Trebnjem so ustanovili občinsko zvezo za telesno kulturo. V Novem mestu je že vrsto let, pa nič ne pomaga...
Industrija motornih vozil in Crvena zastava sta pokazali nacionalni avto. Zdaj morata tako storiti še Tomos in Pretiš, pa bo še naprej vse po starem!
... Gledalci športnih tekem so vse bolj leni. V Novem mestu jim bodo zdaj olajšali delo: odbojkarske in košarkarske tekme bodo kar druga za drugo. Da jim ne bo^ treba dvakrat hoditi na Loko...
... Generalni direktor Krke mag. phanri Boris Andrijanič bo po zgledu avtomobilske industrije začel izdelovati „nacionalne “ aspirine: učinkovali bodo tudi proti neugodnim gospodarskim ukrepom...
Krpanov kotiček
Mlini za novce
Pot me je zenesla mimo Anžetovega mlina, kar čutim, da je danes notri večja druščina nego po navadi, pa zavijem noter. Pol ducata mož je sedelo na vrečah žita. Pili so in modrovali. Ob takih prilikah se pogovor kajpak rad zasuče na klekarice ali čarovnice in druge malo verjetne reči, ki mešajo pamet kmečkim ljudem.
„Kaj bo dobrega? “ jih vprašam.
„Ravno prav si prišel, “ mi velijo. „Ti nam boš najbolje povedal o babjih mlinih. Menda so vanje metali stare babe, da so na drugi strani prišle ven mlada dekleta, ka-li? “
Malo se popraskam za ušesi pa pravim: „Prav gotovo je bilo res, drugače ne bi babjih mlinov malali na uljnake, da so žlahtne muhe, ki jim pravijo bučele, vedele iti domu. “
„Kako so bili neumni," zabrusi malo gosposki mož. „Dandanes gre to drugače. Najprej si napravimo mline za novce, potlej pustimo stare babe doma, pa naložimo dekline na hitre voze in jih odpeljemo v take krčme, kjer za debele novce takim grehom hudo zamižijo. “
„Kako pa gre tak mlin za novce? “ ga dalje vprašam.
Mož mi začne razkladati:
„Vsak naj pove enega, da bomo videli, kateri je naj-večjL Poglejte, imam sto let staro hišo. Lansko leto sem jo malo popravil, pa računam kajžarjem za bivanje, kot bi bili v novL Taka je pravda, nisem jaz kriv. “
Tedaj se je oglasil star mo-žiček. Kadar je molčal, mu je vselej zlezla spodnja ustnica pod nos in sedela na zgornji kakor županec na čevlju. „Jaz znam to bolje. Že petkrat sem prodal par starih golobov, pa so še vselej nazaj prileteli. “
Mlajši kmet iz kota pristavi: „Pri nas je že navada, da kmeta oskube vsak, kdor more. Imamo moža, ki zdravi živino, pa je prišel v vas k prašičem. Zdravljenje tridesetih prašičev je opravil v eni uri in za vsakega posebej zaračunal opravilo in pot, ako-ravno je prišel v vas le enkrat, ne več ne manj Tega tudi ne bi zmogel tako hitro, pa čeprav bi bil to sam sveti Henoh. Martin, odloči, kateri mlin za novce je največji!"
Razsodil sem: „ Veste kaj, sprenevedali se že ne boste! To, kar delate vi in drugi, ni pravdansko; pa tudi babjih mlinov ni nikoli bobilo, da bi se nanje sklicevali. Ne bodite hudi, ako nisem razsodil po vaši všeči," še pravim in stopim skozi duri na pot.
MARTIN KRPAN
.J
Za kratek čas in dobro voljo
VODORAVNO:	1.	izdelovalec
optičnih naprav, 6. velik kup, gmota, 11. ženska, ki se bori, 12. slika pogleda od zgoraj, 14. sin Agamemnona in Klitemnestre iz grške mito-
1	2	3	4	5		6	7	8	9	10	
11						12					13
14						15					
16					17		J		18		
19			20	21			■	22			
23					■						
		r							27	28	29
30	31	32		■	33						
34		v		35					36		
37			38				3^	40			
41							42				
H"							44				
na črnem kontinentu
logije, 15. žensko ime, 16. naelektren delec, 17. nekdanji ruski vladar, 18. tibetansko govedo, 19. snov za sveče, 22. desni pritok Rena v Švici, 23. človek iz džungle, junak mnogih povesti in filmov, 24. akademski Klub, 25. izvršni svet, 26. odpadek pri lupljenju, 30. del pohištva, 33. gred, 34. indijsko drevo za gradnjo ladij, 35. hudo dejanje, 36. darilo, 37. vrsta tkanine, 39. svinjska noga, 41. iz debla iztesan čoln, 42. francoski književnik in filozof iz prejšnjega stoletja (Ernest), 43. napad, 44. žensko ime.
NAVPICNO: 1. igralec na oboi, 2. razsodišče, 3. vaditelj, 4. grška črka, 5. okrajšava za kategorijo, 6. del lista, 7. duhovniški stan, 8. gaj, 9. posamezen napev ob spremljavi v operi, 10. naša denarna enota, 13. japonska žgana pijača, 17. kositer, 20. politično zatočišče, 21. etiopski knez, 22. ostrivec, 24. svetlo angleško pivo, 26. makedonsko kolo, 27. pikolovec, 28. znak enakosti, 29. pritok Kolpe na Hrvatskem, 30. med, 31. papeževa krona, 32. zbor osmih pevcev, 33. način vlečenja, 35. znamenje, 38. vrsta vrbe, 39. otok v Kvarnerskem zalivu, 40. grška boginja prirode.
REŠITEV KRIŽANKE OD 8. APRILA
Vodoravno: 1. stražar, 8. kota, 12. kantata, 13. Oman, 14. Ib, 15. anis, 16. Mark, 17. Ela, 19. RK, 20. Narta, 21. park, 23. Aden, 25. ar, 26. Grm, 28. Madona, 30. prošek, 33. lik, 34. re, 35. Eros, 37. repa, 40. agava, 42. TZ, 44. lov, 45. mati, 46. arak, 48. LI, 49. Eton, 50. kolovoz, 52. Nama, 53. apartma;
ž
/
'cT
_
k
24. Zares, prava misel: fotografirati živo zverino v njenem okolju, pa napisati pod fotografijo: PREJ. Nato zgrabiti pu^o, zver položiti in jo spet fotografirati, z nogo na gobcu, ter pod to fotografijo napisati: POTEM!
Priznajmo, sliki bi zaslužili objavo v lovski reviji.
Paradižnik je torej odločil puško in prislonil k očesu svoj fotoaparat.
Šment! Vselej, kad^r je človek živčen, se kaj primeri. V aparatu ni bilo filma!
Paradižnik je segel v torbo po film. Zverine seveda ves čas ni izpustil izpred oči. Ni bilo lahkp takole z
levo roko izbrskati film iz torbe pa odpreti aparat in vstaviti film ... No, slednjič je bilo tudi to nekako storjeno in Paradižnik je zopet primaknil kamero k očesu. Pritisnil je na vso moč. Vesela eksplozija je odjeknila po jasi. Paradižnik je namesto filma — vstavil naboj...
I
1
J
i
J
I
i
0
0
14
Goebbels je slušalko urno potisnil v roko Remerju. Ali major pozna ta glas? je vprašal vodja. Kateri Nemec ne bi spoznal tega hripavega glasu, ki ga je bilo po radiu slišati sto in stokrat. Razen tega ga je major slišal pred nekaj tedni tudi neposredno, ko mu je fuehrer izročil odlikovanje. Pravijo, da je major poskočil v pozor. Hitler mu je velel zadušiti vstajo in slediti le ukazom Goebbelsa, Himmlerja, za katerega je dejal, da ga je bil pravkar imenoval za poveljnika nadomestne vojske, in generala Reineckeja, ki seje bil znašel v Berlinu po naključju, zdaj pa so mu veleli prevzeti poveljstvo nad vsemi četami v mestu. Razen tega je fuehrer majorja pri priči povišal v polkovnika.
To je bilo za Remerja dovolj. Ukaz je prejel prav z vrha in se je lotil dela z odločnostjo, kakršne je na Bendlerstrasse manjkalo. Svoj bataljon je umaknil z Wilhelmstrasse, zasedel je Kommandantur na Unter den Linden, razposlal patrulje, da bi ustavile čete, ki bi utegnile korakati v mesto, sam pa se je odpravil iskat središče zarote, da bi tam polovil voditelje.
Zakaj so uporni generali in polkovniki predvsem zaupali Remeiju tako odločilno vlogo, zakaj ga niso v zadnjem trenutku zamenjali s kakim častnikom, ki bi bil z dušo in telesom vdan zaroti, zakaj niso z Remerjevim bataljonom poslali vsaj kakega zanesljivega častnika, ki bi skrbel, da bo Remer ubogal ukaze - to je ena mnogih ugank 20. julija. Toda zakaj sploh niso takoj zaprU Goebbelsa, najvažnejšega in najnevarnejšega nacističnega funkcionarja, kar jih je bilo tačas v mestu? To bi bila lahko opravila le dva policaja grofa von Helldorfa, saj propagandno ministrstvo sploh ni bilo zastraženo. In zakaj zarotniki niso zasedli glavnega stana Gestapa na Prinz Albrechtstrasse? Tako bi bili ne le udarili ^o tajni policiji, temveč osvobodili tudi vrsto tovarišev, ki so bili tam zaprti, med njimi Leberja. Glavni stan Gestapa skoraj sploh ni bil zastražen, enako tudi RSHA, živčni center SS in SD. Človek bi si mislil, da bodo to zascdU že v prvem sunku. Na ta vprašanja sploh ni mogoče odgovoriti.
Bendlerstrasse nekaj časa sploh ni vedela, da si je Remer nanaglo premislil in prestopil na nasprotno stran. Tam so očitno zvedeli prepozno za marsikaj, kar seje dogajalo po Berlinu. Dogodkom je težko slediti celo danes, zakaj v izpovedih neposrednih prič je nič koliko divjih protislovij. Kje so bili tanki, kje so bile čete iz berlinske okolice?
Radio Deutschlandsender, ki je imel tako mogočne oddajnike, da gaje bilo slišati po vsej Evropi, je malo po pol sedmi zvečer na kratko poročal, da je bil izvršen na Hitlerja atentat, a seje izjalovil. To je bil za razrvane ljudi na Bendlerstrasse hud udarec, so pa hkrati zvedeli, da se oddelku vojakov, ki naj bi bili zasedli Rundfunkhaus, to ni posrečilo. Goebbels je medtem, ko je čakal Remerja, po telefonu poslal besedilo tega razglasa na radijsko centralo. Ob tri četrt na sedem je Stauffenberg po teleprinterju sporočil vojaškim poveljnikom, da je radijsko sporočilo neresnično in da je Hitler mrtev. Toda pučisti so navzlic vsemu že utrpeli skoraj nepopravljivo škodo. Poveljujoči generali v Pragi in na Dunaju, ki so že zapirali esesovce in nacistične veljake, so se jeli umikati. Potem se je Keitlu ob 20.20 posrečilo poslati po teleprinterju vsem vojaškim poveljstvom sporočilo iz fuehrerjevega glavnega štaba. V njem je pisalo, da je bil za poveljnika nadomestne vojske imenovan Himmler in da morajo ubogati „samo njegove in moje ukaze. Vsa povelja, ki bi jih izdali Fromm, Witzleben in Hoepner, so neveljavna." Razglas Deutschlandsender in kratko Keitlovo povelje, da morajo ubogati samo njegove ukaze, ne pa ukazov zarotnikov, sta odločilno vplivala na feldmaršala von Klugeja, ki je v Franciji ravno premišljeval, da bi bilo zdaj dobro stopiti na stran zarotnikov.
Bilo ni niti tankov, na katere so se uporni častniki zelo zanašali. Človek bi pričakoval, da bo za to poskrbel sloviti tankovski poveljnik general Hoepner, a se mu ni posrečilo. Tanke naj bi bil priskrbel poveljnik tankovske šole v Kramnitzu polkovnik Wolfgang Glaesemer. Zarotniki so mu ukazali, naj pošlje vozila proti mestu, sam pa se zglasi na Bendlerstrasse, kjer bo prejel nadaljnje ukaze. Toda tankovski poveljnik ni hotel za vojaški udar proti nacistom niti slišati. Olbricht gaje najprej zaman prepričeval, nato pa je moral tudi njega zapreti kar v poslopju. Pač pa seje Glaesemerju posrečilo poše-petati pribočniku, ki ga niso prijeli, naj o vsem tem obvesti generalni inšpektorat tankovskih enot v Berlinu, ki je bil pristojen za vse tankovske sile, ter poskrbi, da bodo enote ubogale samo ukaze inšpektorata.
Tako je prišlo do tega, da so nekateri tanki sicer prišli prav v srce mesta, k stebru zmage v Tiergartnu, a niso podprli zarotnikov. Polkovnik Glaesemer je stražarjem rekel, da je sklenil sprejeti Olbrich-tove ukaze in da bo sam prevzel poveljstvo nad tanki^ pa so ga izpustili. Prav kmalu je tanke odpeljal iz mesta.
Tankovski polkovnik pa ni bil edini častnik, ki se je izmuznil iz gosposkega in ne posebno strogega pripora za one, ki se niso marali pridružiti zarotnikom. To je prispevalo k naglemu propadu vstaje.
Feldmaršal von Witzleben je malo pred osmo zvečer naposled prispel na Bendlerstrasse v uniformi in z maršalsko palico ter hotel prevzeti dolžnost vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Po vsem videzu je kmalu spoznal, da se je udar ponesrečil. Nad Beckom in Stauffenbergom je grmel, češ da sta vse skupaj zavozila. Pred sodiščem je potem izjavil, da je spoznal, kako stoje stvari, takoj ko je zvedel, da niso zasedli niti radijskega centra. Toda v trenutku, ko bi bil njegov feldmaršalski ugled nemara pritegnil več vojaških poveljnikov v Berlinu in drugod, ni prav nič pomagal zaroti. Tri četrt ure po tistem, ko je stopil v poslopje na Bendlerstrasse, ga je že zapustil - ter hkrati zapustil zaroto, o kateri je bil prepričan, da se bo izjalovila. Z mercedesom se je vrnil v Zossen, kjer je tega dne že zapravil sedem odločilnih ur. Intendantu generalu Wagnerju je povedal,daje udar spodletel, nato pa se je odpeljal na podeželsko posestvo, ki je ležalo fe trideset milj dalje. Tam gaje naslednjega dne aretiral general Linnertz.
Zdaj sc je dvignila zavesa za zadnje dejanje.
Malo po deveti uri zvečer je razočaranim zarotnikom zaprlo sapo. Radio Deutschlandsender je oznanil, da bo nemScemu ljudstvu pozneje govoril fuehrer. Malce pozneje so zvedeli, da je bil aretiran berlinski poveljnik general von Hase, ki je majorja - zdaj polkovnika Remerja napotil k usodnemu poslanstvu, in da je nacistični general Reinecke s podporo SS prevzel poveljstvo nad vsemi četami v Berlinu ter se pripravil k naskokom na Bendlerstrasse.
Esesovci so se končno le zbrali. Največ zasluge za to ima Otto Skorzenv, nasilni vodja SS, ki se je bil odlikoval že pri reševanju Mussolinija iz ujetništva. Skorzeny tega dne sploh ni videl, da se dogaja nekaj nenavadnega, in je ob šestih zvečer mirno sedel na dunajski vlak. V predmestju Licterfelde so vlak ustavili, njega pa potegnili ven. To je ukazal esesovski general Schellenberg, človek številka 2 v SD. Skorzeny je ugotovil, da je glavni stan SD ves v zraku, a bilje hladnokrven človek in dober organizator, pa je naglo zbral svoje oborožene tolpe in se lotil dela. Prav on je prepričal enote iz;tan-kovske šole, da so ostale zveste Hitlerju.
Odločna kontraakcija v Rastenburgu, nagli Goebbelsov poseg, potem ko si je pridobil Remerja in izkoristil radio, oživitev SS y Berlinu in neverjetna zmeda ter otrplost med zarotniki na Bendlerstrasse so / povzročili, da si je marsikateri vojaški poveljnik, ki se je že hotel pridružiti zaroti ali pa je to žc storil, krepko premislil. Med temi je bil na primer general Otto Herfurth, načelnik štaba pri aretiranem Kortzfleiscliu. Najprej jc sodeloval z Bendlerstrasse in skušal zbrati čete, potem pa je videl, kako se zadeva suče, okrog pol desetih zvečer telefoniral v Hitlcijev glavni stan in povgdal, da zatira vojaški udar.
0
0
I
i
§
0
0
I
J'
0
\
0
0
0
0
0
SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ
Z IZBOLJŠANJEM VREMENA se je začela sezona kmečkih del. Kmetovalci sadijo krompir, pripravljajo zemljo za setev koruze, medtem ko so oves že posejali; čistijo pa tudi travišča. Tudi paditelji so v delovnem zaletu. Nekateri nadaljujejo lanske gradnje, drugi pa pripravljajo gradbeni material.
ZA OKOLJE RIBOGOJNICE NA DVORU je naročen ureditveni načrt. Naročilo ga je podjetje Riba eksport Ljubljana, v sklopu katerega posluje dvorska ribogojnica. Dvor ima z ureditvijo bregov Krke in z razširjeno izgradnjo ribogojnice vso možnost, da postane privlačen turistični kraj. V bližini ribogojnice naj bi uredili večji gostinski obrat, na travniku za mizarstvom pa ribji bazen za turistični odlov.
NA CESTI IZ POLJAN PRI ŽUŽEMBERKU DO SOTESKE so z asfaltno maso zapolnili jame. Tako je sedaj ta odsek ceste II. reda v nekoliko boljšem stanju, vendar je valovit, zato je vožnja še vedno nekoliko slaba.
VELIKO RAZUMEVANJE ZA GASILCA so pokazali občani iz območja Ajdovca. Občani tamkajšnjih vasi so navdušeni za sklep dvo^ sicega gasUskega društva, ki je sklenilo ustanoviti svojo podružnico na Ajdovcu. V nabiralni akciji za gasilsko brizgalno so posamezna gospodarstva prispevala od enega novega stotaka do 5 novih stotakov. Tako so zbrali kar okoli 12 novih tisočakov. V nedeljoi 18. aprila, bodo imeli že ustanovni občni zbor podružnice. Morda bodo do občnega zbora dobili tudi motorno brizgalno in drugo najpotrebnejšo opremo, saj jim bodo k temu pripomogle matično gasilsko društvo Dvor, občinska gasilksa zveza Novo mesto, krajevna skupnost Žužemberk ter ne-l^tere delovne organizacije.
M. S.
POPIS JE KONCAN
V novomeški občini je od 1. do 10. aprila 210 popisovalcev brez sitnosti in z velikim razumevanjem občanov popisalo prebivalce in stanovanja. Velika akcija je tako za prebivalce končana. Sicer pa čaka popisovalce oziroma tiste, ki bodo sestavljali statistična poročila iz zbranih podatkov, še veliko dela. Pravijo, da bomo prihodnji teden že vedeli, koliko nas je v občini. Kmalu bo seveda znano tudi, koliko nas je v Sloveniji in koliko v Jugoslaviji. Če so popisovalci slučajno koga izpustili, ga prosto, naj se oglasi na občinski skupščini
O USTAVNIH SPREMEMBAH
Danes ob 8.30 bo dr. France Hočevar, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta, govorfl o ustavnih spremembah političnemu aktivu. Po tej skupni točki pa bodo sejo nadaljevali ločeno. Občinska konferenca SZDL, komite občinske konference ZK in občinski sindikalni svet bodo na sejah govorili o tekočem delu in nalogah, kijih čakajo.
Otočec: četrti zbor prosvetnih delavcev
v soboto, 17. aprila ob 8.30, se bo na Otočcu začel četrti zbor prosvetnih delavcev novomeške občine. Na njeni bo dr. Mirko Bračič, član republiškega izvršnega sveta, govoril o aktualnih nalogah na področju šolstva, Slavko Grčar, tajnik republiškega odbora sindikata družbenih dejavnosti, pa bo predaval o družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu za področje vzgoje
KONEC KONJUNKTURE NA TUJEM:
V tujini Iskra manj žari!
Lanski celotni dohodek žužemberške Iskre je bil vreden 19 milijonov dinarjev, izvoz pa je predstavljal 45 odstotkov vse proizvodnje. Od skupnega izvoza so dobri dve tretjini prodali na konvertibilnem trgu. Iskra iz Žužemberka izvaža keramične kondenzatorje za televizijske in radijske sprejemnike.
Letos pa se na zahodnem trgu silovito pojavlja Japonska, ki s poceni izdelki dela zmedo na tržišču. Kdor se bo hotel obdržati, bo moral delati poceni kot Japonci. V Žužemberku iščejo možnost, kako znižati cene. Kljub temu pa je prodaja
otežena, saj je veliko prodajalcev, konjui^tura pa gre h koncu ... Izdelek bo pocenilo le močno uvajanje mehanizacije. Na pocenitev proizvodnje bi morali mimo režijskih stroškov vplivati tudi z manjšimi dajatvami družbi, sicer bo
Upokojenčevo pismo
Novomeško društvo upokojencev je med prvimi pomagalo republiškemu društvu v borbi za zdravstvene olajšave. Ugotovitve, da pokojnine vse bolj zaostajajo za rednimi prejemki zaposlenih, niso nove. Upokojenci pa^ odhajajo v pokoj največkrat zaradi starosti ali različnih bolezni, zaradi invalidnosti ali popolne izčrpanosti. V vseh primerih pa potrebujejo pravzaprav stalno zdravniško pomoč.
Prav zato slovenski upokojenci zdaj prosijo republiški zavod za socialno zavor rovanje, naj upokojence oprosti plačevanja soudeležbe pri nakupu zdravil na recepte. Oproščeni naj bi bili tudi plačila za specialne zdravniške preglede in plačevanja oskrbnih dni v bolnišnici ali zdravilišču. Vse te olajšave naj bi veljale za upokojence in za vse družinske člane, ki nimajo svojih dohodkov.
Pisma s tako vsebino bodo republiškemu zavodu za socialno zavarovanje po-
slale vse podružnice slovenskega društva upokojencev. Vsekakor lahko že naprej zapišemo:	posebno	velikih
možnosti, da bi upokojenčevo pismo postalo resničnost, najbrž ni. Posamezni komunalni zavodi za socialno zavarovanje oziroma njihovi skladi se že vsa leta otepajo s pajčevinami v blagajnah in z izgubami ob koncu leta.
Povedano preprosto, so se reveži obrnili na reveža. Čeprav najbrž trditvam slovenskih upokojencev nihče ne ugovarja — ugodno rešena prošnja bi njihov položaj vsaj nekoliko popravila! - ni mogoče s posebnim upanjem reči, da bodo s prošnjo uspeli. Kajti zadnje čase imamo v najrazličnejših stvareh množico prošenj za najrazličnejše olajšave: če bi vse upoštevali, bi živeli v eni sami olajšavi. To pa našim načrtom za stabilizacijo vsekakor ni v korist
Velja pa zapisati: s tem nihče ne pravi, da upokojenci takih olajšav niso potrebni. y; SPLICHAL
S
J
S
s
s
J
I
konkurenčnosti konec. V Iskri se zavzemajo za ukinitev carinskih pregrad — to pa je že splošen industrijski klic.
Podjetje je imelo lani 435 delavcev, a jih je nekaj zapustilo Iskro in odšlo drugam. 400 zaposlenih ima zdaj poprečne osebne dohodke 960 dinarjev na mesec. Od aprila naprej pa bodo osebni dohodki za petino večji. To pa bo prizadelo sklade.
Letošnji načrt pričakuje za 7 odstotkov večjo proizvodnjo z manjšim številom zaposlenih. 40 odstotkov izdelkov bodo izvozili, čeprav so najprej mislili, da bodo polovico proizvodnje prodali na tujem.
V Žužemberku so mislili graditi tovarno s 5000 kvadratnimi metri površine. Zdaj imajo 1800 kvadratnih metrov delovnega prostora, prav toliko pa ga letos še nameravajo zgraditi. Pionir je že začel delati, v nove prostore se bodo vselili v začetku prihodnjega leta, a bodo še naprej delali tudi v starih. Od svojih načrtov niso odstopili, popravili so jih tako, da bodo gradili v etapah. Že letošnja nova dvorana bo žužemberški Iskri pomagala tako, da bodo količinsko proizvodnjo povečali kar za trikrat.
Kadar novome^ Glavni tig zadiha s^ polnimi pljuči, morate imeti že posebno srečo, da dobite paridmi prostor. l6ij bo še, ko bodo svoj življenjski prostoi: hoteli številni turisti? O tej stiski bo treba ČL -nrej resno razmisliti! (Foto: S. Dokl)
OBISK PRI STRASKIH GODBENIKIH
Po požaru so še močnejši
V Straži uspešno dela godba na pihala sindikalne podružnice Novolesa — V sestavu godbe imajo več zasedb, samo da ustrežejo ljudem
v Straži pri Novem mestu je pred vojno nastopal znani tamburaški orkester, vendar ie razgibana glasbena dejavnost zabeležena šele z ustanovitvijo pihalnega orkestra leta 1957. Od takrat je Straška godba imela vrsto nastopov, tako da si je prislužila že veliko popularnost.
Izziv za polemiko o športu
Kaj zmoremo? Če le to, kar danes, pustimo denar tistim, ki ga bodo znali pametneje uporabiti! Katerim športom dati prednost?
Kadar se v ponedeljek gutraj postavim v vlogo br^ca športnih dogodkov slovenske športne nedelje, me je sram, da sem Novomeščan. V množici športnih panog le v silno redkih primerih zasledim ime Novo mesto, pa še takrat običajno na zadnjem ali predzadnjem mestu, v poročilu pa so največkrat zapisani — porazi.
0'
#
J
i
S
#
4
5
%
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Janez Strbenc, član šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto; Alfred Trene, član veterinarske postaje Šentjernej; Franc Kuhar, član osnovne šole Šentjernej; Janez Hosta, kmet iz Imenja; Fračiška Lindič, gospodinja iz Drame; Ogla Grubič. članica občinskega sodišča Novo mesto; Katarina Kuhelj in Franc Šinko, člana PTT Šentjernej, Franc Škrubej, Član Tobaka, Šentjernej; Ana Z^orc* del^avka iz Ja-vorovice; Alojz Škrbec in Alojz Mrgole, upokojenca iz Šentjerneja; Marija Dolar, Ana Starc in Štefanija Radkovič, gospodinje iz Brezovice; Jožefa Zagorc in Jožefa Zagorc, gospodinji iz Javorovice; Avgust Hodnik, član Pionirja, Novo mesto; Karolina Jančar, Karolina Kos, Frančiška Brulc in Angela Erjavec, gospodinje iz Cerovega loga; Etelka Goričanec, gospodinja iz Hrastja; Marija Bratkovič, Anton Cvelbar, Stefan Jevnik, Jože Jordan, Martina Franko, Dušan Vrstov-šek, Marija Gorenc, Kristina Lužar, Danica Ponikvar, Julijana Rupar, Marinka Bizjak. Marija Cezar, Leopold Miklič, Martin Liberšar, Ana Komes, Antonija Antončič, Antonija Skedelj, Kristina Rešetič, Slavica Rabzelj, Karmen Gradišar, Slavko Gričar, Ivan Kos, Alojz Prah, Karel Žnidaršič, Martina Slak, Jožica Vodopivec, Štefka Rebzel, Jože Granda, Franc Kostrevc, Silva Homan, Jožefa Medvešek, Jože Jamnik, Darko Pirc, Matija Jereb, Janez Avsec, Ivan Metelko in Jože Luzar, člani Iskre, Šentjernej; Antonija Zupančič, gospodinja iz Imenja; Jože Zagorc, kmet iz Javorovice; 1'ranc Bradula, delavec iz Cerovega loga; Jože Rabzelj, kmet iz Drame; Anton Hecl, član Prosvetnega doma, Šentjernej; Marija Jurgalič, gospodinja iz Grobelj; Jožefa Kaplan, gospodinja s Pristavice; Ana Volčjak, gospodinja iz Dolnjega Vrhpolja; Antonija Dvojmoč, gospodinja iz Breške vasi; Janez Bobič, kmet iz Cadraž; Štefanija Kirar in Jožefa Martinčič, gospodinji s Hrvaškega broda; Frančiška Pavlin, gospodinja iz Cadraž.
0
0
0
\
4
5
4
\
5 0 4
0
0
0
Ker mi kot nekaterim drugim ni vseeno, kakšna bo usoda novomeškega športa, naj kar takoj zaprosim strokovnjake, predstavnike klubov, društva in končno tudi občinske zveze, naj odgovore. Vse dosedanje razprave o športu so šle v veter!
Glejte, nič čudnega ni, da novomeško športno društvo ne more dobiti predsednika. Le kdo bi ob takih delovnih pogojih sploh hotel sprejeti to ougovornost? Financiranje športa ni rešeno: medtem ko drugje dajo tistim, ki so jih sklenili podpreti, res podporo, dajemo v Novem mestu miloščino. Celo tako romantični in dobrosrčni smo, da še zdaj podpiramo nekaj deset panog — nimamo ne moči ne poguma, da bi naredili pošteno prednostno lestvico in potem dali tistim, ki jih bomo podpirali, nekaj starih milijonovs (ne toliko, da bodo nekako životarili, da bodo dobili po 5 dinarjev za kosilo in da si bodo copate sami kupovali), drugim pa bomo dali le za tekmovanje v občinski ligi! Kar imamo zdaj, je pesek v oči; na primer: smučanje in atletika sta res zdrava športa, a niti v slovenskem in jugoslovanskem merilu ne bomo nikoli nič pomenili. Ce sklepam naprej: slovensko smučanje v svetu tudi ne pomeni nič.
Prav tako bi morali spoznati, da kaže podpirati tiste panoge, ki zanimajo tudi gledalce. To pa so gotovo mali športi, igre z žogo. Dajmo, odkrito povejmo, kaj hočemo in kaj zmoremo. Da bi še naprej skrivali glave v pesek in živeli v prepričanju, da so milijoni dobro naloženi, je nesmisel. Novomeški šport vse bolj zaostaja: ugotovimo vzroke in popravimo napake, Ce tega
ne zmoremo, odnehajmo, denar pa prepustimo tistim, ki ga bodo pametneje znah upo-J. SPLICHAL
Straške godbenike so v prejšnjih letih vodila znana kapelnika Vlado Leško in Milan Posavec, Na oba Stražane vežejo prav prijetni spomini. Vlado Leško je ob rojstvu godbe napisal koračnico „Pozdrav Stra-ži“, ki pa je zgorela ob lanskem požaru v NOVOLESU. Skupaj z oddelkom stilnega ^hištva so tedaj zgoreli tudi vsi inštrumenti godbe, vendar je NOVOLES lani kupil nove. Godbenikom je zgorel tudi ves arhiv, vendar so se še spomnili svoje prve koračnice in jo spet zaigrali.
Pri obnovi arhiva jim je veliko pomagal tudi vojaški orkester iz Ljubljane. Po požaru so postali še močnejši, v svojih vrstah imajo zdaj vključenih 18 godbenikov, ki so v
glavnem delavci, zaposleni v NOVOLESU. Vodi pa jih kapelnik Novomeščan Lado Resman.
Godbeniki so povedali, da jim je igranje po napornem delu nenadomestljivo razvedrilo. Veselijo se vsake vadbe, saj se vedno kai novega naučijo.
Znotr^ godbe imsgo več orkestralnih zasedb. Prilagajajo se pač potrebam. Vedo, da im^o ljudje rajši manjše zasedbe, zlasti take, ki igrajo na raznih prireditvah. Med najbolj uglašenimi je instrumentalni trio, ki ga sestavljajo Jože Kulovec, Valentin Zupančič in Tone Sprin-ger. Za slednjega trdijo, da je celo dober komponist; napi^ je več lepih domačih viž, zlasti polk in valč-l^ov. V zadnjem času se prizadevajo, da bi usposobili tudi kvintet; pravijo, da ga bodo do novih javnih nastopov že imeli.
SLAVKO DOKL
PRED KONGRESOM SAMOUPRAVUAVCEV
Samoupravni zgled iz Kranja
Janko Goleš, delegat za sarajevski kongres iz Novolesa: »Stalno in dobro obveščanje — pogoj za osveščenega delavca v podjetju!«
Direktor, splošnega sektorja v lesnem kombinatu Novoles Janko Goleš je eden izmed osmih delegatov iz novomeške občine, ki nas bodo zastopali na sarajevskem kongresu samoupravljavcev.
„V Šmarjeških Toplicah smo se za okroglo mizo pogovarjali o problematiki samoupravljanja. Tam so bili tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz podjetij in delegati za letošnji kongres. Bil sem tudi v Kranju na jugoslovanskem posvetovanju o odgovornosti v samoupravljanju. Prepričan sem, da je to še vedno najbolj bistveno vprašanje, okrog katerega se vrtimo. Končno moramo določiti odgovornost posameznih in kolektivnili izvr-šilnili organov. V kranjski Savi imajo sistem samoupravljanja najbolj izdelan: pravijo, da je to proces, v katerem se ponavljajo postopki predlaganja, odločanja, izvrševanja in kontroliranja.“
- Kako pa je za to poskrbljeno v vašem kolektivu?
„Odgovornost urejamo s statusom in drugimi internimi akti. Ni pa še popolno, morebiti nam bo pomagal kongres s konkretnimi rešitvami,“
- Kaj torej storiti?
,Potrebno je konkretno določiti odgovornost. Ne smemo pustiti, da se tisti, ki predloge pripravijo, v primeru neuspoha skrijejo za kolektivni organ, ki je predlog sprejel. Za boljšo obliko imamo možnosti, saj je način osebnih zadolžitev najbolj primeren,da se ugotovi, kdo je za kaj odgovoren. Taka pot vodi k napredku!"
- In na kongresu v Sarajevu?
„Govoril bom o tem, kako čim bolj poenostaviti in približati delavcu splošne akte in statut. Zmanjšati bo treba gradivo. Pri nas imamo mimo statuta še deset aktov, ki jih skoraj nihče ne pozna.
Taka poenostavitev pa je povezana s stalnim in dobrim obveščanjem. Pri nas si prizadevamo s tovarniškun glasilom, ki i/haja dvakrat mesečno.“
NOVOMEŠKA TRIBUNA
0
5
#
4 **
$
I
5 S
s
$
I
I
;:
;
4
0
\
s
s
0
4
ČETRTKOV INTERVJU
Nova ležišča — uspeh
Tajnik Dolenjsice turistične zveze Niko Pau-lič: »Veliko načrtov, zatakne se pri denarju«
Prejšnji četrtek je direktorja podjetja PTT Jakoba Beriča zanimalo, kako je s turističnim razvojem v občini. Tajnik Dolenjske turistične zveze Niko Paulič meni:
,JVačrtov za turistični razvoj je dovolj, turistične organizacije so jih pripravljene uresničiti, vedno pa se žal zatakne pri denarju. Tako je v gostinstvu letos na
primer obširen program novosti: modernizirati in obnoviti Ribjo restavracijo v mestu, do jeseni zgraditi gar-ni hotel na Otočcu, v Novem mestu graditi končno sodoben hotel, slaščičarno na Glavnem trgu preurediti v snack bar, narejeni pa so tudi načrti za razširitev Šmarjeških in Dolenjskih Toplic."
— Kako se bodo ti načrti uresničili?
„Za Šmarješke in Dolenjske Toplice, se mi zdi, letos ni pravih možnosti. Drup načrti pa so uresničljivi. Še zlasti bo dobrodošla gradnja hotela v Novem mestu, gra-
diti bodo začeli takoj, ko se bo Rog izselil. “•
- In ko bodo načrti postali resničnost?
„ V novomeški občini bomo, če ne štejem povečanja obeh Toplic, pridobili 10 do 12 odstotkov novih postelj, modernejših in bolj udobnih, kot jih imamo zdaj. To seveda za turistični razvoj občine veliko predstavlja. “
- To so riove gradnje. Kaj pa sicer?
„Poudariti moram, da bi morali v Novem mestu z razvojem turizma neločljivo povezati tudi gradnjo kopališča. Naj bo potem v upravljanju športnih organizacij ali kake druge ustanove -kopališče je nujno. Kopališče spada v mestu, ki se gre turizem, med najbolj privlačne elemente turistične ponudbe. Prav tako bo treba urediti kamping, saj je zdajšnji le začasna rešitev, kamor ne kaže vlagati preveč denarja. To dvoje bo vsekakor potrebno hitro rešiti, sicer bo mesto še bolj zaostalo."
- In letošnji načrti?
„Skušali bomo nadaljevati
Dolenjsko poletje, pripravljamo se na 5. srečanje dolenjskih izseljencev, ki bo letos v Dolenjskih Toplicah, izdali bomo Vodnik po Novem mestu, turistično društvo bo razpisalo nagrade za ureditev izložb, skupaj s hortikulturnim pa je že tradicionalen razpis za okrasitev pročelij hiš, 'balkonov, oken in vrtov. Obeta se torej živahno leto. “
- Kaj boste vpraš. li?
,Mofda bo lahko prof.
Janko Jarc povedal, kaj je s Seidlovim mlinom na Krki. Lahko bi v njem uredili deloma muzej, deloma pa bi ga namenili mikavnemu turističnemu objektu. Zdaj pa mlin propada. ‘‘
J SPLICHAL
4
4
4
4
4
4
J
5 \ i
!
S
4
4
4
4
4
4
4
J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
J
J
I
4
m.
r
Pred dnevi so v Novem mestu opravljali zaključni izpit tečajniki 80-umega tečaja prve pomoči v okviru civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Organizirala sta ga ^delek za narodno obrambo pri ObS in občinski odbor Rdečega križa iz Novega mesta. Tečaj je uspešno opravilo 68 kandidatov. Na sliki: pri praktičnem delu izpita. (Foto: S. Dokl)
MORDA DA, MO'RDA NE ZA KONEC ŠPEKULACIJ:
Iz družbenega v svoj žep...
Znani so primeri, ko so delovne organizacije svojim (vodilnim) delavcem prodajale družbena stanovanja po smešno nizkih cenah s smešno nizkimi obrestnimi merami. Nekateri so podpisali take pogodbe, da bodo začeli tako kupljena stanovanja odplačevati šele leta 2000...
Po podatkih slovenske centrale Službe družbenega knjigovodstva v novomeški regiji ni bilo izstopov iz stanovanjskih podjetij, v zadnjih treh letih pa so delovne organizacije prodale 62 stanovanj. Prodajni pogoji: večinoma vdorizirana vrednost iz leta 1965, 10 do 20-odstotni polog, 2-odstotna obrestna mera in posojilo od 15 do*S0 let.
In kako je bilo v novomeški občini? Dominvest ima v upravljanju 88 odstotkov vseh družbenih stanovanj, ostale pa Pionir, IMV, železnica, Elektro in hotel grad Otočec, ki imajo svoje stanovanjske enote. Tako hudih prekrškov, kakršni so bili ponekod drugje, najbrž ni bilo, brez krivde pa tudi v novomeški občini niso. Za posamezne stanovanjske enote je kajpak težko priti do podatkov, ker o morebitnih nepravilnostih nihče ne mara govoriti.
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA
Cenjeni turistični dinarji
Turistično povezovanje v novomeški občini — zdaj le na papirju -- NačrH za nove postelje — Bi povezani turizein zmogel več kot zdaj?
Čeprav pričakovanja Dolenjske turistične zveze za letošnjo turistično sezono niso posebno optimistična, lahko pričakujemo novo turistično in gostinsko rast v novo-meSki občini. V tem letu lahko upamo na večji odstotek prenočitev tujih turistov — na srečo imamo Otočec, ki žc po tradiciji „nabere” več tujih kot domačih prenočitev. Mnogi se namreč bojijo, da bo zaradi razvrednotenja dinarja in drugih stabilizacijskih ukrepov domači turizem osuomašen.	,
Primer SmaHeških Toplic dokazuje drugače. Že zdaj imš^ozajul^, avgust in september razprodane vm posteče v sobah z balkoni. To pa je tudi najboljši znak, da še drži stara ugotovitev: novomeški turizem ima premajhne zmogljivosti, da bi sc lahko odprl v večji meri in bolj posegel med tiste, ki režejo večje kose kruha od slovenskega turističnega hlebca.
Zato je spodbudno, da imajo Otočec (ki že gradi gami hotel), Šmarješke in Dolenjske Toplice ter Novo mesto (kjer bo Metropol gradil hotel. ko se bo Rog izselil) precejšnje
»Dolenjski list« v vsako družino
načrte za gradnjo novih zmogljivosti. Seveda bodo težave z denarjem in najemanjem posojil, a brez novih postelj tudi napredka ne bo. Skoda je den^a, ki potuje po avto-mobilsici cesti, pa ga ne moremo pobrati samo zato, ker nimamo dovolj prenočišč in včasih tudi ne pravega znanja, da bi turista zadržali in mu ponudili tisto, kar si najbolj želi.
Ob tem pa velja zapisati, da je že stara misel o tesnejšem sodelovanju
in povezovanju dolenjskega turizma. Načelnik novomeške občmske skupščine Marjan Simič, ki odgovarja za gospodarje in družbene dejavnosti, je pred mescci dejal: „Zdaj nam gre še dobro, a ne smemo dopustiti, da bi zaradi naps^ izgubljali turiste. Nemogoče je, da bi lahko vsako leto poiskali'novo tržišče!** 2al le še preradi delamo vsak zase, čeprav je očitno, da bi povezani zmogli več!
J. S.
Dominvest je prodal v zadnjih treh letih 10 stanovanj: 6 na Dvoru in v Gornjih Sušicah stanovalcem po prometni vrednosti, ki jo je ugotovil sodni cenilec. Treba je bilo dati eno petino pologa, posojilo bodo vrnili v 10 do 25 letih, obrestna mera pa je 2 %. V mestu so prodali eno stanovanje v bloku in 3 vrstne hiše. Lastnik vseh teh stanovanj je bila Krka, ki jih je tudi prodala svojim delavcem. Na zahtevo delavskega sveta Krke (na Dominvestu pravijo, da so taki zahtevi nasprotovali!) so stanovanja prodali za prometno vrednost — znižano za eno tretjino! To seveda ni prav, čeprav so stanovanja prodali — nekaterim vodilnim delavcem podjetja!
Se slabše se je zgodilo s štirimi stanovanji, ki so jih kupili
IZ NOVOMEŠKEM PORODNišNlCE&V
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Omerzel iz Gradca — Eriko, Ivanka Setina iz Rumanje vasi - Marjana, Stanka Urbančič iz Drašičev — Friderika, Stanka Cigič iz Metlike - Damiija, Slavica Kobak iz Reštova - Roberta, Ana Janežič z Mirne — Boštjana, D^a Kovič iz Kočevja -Boštjana, SiWa Kralj z Vrha - Roberta, Ružica Skof iz Metlike — Renato, Marija Tomažič iz Ljubljane - Andrejo, Jožefa Turk iz Stopič — Bernardko, Slavka Barbo z Broda — Alenko, Marija Marenče iz Regerče vasi — Aleša, Neža Pavlič iz Dolnje Težke vode — Boštjana, Marija Starc z Broda — Mojco, Marija Bobnar iz Regerče vasi ^ Adolfa, Martina Grahek iz Svibnika - Benjamina, Bariča Jambrošič iz Gornjega Bukovca — Dijano, Stanka Jožef iz Ločne - Nevenko, Metka Duijava iz Škocjana - Iva, Antonija Junko- z DobUčke gore - deklico, Jožica Celesnik iz Škocjana - dečka, Alojzija Pirc iz Malega Orehka - dečka, Milena Urh iz Križevske vasi dečka, Marija Urbanč iz Gržeče vasi
- deklico, Marija Prijanovič iz Loke
- dečka, Zdenka Viktorovski z Metlike - deklico, Jožefa Stuoar z Vinkovga vrha - deklico, Nada Smrekar iz Kota — dečka, Jožefa Martinčič iz Šentjerneja - deklico, Angela Medvešček iz Velike Loke ^ dečka in Štefka Stancar z Vrhpeči
- deklico. — Čestitamo!
Stanovalci, potem ko jih je prodajal stečajni odbor Inisa. Po revalorizirani ceni iz 1965, ki pa je dosegla komaj 60 odstotkov vrednosti stanovanja, so stanovalci štiri stanovanja kupili - in jih prej kot v enem letu tudi prodali. Dominvest se je pritožil, a je dobil odgovor, da je postopek zaradi pomanjkanja dokazov ustavljen!
Novi zakon bo podobne postopke onemogočal, ker bodo stanovanja v družbeni lastnini prodajali po prometni vrednosti, kupci bodo morali četrtino denarja odšteti takoj, kreditni pogoji pa ne bodo smeli biti ugodnejši od pogojev, kijih dajejo poslovne banke pri gradnji stanovanj. Mimo tega bo imelo javno pravobranilstvo pooblastilo, da bo vložilo tožbo za razveljavitev pogodbe, če se mu bo zdela nez^onita.
J. SPLICHAL
MINI ANKETA:
Šolski
finiš
Najlepši pomladanski dnevi so za učence in dijake n^hujši, ker takrat nanje pritiska učenje pri najrazličnejših predmetih. Po tretji redovalni konferenci pride zaključno spraševanje in bitka za ocene v pričevalo. Vsak poskuša popraviti tiste spodrsljaje, ki jih je zakrivil med letom. O tem, kakšen bo letošnji šolski upeh, je bilo 5 ravnateljev in profesorjev različnih novomeških šol skoraj enotnega mnenja: ,3oljšibo!“
Nada Gostič, osnovna šola „Katja Rupena**: Verjetno bo boljše kot lani, ker je tako staršem kot tudi otrokom vedno bolj jasno, da je treba šolo resno jemati. Brez končane osemletke danes ni mogoče več živeti.
Edo Groegl, ekonomsko-admiiustrativni šolski center: Upeh bo za nekaj odstotkov boljši kot v lanskem šolskem letu. To se bo zgodilo tudi zato, ker smo v začetku tega šolskega leta dobili boljše dijake, v šolo so se vpisali odličnjaki in prav dobri. Prvi letniki bodo zato imeli boljši upeh; brez popravnih izpitov bo šolo izdelalo 65 do 68 odst. otrok, po končanih popravnih izpitih pa kar 85 do 90 odstotkov.
Milka Češarek, šolski center za gostinstvo: Tretji razredi, se pravi zaključni, bodo najboljši, drugi bodo tudi v redu, v prvih pa bo upeh malo slabši. Tisti, ki bodo letos padli, bodo v glavnem zaradi teoretičnega dela pouka. Največ preglavic jim delajo jeziki in matematika, v praksi pa je učni upeh boljši kot pri teoriji.
Nada Mihelčič, osnovna šola „Milka Sobar**: Učni upeh bo boljši kot prejšnja leta, izdelalo bo več kot 90 odst. otrok. Medtem ko so prejšnja leta v nižjih razredih imeli boljši uspeh, ugotavljamo letos precejšnjo izena čenost. Vi^i razredi se popravljajo, morda pa so tudi kriteriji pri nižjih malo strogi. Zadovoljni smo, ker se učenci učijo, občutno pa k učnemu uspehu pomaga še dopolnilni pouk, pri Katerem vztrajamo že od začetka leta.
Slavka Keglovič, posebna osnovna šola: Uspeh bo pri nas letos med 80 in 85 odstotki, kar je boljše kot prejšnje leto. Potrudili smo se učenci in učitelji. Razmere na šoli pa so žal še vedno neurejene, dobili smo le novo delavnico, t^o da je tehnični pouk sodobnejši.
KovomeSl«^ kronika
POMLADNO SONCE je prignalo na ceste tudi nedeljske voznike avtomobilov, ki so imeli svoje konjičke pozimi varno spravljene v garažah. V mestu je na parkiriščih zaradi tega še večja gneča. Zares je že skrajni čas, da stopi v veljavo zakon parkiranja: plačaj, da pustiš avto sredi mesta! Turisti in tisti, ki pridejo po opravkih, pravzaprav nimajo kje ustaviti.
PROF. CIRIL HUBAD iz Ljubljane bo jutri ob 17. uri predaval v Sindikalnem domu o „Biserih slovenske zemlje**. Svoje predavanje, ki bo gotovo zanimalo številne Novo-meščane, bo popestril z 290 barvnimi diapozitivi. Zanimivo predavanje je pripravilo prizadevno Hortikulturno društvo iz Novega mesta.
V SOBOTO se bo praktično začela spomladanska športna sezona na Loki Popoldne bodo prvo tekmo v snpmladanskem delu igrali odbojkarji, ob 18. uri pa bodo košarkaši igrali prvo tekmo v slovenski B ligi - z ljubljanskim Stadionom. Urejajo tudi teniška igrišča, saj so igralci že nestmnL
Stiije mlini pa še vztrajno
NOVOMEŠKA IMV je imela priložnostno enodnevno razstavo svojih osebnih avtomobilov in kamping prikolic na Otočcu, kjer so pripravili tudi tiskovno konferenco. Generalni direktor Jurij Levič nik je oznanil rojstvo novega nacionalnega vozila: IMV 1300.
CENE NA TRGU, ki je bU v ponedeljek izredno slabo založen, so bile take: cvetača 8, čebula 2,40, česen 9, fižol 7, krompir 1,50, korenje 8, motovilec 8, por 5, peteršilj 25, kisla repa 3, radič 10, endivija 8, špinača 8, zelje 3, kislo zelje 4, lena 10, suhe fi^e 5, hruške 8, jabolka 6 do 7, hmone 5,50, orehi 3,50, orehi - jedrca 25, pomaranče 5, suhe slive 5, banane 6, jajca 0,60, smetana 16 in sirček 0,50 din.
V PORODNIŠNICI med mnogimi, ki so rodile prejšnji teden, ni bilo nobene Novomeščanke.
UMRLA JE Želja Kapevski, Kettejev drevored 5.
POPIS V NOVEM MESTU je končan. Občinska popisna komisija prosi vse tiste, ki jih popisovalci morebiti niso prišli popisat, naj se čimprej zglase pri novomeški ob-činsKi skupščini
Mlin! Beseda, ki prikliče vizijo o potoku, klopotajočih kolesih, polnih vrečah, visokih, belih pogačah.
Kar trinajst takih mlinov je nekoč preklopotalo Težki potok izpod Gorjancev v Krko. Njihovi beli gospodarji so imeli polne roke dela. Zmleti je bilo treba vse podgorsko ?ito, pa še Belokranjec je pogosto na oslu pritovoril svoje. Od ranega jutra pozno v noč so mlinski kamni zropotali v vreče nič koliko mernikov rži, koruze in ajde. Pred prazniki je bila
Zmlel Jih bo čas
njihova težka pesem nekoliko bolj vesela - mleli so pšenico. Samo za praznike! Le takrat si je Podgorec spekel pogačo.
Mlinarji pa so imeli bel kruh vsak dan na mizi. Na-denaril se ni nobeden od njih. Toda mar ni bil takrat bel kruh bogastvo?
Cas naglo spreminja svet. Vsak dan prinese kaj novega
in pokoplje tisto, kar mu ne služi več. Z elektriko ni upihnil v Podgorju le oljenk in sveč, ustavil je tudi kar sedem mlinskih koles od trinajstih.
Dvoje koles so zamenjali valji. Hitri in natančni so. Izpod njihovih zob se sipa lepša moka in boljša. In samo tako zahteva razvajeni človek današnjih dni.
klubujejo in meljejo, kot so mleli stoletje nazaj. Zdi se, da le iz ljubezni in spoštovanja do osivelih spominov. Žal pa spomini ne režejo debelega kruha. Zato mlinarji že dolgo niso več samo mlinarji. Kmetje so, delavci ... Živeti je treba!
Le sem in tja, vedno redkeje, požene potok stare kamne v galop. Do kdaj bodo še mleli? Dotlej, dokler njih ne zmelje čas ...
JANJA KASTELIC
/
— Ena gospa je rekla, da so No-vomeščani tako vneti za šport, da je neki šofer <{y vinjenem stanju) prejšnji teden kar sredi noči in oblečen skočil v Krko ... Druga pa je pristavila; kaj bi šele bilo, če bi imeli bazen!
PRIZNANJA AKTIVISTOM OSVOBODILNE FRONTE
Predloge za priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda je doslej poslalo žiriji pri občinski konferenci SZDL v Brežicah le pet krajevni organizacij SZDL: Globoko, Bizeljsko, Čatež, Sromlje in Velike Malence. Od dvanajstih predlogov je žirija izbrala pet kandidatov, enega pa je že predtem sama izbrala za re-publiSco priznanje. Malo več odgovornosti in skrbnosti bi morale krajevne organizacije že pokazati, saj delajo na območjih, kjer živi precej aktivistov. Priznanja OF bodo podelili na osrednji proslavi v počastitev dneva Osvobodilne fronte v Brežicah.
Cene v Brežicah
Preteklo soboto so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo
Preteklo soboto so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo v Brežicah naslednje maloprodajne cene;
(cena v din za kg) .6,00 2,60 10,00
4,50,5,00 in 6,50 1,00 3,00 in 8,00 10,00
cvetača
čebula
česen
fižol
krompir
korenje
kumare
ohrovt
pesa
por
peteršilj repa - kisla radič
solata - endivija zelje
zelje - kislo
zelena
fige — suhe
grozdje
hruSke
jabolka
limone
orehi
pomaranče slive - suhe banane jajca
iZBR€
4.00
3.00
3.60 10,00
4.00 12,00
6.00
2.60 3,50
5.00
6.00
9.40
7.60
4,00,4,50 in 5,00
5.40 6,00
5.40 5,00
6.60 0,55 in 0,60
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Zofija Maksimovič iz Brežic - Igoija, Ana Skoberne iz Dol. Leskovca - Boštjana, Ana Kolman iz Sevnice — deklico, Cirila Skerbec z Vel. Kamna - Marjetko, Marija Horvat iz Bregane - Vladimirja, Silva Komučar iz Sobenje vasi — deklico, Zdenka Kunst iz Bistrice ob Sotli - dečka, Nada Brajdič iz Cerkelj - Vesno, Marica Klemenčič iz Dobove - Deana, Štefanija Rožman iz Dečnih sel - deklico, Olga Kozole iz Krškega - Boštjana, Frančiška Jazbec iz Sevnice - BoiUdaija, Jožica Juratovec iz Malega vrha -Melito, Marija Joanidis iz Brežic -Dimitrija, Anica Bosina iz Podvinj — Rudolfa, Dragica Stanič iz Farko-ševca - dečka, Marija Lopatič iz Boršta - dečka, Djurdja Prelec iz Brežic - dečka, Marija Bogolin iz Župače vasi - Suzano, Kristina Sva-tina iz Sp. Starega grada - Iztoka, Anica Pirc iz Sentlenarta - Jožeta, Ivana Ferenčak iz Bojsnega — Mojco.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Josip Peles, upokojenec iz Gračca, star 64 let; Ivan Ma-račič iz Kalinovice, upokojenec, star 62 let; Maks Kuhar, upokojenec iz Dol. Boštanja, star 72 let.
ZMANJŠALI IZBOR, POVKALI KOOČINE
Tovarna bo čez poletje zadihala
Brežiški mizarji bodo do konca junija dobili novo tovarniško halo
Ob brežini tovarni pohištva raste kovinsko ogrodje za nov proizvodni trakt. Halo postavlja beograjsko podjetje, kooperant Pioniija iz Novega mesta. Konec junga bo velika tovarniška dvorana dokončana in vanjo bodo preselili stroje.
Z opremo vred bo veljala investicija okoli 4 milijone dinar-
PRAZNIH ROK DOMOV
V tej mandatni dobi se je v petek prvič primerilo, da svet za gospodarstvo ni bil sklepčen. To je sklicatelje močno začudilo, kajti dnevni red bi bil tokrat zelo zanimiv. Svet naj bi razpravljal o vstopu v konzorcij za izgradnjo tovarne keramičnih ploščic na Senovem. Na dnevnem redu je bila še razprava o integracijskih gibanjih v brežiški občini, ki že kažejo nekatere nove odločitve. Vse skupaj je preloženo, kajti od 13 so na sejo prišli le štiije člani sveta. Opravičili so se samo trije.
GASILCI - KRVODAJALCI
Gasilci iz brežiške občine so se v zadnjem letu izredno množično vicljučili v krvodajalske akcije. To je plod sodelovanja z organizacijo Rdečega križa, ki tudi vnaprej zagotavlja med člani društev dober odziv. Lani je sodelovalo pri krvodajalstvu skoraj 400 gasilcev. Njihov zgled bo prav gotovo spodbudil tudi druge organizacije.
H KUPCEM V SRBIJO
Predstavnik rudnika Globoko in dva predstavnika brežiške občinske skupščine so 12. aprila odpotovali v Srbrio. Obiskali bodo dvoje, troje srb^ih mest in sc dogovorili za nakup globoške gline. Računajo, da bodo osebni obiski izpolnili pričakovanja in da bodo srbska podjetja naročala poslej tudi glino iz Globokega.
SLABE ZVEZE
Delavci s Pišečkega se pritožujejo nad slabimi prometnimi zvezami. Želijo si organiziran prevoz na delo v Globoko in v Brežice. O tem se bodo dogovarjali z avtobusnim podjetjem SAP. Upajo, da se jim bo posrečilo izposlovati delavko progo.
jev. Opremo so že naročili v Zvezni republiki Nemčiji. Kolektiv je prispeval za to gradnjo in stroje 30 odst., za 70 odst, vrednosti pa je najel kredita.
Proizvodni načrt v tovarni pohištva se nenehno širi. Letos računajo, da bodo napravili za 40 milijonov din izdelkov, leta 1973 pa že za 50 milijonov. V letošnjem načrtu niso upoštevali, da bo v zadnjem tromesečju stekla proizvodnja v novem traktu in da se bodo s tem izognili vsem zastojem, ki jih od časa do časa poraja utesnjenost sedanje tovarne.
Uvoz so zmanjšali za 20 odst. vrednosti in zdaj poskušajo dobiti reprodukcijski material pri domačih proizvajalcih, seveda le tiste izdelke, ki po kakovosti
Krka in Potrošnja pod isti dežnik?
Študija, ki jo je izdelal Zavod napredek gospodarstva
za
IZ
Celja za morebitno združitev trgovskih podjetij Krka in Ljud-sla potrošnja, omenja nekatere prednosti integracije. Združitev bi obema podjetjema koristila pri poslovanju. Od komunistov v obeh podjetjih pričakujejo, da se bodo zavzeli za trezno rešitev in sodelovali v pripravah na morebitni referendum. Do odločanja bi lahko prišlo junija ali julija, do tedaj pa bodo morali o vsem temeljito seznaniti kolektiv.
ustrezajo zahtevam podjetja oziroma naročnikov.
Letos so vpeljali v podjetju dve novosti, delno stilizirani spalnici Dušanka in Rebeka, ki se na trgu že dobro uveljavljata. Izbor izdelkov za izvoz so zmanjšali in izdelujejo le še štiri tipe regalov in kosovnega pohištva. Za nazornejšo predstavo oziroma primerjavo naj povem, da so imeli prej 33 tipov in da je bilo to za podjetje zelo drago. Tovarna je povečala količine izdelkov in zadržala le kupce z večjimi naročili. Za sedaj so odjemalci brežiškega pohištva samo v Ameriki, poskušajo pa jih pridobiti tudi v Avstrdiji.	J.	TEPPEV
DOM, STEZA,
IZLETI IN ŠE KAJ
Na nedavni seji Avto-moto društva v Brežicali so izvolili predsednike komisij in sekcij ter ustanovili 11 poverjeništev po večjih krajih občine. Novi predsednik Avto-moto društva Brežice je Maks Toplišck, podpredsednik pa Ludvik Metelko. Društvo ima letos v načrtu ureditev steze za motokros v Velikih Malen-cah, priprave na gradnjo društvenega doma, dva izleta članstva v neznano, sodelovanje z breganskim društvom in pomnožitev članstva v lastnih vrstah. Za gradnjo društvenega doma bodo iskali soinvestitorje. Računajo, da bodo v treh letih že lahko začeli.
Brežice skozi muzejsko okno. Posavski muzej bo letos preuredil dve razstavni sobani. V prvi bo na sodoben način predstavil starejšo železno dobo, v drugi rimsko provincialno kulturo iz najdišč na Drnovem (Neviodunum) in v Ribnici (Romula) in z grobišča v Dobovi. (Foto: J. Teppey)
Z OiBČNEGA ZBORA GASILSKE: ZVEZE V BREŽICAH
Na klic sirene vedno pripravljeni
Gospodarski napredek prinaša s seboj nove nevarnosti — Obveščanje o nesrečah najšibkejša točka — Za najboljša društva diplome in pokali
Lani so gasilci obvarovali za 16 milijonov din premoženja. V boj z ognjem so jih klicali pri enajstih požarih, ki so povzročili 19 tisoč dinarjev ^ode.
Četrt stoletja prizadevnosti
Člani Svot>ode v Dobovi skrbe za podmladek
Dobovška Svoboda praznuje letos petindvajseto pomlad. Prizadevni člani društva „Stane Vogrinc** s ponosom listajo po kroniki kulturnih prireditev in uspehov javnih nastopov. Za jubilejno leto so pripravile programe vse sekcije in občinstvo jim je v nedeljo prisrčno zaplodcalo.
Društvo šteje 140 članov brez podmladka na osnovni šoli. V njegovem okviru delujejo: moški pevski zbor pod vodstvom tov. RegoviČa, dve mladinski folklorni skupini pod vodstvom Cvetke Savnikove in Mimice Bogovičeve in dramatska sekcija, ki ju vodita Rezika Kramer ter France Bogovič. V Svobodo so včlanjeni še glasbeni ansambli: dobov^i
NOVO v BREŽICAH
KOMISIJA ZA VZGOJO IN VARNOST V CESTNEM PROMETU pri občinski skupščini je vsako leto nosilka številnih akcij. Mednje sodijo pionirska tekmovanja, dan otrok v prometu, prometna vzgoja v šolah itd. Prometna vzgoja je obvezen predmet v šestih osnovnih šolah, v devetih centralnih in podružničnih šolah pa je vključena k drugemu predmetu. Otroci so lani napisali o prometu 1230 spisov, narisali 350 risb ter izdelali 12 likovnih in tehničnih predmetov. V kinematografih so predvajali barvne diapozitive na to temo. Sodelovanje z Avto-moto društvom zagotavlja tudi vnaprej uspešno delo komisije.
LITERARNI KROŽEK GIMNAZIJE V BREŽICAH je te dni izdal prvo številko glasila Besede, konec šolskega leta pa je pričakovati že drugo. Vsebina številke je skrbno zbrana in obseda 34 strani. Je domiselno opremljena in tudi sicer so Besede dobile novo podobo in se bhko merijo z drugimi srednješolskimi glasili.
RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA občinske konference ZK je bila mi-nuU teden v celoti namenjena pripravam na javno razpravo o ustavnih spremembah. Uvodne misli je podal sekretar Franci Skinder. Na seji so oblikovali program tolmačenja ustavnih sprememb, ki ga pripravlja Socialistična zveza. Tako bo v red-
nih nedeljskih oddajah radi Brežice slišati šest poljudnih prispevkov, razprave o tem pa so napovedane še v osnovnih organizacijah ZK in po interesnih skupinah.
V SOBOTO SE BO SESTALA skupščina občinske organizacije Rdečega križa. Poročila o opravljenem delu bodo spodbudila člane k razpravi. Posebna pozornost bo veljala delu mladine v okviru Rdeče-
f;a križa,'predvsem naraščaju na šo-ah, ki se ponekod zelo dobro uveljavlja in pomaga uresničevati naloge organizacije.
V TOREK JE BILA DRUGA SEJA iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti. Skupščina temeljne kulturne skupnosti bo štela 25 članov, ki so jih delegirale družbeno-politične organizacije, skupščina občine Brežice, Posavski muzej, zavod za kulturo, TIS, občinski svet ZKPO in kulturno-prosvetna društva.
SOBOTNI KONCERT HARMONIKARJEV iz Radolfzella ob Bodenskem jezeru je prinesel prijetno kulturno poživitev v mrtvilo zadnjih mesecev. Gostje sc ntudijo na turneji po Jugoslaviji in so bili tudi drugod prisrčno sprejeti. Predstavih so se s klasičnim in modernim programom in doživeli pri občinstvu lep odziv. Koncert je prLedila glasbena šola in sodi v okvir prireditev za njeno petindvajsetletnico.
orkester, tamburaši z Velikega Obreža, Gaberci in godba na pih^a iz Loč.
Razen tega vzgajajo mladino za kulturno dejavnost fc v šoli, kjer imajo dva pevska zbora, folklorno skupino in dramatski krožek. Solarji bodo počastili jubilej društva z nastopom za dan mladosti. Jeseni bo društvo povabilo na zaključno prireditev ves okoliš. Kulturni program bodo združili s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim dolgoletnim članom. S tem se jim bo društvo vsaj simboUčno oddolžilo za prizadevnost in sodelovanje.
V svoje vrste bodo letos vključili tudi milino. Za podmladek bodo vestno skrbeli tudi vnaprej. Da se bodo mladi pevci, plesalci in glasbeniki že zdaj čutili del amaterske skupnosti v domačem kraju, jim bodo razdelili izkaznice in tako še poudarili njihovo pripadnost Svobodi
Na občnem zboru so člani občinske gasilske zveze z zadovoljstvom ugotovili, da imajo za seboj uspešno leto. Zveza je kljub denarnim težavam nakupila precej opreme za društva in jih obogatila za dvoje interven-
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Vaso Berger, zidar iz Suhadola, je padel in si poškodoval levo nogo; Drago Božič, star 21 let, si je pri prometni nesreči poškodoval glavo: Josipa Modrušan iz Podsuseda je padla in si poškodovala desno nogo; Amalija Sotlar iz Dmovega je padla z lestve in si poškodovala prsni koš; Alfonz Komotar, mesar iz Cerkelj, si je pri prometni nesreči po3codoval glavo; Julijana Kužner iz Velikega Dola sc je opekla po desni roki; Anton Rožman, natakar iz Brežic je padel in si poŠcodoval glavo; Ivan Rožman iz Zupelevca je padel s kolesom ter si zlomil desno roko; Juraja Vajdič iz Goljaka je nekdo napadel ter ga poškodoval po glavi in hrbtu.
cijskih vozil, za motorno črpalko Magirus, za motorno črpalko Rosenbauer, za dve črpalki Jadran in še za vaje s pionirji je kupila štiri Tomosove črpalke.
Lani je zveza poslala enajst pionirjev na Debeli rtič in jim tako omogočila prijetno letovanje ob morju. Za spodbudo naraščaju bo tudi letos skupina pionirjev deležna počitnic na Debelem rtiču.
Izredno uspešen je bil minulo zimo tečaj za podčastnike, še prej pa tečaj za častnike. Gasilske vrste so številčno močno okrepili s sposobnimi člani, ki bodo svoje znanje in voljo do dela prenašali naprej.
Društva imajo v brežiški občini 28 gasilih domov. Na voljo imajo avtocisterno, sedem intervencijskih vozil in dve orodni vozili. Vsako društvo ima tudi motorno črpalko. Kljub vsemu je ta oprema pri sedanjih potrebah zelo skromna.
Nagel gospodarski razvoj občine prinaša s seboj nove nevarnosti. V mestu je bencinska
L
Lepo vreme je zvabilo na plan cestne delavce. 2e nekaj dni pridno krpajo cesto skozi Brežice od savskega mosta proti železniški postaji. (Foto: Jožica Teppey)
črpalka, po železniški progi se prevaža vedno več vnetljivih snovi, v novih zgradbah imajo ogrevanje na kurilno olje, ki ga marsikdaj ne shranjujejo dovolj varno, itd. Skratka, nevarnosti je toliko, da bi že zdaj morali kupiti kombinirano gasilsko vozilo za potrebe brežiške enote. Gasilci so še vedno opremljeni le za gašenje z vodo, ki žal ne pride v poštev. In tudi s službo obveščanja niso več zadovoljni. Nujna bi bila povezava vseh enot, kar bodo lahko izpeljali le s sodelovanjem civilne zaščite in občinske skupščine.
V načrtih za letos napovedujejo gasilci strojniški tečaj in tečaj za izprašane gasilce, sodelovanje na prireditvah za občinski praznik in teden požarne varnosti, praktične vaje in še predavanja za prebivalstvo.
BRUNO POTOKAR
RADIO
BREŽICE
ČETRTEK, 15. APRILA: 16.00 do 16.10 - Napoved programa in poročila - 16.10 do 17.00 - NAJ POP LOT - najraje poslušane melodije. - Aktualnosti tedna - Iz naše glasbene šole - Obvestila in reklame. 17.10 do 18.00 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 17. APRILA: 16.00 do
16.30 — Pol ure za pop glasbo.
16.30 do 16.40 - Turistično predavanje. 16.40 do 17.00 - Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam.
17.00 do 17.15 - Predstavljamo vam moški pevski zbor DPD Svobode bratov Milavcev iz prežic.
17.15 do 17.30 - Za naše najmlajše.
17.30 do 18.00 - Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDEUA, 18. APRILA: 10.30
- Domače zanimivosti - Ali res turistična perspektiva brez Občinske turistične zveze Brežice? - Za naše kmetovalce: Jože Vovk - Kakovost krav, mlečnost in pogoji reje pri nas
- JAVNA RAZPRAVA O USTAVNIH SPREMEMBAH: prof. Stanc Skaler - Naši narod se dogovarjajo o novih oblikah sožitja - Obvestila, reklame in spored kinematografov.
12.00 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK. 20. APRILA: 16.00 do
16.15 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Janeza Jerši-novca in Planšarji - 16.15 do 17.15 Poročila - Jugoton vam predstavlja
Svetujemo vam - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Tedenski .<>portni komentar - Obvestila, reklame in pregled filmov
17.15 do 18.00 MLADINSKA 0I> DAJA Boeing-Hoeinp in še veliko drugih reči (pri članih dramske sekcije brežiške gimnazije).
BREaSlE VESn
Trda pot kozjanske ženice
Doma ni bilo kruha za številna lačna usta
v petinsedemdeseto leto stopa in prosi za občinsko podporo. V Krškem so ji obljubili skromno pomoč, da bo imela kak dinar za najnujnejše. Mladost je Apolonija Klobasa preživela na Koganskem, v Pilštanju. Najprej je pomagala doma pri bratu, in ko je ta umrl, jo je vzela sestra. Delala je za hrano in stanovanje.
Potem je prišlo leto 1937. Toča je uničila ves pridelek na poljih in prinesla Kogan-cem pomanjkanje. Družina ni imela kaj jesti. Apolonija je odšla s trebuhom za kruhom, da so bila pri hiši ena usta manj.
Delo je dobila pri Mirto-vih v Lokvah. Na posestvu
so potrebovali pomoč, in tako je ostala. Sprva je morda še mislila na vrnitev v domače okolje, toda po vojni se je dokončno odločila, da ostane tam, kjer je. Hudo jo je prizadela novica, da so ustaši 1945 požgali sestrino domačijo. Družina sije morala začeti znova urejati dom in se otepati z revščino na skopi zemlji.
Apolonija se je vživela v svoj novi dom. Toda pri hiši so ostali le stari ljudje. Gospodar ima 72 let, gospodinja 64, a otroci so šli. Posestvo je ostalo brez mladih delovnih rok in gospodarstvo gre rakovo pot. Vsak po svoje se trudijo, da bi več prigospodarili in se laže preživeli. Denarja se zelo malo steka v hišo, zato se je pomočnica Mirtovih obrnila na. socialno varstveno službo za kako podporo. Za hrano imajo, toda za stvari, ki jih je treba kupiti, ni denaija. Vse življenje je bila sama, brez družine, zdaj pa sta sama tudi njena gospodaija, katerih otroci so se izpeljali iz gnezda. Življenje nikomur ne prizanaša, zlasti ne )ia kmetih, kjer delo ne vpraša za leta in zdravje.
J. TEPPEV
Svet za splošne zadeve občinske skupščine Krško
RAZPISUJE
na podlagi 3.. člena odloka o določitvi dimnikarskih okolišev v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 5-83 71)
ZASEDBO TREH DIMNIKARSKIH OKOLIŠEV,
ki obsegajo;
— prvi okoliš: območje krajevnih uradov SENOVO in BRESTANICA
— dinjgi okoliš: območje krajevnega urada ZDOLE in mestnega območja KRSKO
— tretji okoliš: območje krajevnih uradov LESKOVEC. VEIJKI TRN. RAKA. KOSTANJEVICA in PODBOČJE
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednji pogoj:
— da imajo kvalifikacijo dimnikarskega mojstra ali kvalificiranega dimnikarskega delavca
Interesenti morajo vložiti prošnje za dodelitev dimnikarskega okoliša najpozneje do 30. aprila 1971 na svet za splošne zadeve pri občinski skupščini Ki-ško Prošnji je treba priložiti mojstrsko spričevalo ali spričevalo o opravljenem izpitu za kvalificiranega dimnikarskega delavca in jo kolkovati s 6,00 din državne ti'kse.
Kmetijsko in trgovsko podjetje AGRARI A Brežice
RAZGLASA
prosta delovna n^esta za:
1. referenta za delovna razmerja
2.saldokontista
3. pomočnika vodje delovne enote
trgovine z reprodukcijskim materialom v Brežicah
4. administratorja za komercialne posle
5. referenta za izvozno-uvozno dejavnost
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Se naslednje:
fX)d 1. srednja ekononvUta šola, pod 2. srednja ekonomska šola, pod 3. kvalificiran delavec trgovske stroke, pod 4. srednja ekonomska šola ali kvalificiran delavec trgovske stroke, pod 5. srednja ekonomska šola s strokovnim izpitom.
Kandidati morajo ponudbe predložiti upravi podjetja najpozneje do 30. aprila 1971.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Osebnji dohodki po pravilniku o OD podjetja.
Komisija za medsebojna delovna razmerja podjetja bo obravnavala tudi prispele ponudbe kandidatov z nižjo izobrazbo, s pojasnilom, da bodo takšnf kandidati morali opraviti določen preskus znanja.
r: y • >:	vv-
:y <■
Tole je delavnica podjetja SOP v Krškem. Umaknili so jo z dvorišča, kjer že postavljajo veliko montažno halo. Proizvodnja bo tekla v obeh, čez pet let pa bodo morali delavnice preseliti iz mesta. (Foto: J. Teppey)
ZBIRALCI ZNAMK Ol USPEHIH IN NAČRTIH DRUŠTVA
Pogled v tiho^lelo dveh desetletij
Krški filatelisti imajo naraščaj v treh šolah: v Krškem, Kostanjevici in Podbočju — Jubilej bodo počastili z razstavo v začetku julija
Zbiranje znamk sodi med stvari, za katere je treba imeti poleg veselja in potrpljenja tudi veliko časa in seveda denaija. Zbirka, ki je pravemu filatelistu res v ponos, nastane po dolgoletnem zbiranju in pomeni tudi precejšnjo vrednost. Pravemu filatelistu pa pomeni vse kaj druge^ ...
Šiški javnosti najbrž ni znano, da deluje v iCr§kem že dv^seto leto filatelistično društvo, ki združuje zbiratelje iz Krškega, Brestanice, Leskovca in Senovega. Minulo nedeljo je imelo društvo letni občni zbor in na njem kritično ocenilo delo zadnjega leta, hkrati pa so člani razpravljali, kako poživiti delo društva v jubilejnem letu 1971. Pred-
sedniku društva Slavku Sribaiju smo po zboru zastavili nekaj vpra^j, da bi se z odgovori nanje pobliže seznanili s krdcimi filateUstL
„Sestajate se vsakih 14 dni. Kaj je namen vaših sestankov? “
„Glavni namem je vsekakor izmenjava znamk med elani ter izpopolnjevanje zbirk s pomočjo .zvezkov krožne zamenjave*, ki prihajajo iz
Prehiteti našo zaostalost
Na tisoče delovnih rok čaka na zaposlitev
Dolgoletna prepričevanja in utemeljevanja dobivao odziv. Posavje spoznava, da se njegova moč krepi v skupnem nastopu. Nezaupanje izgublja temelje, na njihovo mesto vgrajujejo stebre medsebojnega sodelovanja. Pot do spoznama je bila dolga in ovinkasta. Še vedno ni ravna in gladka, toda že vzbuja upanje, da je naravnana v pravo smer, tja, od koder je pričakovati napredek.
Vsaka občina programira svoj razvoj, predvideva pa tudi skupen razvojni načrt pokrajine. Začenjajo se pogovori o skupnih službah, o sodelovanju v kmetijstvu in uresničujejo se medsebojni dogovori o razvoju turizma, o skupnem financiranju prospekta posavskih občin itd. I^edvsem se nadejajo, da bo
STREHA ZA DOM TVD PARTIZAN
TVD Partizan ima v Krškem svoj dom, vendar sc vsakdo otepa, da bi prevzel vzdrževanje, čeravno je tak dom mestu zelo potreben. Občinska skupščina jc poskrbela za novo streho oziroma za popravilo in v ta namen prispevala 20 tisočakov. Za najnujnejše bo zadostovalo, vendar bi morali za redno vzdrževanje vsako leto odpreti mošnjiček bodisi skupščina bodisi delovne organizacije, ce bi bile pripravljene prevzeti del skrbi za telesno vzgojo mladine.
TA MESEC O VAJENCIH
O razmerah učencev v gospodarstvu v krški občini bo ta mesec spregovoril občinski sindikalni svet. Posebej so obdelali štipendiranje in nagrajevanje, pa tudi dopuste in delovni čas, zlasti primere, ko delodajalci kršijo predpise. V kraktem je napovedan tudi sestanek z zaposlenimi v zasebnem scktoiju, na katerem se bodo pogovorili o sklepanju in vsebini delovnih pogodb in drugih perečih zadevah.
LETOS 107 TISOC TON
V	Celulozi so vpeljali nov premijski sistem, da bi z njim spodbudili kolektiv k izboljševanju proizvodnih uspehov. Letos morajo napraviti 107 tisoč ton ij^delkov, vsakih nadaljnjih tisoč ton pa bi podjetju že prineslo 700.000 din dobička. Premije so v kolektivu z veseljem pozdravili.
svet sevniške, kr^e in brežiške občine odločno nakazal pot sodelovanja v gospodarskih in družbenih dejavnostih. Sindikati so se dogovorili za skupno obravnavanje najbolj perečih vprašanj, ki tarejo delovne ^udi v Posavju. Njihove težnje bodo delegati prikazali na kongresu samoupravljavcev. Tudi mladina se je letos že srečala na skupnem zborovanju, redno pa se sestaja medobčinski svet Zveze komunistov, ki je prvi utiral pot takemu sodelovanju.
Posa\ie si želi gospodarski napredek, več prostih delovnih mest, da se bodo lahko zaposlili vsi tisti ljudje, ki zdaj še životarijo na podeželju, predvsem v predelu Kozjanskega, na Bohorju, na obronkih Gorjancev in drugod. Približno 23 tisoč ^udi bi potrebovalo zaposlitev, zato se v vseh občinah trudijo, da bi v naslednjih letih povečali zmogljivosti gospodarstva in^ s tem premagali zaostalost z vx-mi njenimi posledicami.
Čargo plaval v PRAGI
V	Pragi je bil 3. in 4. aprila mednarodni plavalni miting, na katerem so nastopili tudi trije zastopniki iz Slovenije. Med njimi je plaval tudi Krčan Franc Čargo. Čargo je na 200 m kravl zasedel osmo mesto (2: n,2), na 400 m pa je bil šesti s časom 4:45,6.
L. HARTMAN
Ljubljane in Zagreba. Trudimo se, da bi med naše člane prodrlo tudi tematsko zbiranje znamk, saj večina fdatelistov zbira le naše znamke in so zato njihove zbirke premalo pestre.“ ...
„Kaj pa težave? “
„Tudi teh ne manjka. Največ jih imamo z nakupom novih jugoslovanskih serij. Izdajateljska politika ZJP^ ni v ^ladu z interesi zdrave filatelije; serije znamk imajo preveliko nominalno vrednost, izidejo pa v premajhni nakladi.“
„Nekako nepisano pravilo je. da so filatelisti starejši ljudje. Ali to drži? “
„V našem društvu le delno. 2e več let vlagamo veliko truda v vzgojo naraščaja. Trenutno imamo šolske filatelistične krožke v Krškem, Kostanjevici in v Podbočju. Najštevilnejši in najmarljivejši so krški krožkaiji, ki so lani pripravili dve razstavi. To je kader, s katerim bomo v prihodnosti izpopolnjevali naše vrste.“
„Letos praznujete 20-letnico ustanovitve društva. Kako boste proslavili ta jubilej? “
„Najprej z razstavo znamk iz zbirk naših članov. Odprli jo bomo julija in se z njo vključili v prireditve krškega občinskega praznika. Tudi drugače bo naše delo v znamenju jubileja. E>omenili smo se, da društvo ne sme stagnirati. Sklenili smo, da pritegnemo v naše vrste čim več mladih in jim s predavanji tudi strokovno pomagamo. Število šolskih krožkov bomo s pomočjo članov, ki imajo veselje za delo z mladino, po-večalL Tudi živahnejše meddruštveno sodelovanje bo poživilo naše delo.	ž.	SEBEK
Po zaraslih poteh s kurirčkovo pošto
Pionirji iz krške občine so sprejeh kurirčkovo pošto minuli petek. Odnesli so jo na Veliki Trn, od tam pa v ponedeljek na Rako, v Leskovec, v Krško na desni in levi breg Save, nato še na Zdole in v Dolenjo vas, kjer so pošto v torek pričakali brežiški kuriiji. Ti jo bodo predali po obhodu vseh odredov pioniijem iz Podbočja in Kostanjevice. V maju bo v krško občino kurirčkova torba prispela že tretjič. Prinesli jo bodo s Štajerskega in se bo ustavila v Koprivnici, na Senovem in v Brestanici. Zadnja prireditev letošnje kurirčkove pošte bo konec maja ali v začetku junija na Bohorju. Občinska Zveza prijateljev mladina sklicuje tam zbor pionirjev iz Posavja.
VSI so POPISANI
Popisovalci v krški občini so opravili svojo nalogo in popisali prebivalstvo, stanovanja in gospodinjstva. Popisna komisija pri občinski skupščini je zadovoljna z njihovim delom. Akcija je lepo potekala, le tu in tam so morali zamenjati kakega popisovalca, ki ni bil kos zahtevni nalogi. Zdaj pripravljajo zbirnike in do 20. aprila bodo znani prvi okvirni podatki. Občina bo videla v zrcalu samo sebe veliko bolj natančno kot doslej.
V	KATERO SMER POSLEJ?
Besede o preusmeijanju kmetij padajo na rodovitna tla. Kmetje sprašujejo, se posvetujejo in ^re-minjajo svoja gospodarstva. V občini je že precej takih, ki so se usmerili na intenzivne nasade ribeza, breskev, jablan in vinske trte. Drugi se že navdušujejo za sajenje ku-meric. lešnikov, jagodičevja itd. Tisti z malo zemlje imajo možnosti za vzrejo piščancev ali telet v kooperaciji z Agrokombinatom, kmetje na večjih posestvih pa' imajo najlepše obete, ce n^olnijo hleve z dobrimi mlekaricami.
VOZNIKI V TEČAJIH RDECEGA KRIŽA
Občinska oiganizacija RK v iCrškem organizira za vse bodoče voznike motornih vozil tečaje iz prve pomoči. Že več mesecev zaporedoma se prijavljajo vedno novi kandidati in napovedanih je Še nekaj teč^ev. Za predavanja in izpite skrbi delavska univerza.
DELAVKAM PLACAN DOPUST NAMESTO PRAZNOVANJA
Sindikalna organizacija v tovarni papiija v Krškem je predlagala, naj bi vse ženske, zaposlene v Celulozi, imele za 8. marec plačan dopust. Tako bi svoj praznik lahko preživele doma pri družini. Na to misel jc sindikat napeljalo spoznanje, da se nikoli niso mogle vse žene udeležiti zabavnega popoldneva s sodelavkami v okviru tovarne in da tudi na izlete niso mogle vse. Ce bo novi predlog obveljal, potem ne bo prav nobena prikrajšana ne glede na to. kateri dan si bo izbrala za dopust.
NOVA ODVETNIŠKA PISARNA
MILOŠ MEDVED
odvetnik — KRSKO Šoferska 1
KRŠKE NOVICE
Alojz Kralj iz Sevnice se je v ponedeljek. 12. aprila, huje ponesrečil z osebnim avtomobilom na tretjerazredni cesti na Gmajni. Z na novo posute ceste ga je zaneslo ‘ prek žive meje, kjer sc je prevrnil. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
Na avtomobilski cesti pri Ruhni vasi se je v ponedeljek, 12. aprila, prevrnil osebni avtomobil, s katerim je peljal Darko Mižigoj iz Krškega svojo družino proti Ljubljani. Hčerki, 14-letna Maijeta in 17-letna Marta, sta zaradi poškodb v bolnišnici, Mižigoj in žena Angela pa sta bila laže ranjena. Avtomobil je razbit.
KRŠKI BAZEN bo kmalu napolnjen. Toplo pomladansko vreme bo omogočilo, da bodo krški plavalci trenirali že v letnem bazenu. Zima je objekt sicer nekoliko prizadela, vendar ga bodo zidarji hitro popravili, tako da bo voda v njem že prihodnji teden.
PODMLADKARJI PLANINSKEGA društva „Bohor“ s Senovega so imeli minuli petek v Brestanici redni letni občni zbor. Poleg poročil o lanskem delu so mladi planinci pripravili zborovalcem in gostom krajši kulturni program.
V	PONEDEUEK ZVECER je „Ljubljanski dnevnik" priredil v dvorani DPD Svobode „ustni časopis". Poleg novinaijev Dnevnika so v pestrem sporedu nastopali še ansambel Mihe Dovžana s sekstetom Gorenjci in pevko Ivanko Kraševec ter manekenke in manekeni tovarne pletenin ,,Rašica“.
JAVNA RAZPRAVA o ustavnih sprememba!) bo v krški občini kmalu zaključena. SZDL jo je organiziral v okviru volilnih konferenc krajevnih organizacij, komite ZK pa na razširjenih posvetih članstva.
MINULI TEDEN JE bilo v Kiškem področno posvetovanje predstavnikov občinskih odborov Rdečega križa iz Trbovelj, Hrastnika, Zagotja, Sevnice, KrŠcega in Brežic. Na posvetu, ki sta ga vodila sekretar republiškega odbora RK
Ivo Klajnšek in Ivica Žnidaršič, strokovna sodelavka za propagando, so govorili o letošnjih krvodajalskih akcijah, organizaciji tedna Rdečega križa in založniški dejavnosti pri republiškem odboru.
NA PIONIRSKEM TEKMOVANJU v poznavanju prometnih predpisov in vožnji s kolesom je nastopilo 8 ekip mlajših in sedem ekip starejših pionirjev iz vse občine. V obeh skupinah sta zmagali ekipi iz krške osnovne šole. ki sta zastopali občino še na področnem prvenstvu Dolenjske.
KOMISIJA ZA DRUŽBENOEKONOMSKE odnose pri Komiteju občinske konference ZK je v torek razpravljala o gospodarskih problemih krške občine v času stabilizacijskih ukrepov in ustavnih sprememb. Razprava bo uvod v srečanje s članom CK ZKS Zvonetom Draganom, ki bo krškim komunistom govoril o aktualnih gospodarskih vprašanjih v prihodnjem tednu.
DOLENJSKO PODROČNO prvenstvo pronirjev prometnikov je bilo v soboto v Krškem. Med ekipami starejših pionirjev so zmagali Brežičani pred Novomeščani in Krčani; v konkurenci ekip mlajših pionirjev pa so zasedli prva tri mesta fclarji iz Trebnjega, Novega mesta in Brežic. Zmagovalni ekipi bosta nastopili na republiškem prvenstvu.
Konjsko: izčrpane lastne rezerve
Komaj 13 sorazmerno siromašnih hiš v vasi Konjsko je zbralo za napeljavo vaškega vodovoda 18.500 novih dinaijev, razen tega pa so njeni prebivalci opravili že 3.264 ur prostovoljnega dela. Toda vse to še ne bo zadostovalo. Neporavnanih je ostalo še za kakih 4.000 dinaijev računov, ki jih vas enostavno ne zmore več. Gradbeni odbor je sklenil zaprositi za denarno pomoč občinsko skupščino, ki naj bi prispevala vsaj 2.000 dinaijev. V prošnji so navedli, da vodovod že dolgo gradijo, da so naredili, kar so mogli, in da tekočo vodo posebno v sušnem obdobju nujno potrebujejo.
PODELIU BODO 10 PRIZNANJ
Pred kratkim se je v Sevnici znova sestala žirija za podelitev občinskih priznanj OF, ki jih bodo izročili na slavnostni seji v ponedeljek, 26. aprila, ki bo hkrati tudi proslava obletnice junaške smrti Milana Majcna in Jančeta Mevžlja. Žirija je sklenila, da bodo letos podehli priznanja trem organizacijam SZDL, ki so prve imele odbore Osvobodilne fronte. Te so: Malkovec, Krmelj in Tržišče. Razen tega bodo priznanja podelili še 7 občanom.
V	JUTRANJKI USTANOVIU PLANINSKO SKUPINO
V	sevniški konfekciji „Jutranjka“ so v začetku aprila ustanovili samostojno planinsko skupino. Ustanovnega zbora se je udeležilo 58 članov, kar dokazuje, da je med mladimi ljudmi veliko zanimanja za planinarjenje. Izvolili so odbor, ki ga bo vodil Franci Vovk, člani odbora pa so: Kristina Odlazek, Ivanka Jeler, Fanika Pompe, Martina Kuhar in Lojze Motore.
ANTON CAMLOH
Pokojni Camloh je podlegel hudim poškodbam v nesreči, ki se je pripetila na domačem dvorišču, ko je stregel konju. Poslovil se je od nas v 68. letu življenja. Bil je kmet, rudar, oče osmih otrok, ki mu ni bilo dano, da bi dolgo užival zasluženi pokoj. Kljub vsemu težkemu deluje vedno na&l čas tudi za družbenopolitično udejstvovanje. Dolga leta je bil občinski odbornik, mnogo si je prizadeval, da bi domača vas Planina kar najhitreje napredovala. Znal je prepričati vaščane za prostovoljno delo.
Anton Camloh je bil borec XIL brigade kot delavec pa izredno marljiv. Med ljudmi je bU cenjen kot dober človek, poštenjak in prijeten sogovornik. Vehka množica ljudi mu je ob grobu izkazala poslednjo čast.
B.	D.
Avtomobilski izlet v Portorož
Sevniško Avto-moto društvo bo priredilo prvomajski izlet (z lastnimi vozili) v Portorož. Člani društva bodo imeli polovičen popust, nečlani pa bodo plačali celo ceno. Odhod bo 1. maja ob
6.	uri zjutraj izpred delavnice AMD, povratek iz Portoroža pa bo 3. maja zjutraj. Mjave zbirajo v pisarni AMD Sevnica do sobote, 17. aprila.
DOBRA VOiLJA IN SLOGA ZMORETA VSE
Bazga bo sama napajala Polje
Brez kakršnekoli denarne pmnočl gradi vas Polje svoj vodovod
,^omagaJ si sam in bog ti bo pomagai,“ pravi pregovor, ki pa za vas Polje pri Tržišču v celoti ne velja. Polje si je pomagalo samo; brez dinaija občinske pomoči je začelo graditi vodovod, ki bo vreden deset milijonov starih dinaijev. Na to so vaščani ponosni, kot se je dalo ugotoviti iz besed Jožeta Cimermana, enega izmed vodij poljih graditeljev.
Polje šteje 20 hiš, morda kako čez. Domovi imajo vodnjake, toda ob vsaki večji suši je v večini njih zmanjkalo mokrote, Hočeš nočeš so se morali ljudje napotiti v dolino k izviru. Bazga in tovoriti vodo do vasi na bregu.
Zakaj nam Bazga ne bi sama spravila svoje dobre vode v hiše, so si že dolgo mislili, letošnjo pomlad pa so začeli tudi z delom, ki jim bo, kot upajo, čez dva meseca kronalo uspeh, V kmečke hiše, ki tekočo vodo potrebujejo še mnogo bolj kot
i
Vsi so pljunili v roke: možje in ženske, celo otroci so bili vmes, samo da bi voda čimprej pri^ v vas. (Foto: Legan)
ŽE ZMANJKUJE TUJSKIH SOB
Dobri turistični dolarji
Gostinsko podjetje Sevnica načrtuje obnovo pre^ ostalega dela restavracije — Prosi za posojilo
Sevnica postaja mesto v pravem pomenu besede. Njeno gospodarsko življenje se nenehno krepi, vštric s tem pa mora iti tudi gostinstvo. Tujskih sob v kraju že primanjkuje, nujno potrebno je modernizirati preostali del kolodvorske restavracije, na boljše je treba spraviti tudi obrat
SEVNIŠKI PABERKI
NOVI GRADBENI REFERENT. Mirko Redenšek, gradbeni tehnik, zaposlen pri novomeškem ,,Pio-niqu“, bo novi sevniSci referent za gradbene zadeve. Ob odhodu dosedanjega referenta Daneta Mižigoja se je na razpis javilo več kandidatov; izbran je bil tov. Redenšek.
O CVETLICAH ENOLETNICAH. Hortikulturni odsek domačega turističn^a društva je prejšnji teden priredil predavanje tov, Vovka o cvetlicah enoletnicah. Podobno predavanje je bilo znova napovedano tudi za včeraj,
MODRE ZVEZDE SE SIJEJO. Izkazalo se je, da sevniški beat ansambel Modre zvezde, katerega pokrovitelj je sevniško gasilsko društvo, še ne misli zamreti. Sprva, ko so nastopila nekatera nesoglasja, so napovedovali, da bodo „zvezde prenehale sijati“, vendar so kasneje nasprotja odpravili, delno spremenili sestav in spet začeli nastopati.
RAZSTAVA AMATERJEV ZAPRTA. V soboto so v sevniškem gradu zaprli razstavo krških likovnih amate^ev. Obiskalo jo je dokajšnje število ljudi, posebno veliko šolske mladine, kateri so podobne prireditve spodbuda k lastnemu likovnemu izražanju. Razstavljena dela so imela dokajten razpon v kvaliteti; od skromnih začetniških poskusov do likovno dokaj dovršenih stvaritev. Najvažnejše je pač: sodelovati in po svoje predstaviti svet, v katerem živimo.
UPOKOJENCI VABIJO. Sevni-i3co društvo upokojencev, ki ima približno 700 članov, vabi na letni
občni zbor društva, ki bo v nedeljo,
16.	maja, ob 8. uri v dvorani gasilskega doma. Hkrati s tem pozivajo člane, naj poravnajo članarino.
OSTREJE DO PRESTOPNIKOV. Strokovni odbor za gostinstvo in turizem v Krškem poziva tudi sevniško postajo milice, naj ostreje nastopa proti kršilcem javnega reda in miru ter drugim oblikam prestopništva. Občinsko skupščino je odbor pozval, naj dopomi in poostri tovrstne predpise, po katerih bo mogoče ostreje kaznovati kršilce, ki po svoje zmanjšujejo uspehe turističnega prizadevanja.
SMRT POD VLAKOM. Prejšnji teden so nedaleč od Sevnice našli ob železniških tirih mrtvega 27-letnega Alojza Motoreta, zaposlenega pri železnici, ki je bil doma iz Lončaije-vega dola. Domnevajo, da se je nesreča pripetila, ker je preslišal vlak, drugi znaki pa kažejo, da si je sam vzel življenje.
PISCA GROZILNIH PISEM NA BEGU. Sevniška postaja milice je dalj časa brezuspešno raziskovala pisanje grozilnih pisem, ki sojih dobivali ljudje v Boštanju. Pisma so bila taka, da so se ljudem ježili lasje. Neznanci so grozili z umori in ognjem, vse je bilo očitno pod vplivom branja kriminalnih romanov in podobne Uterature. Milica jc poskušala z zasedo, pregledala je tudi veliko število različnih pisav, vendar izsiljevalcev dolgo ni mogla odkriti. Zdaj sta znana. Pisma sta pisala dva mladoletnika iz bližnjega Loga, ki sta potem prek meje zbežala v Italijo. Roka pravice ju bo gotovo dosegla.
družbene prehrane,
„Nikakor ne smemo ostati na pol poti," pravijo pri Gostinskem podjetju Sevnica, ko prosijo za posojilo, s katerim bi uresničili svoje zamisli.
Sevniško gostinsko podjetje je v minulih petih letih investiralo Čez
1,1 milijona dinaijev. Večji del je bil to doma prigospodaijen denar. Naložba se je doslej dobro obrestovala. Podjede je lani doseglo že 4,96 milijona dinaijev celotnega dohodka, to pa je trikrat več kot v letu 1964. Posebna pridobitev so sodobno urejene postelje v zahodnem delu kolo-dvor^e restavracije, ki so začele prinašati tudi devize. Iztržek je l^i znašal že 4.507 dolaijev, to pa je za Senico, ki še vedno šteje med turistično zaostala območja, že kar precej.
Podjetje je zdaj zaprosilo občinsko skupščino, naj pomaga zagotoviti 950.000 diitapev posojila. (> se bo posrečilo dobiti ta denar, bo kolodvorska restavracija namesto sedanjih 13 imela blizu 40 sodobno opremljenih tujskih sob, to pa je že pravi mali hotel, ki bo lahko vzel pod streho večje število gostov, tako da jim ne bo treba iti prenočevat v Kr^o ali kak drug kraj.
mestne, bo pritekla zdrava pitna voda.
Dodobra je bilo treba zategniti pas in krepko prijeti za lopato in krampačo. Vs^ izmed hiš (vodo sta odklonili le dve) bo prispevala 200 starih tisočakov, razen tega pa bo prispevala še najmanj sto ur prostovoljnega dela, 700 metrov dolg jarek je bilo treba izkopati od izvira do vodohrama, od tam pa do vasi pa še toliko, daje izkop glavnega voda dolg 1,6 km.
Ko so še razmišljali o gradnji, niti niso pričakovali, da se bodo ljudje odzvali v tolikšnem številu. Čeprav so se žezačela nekatera dela na polju in v vinogradih, so v velikem številu prihajali k prostovoljnemu delu. Ko so vaščani iz sosednje vasi Gabrijele videli, da gre zares, so nekateri stopili zraven, češ da ne bodo več čakali, kdaj bodo dobili vodo iz velikega šentjan-Škega vodovoda, za katerega obstajajo načrti brez denarja.
Kdo je najbolj prizadeven? „Težko je odgovoriti na to vprašanje," pravi Jože Cimerman, „Zelo veliko si je prizadeval predsednik vodovodnega odbora Lojze Gačnik, izkazii so se tudi gospodarji Končina, Poljanec, Virant, pohvaliti moram pravzaprav vse. Vsakdo je po svojih močeh sodeloval^ saj se je zavedal, kaj pomeni tekoča voda v kmečki hiši.“
M, L,
PRODAJA MLEKA NARAŠČA
Zanimanje rejcev za rejo krav molznic .se je s povečano ceno mleka, ki sicer še vedno ni dovolj spodbudna, opazno povečalo. To dokazuje odkupljena količina mleka, ki se je v vsej sevniški občini povečala že na 3.500 litrom mleka na dan. Večji del odkupi celjska mlekarna, manjši del pa Ljubljanske mlekarne. Ce se bo tako nadaljevalo, bo sevniška občina letos prvič prodala več kot milijon litrov mleka, kar je spodbuden uspeh.
v
Ukraden motor, ki je prisilil storilce, da so dejanje priznali, čaka v garaži milice v ^vnici.
LJUDJE MED SEBOJ
Motorizirani »jastrebi«
Ne upira se jim okrasti človeka v nesreči
Ni še pozabljeno, kaj se je zgodilo z avtobusom, ki gaje ob novem letu na boštanjskem železniškem prehodu zadel vlak. Ob vsej hudi nesreči so se našli ljudje, ki so iz razbitine kradli uporabne predmete, celo kolo avtobusa ni bilo varno pred njihovimi tatinskimi prsti. Sevniška milica jc te dni raziskala še bolj značilen primer, v katerem so ,jastrebi“ še na bolj pretehtan način opravili svoj mrhovinarski posel.
Ko se je Alojzu Sabliču iz Trbovelj v bližini boštanjske graščine pokvaril avtomobil, se pr^iv gotovo ni nadejal, kaj se bo zgodilo, ko je ob cesti pustil po-kvaijeno vozilo. Ko gaje kasneje prišel iskat, mu je zaprlo sapo: iz avtomobila je bil ukraden motor (!), sedeži, tri kolesa; vrata so neznanci sneli tako, da so pre-pilili tečaje: zmanjkali so še nekateri drugi predmeti in instrumenti.
Sevniška milica je pred kratkim po daljšem iskanju odkrila.
da so motor ukradli brata Franc Medved (28) in Jože Medved (32) ter sosed Martin Ferle (21) iz Svibnega v laški občini. Peljali so se mimo Boštanja, in ko so videli, da stoji ob cesti zaklenjen avtomobil znamke VW, so d:o-vali načrt; nato so v eni izmed noči ukradli motor, zbrusili z njega številko, vsekali novo, razen tega pa ukradli tudi vrata in še nekatere stvari, kar bi vse prišlo prav njihovemu dosluže-nemu VA\'.
Značilen je odgovor, zakaj so to počeli. Miličnikom so namreč dejali: če ne bi mi, bi ukradli drugi Kaže, da so bili zraven res tudi drugi ljudje s podobnimi nameni, saj Medvedom ni bilo mogoče dokazati, da so bili edini storilci, -
Taksna je torej miselnost motoriziranih mrhovinarjev. V svoji pohlepni pridobitnosti se ne ustavijo pred tem, da kradejo človeku, ki ga je že tako in tako prizadela nesreča.
M. L.
z 0'BČNEIGA ZBORA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE
Gasilci o svojih križih in težavah
Na občnem ztx>ru občinske gasilske zveze so podelili priznanja Boštanju, Stillesu, Jugotaninu, Krmelju, Pokleku in trem posameznikom
v nedeljo, 4. aprila, je bil v Sevnici občni zbor občinske gasilske zveze. Uvodno poročilo je imel Jože Smodej, predsednik zveze, ki je orisal dejavnost v minulem letu ter številne probleme, s katerimi se ukvarjajo posamezna gasilka društva.
V	uvodni besedi je posebej poudaril, da je občinska gasilska zveza zapostav^ena pri občinski pomoči. Naštel je več nujnih del ter nujno potrebnih nakupov gasilske opreme, česar ne morejo uresničiti, ker primanjkuje denaija. Občinska gasilka zveza ima na primer za vse svoje obsežno območje le dva gasilska kombija, pa še ta dva je kupila iz svojega denaija, V prihodnje bi bilo potrebno kupiti ^silska vozila za Boštanj, Studenec, &ntjanž, dograditi dom v Šentjanžu in na Bregu, gasilske stolpe v Tržiču, na Telčah in Velikem Cirniku. Govoril je tudi o organizacijskih slabostih, o nezanimanju mladine za delo v gasilstvu, o premajhni povezavi s krajevnimi skupnostmi, o pomanjkanju vodilnih ga-
silcev, ki bi organizirali mladino, pa tudi ženske; le-tehje namreč v gasilskih vrstah zelo malo.
Sledila je razprava. Udeleženci so
-	med njimi je bil tudi predsednik ObS Maijan Gabrič - govorili o gasilskih težavah, ki so v javnosti večinoma že znane. Na občnem zboru so podelili tudi nekatera gasilska priznanja: društvo Boštanj, enoti v Stillesu in Jugotaninu so dobili plakete, PGD Krmelj, PGD Poklek, Franc Dragan z Brega, Alo^ M^le s Telč in Stanko Repše iz ^ntjanža pa so dobili diplome.
VFI
POKOPALIŠČE, VODOVOD
Najprej sc bodo lotili urejevanja vaškega pokopališča, po možnosti tudi mrliške vežice, nato pa bodo začeli graditi vodovod. Tako so sklenili na letni konferenci krajevne organizacije SZDL na Velikem Cirniku 4, aprila. Obravnavali so tudi politiko obdavCevanja kmetov (več
'>•
Na pobudo sevniškega kmetijskega kombinata je izolska Mehanotehnika priredila prejšnjo sredo na Podvrhu na kmetiji Ivana Jazbeca demonstracijo delovanja malih obdelovalnih strojev, motokultiva-toijev, znamke „Maček**, ki jih tovarna izdeluje po licenci italijanske tvrdke. Kljub temu da so mali stroji uporabni le za manjše površine ali za vinograde, je bilo med okolišnimi kmeti dokajšnje zanimanje. Prikaz sije ogledalo čez 40 ljudi. (Foto: Legan)
o tem je zbranim povedal šef davčne uprave Milan Jeraj iz Sevnice) in proračun občinske skupščine za letošnje leto. Na konferenci so sprejeli tudi letni delovni program.
KRMELJ: ŠE EN BLOK
Gradbeno podjetje Zagoije bo v kratkem začelo v Krmelju graditi še en stanovanjski blok, v katerem bo osem stanovanj. Investitorji so: Metalna Krmeli, osnovna šola in občinski odbor ZZB NOV.
KATERE TRGOVINE LETOS?
Trgovsko podjetje Sevnica ima za letos v načrtu, da bo začelo graditi trgovino v Boštanju, preuredilo pa prodajalne na Blanci, Studencu in v Šentjanžu. V ta namen bo potrebno
1,35	milijona dinaijev, ki jih podjetje samo nima, zato prosi za posojilo občinsko skupščino. V podjetju poudarjajo, da trgovina ni posebno donosna, da se je zadnja leta razlika v ceni le neznatno povečala ( za dober odstotek), medtem ko so se stroški precej bolj povečali. Kot smo že poročali, so v podjetju na sindikalnem občnem zboru sklenili popraviti delitveno razmerje v korist skladov.
RADIO SEVNICA
NEDEUA, 18. APRILA: 10.30
- Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Zgodilo sc je v preteklosti - Elektrotehna vam predstavlja - Iz KK SZDL Malkovec (pogovarjali smo se z vaščani in predsednikom KK SZDL) - Zabavna glasba z uganko
- Vrt in vrtičkarji - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje.
SREDA, 21. APRILA: 16.00 -Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - NAJPOPLOT - Z ribiško palico v roki - Po domače (glasbena oddaja) - Delavec in paragrafi - Iz diskoteke naših poslušalcev - Zaključek oddaje.
TEŽJE BOi DOBITI LJUDI KOT DENAR
Kam brez orožja, ki se imenuje znanje?
Trebanjska občina ima najmanjši izobrazbeni produkt in še vedno zelo velik osip učencev
Kvalificirane ljudi, dobre strokovnjake, je zdaj že težje dobiti kot investicijski denar! To ni osamljena trditev vodilnega gospodarstvenika, to vse bolj postaja - resnica. Kdor pozna kviifikacijsko strukturo zaposlenih v trebanjski občini in jo primerja z drugimi območji, mora pritegniti, da bo prav njeno zaostajanje delalo po vsej verjetnosti največ težav pri uresničevanju s srednjeročnim programom zastavljenih ciljev.
Življenje uči, da je najbolj zanesljivo, če se zanašamo predvsem na lastne moči. Toda kako? Trebanjska občina je po tako imeno-
Madež
Medtem ko sov Trebnjem že prejšnja leta komajda dobili kakega udeleženca NOB, ki je bil voljan spregovoriti šolarjem ob sprejemu kurirčkove pošte, je bilo letos še težje. O pomenu prireditve je moral šolarjem spregovoriti kar učitelj zgodovine, zakaj vsa velika organizacija ZB Trebnje očitno ni premogla človeka, ki bi povedal kak doživljaj iz partizanskega življenja. Tako se je zgodilo, kljub temu da je v organizaciji dovolj sposobnih ljudi in da na sestankih spet in spet govorijo o prenašanju tradicij NOB na mlajši rod
Ob koncu lahko samo obžalujemo, da za posredovanje tradicij še zdaleč ni tolikšnega zanimanja, kot je veljalo, na primer, priznavanju dvojnih let...
vanem izobrazbenem produktu na zadnjem mestu v Sloveniji. Samo
16,5	odstotka njenih prebivalcev, ki zdaj obiskujejo šolo, konča k^o šolo, ki je vi^a od osnovne. Kako malo je to, dokazuje primerjava, da v nekaterih razvitih deželah večji odstotek ljudi ene generacije doseže fakultetno izobrazbo. Trebanjska občina ima še vedno sorazmerno zelo velik osip v osnovnih šolah, V minulem šolskem letu še 46,3 odst. otrok, ki so pred osmimi leti sedli v prvi razred, ni končalo osemletnega šolanja z izdelanim osmim razredom.
Za takšno zaostajanje so mnogi vzroki, ki pa vendarle imajo skupni imenovalec v znanem dejstvu, da je bilo šolstvo dolga leta preveč zapostavljeno. Predvsem je treba poudariti, da bi bolj zaostala območja, kakršnih je več v trebanjski občmi in na Dolenjskem nasploh, potrebovala pravzaprav najboljše, vsestransko usposobljene m delu predane prosvetne delavce ter dobro opremljene šole.
Podatki kažejo, da je v osnovnih šolah v občini še zdaj 57,8 odstotka šolskih ur strokovno neustrezno zasedenih, kar pomeni, da približno polovica prosvetnih delavcev nima predpisane izobrazbe, ki jo zdaj zahtevajo pri predmetnem pouku. Ce primerjamo posamezne šole med seboj, ugotovimo, da je mnogo slabše v manjših krajih kot v večjih občinskih središčih.
Vodstvo temeljne izobraževalne skupnosti je že večkrat razpravljalo o tem. Sklenilo je štipendirati večje število študentov in dijakov, spodbuja k izrednemu študiju, česar se je lotilo večje število prosvetnih delavcev, ne more pa od praviti «nega problema, ki je zelo težak: ne more preskrbeti primernih stanovanj za prosvetne delavce, saj ima šolstvo toliko drugih materialnih potreb, da ne more vsem ustreči. Izhod je torej samo eden: še povečati družbeno pomoč šolstvu, zavedajoč se, kaj dobro, sodobno šolstvo za splošen družbeni razvoj sploh pomeni.
M. LEGAN
1
Ob nemem pričevanju bukev, ki vedo za ustanovitev Gubčeve brigade, je v sredo šolska mladina s Trebelnega sprejela kurirčkovo pošto, kije potovala skozi ta kraj, O pomenu narodnoosvobodilnega boja in ustanovitve brigade Je mladini spregovoril nekdanji gubčevec Sergej Vošnjak, ki je prebivalcem Trebeljanskega sporočil najtoplejše pozdrave borcev, sta^ znancev revnih hribovskih vasic. Kurirčkovo pošto so s kulturnimi programi sprejeli tudi v drugih krajih trebanjske občine. (Foto: Legan)
OBČINSKO SINDIKALNO VODSTVO' O AKTUALNIH NALOGAH
Čakanje ne bo prineslo ničesar
Kaj je s stabliizacijskimi programi? — Sindikat vztraja pri svojih stališčih — Ocena seminarja — Ponekod še podcenjujejo izobraževanje
Nedavni dvodnevni seminar za vodstva sindikalnih organizacg (bil je v Trebnjem 2. in 3. aprila) je bil nehote nova preizkušnja sindikalne aktivnosti. Izkazalo se je namreč, da niso sodelovale tiste organizacije, ki že tudi sicer kažejo manj prizadevnosti, in to prav v okolnostih, kjer bi bilo sindikalno delo najbolj potrebno.
Tako so ocenili na seji predsedstva občinskega sind^alnega sveta 8. aprila ko so obravnavdi družbeno-politično in strokovno izobraževanje delavcev.
Seminar, ki je ena od po-
0'B VELIKEM NAPREDKU V ZADNJIH LE.TTH
Telesoovzgojni »vrh« ustanovljen
Ustanovni občni zbor ObZTK — Predsednik Roman Ogrin — Novi klubi in nove dejavnosti — Nujno: povezovati se s podjetji — pokrovitelji
„Ultimat“ občinske skupščine, češ da ne bo dala denarne pomoči, dokler ne bodo ponovno ustanovili občinske zveze za telesno kulturo, premajhna prizadevnost dosedanjega odbora, neurejene formalnosti, kijih obstoj organizacije zahteva, povečana dejavnost klubov in društev, vse to je pripomoglo, da so v Trebnjem 9. aprila vnovič ustanovili občinsko zvezo za telesno kulturo.
Poročila na ustanovnem občnem zboru so pokazala, da je telesnokul-tumo delo v zadnjih letih v občini ^ zelo napredovalo. Se pred petimi leti ni bUo v občini razen odbojkarske sekcije TVD Partizan nobenega
kluba. Zdaj obstajajo v občini: nogometni klub Mirna, smučarski klub Trebnje (ki ima kar 112 članov!), kegljaški klub Trebnje (45 članov). Pred kratkim so ustanovili judo klub v Šentrupertu, v občini delujejo še
Hkrati s telesno vzgojo je zadnja leta napredoval tudi šah. Na sliki: v mokronoškem š^ovskem klubu, ko mentorjevo oko bdi nad najmlajšimi. (Foto: Dokl)
šolska športna društva pri vseh petih osnovnih šolah, društvo TVD Partizan Mirna in TVD Partizan Trebnje, skratka: bera je že tolikšna, da nujno teija občinski telesnokulturni „vrh“.
Tako so menili delegati na ustanovnem občnem zboru. Sklenili so, da je treba organizacijsko utrditi društva in zvezo, v merilu občine organizirati več tekmovanj, zlasti pa skrbeti za množičnost in strokovno vzgojo vaditeljev, ki bi vodili delo posameznih klubov in društev.
Seveda ni bilo mogoče mimo denarnih vprašanj. Nekaj manj kot štiri stare milijone je za letos predvidela občinska skupščina Trebnje v te namene. Ta denar še zdaleč ne zadostuje za delovanje telesnokulturnih organizacij. Od skupščine niti ni mogoče pričakovati kaj več, če poznamo druge potrebe in skromne možnosti občinskega proračuna. Preostane edino, da sc posamezni klubi še tesneje povežejo z delovnimi organizacijami, ki imajo tudi komercialni razlog, da podpirajo ^ort, predvsem tekmovalni. Občinska zveza za telesno kulturo se bo povezala z vodstvi podjetij in upa, da bo dosegla razumevanje za telesno kulturo.
Ko so sprejeli statut zveze, so na ustanovnem občnem zboru izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik občinske zveze je Roman Ogrin, tajnik Alfonz Tratar, blagajničarka Angelca Bukovec, člani pa Jože Hočevar, Pavle Žagar, Nace Bukovec, Marjan Umek, dr. Jože Možgan in Maijan Legan.
M. L
Slovenski oktet v Trebnjem
Na osrednji občinski proslavi 30-Ietnice ustanovitve Osvobodilne f^ronte, ki bo v Trebnjem v ponedeljek, 26. aprila, z začetkom ob
19.	uri, bo na povabilo občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih oi^janlzacij nastopil priljubljeni Slovenski oktet, stari znanec trebanjskega občinstva. Proslava bo obsegala šc slavnostni govor predsednika občinske konfercnce SZDL, podelitev priznanj 9 občanom ter brai\je najboljše naloge o pomenu narodnoosvobodilnega boja, ki jih pišejo učenci osnovnili šol.
membnih oblik izobraževanja sindikalnih delavcev, bi bil še uspešnejši, če bi se odzvali iz vseh delovnih organizacg. Prvi dan je poslušalo zanimivo predavanje sodelavke ljubljanskega mestnega sindikalnega sveta Julke Žibert 30 ljudi, drugi dan pa se je predavanja Milana Osolnika, diplomiranega ekonomista iz Ljubljane, udeležilo 32 sindikalnih delavcev. V občini je 29 sindikalnih organizacij, na seminarju ni bilo predstavnikov Modnih oblačil, občinske skupščine, Inkota Trebnje, mokro-noškega obrata GG Brežice, Hrasta-Šentlovrenc, občinskega sodišča in prosvetnih delavcev. Nekateri so se opravičili.
Predsedstvo ObSS obsoja odnos nekaterih delovnih organizacij, ki podcenjujejo izobraževanje in družbeno-ekonomsko vzgojo sindikalnih delavcev. Zaostaja tudi splošno izobraževanje; vodstva delovnih organizacij kot da se ne zavedajo, kaj pomeni to za razvoj podjetij in samoupravljanja v njih.
V	nedeljo ob 10. uri bodo na Medvedjeku pri Veliki Lx)ki odkrili spominsko obeležje — skulpturo mitraljezca, ki bo spominjal na prvo pomembnejšo bitko druge grupe odredov. V spomin na ta dan slavita krajevni skupnosti Velika Loka in Šent-lovrenc krajevni praznik. Zvečer pred praznikom bo v Veliki Loki tudi slavnostna akademija. Na sliki je glinasti osnutek mitraljezca, ki ga je v železo spremenil Alojz Jerčič.
Kaj veš o prometu?
V	soboto, 17. aprila, bo ob 19. uri v dvorani Prosvetnega doma v Trebnjem kviz „Kaj veš o prometu". Tekmovale bodo osnovne šole iz občine Trebnje, med posameznimi točkami bo udeležence zabaval priznan ansambel. Tekmovanje organizira občinski komite za vzgojo in varnost v prometu.
Sindikalni svet — tako so vnovič poudarili na seji predsedstva — vztraja pri svojih stališčih glede najnigih osebnih dohodkov. Ugotavlja, da se skladi delovnih organizacij zmanjšujejo in da marsikje le čakajo, kaj bodo prinesle nove gospodarke razmere. Prepočasi napreduje izdelovanje stabilizacijskih programov v posameznih podjetij. Sindikalna zahteva, naj bi letos odpravili osebne dohodke pod 800 dinarji in naj bi delovne organizacije prispevale za letovanje 300 dinarjev na zaposlenega, lahko izzveni le kot aktivistična fraza, če v podjetjih ne bodo sprejeli ukrepov, ki jih tegata stabilizacija in boljše gospodarjenje nasploh.
Plača brez dela — vlekla
Niti najmanj nismo pričakovali, da bo tako očitna pn>o-aprilska šala, kakršna je bila objavljena na trebanjski strani pod naslovom „Švicarjem velja zahvala'', potegnila toliko ljudi. Mnogi so poizvedovali, kje na občini sprejemajo prijave, nekateri občani so 'Zaprosili za pomoč krajevne urade, toda vse skupaj ni nič pomagalo: želene možnosti za zaposlitev ni bilo. Značilno je tudi, da so se za nova delovna mesta zanimali ljudje, ki že imajo zaposlitev; očitno jim je zadišala plača v .času investicijske gradnje, ki je bila obljubljena v prvoaprilski potegavščini
Vsem „nategnjenim'' velja naše opravičilo. Lahko se tolažijo, da Dolenjski list spet dolgo ne bo izšel natanko prvega aprila.
Trebelno: v nedeljo praznik
V	spomin na bitko pri Košučju bo slavila krajevna skupnost Trebelno 18. aprila svoj krajevni praznik. Dopoldne bo ob 10. uri najprej slavnostna seja, nato pa proslava s kulturnim sporedom. Z enodejanko „Mati“ se bo predstavilo prosvetno društvo iz Šentruperta, del programa pa bo prispevala tudi domača osnovna šola.
V	MAJU KRVODAJALSKA AKCIJA
6.,	7. in 8. maja bo v trebanjski občini letošnja k^odajalska akcija, v kateri naj bi tokrat zbrali čez 800 darovalcev krvi. Datum odvzema krvi sporočamo, ker želimo krvodajalce obvestiti in spomniti na novo priložnost, da se izkažejo s svojim plemenitim dejanjem. Da se ljudje zavedajo, kolikšnega pomena je darovanje krvi, dokazuje tudi iz leta v leto večji odziv. Lani, na primer, je v občini darovalo kri že čez 900 občanov, kar je v primeijavi s celotnim številom prebivalstva v občini zelo lep uspeh.
Cene v Sevnici in Trebnjem
Pretekli teden so veljale v trgovskem podjetju v Sevnici in Mercatorjevi trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cene:
	Sevnica	Trebnje
	(cena v din za kg)	
cvetača	6,00	_
čebula	2,80	3,10
česen	9,00	8,00
fižol	6,30	8,40
krompir	1,00	0,75
korenje -		
uvoženo	6,50	6,50
ohrovt	2,80	—
pesa	2,50	2,85
peteršilj	—	7,80
repa	—	3,00
solata — endivija	9,00	6,50
zelje	2,80	2,75
zelje - kislo	3,00	-
fige - suhe	—	6,50
hruške	—	5,60
jabolka	4,20	2,50 in 5,00
limone	5,70	5,40
orehi ^ jedrca	30,00	27,50
pomaranče	5,20	5,00
slive — suhe	5,30	5,40
banane	6,00	5,00
jajca	0,50	0,70
smetana - lit.	14,20	14,80
sirček	7,20	9,30
DROBNE Z MIRNE
SPREJEM TORBE - Sprejem kurirčkove pošte je bil na Mimi v sredo, 7. aprila. Mirenski šolarji so torbo prevzeli na Gomili, v bližini gradu Lanšprež. Ob sprejemu je bila na Mimi krajša slovesnost, na kateri je Franc Sladič, član krajevne organizacije ZB Mirna, zbrani mladini govoril o 30-lctnici ustanovitve Osvobodilne fronte, o napadu na Jugoslavijo in o pomenu kuriijev v narodnoosvobodilnem boju.
2E drugič - ZAMAN - V četrtek, 8. aprila, je bila na Mirni že drugič sklicana letna konferenca krajevne organizacije SZDL. Tudi tokrat ni bila sklepčna. Zbrani so se dogovorili, da bo v prihodnjih dneh ponoven sklic. Krajevna konferenca je bila po vsej veijetnosti napovedana za nepravi čas, pa tudi z vabili ni bilo vse v redu. Tega dne je bilo namreč zelo lepo vreme, ki so ga ljudje izkoristili za delo na polju in v vinogradih.
POTEGAVŠČINA JE POTEGNILA - Prvoaprilski potegavščini o gradnji krompirjeve tovarne in zaposlitvi na Mirni je nasedlo precej ljudi, posebno mladih. Prihajala so
TREBANJSKE NOVICE
tudi pisma s prijavami. Zdaj pa resno: v DANI pravijo, da resnično sprejemajo prijave v te namene, saj kaže, da bodo vsa prizadevanja za gradnjo končno vendarle rodila svoj sad.
S POMOČJO LJUDI - je šlo. Minil je čas popisa prebivalstva. Popisovalci so delo opravili zadovoljivo m natančno. Za vse to gre zahvala predvsem občanom, ki so vsestransko pomagali in razumeli pomen popisovanja. Na območju krajevne skupnosti Mirna ni bilo primerov, da bi popisovalci kje naleteli na odpor. Občani so pokazali tudi svojo gostoljubnost in so postregli popisovalce.
PROSTOR BO TRD OREH -Dmštvo upokojencev na Mirni šteje precej članov. Pred leti je bilo že bolj delavno, vendar je njihovo prizadevnost okrnilo pomanjkanje lastnih prostorov. Zdaj so sklenili, da si bodo letos poiskali primerno pritlično sobo. Zadovoljni bi bili s skromnim prostorom, ki bi ga primemo opremili in obnovili. Morda se bo našel kdo izmed Mirenčanov, ki bi jim ponudil prostor za primerno odškodnino.	•
^    ^
Boljšo zvezo
ANICA LESAR iz Sajevca pri Ribnici, prodajalka, fc samska, stara 19 let, zaposlena v NAMI v Kočevju, je na naše vprašanje o svoji želji povedala:
„Stanujem doma. Rada pa bi imela svoje stanovanje, in siar raje v Koče^u kot v Ribnici. Zdaj se vozim zvečer domov. Odvisna sem od avtobusnega voznega reda, ki pa je za nas prodajalke zelo neugoden. Trgovino zapiramo ob 19. uri, potem pa delamo še najmanj 20 minut. To je prav toliko, da za 5 minut zamudim avtobus. Nato moram skoraj uro dolgo čakati na drug avtobus. Zato si najbolj želim, da bi vozil avtobus iz Kočevja proti Ribnici ob 19.30 namesto ob 19.15.“	J.	P.
BOU ZAUPATI MLADIM
Na nedavnem sestanku organizacije ZK za Seškov teren v Kočevju so komunisti opozorili, da so o nekaterih zadevah kasno in nepopolno obveščeni; predlagali so, naj bi imela občinska konferenca poklicnega delavca (tajnika ali predsednika), kot ga imajo druge občinske in družbe-no-politične organizacije; dogovorili so se tudi za sprejem dveh mladincev v ZK. Ko so razpravljali o obrambnih pripravah, so nekateri menili, da bi bilo delo na tem področju lahko še boljše, posebno še, če bi pritegnili tudi mladino. O predvidenih spremembah ustave niso razpravljali, ker bo te razprave organizirala SZDL.
TUDI PODJETJA NAJ PRISPEVAJO
Na nedavnem zboru volivcev v Stari cerkvi so zahtevali več denarja za komunalno urejanje na tem območju, „ki postaja predmestje Kočevja". Poudarili so, da bi za ta dela .morale prispevati tudi delovne organizacije, pri katerih so zaposleni občani tega območja. V program dela za letos so dali: ureditev kanalizacije v Stari cerkvi in na Mlaki,
nadnjo vodovoda za Koblarje in Mrtvice, ureditev pokopališča, popravilo qiostu v Ložinah in vzdrže-
vanje cest
NA PROSLAVO OF
Izvršni odbor občinske konference SZDL Kočevje je storil v sodelovanju z delovnimi organizacijami vse potrebno, da bi se osrednje proslave v počastitev 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ki bo 27. aprila v Ljubljani, udeležilo čim večje število aktivistov in občanov. Za prevoz na proslavo bodo predvidoma organizuali posebne avtobuse.	j
OB 500-LETNICI MESTA KOČEVJE
Znani so prvi datumi prireditev
Vendar bo koledar prireditev doživel še mnoge dopolnitve in spremembe, preden bo dokončno sprejet — Za praznik posebne »Novice«
Predsednik odbora za pripravo proslave SOO-letnice mesta Kočevje Miro Hegler je sklici 8. aprila sestanek nekaterih predsednikov posameznih komisij tega odbora.
Na sestanku so podrobnge razpravljali o delovnih programih komisij za propagando, za kulturne prireditve, za športne prireditve in za turistične prireditve. Datume nekaterih prireditev so določili že dokončno ali pa vsaj okvirno. Po sedanjem predlogu bo trajalo proslavljanje do oktobra, ko bo tudi občinski praznik.
Kulturniki so pripravili oziroma predlagali tak program; 1. oktobra ob 20. uri v Šeškovem domu „Veroniki Deseniška“ ali „Celjski groQe“, folkloma ^pina ,J^rance Marolt“ naj bi nastopila 24. septembra zvečer. Invalidski pevski zbor naj bi imel samostojen koncert 2. oktobra. Slovenski oktet ali Koroški oktet pa naj bi nastopila pred svečano sejo občinske skupščine, ki bo 2. oktobra ob 10. uri dopoldne. V teh dneh okoli občinskega praznika bo v Likovnem salonu v Kočevju razstavljal akademski kipar, domačin Stane Jarm. Seveda bo še več drugih kulturnih prireditev, na katerih bo nastopila mestna godba, .folklorna skupina iz ^edgrada, gimnazijski pevski zbor, glasbena šola itd.
Športniki še nimajo določenih datumov za prireditve. Izjema je „Tek Kočevskega zbora“ in kolesarska dirka Ljubljana-Kočevje-Ljub-Ijana, ki naj bi bila 1. oktobra. V drugi polovici junija bodo pionirske športne igre; udeležili se jih bodo tudi pionirji sosednje hrvatske občine Delnice. Septembra bo športna akademija, datum za šahovsld dvoboj na 50 deskah med Ljubljano in Kc^evjem pa še ni določen. Seveda
bo še več drugih športnih prireditev, saj ne bo minila brez njih niti ena nedelja.
Komis^a za propagando pa je napravila obširen načrt za izdajo raznih propagandnih materialov, od
plakatov, zastav in zastavic, posebnih kuvert, razglednic, značK, nalepk do izdaje posebne številke „Novic“, ki naj bi jih tiskali v Ko-čevju.
V naslednjem obdobju bo takih in podobnih sestankov še več. Na njih bodo skušali čimprej določiti dokončne datume za posamezne prireditve in kdo vse bo na njih nastopal.	J.	P.
Nihče ni goljufal Krkovcev
Jurjevič z Vrha odgovarja Jurkoviču iz Izole
v 9. številki je Dolenjski list objavil članek Mirka Jurkoviča iz Izole. Iz članka se vidi da Jurkovič sploh ni seznanjen s takratnim dejanskim stanjem, saj drupče ne bi mogel napisati neresničn3i podatkov in pripisovati goljufijo vaščanom z Vrha in takratnemu krajevnemu odboru.
Ker je zadeva z gradnjo in finansiranjem vodovoda povsem drugačna, se čutim dolžnega, da v imenu vaščanov z Vrha in bivšega krajevnega odbora Vrh odgovarjam Jurkoviču in javnosti.
Po opisovanju Jurkoviča je videti, kot da smo imeli na Vrhu 10 ali celo več veselic, v resnici pa smo imeli
Ustanoviti društvo diabetikov
Kočevska občina prednjači po številu sladkornih bolnikov — Živilska industrija pozabila na bolnike — V slogi bi bilo lažje.
H/1
ViAKO=
V	Sloveniji odkrijejo zdravniki letno nad tri tisoč primerov sladkorne bolezni. Zmotno je bilo mišljenje, daje sladkorna bolezen izrazito mestna in daje na podeželju skoraj ni. Po neuradnih podatkih ima en odstotek Slovencev to presnovno motnjo. V Sloveniji prednjačita po številu diabetikov kočevsko
PREMEŠČANJE DELAVCEV
Sindikalne podružnice v delovnih organizacijah kočevske občine ugotavljajo, dia je v zadnjem času vedno več te&v zaradi premeščanja delavcev na druga delovna mesta. Del krivde za to je, da to vpr^nje ni podrobneje urejeno v splošnih aktih. Vodstva sindikalnih podružnic x zavzemajo, da bi o teh vprašanji bolje obveščali zaposlene in da jih je treba točneje opredeliti v predpisih delovnih organizacij.	^
PREDGRAD: ZANEMARJENE CESTE
Prebivalci Poljanske doline ob Kolpi niso zadovoljni s stanjem cest, ki vodijo sem iz Črnomlja in Kočevja. Zavzemajo se, da bi bile redneje vzdrževane in da bi za njihovo vzdrževanje namenili več denarja. Hkrati predlagajo, naj bi postopoma odstranjevali večje ovinke, ki so zelo močna ovira pri vedno večjem cestnem prometu. Po njihovi sodbi so v odročnih in oddaljenih krajih, kot je njihova dolina, ceste slabše vzdrževane kot v neposredni bližini večjih središč.
Hvalijo novo vodstvo
Krajevna skupnost Vas-Fara zelo uspešno dela
Odkar sta lani prevzela vodstvo krajevne skupnosti Vas-Fara Anton Škvarč (predsednik) in Tine Štefančič (tajnik), je bilo na območju krajevne skupnosti napravljenega precej.
DROBNE IZ KOČEVJA
ŠOLARJI UNIČUJEJO PARK -šolarji imajo pred novo osnovno šolo premalo prostora, ko čakajo, da se odpro šolska vrata. Prav tako nimajo prostora, kjer bi med glavnim odmorom malo poskočili in se naužili svežega zraka. Za šolo je velik prostor, a žal ni urejen. Mali asfaltirani prostorček pred šolo je odločno premajhen. Zato se otroci raztepejo po parku in zelenicah doma telesne kulture, kjer je prostor. To ni v prid parku in zelenicam. Nekaj bo treba ukreniti ali pa polagoma opustiti zelenice in park, ker je nesmotrno trošiti denar za urejanje, če potem otroci neodgovorno uničujejo okolico zato, ker projektant ni predvidel prostora za otroke. Vse bi se dalo Icljub temu urediti, če bi bili otroci lepše vzgojeni
NOVO OGLEDALO - Smemo ogledalo so pritrdili na hiši na Ljubljanski cesti, da kaže voznikom, ki peljejo proti mestu, Kidričevo ulico. Upajmo, da bo ogledalo pripomoglo k varnejšemu prometu. Vendar bodo morali vozniki voziti tam mimo bolj počasi, sicer bo ogledalo marsikateri prezrl
UNIČEVALCI ZNAKOV - Prometni znaki, ki so jih pred kratkim dodatno postavili so proti Stari cerkvi že uničeni Človek preprosto ne more veijeti, kako je mo^če zviti debelo pločevinasto tablo tako, da je videti kot palačinka. To so junaška dela posurovelih ponočnjakov, ki jim je uničevanje družbene imovine svojevrstna zabava.
SPET BREZ DOBITKA - Coca-Cola je tudi pri tretjem žrebanju obšla Kočevje: od 520 izžrebanih ni bilo nobenega iz Kočevja. Kupcvalci se pritožujejo, da v Kočevju zelo teŽKO dob^o zamaške z zlogom LA.
TEKMOVANJE KOLESARJEV
-	Republiška komisija za varnost prometa je razpisala tekmovanje pionirjev kolesarjev. Kočevska občinska komisija je že izvedla tekmovanje v občinskem merilu. Prevzela pa je tudi organizacijo tekmovanja vseh občinskih prvakov jz ljubljanskega področja, ki bo 17. aprila dopoldne. Tekmovali bodo v znanju prometnih predpisov, vožnji po ulicah in spretnostni vožnji
DANES BALET - Danes, 15. aprila, bo nastopil na odru doma Jožeta Šeška baletni ansambel Ijub-Hanske Opere. Predstavi bosta ob
17.	in 20. url
— Kako da vlomilci v kočevsko banko niso odnesli nič denarja?
- Kaj bi ko ni bilo notri nič deviz, ampak le nekaj devalviranih dinarjev!
KOČEVSKE NĐU1GE
in idrijsko območje. Če je tako, ali nismo preveč brezskrbni do tega?
Ta bolezen marsikateremu skrajša življenje. Zato ni čudno, da so pričeli po vsem svetu ustanavljati društva diabetikov, v katerih se združujejo ljudje, ki jih veže ista usoda oziroma bolezen. Zaradi te bolezni silijo mnoga socialna vprašanja vse bolj v ospredje. Diabetična hrana je draga, delovna sposobnost obolelih je omejena in še niz drugih nevšečnosti je.
Posebne težave so s prehrano. Na tujem imajo veliko in ceneno izbiro diabetičnih pijač in hrane. Pri nas so prehrambna podjetja v glavnem gluha za potrebe sladkornih bolnikov, čeprav taka hrana ne bi bila samo za diabetike, saj jo zdravniki priporočajo vsem starim Iju-
MAJA SLIKANJE PLJUČ
v kočevski občini je bilo zadnje splošno fluorograflranje prebivalcev leta 1967. Po pravilu se ta akcija izvaja vsaka štiri leta. Zato so se odločili, da jo bodo izvedli letos, in to v mesecu maju. Udeležba na fluoro-grafiranju je obvezna. Za tiste, ki se ne bi odzvki vabilom, so predvidene denarne kazni.
dem. Naš živilski trg za diabetike je torej zelo reven.
Če je tako in ker v številu sladkorno bolnih na kočevskem področju v Sloveniji celo prednjačimo, ne bi bila odveč misel, da bi ustanovili združenje diabetikov. Tako bi se dalo marsikaj urediti ali vsaj izboljšati, predvsem glede nabave hrane, zdravniških pregledov, medsebojne pomoči, izmenjavi izkušenj itd.	A.	ARKO
eno samo. Z denarjem, pridobljenim na veselici je razpolagal takratni krajevni odbor SZDL, ki je veselico organiziral in jo vodil. Denar je bil naložen v banici do leta 1959, ko ga je krajevni odbor dvignil in razdelil po vaseh.
Tako je za vaščane iz vasi Krkovo prejel denar Južničev Janez, ki je prejem s podpisom tudi potrdil. Z denaijem, ki je pripadel vaščanom z Vrha, smo plačali delavce, ki so zasuli jarke, izkopane za glavni vodovod.
Gradnjo vodovoda je vodil in jo tudi v celoti finansiral občinski ljudski odbor. Kaj imajo pri vsem tem opraviti vaščani z Vrha, da se jim podtika goljufija? Kaj misli Jurkovič doseči s tem, da tako izkrivljeno opisuje dogodke pred 13 leti? Ne mislim se preveč spuščati v preteklost. Omenil bi le, da ni šlo vedno in povsod gladko in lahko, kot.bi si mi vsi želeli. Bile so tudi težave in pomanjkljivosti tako pri elektrifikaciji naših vasi, kot pri gradnji vodovoda. To prav dobro vemo vsi domačini. Cemu potem tako nesmiselno in zaletavo pisanje? Jurkoviču bi svetoval, naj bo v bodoče bolj razsoden.	JURJEVIČ	ALOJZ
Vrh pošta Vas
PRIPIS UREDNIŠTVA: Pretekli teden smo prejeli še eno pismo tovariša Mirka Jurkoviča iz Izole. Ker v prvem delu tega pisma zadeve nič bolj ne osvetli, kot jo je skušal s svojim prvim pismom (objavljenim v Dol. listu 4. marca 1971), v drugem delu pa opisuje dogodek iz NOB, ki nima nobene prave zveze z razpravo okrog Krevsovega „ovna“,. smo objavo pisma zavrnili.
Tekmovanje za najlepše
Najlepše okrašene hiše in vrtovi bodo nagrajeni — Tekmovanje traja do oktobra
Vrtičkarska (hortikulturna) sekcija Turističnega društva Kočevje ima letos poleg rednega dela po svojem delovnem načrtu še posebno nalogo. Zz proslavo 5004etnice, ko je bilo Kočevje proglašeno za mesto, mora sekcija poskrbeti, da bo mesto čimbolj urejeno in snažno, okna, balkoni in ter^ hiš okrašene s lupinami cvetja^lončnic — trajnic in da bodo vrtovi in zelenice čimbolj urejene in negovane.
Sekcija je razpisala navadno tekmovanje za najlepše urejene hiše in vrtove. Znašale bodo 50 do 300 din, podeljenih pa bo tudi' več posebnih
diplom. Tekmovalno obdobje bo od
15.	aprila do 1. oktobra 1971. V tem obdobju bodo posebne komisije trikrat ocenile videz mesta in posameznih hiš. Nagrade in diplome 'bodo podeljene na dan praznika občine Kočevje, 3. oktobra.
Sekcija bo razposlala vsem svojim članom in občanom ter hišnim svetom točna navodila za tekmovanje. Tako bodo tudi ljubitelji narave in lepega okolja dostojno praznovali. Vrtičkarstvo (hortikultura) je prispevek k bogatenju splošne kulture človeka in s tem tudi naroda.
A. ARKO
Vasi Štajer, Planina in Tišenpolj so dobile elektriko. To so zadnje vasi na tem območju, ki še niso imele elektrike. Težaška dela so opravili domačini, strokovna pa delavci podjetja ELEKTRO, ki je dalo tudi material.
Popravili so tudi pot na Planino in pot Fara-Slavski laz-Maverc. Krajevna skupnost je dala za material; nakladanje, prevoz in ostala dela pa so opravili vaščani
Prebivalci vasi, ki uporabljajo pokopališče pri Svetem Stefanu nad Faro, so popravili to pokopališče. Vaščani so tri dni prostovoljno delali Zelo lepo so ga luedili. Krajevna skupnost je dala za material, za strokovna dela in delno plačala posameznikom, ki so delali nad tri dni Vsa ta dela so vejala kiajevni skupnosti Vas-Fara in Banja loka — pokopališče namreč uporabljajo prebivalci obeh krajevnih skupnosti -
15.000	din. Po oceni je opravljeno delo vredno 50 do 60.000 din. Razliko so seveda prispevali ljudje v obliki prostovoljnega dela.
Nadalje so popravili še pot Laze-Kuželj, napravili vodovod v Lazih in Podnu, brez pomoči krajevne skupnosti pa so vaščani Slav-^kega laza napeljali tudi vodovod.
NOVI KOVINARJI
Kovinarsko šolo za odrasle pri Delavski univerzi Kočevje je pred kratkim zaključilo 14 slušatcljev* Sola je trajala tri leta. Večina slušateljev, ki so se izučili za ključavničarje ali Stritarje, je zaposlenih v podjetju ITAS
PREDLAGALI LOČITEV
Nekateri občani z območja Zajčjega polja in Črnega potoka v kočevski občini so na zadnjem zboru volilcev predlagali, naj bi se ti dve vasi ločili od krajevne skupnosti Livold. Trdili so tudi, da so njihove ceste slabo vzdrževane in plužene. Prebivalci Livolda pa so predlagali, naj bi letos asfaltirali 150 m ceste od križišča v Livoldu proti Mozlju. Menili so, da bi se to asf^tiranje lahko letos opravilo najceneje zato, ker bodo asfalterji pri roki, saj se bo letos začelo posodobljenje ceste Livold-Brod na Kolpi
I
mm
m
Lega in ime mesta Kočevje
Valvasor o nastanku imena »Kočevje«
v knjigi „Valvasoijevo be-rilo“, ki jo je uredil Mirko Ru-
Eel, izdala pa Mladinska knjiga v jubljani 1951, piše na strani 230:
„Kočevje z gradom leži na Srednjem Kranjskem, osem milj od Ljubljane, in je glavno mesto kočevske deželice, zakaj z besedo Kočevje razumemo ne le mesto, temveč tudi grofijo in majhno deželo, katere prebivalci se imenujejo Kočevci (Hoče-v^i) in imajo tako poseben jezik kakor tudi posebno nošo.
Ime izvaja dr. Schoenleben iz Gott-Segen; to besedo izgovarjajo prebivalci v svojem jeziku nekoliko trše s š, tako da pravijo Gottschegen namesto Gott-
Segen. Dalje poroča, da so prebivalci te dežele večkrat dejali „Gottschegen! Gottschegen!” ko so začeli sekati gozdove. Ko so pa Kranjci to slišali, so jih v nekoliko pokvaijenem izgovoru imenovali Gottschever namesto Gottschegner.
Da izvira ime iz nemščine, rad dopuščam. Ce pa bi šlo za razlago, bi rajši dqal, da je ime priteklo iz vode. Ce namreč m^ce dežuje, se voda tod močno razširi in stoji kakor jezero; ko pa spet upade, zapusti veliko rib in rakov, ki jihv je tok prignal iz zemlje. Zato se ta voda po pravici sme imenovati „gut See“. Besedo „gut“ pa izgovaija Kočevec kakor „got“ ^i „gott“ po
načinu dolenjih Nemcev, ki tudi govore „got“ za „gut“. Ker pravijo jezeru „Schee ‘, je prav verjetno, da ime Gottschee od tod izvira, in bi moglo pomeniti toliko kot „Gut-See“. K\jub temu pa mislim, da kaže in spominja to ime na njih poreklo, namreč na stare Gote; brez dvoma je še ostanek teh Gotov ..
Na strani 231 istega dela je napisano še naslednje:
„Mesto ni posebno veliko, pač pa je grad, Id ga je šele pred nekaj leti sezidal knez Turjaški, gospod Ivan Vajkard blagega spomina, zelo obsežen. Mesto je zgrajeno v štirikotu, obdano z močnim zidom in ima na vsakem voglu močan stolp, povrh še jarek, ki je spehan okoli in okoli. Zato je razumljivo, da ni treba mestu takoj ugoditi sovražnikovi zahtevi, naj se vrato odpro, in sc pred to in ono silo ustrašiti in ponuditi roko, če ima dovolj posadke."
«StATT VND 6CHL056 QoTT<5CHEE.
SCULOS FKroaJCKfu^
Janez Vajkad Valvasorje v ,3iavi Vojvodine Krai^jske** takole naslikal Kočevje
Dela za zdomce je doma dovolj
Vrnili se bodo, če bodo doma primerne plače
v ribniški občini se je začel gospodarski razcvet. Ribniški RIKO bo najbolj napredoval. Novi podjeli SITOPLET in EUROTRANS sta že začeli po-
slovati. V kratkem pa bo stekla proizvodnja tudi v konfekcijskem obratu v Sodražici, ki ga bo odprlo podjetje ,JCrim“ iz Ljubljane.
- Zdravnik mi je prepovedal tikoj po kosilu iti v vodo!
✓
S
J
J
4
4
4 0
5
s
4
4
Vse to bo zahtevalo večje število delovnih moči. Po dosedanjih podatkih bo dovolj le ženske delovne sile, ki jo bo potreboval konfekcijski obrat v Sodražici. Drugod potrebujejo predvsem moške, vendar pa jih že sedaj primanjkuje.
Veliko delavcev v najlepših letih je na delu v tujini. Mnogi so se na tujem že udomačili, nekateri pa so si v tujini ustvarili družine. Takih, ki bi se takoj vrnili domov in se zaposlili doma, trenutno ni veliko. V tujini je zaslužek večji.
Številni zdomci so na sestanku pred novim letom izjavili, da so se pripravljeni vrniti in se zaposliti v domačih podjetjih, če jim podjela lahko zagotove primerne osebne dohodke. Ce bodo hotela podjetja zaposliti zdomce, modo morala voditi preudarno politiko nagrajevanja.	—r
Silvestrovanje v šoli ali na zasneženem gradbišču?
Bo šola v Loškem potoku dograjena letos?
Odkar je škofieloški župan zgubil stavo, da bo leto 1971 dočakal v novem hotelu (novo leto je kljub temu pričakal na gradbišču novega hotela), so postali župani previdni pri sklepanju stav.
Nekateri pa ugibajo, če morda le ne bo padla kakšna stava v zvezi z gradnjo nove šole v Loškem potoku. Ta šola bi morala biti po pogodbi gotova do decembra letos, šolniki pa pravijo, da bodo zelo veseli, če bodo lahko začeli v njej pouk jeseni 1972.
Po zgledu Škofjeločanov
predlagamo, naj bi tudi ribniški „najglavnV* možje in žene sklenili kakšno stavo, da vidimo, če bo. v novi šoli v Loškem potoku silvestrovanje že letos ali šele prihodnje leto.
Samo da se ne bi spet zgodilo tako, kot se je v Škofji Loki! To pa je povsem mogoče, če bodo tudi to šolo gradili, kot je v Ribnici navada. Upajmo, da se teh navad še ni nalezlo Gradbeno podjetje iz Grosupljega, sicer potem še nekaj let ne bo pouka (oziroma silvestrovanja) v novi šoli
Končno spet delo za ženske
V Sodražici bodo odprli konfekcijski obrat
Tudi letos bo šlo tesno
Za B program nimajo siagotovljenih 150.000 din
Temeljna izobraževalna skupnost v Ribnici je na zadnji seji razpravljala o zaključnem računu za lani. TIS je lani uspešno poslovala in ustvarila 90.000 din prebitka.
Razpravljali so tudi o finančnem načrtu za letos. Za A program, to je za šole in posebno šolo, bo predvidoma na razpolago 4,830.000 din, od tega samo za osebne dohodke
3.730.000 din. Republiška izobraževalna skupnost bo predvidoma prispevala za kri^e izdatkov A programa 2,540.000 din.
Uporabniki B programa potrebujejo letos 550.000 din. TIS bo imela zanje le 200.000 din. Ce k temu prištejemo še predvideni prispevek RIS (Republiška izobraževalna s^p-nost) v znesku 150.000 din, bo še vedno precej manjkalo za kritje potreb delovanja glasbene šole, delavske univerze, otroških varstvenih ustanov v Ribnici in Sodražici ter šolskega športnega društva v Ribnici.
Prevozi otrok v šolo teijajo od TIS precej denarja. Letos bodo potrošili v te namene
330.000 din, kar za ribniške razmere ni malo. Na seji so se dogovorili, da bodo šole v Rib-
nici in Sodražici pripravile programe za ureditev šolskih poslopij. V Ribnici sta dve stari šolski poslopji, ki terjata temeljito popravilo, v Sodražici pa bo potrebno obnoviti strehi šole in telovadnice.
Beseda je tekla tudi o ureditvi otroškega varstva v Ribnici in o šoli na Velikih Poljanah. O usodi te šole se bo morala občinska skupščina čimprej izreči; šolo bo treba ukiniti — o tem je skupščina TIS že sklepala — ali pa zagotoviti denar za njeno obnovo,
-r
Pred kratkim je bil v Sodražici sestanek z nad 50 ženskami, ki se žele zaposliti v novem konfekcijskem obratu. Ta obrat bo odprlo podjetje modna konfekcija KRIM iz Ljubljane v prostorih likvidiranega obrata „Torbice** v Sodražici.
Na sestanku je bilo ženskam sporočeno, da bodo prostore nekdanje „Torbice“ preuredili tako, da bodo v njih lahko organizirali delo po tekočem traku.
Že z majem bodo v teh prostorih začeli priučevati preko 30 delavk. Ko bo prvi tečaj končan, bodo začeli z drugim in nato s tretjim. V konfekcijskem obratu bo predvidoma zaposlenih 80 do 100 delavk, medtem ko jih je bilo v nekdanji „Torbici“ okoli 60.
Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Zavoda za zaposlovanje Novo m^o, konfekcije KRIM in domače krajevne skupnosti, so se pogovorili tudi o nekaterih drugih
'N
zadevah v zvezi z novim obratom.
Cene v Kočevju in Ribnici
v ponedeljek so veljale v t^ovi-nah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene;
Zanimanje Ljubljane za Dolenjsko
Vedno tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju sledi tudi sodelovanje sindikalniti vodstev
30. marca je bil v Kočevju posvet predsednikov in tajnikov občinskih svetov Zveze sindikatov širSega ljubljanskega območja. Na njem so se dogovorili o stalnih oblikah sodelovanja med osmimi občinskimi sveti in mestnim svetom Zveze sindikatov Ljubljana.
Ti tesnejši stiki sindikatov širšega ljubljanskega območja so posledica vedno bo(]šega sodelovanja na gospodarskem področju.
Posvetu je prisostvoval tudi predsednik republiškega odbora sindi-
Nov način krpanja cest
Ljubljančani z asfaltom, Novomeščani s peskom in z blatom
Glavna cesta iz Ribnice proti Ljubljani in Kočevju je precej luknjasta, posebno ^ Prigorice do Ribnice in od Žlebiča do Ortneka. Ljubljansko cestno podjetje je na območju Velikih Lašč že začelo z asfaltom zalivati luknje, ki jih je zapustila zima. Novomeško cestno podjetje pa najbrž čaka, da bodo luknje večje.
Cestarji so pred leti luknje v asfaltu mašili s kamenjem. Po več letih dela na luknjasti cesti pa jih je izučilo, da se tako krpanje ne obnese. Komaj zapelje čez luknjo avto, že ni v luknji več kamenja.
Zdaj krpajo luknje - kot ugotavljajo avtomobilisti - z mešanico peska in blata. Za čudo se ta mešanica kar ob-
nese. Sicer to ni pravi asfalt, a so na tem koncu Dolenjske na slabe ceste že tako navajeni, da se nad iznajdljivostjo cestarjev in cestnega podjetja niti ne razburjajo.
Žal pa se nekaterih izkušenj novomeškega cestnega podjetja počasi nale-zuje tudi ljubljansko. Ko so pred kratkim krpali luknje na svojem delu kočevske ceste^ so pustili kar precej lukenj za vzorec.
Ob zaključku preidimo spet na domače luknje in izrazimo skupno željo uporabnikov cest, naj bi tudi novomeško cestno podjetje začelo uporabljati asfalt za krpanje lukenj v asfaltu. Izkušnje v drugih krajih so pokazale, da se to obnese!
P-c
katov storitvenih dejavnosti Jože Vidic, ki je razložil naloge sindikatov pri urejanju delovnih razmerij med delavci in zasebnimi delodajalci s kolektivnimi pogodbami. V razpravi so udeleženci posveta osvetlili Številne zadeve na neurejenem področju delovnih razmerij v zasebni obrti. Sindikati sc bodo zavzeli za uresničevanje sklepanja kolektivnih pogodb in za vključevanje delavcev, zaposlenih v zasebni obrti, v sindikalne organizacije.
Predsednik mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Rudi Bregar pa je razložil naloge sindikata pri uveljavljanju zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje dohodka in osebnih dohodkov.
Sindikalni delavci so si ob tej priložnosti ogledali proizvodni proces v kemični tovarni MELAMIN v Kočevju.
	Kočevje	Ribnica
	(cena v din za kg)	
cvetača	6,30	6,70
čebula	1,55	
	in 3,60	3,70
česen	8,20	8,65
fižol	7,80	7,60
krompir	1,15	1,30
koleraba	2,00	1,95
korenje	8,60	10,00
kumare	12,00	—
motovilec	8,30	_
ohrovt	3,50	—
pesa	2,95	2,60
por	4,00	4,20
peteršilj	8,10 in 15,00	—
repa - kisla	2,60	2,60
solata - mehka	15,00	—
solata - berivka	8,00	9,00
^inača	6,90	7,20
zelje	3,10	2,90
zelje - kislo	270 in 2,95	3,60
zelena	4,00	-
fige - suhe	6,80	8,00
hruške	6,00	7,50
jabolka	4,75	6,40
limone	6,20	6,45
orehi - jedrca	31,00	28,60
pomaranče	5,55	
	in 5,60	5,50
slive - suhe	4,85	5,60
banane	6,30	6,45
jajca	0,56	0,50 in 0,65
Avto popravijo, bicikla pa ne
Kljub velikemu številu raznih motornih vozil je na cestah še vedno precej koles. Ut^rabljajo jih stari in mladi. Kolo oziroma bicikel je vozilo, čigar vzdrževanje zelo malo stane.
Čeprav je v ribniški občini veliko koles, ni niti enega obrtnika, ki bi jih popravljal. Ce se ti kolo polomi, ga moraš sam popraviti ali pa zavreči.
V ribniški občini so res težave z nekaterimi obrtniki Manjka kovačev, tesarjev, zidaijev, čevljarjev, mizarjev, pa še vrsto drugih poklicev, predvsem seveda tistih, ki niso donosni in zato med mladino ni zanimanja zanje. Vse kaže, da stanje glede tega tudi v bližnji bodočnosti ne bo boljše.
-r
Za odprtje novega obrata se je zelo zavzemala domača krajevna skupnost, posebno še zato, ker je na njenem območju precej nezaposlenih žensk.
. J. P.
Berite »Dolenjski list«
Ustavne razprave
v ribniški občini bo javna razprava o ustavnih spremembah prihodnji teden, od 18. do 25. aprila. Organizacijo javne razprave je prevzela občinska konferenca Socialistične zveze, ki je tudi že imenovala politični aktiv voditeljev ustavnih razgovorov.
Na javno razpravo bodo vabili poleg vseh občanov še posebej člane odborov in krajevnili konferenc SZDL, člane svetov krajevnih skupnosti, člane ZK in odbornike, tako da bo omogočeno čim širšemu krogu občanov sodelovati v razpravi in o predvidenih spremembah povedati svoje mnenje. Javna razprava bo v osmih krajih, in sicer po naslednjem razporedu:
18. aprila ob 8. uri pri Sv. Gregorju za območje Slemen, ob 15. uri istega dne pa za območje Dolenje vasi.
20. aprila ob 18. uri v Ribnici za mladino in aktiv mladih komunistov.
21. aprila ob 19. uri v Ribnici za gospodarstvenike, prosvetne delavce in ostale občane.
22. aprila ob 19. uri na Jurjeviči.
25. aprila ob 9. uri v Sodražici,
ob 14. uri v Loškem potoku in ob 15. uri v Zapotoku za območje krajevne konference SZDL Su^e.
-vec
'Kdo naj plača zgubo?
v ribniški občini so bile od 1. do ■ 10. aprila volitve članov v občinski svet zavarovancev. Potekale so v desetih volilnih enotah, na katerih so^ izvolili 15 članov sveta zavarovancev. Volitve so tokrat potekale v zn^enju razprav o finančnem poslovanju Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje delavcev Ljubljana. Ponekod so volilni delegati predlagali, naj se uvede večje varčevanje s sredstvi socialnega zavarovanja. Le-to izkazuje za lani nad 6,859.000 din primanjkljaja, za katerega še še ne ve, kako ga lK>do letos odpravili: s tekočim prilivom denarja v letošnji proračun ali z dodatnim prispevkom, ki bi ga morali prispevati zavarovanci iz svojih žepov.	-r
ORTNEŠKI POROČEVALEC
POPIS PREBIVALSTVA JE KONCAN - Kljub obsežnemu terenu in kratkemu času je popisovalcem uspelo zaključiti delo v dogovorjenem času. V splošnem so bili občani kar dobro pripravljeni in so brez posebnih pripomb svojo državljansko dolžnost izpolnili. Sem pa tja je padla kaka neprijetna opazka, vendar ne na rovaš popisa. Nekateri so pripomnili, naj zapišemo, da so občin^e ceste slabo vzdrževane, da je razsvetljava na prometnih krajih pomanjkljiva, da bi bilo dobro na cestnih odcepih postaviti prometne in smerne table, da še vedno nisd vse hiše označene s številčnimi tablicami itd. Seveda smo jim svetpvali, naj o takih nerednostih razpravljajo na zborih volivcev.
KAJ BO Z „ORTNESKIM HOTE LOM “? - Koliko lepih in grdih pripomb je bilo izrečenih na račun tega ortneškega objekta! Sedaj se sliši, da bodo Puljčani vrnili ortne-ško posestvo občini, oni pa bodo dobili drugje prostor za letovanje. Seveda bo nastala skrb, kaj s posestvom. Treba se bo resno lotiti vzdrževalne in adaptacijske akcije in izročiti posestvo nekomu, ki ga bo res gospodarno izkoriščal in vzdrževal. Le tako bo ortneška zanimivost in lepota ohranjena in bo družbi koristila.
CESTE POPRAVUAJO - Cestno podjetje iz Novega mesta se je resno lotilo zaščitnih del na cesti ob ortneških logeh, ki so ob večjem deževju stalno pod vodo, tako da je skoro vsa trava nekoristna in le za nastil. Krpajo tudi vse kotanje na asfaltu, da bo konec jeze in negodovanja zaradi nevarne vožnje po takem asfaltu. Tudi občinske ceste so polne kotanj in nujno potrebne zasipanja. Za taka dela bi komunala najela krajevne delavce, če s svojimi ekipami ne utegne na teren.
NOVA PROGOVNA OPOZORILA - Železnica je na naši slabo prometni progi postavila nova prometna opozorila na progovnih prehodih. Lepa so in so zasenčila stare „Andrejeve križe Ob cesti pa marsikje manjkajo, čeravno so bolj potrebna zaradi večjega prometa. Zgledi vlečejo!?
LEPSA JOHANOVA HISA - Da se bomo razumeli: mislim Johanovo hišo v Ribnici. Veliko pikrih, je bilo izrečenih na račun oken in žlebovja na tej hiši. Odkar pa je „STAN-GRAD“ v Ribnici, se je že marsikaj popravilo. Odtočni žleb je nov, okna so nova, in ko bodo prebarvana, bo ena najstarejših ribniških hiš precej lepša in ne bo več kamen spotike domačinom in turistom.
V. P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
SMRDECI spomin — Spomini so lepi, veseli lahko pa tudi žalostni; so tudi di§eči, le redkokdaj pa se zgodi, da so smrdeči. Prav tak smrdeč spomin so zapu.stili v Ribnici tik pod okni stolpnic graditelji garaž in urejevalci Prijateljevega trga. Že več kot leto dni vohajo mimoidoči ta smrdeči spomin — pozabljen v središču Ribnice. Do kdaj bomo to še gledali in vohali? (Foto: Drago Mohar)
KOČEVJE PONUJA NAGRADO RIBNICI - Turistično društvo Kočevje, ki na nekaterih področjih kar uspešno sodeluje s Turističnim društvom Ribnica, je sklenilo ponuditi nagrado za najlepše okrašeno okno na glavni cesti skozi Ribnico. Seveda je kočevsko društvo ponudilo ribniškemu le denar, medtem ko naj bi ribniško društvo samo ocenilo, katero okno je najlepše, in podelilo nagrado. To je kočevsko društvo sklenilo letos izjemoma zato, ker praznuje mesto Kočevje 500-letnico.
KMALU SLIKANJE PLJUC -Od 26. do 30. aprila bo v ribniški občini spet tluorografiranje oziroma slikanje pljuč. Obvezno bo za vse občane od 24. leta naprej. Taka akcija je obvezna vsaka štiri leta. Natančna navodila in pozive bodo občani še dobili. Slikanje pljuč bo po vseh krajih, kjer bo moralo z okolico vred na slikanje najmanj 200 ljudi.
TOCILI SO ALKOHOLNE PIJAČE MLADINI - Ribniški miličniki so prijavili sodišču več gostinskih delavcev, da so točili alkoholne pijače mladoletnikom. Takih prijav do nedavnega skoraj ni bilo, po razpravi na seji občinske skupščine, v kateri je bilo ostro kritizirano točenje alkoholnih pijač mladoletnikom,
pa so prijave zoper gostinske delavce začele kar deževati. Sodišče bo v kratkem začelo preiskavo v zvezi s temi prijavami.
LETOS VEC DENARJA - Že marca letos je v ribniški občinski proračun pritekla dvanajstina predvidenih letnih proračunskih dohodkov. To je zelo ugodno, saj se je v pretekhh letih začel pritok, ki je znašač dvanajstino predvidenega letnega proračunskega dohodka, šele v drugi polovici leta. Menijo, da je letošnji izjemno ugoden pritok v zvezi z ugodnimi gospodarskimi gibanji v občini.
OTVORITEV DOMA? - Zapo-točani računajo, da bodo svoj gasilski dom odprli že 1. maja. Želimo jim, da bi se jim načrt izpolnil.
KOLIKO JE RIBNIČANOV - V teh dneh bodo znani podatki, koliko prebivalcev šteje ribni.ška občina, koliko je v občini gospodinjstev, stanovanj, živine itd. Popis je namreč že končan; prav danes pa bodo popisni material predali republiški komisiji za popis.
TEŽKO Čakajo - Prebivalci Loškega potoka ne čakajo težko le nove šole, ampak tudi gradnjo nove proizvodne dvorane ribniškega RIKA, v kateri se namerava zaposliti precej Potočanov.
REŠET0
SINDIKAT JE DAL OCENO
Za torek popoldne, 13. aprila, je bila v Cmomlju sklicana razšiijena seja občinskega sindikalnega sveta, na kateri sta bili glavni toc^ki dnevnega reda: analiza občnih zborov osnovnih sindikalnih organizacij ter vključevanje sindikata v razprave o ustavnih spremembah.
KAKO
SAMOUPRAVUANJE?
Občinski sindikalni svet in občinski komite ZKS v Cmomlju pripravljata analizo samoupravnih odnosov v integriranih podjetjih, prav tako pa v občini zbirajo podatke o zaposlenih v zasebni obrti. Dobljeni podatki bodo jasno pokazali na vrzeli in napake, ki jih bo treba odpraviti.
ŽAL IMA DAN SAMO 24 UR
Ko so na občinski konferenci SZDL v Cmomlju 9. aprila razpravljali o delu poslancev, je Anton Troha pojasnil, koliko jim ostaja časa: „Ce bi se hotel udeleževati vseh sej občinskih skupščin na Dolenjskem in opraviti svoje dolžnosti v republiškem prosvetno-kultumem zboru ter v komisijah, potem bi za to delo porabil najmanj 18 dni v mesecu. Ker - imamo po novem 5-dnevni delovni teden, bi torej za opravljanje redne službe, za katero sem plačan, ostalo 2 dni časa. Po drugi strani nam jemljejo precej časa razne slavnosti, kjer smo poslanci samo za dekoracijo, medtem ko nas na zares delovne se^ z našega pod-.ročja dela ne vabijo. ‘
TUDI VCERKVIŠCU OTVORITEV
V skupno akcijo za napeljavo tro-faznega toka na območju transformatorske postaje Krasinec, so se vključili tudi vaščani Cerkvišč. Vsa dela na 2 km dolgi trasi so bila opravljena v rekordnem času, za kar gredo zasluge montažni ekipi podjela Elektro in vaščanom. Ti so nabavili drogove in opravili tudi vsa težaška dela. Za otvoritev elektrike so priredili slavnost, na kateri so se spominjali prve elektrifikacije vasi leta 1945. ftebivalci Cerkvišč so za pomoč hvaležni občinski skupščini Črnomelj in podjetju Elektro.
J. N.
NOV TV PRETVORNIK NA MIRNI GORI
Generalni direktor RTV LjuUja-na Milan Merčun je predstavnikom občine Črnomelj z^otovil, da bo letos spomladi na Mimi ran postavljen nov TV pretvornik. Dela se bodo začela že ta mesec. S tem bo Beli krajini omogočen boljši sprejem, ker je bila doslej slika na zaslonih slaba, pa tudi oddaja je bila večkrat zaradi motenj prekinjena. RTV, ki je bila v Beli krajini ustanovljena kot Radio OF in je tu delala v letih 1944 in 1945, bo dala Belokranjcem tudi koncert velikega radijskega orkestra s pevci.
Predavanje o čebelah
Čebelarska družina v Semiču je organizirala predavanje o pomladnih opravilih pri čebelah. Govoril je prof. Edi Senegačnik. Med čebelarji se je nato razvila živahna razprava in tudi vprašanj predavatelju ni manjkalo. Tokrat se je ponovno izkazalo, kako potrebni so strokovni nasveti. Udeležba je bila lepa, predavanja pa se je udeležilo tudi precej čebelarjev iz metliške občine. Vabili smo tudi druge bek>kranjske čebelje, a ni bilo odziva. Verjetno mislijo, da jim nasvetov ni treba, navadno pa taki delajo največ napaJc.
MIRKO PAVLIN
Ne dvigne roke kar tako
Adolf Planinc je eden črnomaljskih odbornikov, ki razpravlja na vsaki seji — Ne besediči, hoče pa čistega vina, preden se odloči
Odkar je odbornik - teče mu četrto leto mandantne dobe -sedi v občinski dvorani vedno na istem mestu. Tretja vrsta, sedež pri oknu. V vsem času samo enkrat ni prišel na sejo, sicer je bil vedno prisoten. Tudi sUšati
0 0 # S S $
4
J J
5 S
0 0 0
J
s
4
4 \ 0
s # #
ga je. Nima navade razpravljati zaradi lepšega, vedno pa ima nekaj dodatnih vprašanj.
— Vam se pozna, da gradivo za seje dobro preberete.
Se je sploh zgodilo, da ste prišli na sejo nepripravljeni?
„Samo enkrat gradiva nisem po^e^. Navadno ga z zanimanjem vzamem v roke. Ce ne utegnem prej, naredim to na dan seje. Vstanem pač ob 5. uri zjutraj. Moram reči, da sem se izredno slabo počutil takrat, kadar gradiva nisem poznal.“
- Niste med odborniki, ki bi razpravljali samo o gospod^stvu ali samo o šolstvu, povsod ste doma.
Večkrat se potegnete tudi za kmeta. Kje je po vašem najhujša problematika občine?
„Nedvomno v kmetijstvu. Naš kmet ni kmet, temveč osobe-njkar. Na kmetijah so ostali starčki in morali bi jim izdatneje pomagati. Kmečko prebivalstvo se je v času NOB zelo izkazalo, zdaj mu to kaj slabo vračamo. 2al v občinski skupščini ne moremo dosti narediti v prid kmetu, če imamo še tako dobre namene."
- Kakšen stik imate s poslanci in z volivci na terenu?
„S poslanci bolj slab. Vidim jih samo'na občinskih sejah, še to bolj pc^dkom^ Z volivci z območja Stražnjega vrha, kjeY sem bil izvoljen, stalno sodelujem. Hodim na vaške sestanke in sploh me obveščajo o življenju in željah kraja.“
- Zakaj se po vašem mnenju ogla^te vedno eni in isti? Je morda gradivo preveč zahtevno ali se odbomilu bojijo javnega nastopanja?
„Po mojem je vzrok preprost: ker se navadno oglasimo stalni razpravljalci, drugi nočejo stvari ponavljati. Gradivo, ki ga dobivamo iz skupščinske pisarne, je zelo obširno in napisano tako, da ga lahko razume, kdor se vanj poglobi Bojazni*pri odbornikih najbrž ni, saj se poznamo in razpravljamo brez zadrege.“
- Na katerem področju dela bi občinski skupščini priporočali več vpogleda in sodelovanja?
„Sem že javno povedal, kje ^ po mojem mnenju vrzel. To je pri delu krajevnih skupnosti in javnih gradnjah, pri katerih sc uporablja tudi samoprispevek občanov. Poskrbeti bi mora^ za boljši nadzor nad opravljenimi delL Sem zato, da dobi vsak pošteno plačilo, toda za pošteno opravljeno delo. 2al ugotavljamo, da so izvajalci del večkrat površni."
R. B.
A
Ob počastitvi 20-letnice tovarne kondenzatoijev v Semiču so se člani delavskega sveta z gosti in jubilantkami za spomin slikali. (Foto: R. Bačer)
Laskave pohvale ob jubileju Iskre
9. aprila je tovarna kondenzatorjev v Semiču počastila 20-letnico dela, obenem pa so se lepo zahvalili sedmim delavkam, ki so v podjetju že od ustanovitve — Jubilantke so bile pozornosti vesele
Ob vsakem prihodu v Črnomelj se vam izplača brezobvezen ogled velike izbire vsega tekstilnega blaga, pletenin, perila, preprog in konfekcije v prodajalni
Oe/e/e/fs///« ČRNOMELJ
Na slavnostnem zasedanju delavskega sveta tovarne kondenzatoijev so se govorniki spominjali začetkov dela v kolektivu leta 1951 in težke poti prehojene do danes, ko je Iskra postna žarišče napredka v celotnem semiškem predelu, obenem pa predstavlja enega najbolj trdnih in zglednih kolektivov v vsej čmom^jski občini.
Iskrene čestitke in laskave ocene dosedanjega dela sta dala tudi gosta: generalni direktor združenega podjetja Iskra ekonomist Vladimir. Logar in predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič. S šopki cve^a in spominskimi darili se je nato Alojz Justin, predsednik
delavskega sveta, oddolžil 7 delavkam, ki so v podjetju ostale vse od ustanovitve.
Na prisrčni slovesnosti v sejni dvorani tovarne so se zahvalili za požrtvovalno in uspešno delo tudi nekdanjim direktorjem Rudiju Deržiču, Antonu Lovku in Rudiju Jančaiju, prav tako pa sedanjemu direktoiju Francu Koširju. -
Po ogledu tovarne so se vrstili še neuradni, a prav tako prisrčni govori ob zdravicah na zabavi ki jo znajo Semičani mojstrsko pripraviti. Da kolektiv ne slovi zaman po dobrih pevcih, se je tudi izkazalo.
Še večje slavje — na njem bo zbranih več kot 2000 ljudi iz
9. APRILA V ČRNOMLJU
Sodelovanje bi bilo lahko mnogo boljše
Na občinski konferenci SZDL v Črnomlju so poleg ustavnih sprememb ocenjevali ie delo občinske skupičine, odbornikov in poslancev — Pripombe naj pomagajo odpraviti dosedanje napake
ČRNOMAUSKI DROBIR
V SOBOTO POPIS KONCAN -V črnomaljski občini so brez večjih težav končali popis prebivalstva. Popisovalci pri oelu niso naleteli na omembe vredne ovire, pač pa so jih ljudje večinoma čakali doma s potrebnimi pripravljenimi podatki. Zanimivo je, da se zdomaiji, ki so te dni doma, sami prijavljajo, ker nočejo, da bi bili pri popisu izpuščeni.
LJUBUANSKA BANKA - podružnica Črnomelj je v zgornjih prostorih svoje hiše uredila tri pisarne za kreditni oddelek kreditiranja gospodarstva in računovodstvo. Z novimi pristojnostmi, ki jih je banka dobila letos, so potrebovali tudi več prostora. V preureditvena dela treh prostorov so vložili blizu 25.000 dinarjev. Banka je razen tega občutno modernizirala svoje poslo-
Pred sprejemni akcijskega programa za organizacijo javnih razprav o ustavnih spremembi na terenu je v uvodu predvidene novosti v ustavi razložil Franci Pavlinič, član republiške konference SZDL. Sklenili so, da bodo z vso resnos^o v najširšem krogu ljudi obravnavali amandmaje in tudi pojasnjevali, za kako pomembne spremembe v bodočnosti gre. Akcijski program je zasnovan tako, da bodo do srede maja zbrane pripombe in stališča do ustavnih sprememb iz celotne črnomaljske občine.
Zelo zanimiva je bila ocena dela občinske skupščine, odbornikov in poslancev, o čemer je govoril predsednik občinske konference SZDL Lojze Šterk na podlagi podatkov iz ankete in mnenj občanov. Rekel je, da bi moral biti dober sestav občinske skupščine tudi odraz dobre vsebine dela, ugotavljajo pa več pomanjkljivosti subjektivne narave. V dvoletni mandatni dobi sedanje občinske skupščine je bila dosežena poprečno 85-odst. udeležba na sejah, ki
namen so porabili še 180.000 din.
e pc
vanje s strojnim knjiženjem itd. V ta
„DAN 0DDIHA“ bo v soboto zvečer wi domu v Cmomlju domača igralska skupina PD Miran Jarc. S tem delom tekmuje^ Črnomaljci v letošnjem Zupančičevem natečaju.
IZLET NA PLITVICE - Turistično društvo Črnomelj organizira za 1. maj enodnevni izlet na Plitvička jezera. Ce bo zbranih okoli 40 prijav (vsaj za en avtobus), bo izlet prirejen, sicer se ne bo izplačalo. Udeleženci izleta bodo za prevoz in kosilo vred odšteli okoli 80 din.
_ŽE ZACETEK SEZONE - V turističnem biroju so imeli zadnje dni izreden promet Poznalo se je, da so bili doma zdomci. Ti so spraševali za najrazličnejše informacije, zamenjavali devize in kupovali pisanice ter belokrar\jske prtičKe.
17. APRILA se bo okrog 20 učencev iz osnovne šole Črnomelj pomerilo na občinskem tekmovanju iz „Vesele šole*'. Sest najboljših iz vsakega razreda se bo nato udeležilo podrednega tekmovanja.
SOLARJI IZ CRNOMUA se vneto priprav^^o na sprejem Kurirčkove i^te, ki bo 28. aprila, prav tako pa na program, s katerim bodo nastopili na akademiji v počastitev 27. aprila in 1. maja.
SO bile vse sklepčne, toda samo en odbornik doslej ni nikdar manjkal. Na eni tretjini sej je manjkalo 31 odst. odbornikov. Prav tako vsi niso enako delavni in prizadevni ne v skupščini in ne med volilci na terenu. Kar 14 odbornikov v občinski dvorani doslej še ni razpravljalo, obenem pa jih precej ne opravlja v redu svoje dolžnosti do vo-iilcev glede pojasnjevanja občinskih stališč in obratno.
Po mnenju predsednika tudi ni prav, da so bili nekateri pomembni občinski odloki sprejeti v skupščini brez poprejšnje širše razprave na terenu kaže pa se tudi prevelik vpliv občinske administracije.
Pri delu poslancev je položaj podoben. Resda vsi več aU manj poznajo njihovo obremenjenost s skupščinskim delom in da niti eden ni profesionalec, toda vseeno so razlike. Medtem ko nekateri dokaj red-
no prihajajo, dm^i veliko manj tretjih skoroda ni videti. Se slabše je sodelovanje med poslanci in delovnimi organtzacgami. Kot je poudaril predsednik SZDL, ima ocena tega dela samo ta namen, da bi v dmgi polovici mandatne dobe odpravili pomanjkljivosti in še bolj uspešno delali.
Konferenca je sprejela tudi pravila SZDL, pravilnik o finančno-ma-terialnem poslovanju ter poslovnik za delo sekcij. To zasedanje je bilo zadnje v sedanjem sestavu konference.
„PRVOCVETJE“
V DRAGATUŠU
Mladi literati na osnovni šoli Dra-gatuš so letos prvič izdali gasilo pionirjev literame^p krožka z naslovom „Prvo cvetje“. V glasilo so vložili veliko dela, pokazali pa so, kaj zmorejo. V „Prvem cve^u“ je objavljenih 27 zgodbic in pesmi o rojstnem kraju, o boju za svobodo, o domovini. Nekateri pisci znajo že spretno sukati pero, onigi se v tem šele poskušajo. V uvodu pa so mla^ literati napisali; „Vsak začetek je težak. Tu^ naše cvetje še boječe deda izpod ledine, skromno je, a ker je prvo, ga moramo biti veseU.“ FANI TOMAN
Jim ni za kulturne prireditve?
Petrova vas je spet izjema: v gasilskem domu ne smejo imeti igre
I
Vemo, da si po vaseh ljudje želijo iger in prireditev, toda v Petrovi vasi po mnenju upravnega odbora prostovoljnega gasilnega društva to ni potrebno. Iz česa to sklepam?
Ko so v sredo, 31. marca, prišli k predsedniku upravnega odbora PGD predsednik domačega mladin^ega aktiva, predsednik občinskega komiteja mladine iz Črnomlja in predsednik mladinskega aktiva iz Zilj s
prošnjo, da bi Ziljanom dovolili gostovanje s ,3umljivo osebo“ v gasilski dvorani, je iigavil, da sam ne more o tem odločati, ker še niso imeli takega primera, da bi kdo želel nastopati.
Počakati so morali na sklep upravnega odbora, ki se je glasil: gasilski dom je orodjarna in gostovanja ne moremo dovoliti.
Kaj čudno! Tudi v Tribuč^ in v Gribljah imajo v gasilskih domovih orodjarne, pa gosto-
vanj ne odrekajo. Ce bi bilo v Petrovi vasi le malo dobre volje, bi bilo vse drugače. Upravni odbor gasilskega društva naj bi se zavedal, da je s svojo odločitvijo prikrajšal za prijetno razvedrilo staro in mlado.
Ob koncu še eno vprašanje: Ali je gasilski dom z dvorano in odrom v vaseh, kjer nimajo posebnih kulturnih domov, namenjen samo spravljanju orodja ali tudi kulturnim prireditvam?
MIRKO CADONIC
vseh Iskrinih napovedali Smuku.
za
kolektivov -10. julij
so
na
Pelin po kapljicah
„Resno opozarjam, da utegne biti jeseni polom, če bodo učenci na podružničnih šolah ostali brez pouka, “ je izjavil na zadnji občinski seji v Cmomlju poslanec prosvetno-kultumega zbora Anton Troha in ravnatelj viniške osemletke. Zakaj plat zvona?
V občini je 16 podružničnih šol, na katerih 20 učiteljev poučuje kakih 400 učencev. Za učitelje in Šolarje so delovni pogoji nemogoči! Šolske stavbe so stare desetletja, s plesnivimi podi, brez urejenih sanitarij, ni tekoče vode, ni kuhinj itd. Učitelji stanujejo v brlogih, če bi njihova stanovanja v oddaljenih vaseh primerjali s stanovanji kolegov v večjih središčih Spopadati se morajo ceh z mišmi in z vlago, poleg vsega pa še prehrane nimajo urejene.
Je potemtakem kaj čudnega, če na podružnične\ šole nihče noče iti? V težko dostopne kraje, kjer ni trgovine ne gostilne in ne razvedrila, pač pa samo garanje, je vse teže dobiti učne močL Tudi za dobro plačilo ne, kajti denar ni vse, posebno ne za mladega človeka. Če mora učitelj dopoldne in popoldne poučevati, vmes pa sam kuhati, če hoče kaj toplega užiti, poleg tega pa še sodelovati v vaškem druž-beno-političnem in kulturnem življenju, potem mu zase ne ostaja prav nič časa.
Trenutno tudi ni možnosti, da bi podružnične šole zaprli, učence pa prevažali v osrednje osemletke. Prvič so osemletke pretesne, drugič so ceste tako slabe, da za varen prevoz otrok nihče noče odgovarjati
Vprašanje je, kako bodo krpali pouk v novem šolskem letu v tej ali oni oddaljeni vasi. Dolgoročno rešitev resnega problema podružničnih šol pa predstavlja samo prešolanje otrok na osrednje osemletke. Tako bi hkrati ublažili še velike razlike med znanjem podeželskih in mestnih otrok, kajti kombiniran pouk bi v tem primeru odpravili
^_______________RIA	BAČER^
Jožica je bila urna
Med popisovalci v metliški občini je delo najprej končala mlada Jožica Gerkšič — Pravi: »Ljudje mi niso delali prav nobenih težav.«
Mladost je svojevrstna odlika tudi pri delu. To se je izkazalo v primeru 19-letne popisovalke, doma s Suhorja in zaposlene v metliški BETI. Ko je na domačem terenu v petih dneh izpolnila že 290 popisnic, je prevzela delo še v mehkem domu počitka. Prav tu sva se srečali.
-	Kako, da ste popis na Suhorju tako hitro opravili? Katere vasi so bile „vaše“?
„Popisovala sem prebivalce Gorenjega in Dolenjega Suhorja, razen tega pa Bušinjo vas. Ljudje so bili doma, vse dobro poznam in tako ni bilo težav.“
- Ste kje naleteli na nezaupanje ali nejevoljo zaradi podatkov, ki ste jih morali zahtevati od strank?
„Prav nikjer ni bilo nevšečnosti. Občani so bili o popisu dobro obveščeni, podatlce so imeli pripravljene in nihče ni nad mojim delom godrnjal.**
— Koliko časa vam je vzel popis enega gospodinjstva?
„Kjer imajo štiri člane družine, sem opravila v pol ure.**
— Se vam zdi delo popisovalca težko?
„Preden smo šli na teren, smo imeli tri dni inštruktaže. Delo je zapleteno, toda meni se ne zdi tako težko, da ga ne bi zmogla.**
- Kako ste sploh zašli med popisovalce?
„V podjetju so določili mene in še štiri druge. Privolila sem, ker je to nekaj novega, neznano pa me zanima.**
- In kaj vas še sicer zanima, kadar niste v službi?
„Rada plešem, rada grem v kino, tudi berem in poslušam popevke.** '
— Kateri od pevcev vam je najbolj prirasel k srcu?
„Več jih je, ki jih rada po-slu^m, če pa moram povedati le enega domačih, n£y bo Kićo Sla-binac. Med tujimi pevci dajem prvo mesto Engelbertu Humper-dicku.**	R.	B.
•••••••••••••••••••••
Prijeten glasbeni večer
šolanih Mudi brez službe ni
V metliški občini z malo več kot 7000 prebivalci ob 54 prijavljenih za delo res ni mogoče govoriti o brezposelnosti občanov
V začetku marca letos je bilo pri zavodu za zaposlovanje prijavljenih za delo 54 občanov z območja metliške občine. Med temi je bilo 18 žensk, 46 ne-priučenih, 5 kvalificiranih in 3 priučeni. Med prosilci za shižbo ni nikogar, ki bi imel končano srednjo, višjo ali visoko šolo.
Očitno pa je, da gre za neskladnost med ponudbo in povpraševanjem na področju zaposlovanja. Med občani, ki iščejo službo, je nekaj invalidnih oseb, več starejših žensk in nekvalificiranih moških. Laže
bi jih zaposlili, če bi delo vzeli tudi v Črnomlju, toda ker želijo zaposhtve ravno v Metliki, so težave.
Ob 54 primerih nezaposlenosti so po drugi strani v stiski delovne organizacije, ker primernih ljudi kljub razpisom ni. Tako Metlikatrans išče dobre in vešče šoferje, a večinoma zaman. Podjetje BETI večkrat išče mlajše ženske s končano osemletko, a jih v domači občini tudi težko dobi.
Zanimivo je, da zaposlovanje v metliški občini poteka skoro
v celoti mimo zavoda za zaposlovanje. Podjetja iščejo delovno silo po svoje. Ljudje še odhajajo, toda v večini primerov jim službo v inozemstvu priskrbijo sorodniki.
Ob vsem tem pa bi bilo krivično reči, da posamezniki zaradi nezaposlenosti niso prizadeti. Službe bi bil kak metliški občan resnično potreben, a zanj trenutno ni dela, kakršno bi bil zmožen in voljan sprejeti. Kljub temu pa v metliški občini že nekaj let nezaposlenost ni tak problem kot drugje.
V	Metliki že tretje leto uspešno dela oddelek nižje glasbene šole iz Črnomlja pod vodstvom glasbenih pedagogov Silva Mihelčiča, st.. Staneta Fuxa in Anice Jankovičeve. 26. marca so njihovi učenci na internem glasbenem večeru v metliški osnovni šoli pokazali staršem in povabljenim svoje znanje in jih prijetno presenetili.
Najprej je zapovrstjo nastopilo na klavirju 7 učenk iz razreda Anice Jankovič, nato pa 9 harmonikarjev iz razredov Staneta Fuxa in Silva M^el,čiča. Sle4nji j« nastopil z mlajšo in starejšo skupino tamburašev, od katerih so zlasti zadnji pokazali lepo znanje in uigranost. Skoraj brezhibno je odigral tri skladbe mali harmonikarski orkester, ki ga prav tako vodi Silvo Mihelčič.
Spored so poživili tudi učenci vi^ih razredov matične glasbene šole iz Črnomlja, iz razredov Silvestra Mihelčiča ml., Franca Zupančiča in inž. Marinka Jankoviča,'ki so izvedli skladbe na klavirju, harmoniki in kitari. Naj tu omenimo vsaj dovršeni nastop kitarista diplomanta Iroija Sajeta in črnomaljski harmonikarski sekstet, ki pa je žal, nastopil okrnjen.
Kdo in zakaj udriha po siromaku?
Glede članka v 13. številki vašega lista želim zadevo pojasniti še z druge plati. Ce je Jakličeva reva, ni nikjer zapisano, da bi jo morala imeti jaz na skrbi. Sem namreč vdova, stara 66 let, brez sredstev za preživljanje. Nimam službe niti pokojnine. Sprašujem se, kdo je večji siromak: Jakličeva ali jaz?
Vodovodna pipa pa je zaprta, ker so cevi speljane skozi klet, pokvaijene in bi jih morali popraviti. Prav zaradi te okvare je bila v kleti poplava. Jakličeva nadalje pravi, da ne more dobiti stanovanja čez noč. Pri meni ji je bilo stanovanje odpovedano že 26.januana 1970, ker je hiša nuino potrebna popravil. Vsekakor bi bilo prav, če bi se obe podjetji. Iger sta Jakličevi zaposleni, pobrigali za njuno stanovanje.
TEREZIJA OPALK, Metlika, CBE 48
Strokovnoobrambna predavanja
Konec marca so se tudi v Metliki in okoliških vaseh — na Radoviči, v Drašičih, Podzemlju in Gradcu -pričela predavanja o strokovno-obrambni vzgoji v vojni* nerazporejenega prebivalstva. Obiskujejo jih predvsem ženske od 16. do 60. leta starosti in sc na predavanjih seznanijo s prvo pomočjo, z osnovnimi n^ogami civilne zaščite ter posledicami in zaščitnimi sredstvi pred atomsko bombo. Predavanja trajajo
9	ur in je skor^j povsod obisk stoodstoten. Enaka predavanja bodo tudi na Suhorju, na Krivoglavicali in Jc kje.
Bil je prisrčne večer, na katerem je nastopajoče predstavljal in komentiral njihova prizadevanja ravnatelj nižje glasbene šole Silvester Mihelčič. Prav je, da namerava šola z izbranimi točkami v bližnji prihodnosti nastopiti po raznih belokranjskih šolah.
'V'
Kadar je v Metliki sejem, je tudi ves trg zaseden s stojnicami. Konfekcqe in kramarije res ne manjka. Takole je bilo na zadnjem sejmu 6. aprila. (Foto: R. Bačer)
Trafna naloga: pomagati ljudem v stiski
V štiriletnem delu občinske organizacije Rdečega križa v Metliki je bilo opravljenega veliko dela — O tem pripoveduje dosedanja predsednica Anica Molek
—	Rdeči križ je v vaši občini ena najbolj delavnih oiganizacij. Ste tudi številčno med občani dobro zastopani?
„Deluje 12 krajevnih organizacij, od teh so bile 3 ustanovljene v obdobju med dvema občinskima konferencama. Obstajajo še 3 aktivi RK v delovnih organizacijah: v Beti, v Kometu in v Novoteksu. Naša organizacga ima 2244 rednih odraslih članov in 1020 mladih ljudi. Skupno število članstva 3264 je za občino z okoli 7000 prebivalci kar lepo. Še vedno pa menimo, da bi vsaj krog podpornih članov lahko razširili.“
— Na nedavni občinski skupščini RK ste ocenjevali štiriletno delo. Kaj štejete za n^večji uspeh v tem času?
„Organizirali smo 85 zdravstvenih predavanj, ki so bila zlasti na podeželju zelo dobro obiskana. Razen tega smo priredili dva 80-uma tečaja prve pomoči s 53 slušatelji in 11 krajših tečajev, ki jih je obiskovalo 384 občanov. Vsi tečaji so bili uspešni, kar se je pokazalo na izpitih. V zadnjem času smo imeli tudi 10-ume tečaje za šoferske kandidate, med temi je 125 občanov že opravilo izpite. Naše ekipe prve pomoči so tudi
m
Mimogrede, ko otroci iz Primostka pešačijo do šole v Podzemlju, naberejo večkrat še šopke za tovarišice. Taka pozornost gotovo prihaja iz srca. (Foto: R. Bačer)
tekmovale med seboj ter v republiškem merilu in se lepo uvrstile. Dobravičani so bili lani med 35 tekmujočimi ekipami v republiki na 5. mestu.“
— Kako je bil v vaši občini izpolnjen plan krvodajalstva? Ste tudi na tem področju dela med boljšimi?
„V preteklih štirih letih je skupno oddalo kri 1787 oseb, od tega 1343 pri republiškem zavodu za transfuzgo in 444 v • novomeški transfuzgski postaji. Plan krvodajalstva je bil celo ' presežen. Zdaj imamo v naši občini že 10 prejemnikov diplom za 15-kratno odd^o krvi, 85 občanov ima zlato značko krvodajalca, 195 pa je bilo nagrajenih za 5-kratno oddajo krvi.“
— Pomoč človeku v stiski je ena vaših trajnih nalog — kako ste jo uresničevali?
„Vsa leta smo dodeljevali po-, moč v obleki, hrani in denarju socialno ogroženim občanom, vendar je bila ta pomoč kaj skromna. Pri zares nizkih socialnih podporah ne gre za nerazumevanje občine, temveč za pičel proračun. Naša občina daje za socialno pomoč najvišji odstotek denaija iz proračuna v vsej Sloveniji. Aktivisti Rdečega križa pa so lani obiskovali tudi seminar za organizacijo pomoči
Komunisti na tekočem
Osnovna organizacija Zveze komunistov v tovarni BETI je razpravljala o stabilizacijskih ukrepih in o položaju podjetja. Na zelo dobro obiskanem sestanku se je po poročilu Jožeta Jankoviča razvila živahna razprava. Dosedanja prizadevat\ja podjetja za čim boljše gospodarjenje so komunisti ocenili kot dobra, priporočili pa so nadaljnje zmanjšanje zalog. Na tem sestanku je bilo v organizacijo sprejetih tudi 6 novih članov. To je prav lep uspeh, če upoštevamo, da jc bilo v tem kolektivu samo v letu 1971 sprejcih v ZK že 17 mladiii ljudi.
socialno ogroženim občanom in ostarelim, ker smo ob popisu ugotovili, da imamo kakih 300 t^ih oseb.
— Brez težav ne gre nikjer, veijetno tudi pri vas ne. Kje vendarle opažate pomanjkljivosti, na katere želite posebej opozoriti?
„Ni mi všeč nazadovanje v delavnosti aktiva RK v Beti in Novoteksu in pa da se v obratu IMV na Suhorju ne zmenijo za naše teč^'e prve pomoči, ko imajo prav v tem podjetju največ delovnih nesreč.“
— In kakšne načrte imate v prihodnje?
„Skupščina RK je nove naloge lepo nakazala, toda mislim, naj jih uresničuje novo vodstvo. Zame je 10 let predsednikovanja v Rdečem križu dovolj. Čas je, da me kdo nadomesti.“
Napoved za škropljenje
Da bi obvarovali vinograde pred pršico, bo treba tudi letos škropiti z 0,8-odstotno raztopino COSANA. Vinogradnikom belokranjskega okoliša priporočamo, da v času od 15. do 20. aprila, ko se bodo očesa trte predvidoma napela, ne bo pa še zelenih Ustičev, temeljito umijejo ves rodni les z
0,8-odst. raztopino cosana.
V primeru, da se rok zamudi in da bodo očesa že odprta, je nujno zmanjšati koncentracijo raztopine na 03 odst., sicer bi cosan hstiče
ožgal. Inž. NEMANIČ v ___________________________y
VRTEC SE ZAČNE
Konec aprila bodo v Metliki začeli z gradnjo II. etape otroškega vrtca, kjer bodo prostori za dojenčke. Gradbena dela je prevzelo komunalno podjetje, do srede novembra pa morajo biti dela končana, da bodo vrtec lahko za občinski praznik svečano odprli.
MAJA BO SPET TEKMOVANJE
Da bi tudi letos preskusili ^osobnost ekip prve pomoči, bodo maja organizirali v Metliki občinsko tekmovanje. Računajo, da bo nastopilo 5 ekip, doslej pa so se prijavile samo tri: ekipa Kometa, ekipa zadruge in ekipa krajevne orgajii-zacije RK s Suhorja. Najboljši bodo šli še na republiko tekmovanje v Velenje.
LEP USPEH
V	ŠOLI BETI
Na poklicni šoli v tovarni BETI bo redovalna konferenca 16. aprila. Uspeh je precej boljši, kot je bil ob koncu polletja. Tudi na oddelku srednje tekstilne šole je znanje prav dobro. Dijakinje so opravile že 5 izpitov, na katerih je od 31 kandidatk samo dvema spodletelo, da bosta morali izpit ponavljati.
NEKDO SI ,4ZP0S0JA“
Pred stanovanjskim blokom nasproti postaje milice v Metliki si je nekdo že trikrat „izposodil** nov moped Jerneja Cmu^ja in ga po nočnih vožnjah vrnil pod balkon, kjer ga je dobil. Kajpak je mopedu vsakič kaj manjkalo. Koje čudni tat moped nazadnje odpeljal, je po pomoti pozabil zračno tlačilko. Morda ga bo ta izdala.
Cene v Metliki in Črnomlju
v	trgovini „Mercator** v Metliki in v trgovini s sadjem in zelenjavo v Črnomlju so vejale pretekli teden naslednje maloprodajne cene:
	Metlika	Črnomelj
	(cena v din za kg)	
cvetača	7,30	—
čebula	3,20	—
česen	—	8,20
krompir	1,00	-
repa - kisla	—	2,90
radič	—	7,70
solata — endivija		5,00
^inača	—	5,50
zelje	—	2,70
zelje - kislo	—	2,90
hruške	5,80	_
jabolka	4,95	4,90
limone	6,50	5,30
pomaranče	-	5,05
banane	5,80	4,65
ananas	-	8,20
SPREHOD PO METLIKI
v NEDEUO, 4. APRILA dopoldne, je bil v metliškem gasilskem domu redni občni zbor občinske gasilske zveze, na katerem so se zbrali delegati 17 gasilskih društev domače občine. Iz skrbno izdelanih poročil članov upravnega odbora so navzoči sprejeli sklepe za delo v operativi in administraciji za tekoče poslovno leto. O problemih gasilstva v metliški občini bomo bralce še podrobneje seznanili.
OB ISTEM ČASU je bila v sejni sobi občinske skupščine občinska konferenca Rdečega križa, kjer so prav tako pregledali u^ešno delo organizacije v preteklem letu in si zastavili smernice za bodoče delo. Upravni odbor bodo izvolili v kratkem. Do zdaj je predsedniške in tajniške posle opra\ijala Anica Molek, za blagajno pa je skrbela Pavla Flajšman.
TULIPANI OKOLI TOVARNE BETI še ne cveto, zato pa „krasi** zelenice vse polno papirja in praznih polivinilastih vrečic, ki jih veter raznaša s kraja, kjer delavci odlagajo odpadni material. Prav lepo za pogled to ni in bi bilo prav, če bi kdo
vse to pravočasno, še preden bi pognala trava, pograbil in sežgal.
LJUDJE SO ZAČUDENO GLEDALI, kam so pred kratkim izginili koši za odpadke. Pobrali so jih delavci komunalnega podjetja, ki so na novo prepleskane koše čez nekaj dni
?>et namestili na stare prostore, udi nekatere opozorilne table v parkih in na zelenicah so na,novo prebarvali.
NOV MOST NA KOLPI so pretekli teden odprli za ves promet, čeprav na njem še niso končana prav vsa dela. Hkrati so zaprli začasni obvozni most in ga pričeli razdirati. Na novem mostu m pri cestnih dovozih na most bo treoa opraviti še marsikaj, vendar bodo vsa dela — če bodo tudi Hrvatje izpolnili svoje obveznosti — končana do maja, ko je predvideno, da bo most svečano odprt.
TUDI DELA NA ŽELEZNIŠKEM NADVOZU dobro napredujejo. Pretekli teden so montirali železni ograji.
TA TEDEN je umrl Anton Jure-jevčič iz Skrilj, star 76 let.
metliški tednik
TEDENSW5L„
Petek, 16. aprila — Bernardka Sobota, 17. aprila — Rudolf
35
Nedelja, 18. aprila - Konrad Ponedeljek, 19. aprila - Ema Torek, 20. aprila - Neža
Sreda, 21. aprila - Simeon ^trtek, 22. aprila - Leonida
BreŽKe: 16. in 17. 4. ameriški barvni fHm „Zarotniki". 18. in 19.
4.	angleški barvni fHm >layetling“. 20. in 21. 4. jugoslovanski barvni nim „Kdor poje, ne misli slabo“.
Črnomelj: Od 16. do 18. 4. ameriški barvni film ,Povejte jim: Willie 6oy je tukaj". 20. 4. angleški barvni film „Maščevalke z Okinave".
Kočevje: 17. in 18. 4. ameriški barvni fiim „BuUit“. 19. 4. ameriški barvni film „David Copperfield**.
20.	4. francoski barvni film „Diabo-lik**. 21. in 22. 4. francoski barvni film ,Kraljevski lov**.
Kostanjevica:	17. 4. ameriški
barvni filin „Vodič za oženjene moške**. 18. 4. ameriški barvni film „Simfonga herojev**.
Krško: 17. in 18. 4 ameriški barvni film „Strel iz nebotičnika**. 21. in 22. 4. švedski film ,Jaz - žena**.
Metlika: Od 16. do 18. 4. italijanski barvTii film „Ženske vladajo**. Od 16. do 18. 4. ameriški barvni film „Upor jetnikov**. 21. in 22. 4. ameriški barvni film „Katarina Ve-lika“.
Mirna: 17. in 18. 4. nemški film ,JPlačana ljubezen**.
Mokronog: 17. in 18. 4. švedski barvni film „Velika ljubezen Elvire Madigan**.
Novo mesto: Od 16. do 18. 4. ameriški barvni film „Ples vampirjev**. 19. in 20. 4. francoski barvni film .J'loč vlomilcev**. 21. in 22. 4. ameriški film „Nekateri so za vroče**. - POTUX)Cl KINO NOVO MESTO: Od 17. do 20. 4. itaUjan-sko-španski barvni film „Vrnitev Rin^**.
Ribnica: 17. in 18. 4. španski film , Jastreb iz Bastilje**.
Sevnica: 17. in 18. 4. ameriški film „Goloroki šerif*. 21. 4. jugoslovanski film „Ljubezen in psovka**.
Sodražica: 17. in 18. 4. italijanski film „Za dolar več".
Šentjernej: 17. in 18. 4. „Gori moja gospodična**.
Trebnje; 17. in 18. 4. ameriški barvni kavbojski film „Štirje v burji**. •
SLUŽBO DOBI
ISCEM starejšo žensko za varstvo 8-mesečnega otroka na domu. Plačam 50.000 S-din. Korenič, Kom. Staneta 6, Novo mesto.
HRANO in stanovanje dobi kmečki fant za pomoč na kmetiji Preskrbim službo. Vinko Porenta, Sred. Bitnje 25, 2abnica pri Kranju.
POLKVALIFICIRANA kuharica s
prakso ali kvalificirana brez prakse dobi takoj stalno zaposlitev v manjšem gostinskem lokalu. Po-
nudbe pošljite na naslov: Darinka Medved, Lesce, Gorenjska c. 58.
SPREJMEM kvalificiranega pleskarja in vajenca ali fanta za pri-učitev. Sobno slikarstvo in pleskarstvo Jože Redek, Družinska vas 46, 68220 Šmarješke Toplice.
SPREJMEM dekle za pomoč v kuhinji in strežbi. Stanovanje in hrana v hiši. Ostalo po dogovoru. Gostilna Anica Cerar, Ivančna gorica
MLAJSO žensko vzamem v službo v kovinarski stroki Hrana in stanovanje v hiši. Bpjan Oblak, Sp. Rudnik 11/20, Ljubljana.
MLAJŠO UPOKOJENKO za delo v gospodinjstvu ali pridno dekle sprejmem takoj v delovno razmerje. Visoka plača, hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na naslov: Marija Černe, Zakot -35, Brežice.
DEKLE, ki iiAa veselje do strežbe v
S;ostilni, stalno zaposlim. Službo ahko nastopi takoj. Možna je tudi priučitev. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru.
Stojan Potočnik, gostilna, Kropa na Gorenjskem.
UUBITEUICO OTROK, čisto in pošteno, išče mirna 3-članska družina. Nudimo ugodne življenjske pogoje. Urbanija, Ježa, n. h., Ljubljana-Cmuče.
STANOVANJA
NUJNO iščem sobo. Plačam vnaprej. Ponudbe pod šifro ,Nujno**.
ODDAM prazno sobo ženski ki bi v dopoldanskem času pomagala v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (769/71).
3-CLANSKA družina išče enosobno stanovanje z možnostjo kuhanja v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam za leto dni vnaprej. Ivan Jeršič, Cankarjeva, blok 3, Radovljica, ali telefon 064-7(V568.
SAMSKA, s poklicem v zdravstvu, nujno išče opremljeno ali neopremljeno sobo v Kočevju. Naslov: Dušanka Poje, Zdravstveni dom, Kočevje.
KUPIM novo ali novejše dvosobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pod „April-maj**.
ODDAM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (782/71).
ODDAM stanovanje osebi, ki bi v zameno pazila otroka. Cesta herojev 43, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo. Plačljivo za 1 leto in pol vnaprej. Naslov v upravi lista (793/71).
NA STANOVANJE vzamem žensko
-	najraje upokojenko, ki bi mi delala družbo. Jožefa Colarič, Stari grad 10, Podbočje.
Motorna vozila H KUPIM
PRODAM ami 6. Vel. Bučna vas 20, Novo mesto.
UGODNO prodam motorno kosilnico „Ducati**. Jože Ferkolj, Hrastulje 20, Škocjan.
PRODAM motomo kolo Jawa 90 ccm po zelo ugodni ceni Anton Cesar, Mirna peč 15.
TOMOS avtomatic prodam. Drago Dolenšek, Vrh nad Mokronogom
19,	68230 Mokronog.
PRODAM tovornjak (3 t) Opel Blitz z vgrajenim „Perkins** Dieslovim motoijem. Naslov v upravi lista (775/71).
PRODAM odlično ohranjeno škodo, letnik 67. Uhl, Ragovska 1, Novo mesto.
PRODAM fiat *750, zelo dobro ohranjen. Poizvedbe: Romih, Zagrebška 12, Novo mesto.
PRODAM motor jawa, letnik 1968, prevoženih 8000 km, v dobrem stanju, in avtoradio. Jože Kalin, Gradile 16, Šentjernej.
PRODAM FIAT 850. Naslov v upra-
vi	lista (790/71).
UGODNO PRODAM avto „opel rekord**, letnik 1956, v voznem stanju. Cena zelo nizka. Jože Fink, Ptešernova 12, Brežice.
PRODAM zastavo 750. Naslov v upravi lista (794/71).
PRODAM AUSTIN 1300, letnik 1970, prevoženih 12.000 km. (]^led vsak dan popoldne. Cigoj, Valantičevo 11, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM novo macesnovo okno 165 x 150 cm z omarico za roleto. Povše, Otočec 26 ‘
PRODAM kombinirano omaro, 2 kavča, mizo, 2 fotelja in stoječo luč. Naslov v upravi lista (742/71).
PRODAM kosilnico Alpina v dobrem stanju z žetveno napravo. Martin Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto.
PRODAM dve dvoosni traktorski prikolici v dobrem stanju. Janez
J Vide, Dol. Stara vas 23, Šentjernej.
PRODAM vprežni obračalnik in grablje. Anton Prijatelj, Dobruška vas, Škocjan.
PRODAM električni štedilnik Gorenje na štiri plošče, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (752/71).
PRODAM ostrešje stanovanjske hiše 8x8. Ivan Bukovec, Šmihel 64, Novo mesto.
PRODAM otroški voziček za dvojčke - dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (762/71).
PRODAM žago venecijanko (cena
300.000	S-din), krožno žago (60.000 S-din), vrtalni stroj (70.000 S-din). Jože Božičnik, Križe 19, Koprivnica pri Brestanici
PRODAM visečo kuhinjo: ultrapas, skoraj nova, cena 900 din. Vojo Sijanovski, Zagrebška 18, Novo mesto.
PRODAM televizor, kuhinjsko pohištvo in razne druge drobnjarije. Jedinščica 7, Novo mesto.
PRODAM rabljen televizor. Vesel, Bršlin 60.
PRODAM rabljen grušt - dolžina 8 metrov. Naslov v upravi lista (798/71).
KUPIM levi vzdljiv štedilnik na dve in pol plošči v dobrem stanju. Nada Mišjak, Boričevo 1, Novo mesto.
PRODAM visokopritlično hišo, še nedograjeno. Informacije pri Alojzu Cesarju, Biška vas 30, Mirna peč.
PRODAM gozdno parcelo (primemo za vikend) pod Lipoglavom. Informacije dobite na Celovški c. 464 (Šentvid), Ljubljana.
PRODAM 11 arov vinograda z zidanico. Primemo za vikend. Leži ob cesti Velika Loka-Catež, dostopen za vsa motoma vozila. Franc Saje, Žabjek 1, 68212 Velika Loka.
POSESTVO: 8 do 10 ha zemlje s hišo in gospodarskim poslopjem, vodovod, elektrika, prodamo. Je ob glavni cesti Obdelava je možna s strojem. Cena po dogovom. Marija in Ivan Pirc, Vrh 3 pri Površju, p. Raka pri Krškem.
PRODAM ob Zdolski cesti v Krškem gradbeno parcelo v velikosti 804 kv. metrov. Lokacija odobrena, cesta zgrajena, vodovod ob parceli in elekt. omrežje. Informac^ dobite: Alojz Verstovšek, Reterje 20, Krško. Prosim za predhodno pismeno obvestilo.
PRODAM HiSO z vsemi gospodarskimi poslopji v dobrem stanju pri Smaijeti. Naslov v upravi lista (789/71).
PRODAM HlSO v Novem mestu. Naslov v upravi Dolenjskega lista (791/71).
PRODAM nedograjeno hišo v Brežicah (pod streho). Pojasnila Franc Muren, Sentlenart 32, Brežice.
RAZNO
5.	APRILA sem izgubil levo usnjeno rokavico od Petelinjeka do Ci-kave. Prdsim najditelja, dajo vrne pri Dreniku na Cikavi. Alojz Klevišar, Se la-Ratež.
POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Ljubemu očetu in mami Antonu in Katarini Bregant iz Vinjega vrha 25 pri Beli cerkvi za 30. obletnico skupnega življenja iskrene čestitke z željo, da bi ostala še naprej srečna in zdrava med nami. Mami še posebej čestitke za 50. rojstni dan. Hčerka Tinca z družino.
ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Alojz Golob, Birčnavas 18, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po njivi in vrtu okoli hiše. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Miha Golob, Karlovška 15, Ljubljana, prepovedujem odlaganje odpadkov in pašo kokoši po mojem vrtu v Birčni vasi. Kdor tega ne bo upošteval,,ga bom sodno preganjal.
Jože Krevs in Marija Krev^ Biška vas 6, prepovedujeva hojo in pašo kokoši po najinih njivah in okrog kozofea. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
Ciril Murn, Vel. Lipovec 15, Dvor pri Žužemberku, prepovedujem pašo kokoši po mojih i^jivah. Kdor tega ne bo upoštevd, ga bom sodno preganjal.
Jože Rodič, Kronovo 5, Otočec ob Krki, prepovedujem hojo po moji njivi v Družinski vasi Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Opozarjam vse, ki bi mojemu sinu Ivanu Mrviču plačevali alkoholne pijače ali ga drugače zavajali na stran-pota, da jih bom sodno preganjala. Ana Mrvič, raznašalka časopisov, Novo mesto.
1
HITRO OCISTI oblačila družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, (Jermova 5. Odprto od 6. do 18. ure.
V	valilnici na Senovem lahko do-^ bite vsako sredo enodnevne piščan-** ce po znižani ceni 2 din: bele težke, rjave in črne. Se priporoča Mijo Gunjilac, Senovo 72.
NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske < usluge nudi:	Sčetarstvo	Armič,
Trž^ka 52, Ljubljana.
VSA ELEKTROINSTALACIJ-SKA DELA hitro in poceni naredi skupna elektroinštalaterska delavnica Sobar-Colarič, Ragovska 2, Novo mesto, telefon 21-639.
&
Zahvaljujem se potniku, kije preprečil večjo nezgodo mojemu sinu Janku Kožaiju, ki je padel z vlaka v Trebnjem. Enako se zahvaljujem šefu postaje tov. Majcnu za takojšnjo pomoč. Anton Kožar, Iglenik 10, Velika Loka.
Ob nenadni izgubi naše drage žene in mame
IVANKE TAVCAR, roj. LUKAN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo kolektivu Novolesa, IMV in DBH Novo mesto ter govomici in pevskemu zboru, ki so počastili njen spomin. Zahvaljujemo se tudi č. g. župnikom za lep pogrebni obred. 'i Žalujoči: mož Janez in otroci Janez, Edo in Darinka z družinami Straža, Novo mesto, CJotna vas,
12.	aprila 1971
Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, brata in starega očeta, cestarja v pokoju
MARTINA GRGOVICA iz Gor. Brezovice št. 9 pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, znancem, prijateljem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam izrekli sožalje in mu darovali vence. Posebna zahvala kolektivu „Iskra** Šentjernej, mizarstvu „Podgorje** Sent-jemej, kolektivu „Sremič** iz Krške-ra, kolektivu Ljubljana Transport ^PE Jesenice, gas. društvu Dol. Ma-‘harovec in Šentjernej, društvu upokojencev, Sentjemejskemu oktetu, tov. Frenku Zagorcu za poslovilne besede in gospodu kaplanu za spremstvo. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena, sin Franci, sinova Darine in Jože z družinama, hči Fani z družino, brat z ženo, sestra Micka in Ana z možem in drugo sorodstvo
Šentjernej, 12. 4. 1971
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil mož in oče
JOŽE PLUT iz Rožnega dola 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev in cve^a ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zavaljujemo šoli Semič, Tonetu Hutaiju za poslovilne besede in častiti duhovščini za spremstvo ter vsem, ki so sočustvov^ z nami in nam izrekli sožalje. Se enkrat prav lepa hvala.
-Žalujoči: žena z otroki, obe mami, sestre in bratje
Jože Ancelj, Mačkovec 1, Suhor, prepovedujem pašo živine po koše-nici pod vasjo Gradnik. Kdor tega
KOVINSKO PODJETJE »UNITAS«, LJUBLJANA Celovška cesta 224
o b.v e š č a
delavce /. območja od Dobrniča do Trebnjega,
• DA SMO ZACELI VOZlTI DELAVCE NA DELO Z LASTNIM AVTOBUSOM
Na delo sprejmemo
• VEC MOŠKIH ZA DELO V LIVARNI IN BRU-SILNICI GALVANIZACIJE
v starosti od najmanj 18 do največ 40 let.
Poizkusni rok 1 mesec.
Ponudbe za sprejem na delo sprejema kadrovska služba podjetja.
F.S. Finžgar
iidh
2ena je jokala še bolj, vendar se je premagovala, kar seje dalo. Vedela je, da njenega joka ni strpel. To pot pa je ni oštel,je ni pogledal. Kot otrok seje oprl nanjo, ko ga je peljala v hišo in ga spravila v posteljo. Zena je hitela v kuhinjo in mu zavrela čaja iz treh vtrst rož, kanila vanj stare slivovke in niu ga nesla k postelji. Izpil je. Oko se mu je zjasnilo in čisto mirno je velel: ,J*ojdi takoj polnože, da naredim testament. Jutri pa po gospoda.**
„In po zdravnika? “ je boječe vprašala.
,J4e,“ je odsekal. ,JSem živel brez zdravnikov, tudi umrl bom brez njih.“ Žena je tiho odšla. Strašna slutnja jo je zgrabila. Predobro je poznaJa moža. Niti ene ure še ni zamudil v vsem življenju z boleznijo. „On ve, natanko ve, da ga bo konec.“ Ihtela je
sama vase, pred očmi se ji je meglilo, s tresočimi se rokami si je pokrila boljšo ruto in tekla po može, kakor ji je bil naročil.
Vsi trije, ki jih je prosila za testament, so z odprtimi usti poslušali njeno vabilo in niso mogli verjeti. Toda prišli so vsi. Skušali so ga tolažiti, ga nagovaijati, naj testament še odloži, češ da je le urok, nekakšna pošast, ki se pase po okolici, da ljudje bolehajo.
Hojevec jih je malomarno poslušal; ko so utihnili, je spregovoril;
„Poklical sem vas, da vam razodenem svojo poslednjo voljo.“
In je začel, kakor bi govoril notar. Do zadnjega vse premišljeno in pre-udaijeno, da so se mo^e le čudili. In ko so odšli, so si rekli: „Gospodar, kakor je bil vse življenje, tudi na zadnjo uro ni nič drugačen.**
Po možeh, ki so bili pri oporoki, se je bliskovito razneslo po fari: „Hojevec umira!** Ljudje so postajali pred hišami, na cestah, po polju, in povsod je šlo od ust do ust: „Hojevec umira!“ Ni čuda, da je zvedel tudi župnik, se ves prestrašil, pograbil takoj palico in klobuk ter jo mahnil od fare čez polje do Hojevca. Vso pot ga je skrbelo, da je tiho molil.
Ko je stopil k bolnikovi postelji, se je kar začudil, tako veder in čvrst se mu je zdel. Bal se je, da bo Hojevec odlašal. A sc je močno zmotil. Kar sam je začel: ,JSaj ne boste verjeli, a tako je. Se malo in bomo rajžali. Nič
se ne bojim. Vse je urejeno. Žena je gospodama, Primožek bo ves po meni, hitFO bo pod vrhom, lahko bodo gospodarili. Sedaj pa še midva opraviva!“
In sta začela. O, vse drugo ni bilo imena vredno, toda ta spor, jeza, sovraštvo. Župnik mu je prigovarjal: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi
mi odpuščamo “
Hojevec ga je poslušal z zaprtimi očmi. Ko je župnik končal, je bolnik odprl oči, pogledal na križ in rekel: „Zavoljo foižanega - odpuščam!“ ,AH bi mu segli v roko, če bi prišel k vam? “
,3i mu - pa ne bo prišel.** boste videli, da bo.“
Župnik je brž odšel k Srebrnjaku. Na dvorišču ga je dobil, ko sije pripa-soval oselnik in že segel po kosi, da pojde nad deteljo.
Ustavil ga je, mu povedal, kako je s sosedom, in ga poprosil, naj odpusti; pred Boga ne moreta stopiti sprta in sovražna.
Srebrnjaku so trepetale mišice na licu. Iskal je besede, kako bi se ognil, dokler ni odločno odklonil: „Ne grem!“ Pomeril je korak po dvorišču in zadel koso na ramo.
Župnik ga je pridržal: „Za bo^o voljo vas prosim, spravila se. Lej te, on odpušča, Bog odp^šča — vi pa nočete.“
,J^eveč, preveč je bilo vsega - ne morem.“	»
„Težko je, hudo je; smrt je groza -
1,	na smrtni postelji bi mu radi odpustili - a ga ne bo več.“
Prijel ga je za jermen pri oselniku in mu ga odpel.
,JCar pojdiva; niti besedice si ne bosta rekla, v roko si sežeta in mir bo^i naj pride nad vaju in nad vajini hiši.“
Sosed je dal koso na tla. Župnik ga je prijel za roko in ga vedel s seboj. Srebrnjaku se je korak upiral, župn^ je ponavljal: Smrt je groza, groza ...
V	svoji roki je čutil, kako trepetajo prsti tega ,Jcralja“, kako mu razbija srce, kako se upira ves ponos, trma, užaljenost - in vendar ni izmaknil roke iz roke svojega župnika, ki ga je vodil do bolnikove postelje.
Nemo, brez besed sta si zrla iz oči v oči. Culo se je tiktakanje ure, obeh prsi so se dvigale ob strašnem boju, župnik je klical v svoji duši na pčmoč Boga, Kristusovo kri, Marijo sedem žalosti ...
Bledel je in sc začel tresti, ko je bil priča tega strahotnega boja. Za nekaj trenutkov se je počasi dvignila Hojev-čeva roka. Iskala je Srebrnjakove. Sosed sc je prest(yil za korak in segel sosedu v roko. Župnik je onemel, ko je gledal ti zdelani, močni roki, kako sta se sklenili in se tresli. Obema so zaigrale solze v očeh, spustila sta roke in se ločila brez besedice. Župnik je stopil na sredo hiše za odhajajočim Srebrnjakom; hotel je reči: Bog bodi zahvaljen - a ni mogel. Udrle so se mu solze.
Vsa fara se je zgrnila k Hojevče-vemu pogrebu. Vsi dobri so bili srečni, da sta se ob smrtni postelji spra* vila. Seveda so grdi jeziki goniH svojo. TrdiU so: „Sedaj pa Srebrnjak tudi ne bo več dolgo. Za njim pojde! Zakaj taka je stara vera, da prav hude sovražnike Bog sl^upaj sodi. Pred "njegovim sodnim stolom je šele sprava!**
Vtaknil se je vmes mešetar Lovrič, ki je ljudem natvezil, da vidi Hojevca ponoči stati na ozarah, ker ne more na oni svet, dokler ne pričaka soseda. Taka koleda je razpalila domišljijo žensk, da je kar vsaka že v mraku videla na ozarah Hojevčevo senco, ki čaka na Srebrnjakovo dušo. Klepet zaradi tega je bil tako glasen, da je sam župnik neke nedelje zarohnel z lece zoper praznoverje, zoper čenče in natolcevanje. Nič ni omenil ne tega ne onega, vsi so pa rekli, da je s prstom pokazal na Hojevca in Srebrnjaka; a tudi pridiga ni nič zalegla. Srebrnja-kovih se je oprijela strašna slutnja in sam gospodar, možak, ki se ni bal niti tolovajev, si za vse na svetu ni upal ponoči do ozar. Nihče ni bil tako grd, da bi mu vpričo* kaj zinil o Hojevče-vem strahu. A vsem se je zdelo, da kljub temu, da se je delal hudo pogumnega, vendarle plaho prisluškuje pogovorom in z očmi išče mrtvo senco obsovraženega soseda. Kar z lic sc mu je bralo, da ni več tisti, kakor je bil; nekaj kljuje v njem, so trdili; Hojevec mu trka na dušo in ga vabi.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 16. aprila: 8.10 Operna matineja. 9.05 Radijska šola za ni^o stopnjo - Poprava domače naloge.
10.15	Pri vas doma. 11.00 Poročila
-	- Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Franc Pečnik: Odžagovanje vej ; z motorko. 12.40 Z ansamblom Za-
NEDELJA, 18. APRILA
8.55 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bg) -
9.30 PO DOMACE z ansamblom MAKSA KUMRA (Lj) -
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zg)
- 10.45 MOZAIK (Zg) - 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Pika Nogavička, Skrivnosti moija (Lj) - 11.45 MESTECE PEVTON - serijski film (Lj) - 12.35 TV KAŽIPOT (Lj) -ŠPORTNO POPOLDNE (Lj) -
18.00 VESELI ANDREVV - ameriški film (Lj) - 19.45 CIKCAK (Lj)
- 20.00 TV DNEVNIK (Lj) -
20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA (Sar) 21.35 VIDEOFON (Zg) - 21.50 ŠPORTNI PREGLED (Lj) - 22.20 POROČILA (Lj)
PONEDEUEK, 19. APRILA
9.05 ODPRTA UNIVERZA (Bg)
- 9.35 TV V Soli (Zg) - 10.30 NEMŠČINA (Zg) - lp.45 ANGLEŠČINA (Zg) - 11.00 OSNOVE
t SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg) -' 14.45 TV V Soli - ponovitev (Zg)
- 15.40 NEMSCINA - ponovitev (Zg) - ANGLEŠČINA -bonovitev (Zg) - 16.10 FRANCOŠČINA (Bg)
- 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.38 NAPOVED SPOREDA (Lj) - 17.40 MENDO IN SLAVICA (Zg) - 18.00 RISANKA (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) -
18.30 NAROD PiSE SODBO SAM
- oddaja iz cikla Po poti slovenske državnosti (Lj) — 19.00 M021AIK (Lj) - 19.00 MAKSIMETER - zabavno glasbena oddaja (Bg) — 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.35	V MREŽI - film iz serije VOS (Lj) - 21.25 KULTURNE DIAGONALE (Lj) - 22.05 POROČILA (Lj)
TOREK, 20. APRILA
9.35	TV V SOLI (Zg) - 10.40 RUSCINA (Zg) - 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Bg) -
11.45 TV V Soli - ponovitev (Zg)
- 15.35 RUSCiNA - ponovitev (Zg). - 15.55 TV VRTEC (Zg) -
16.10	ANGLEŠČINA (Be) - 16.45 •MAIEARSKI TV PREGLED (Po-hoij^ Plešivec^do^n.OO) (Bg) -
17.45 M'IKTAk?: Jaše nam Zeleni Jurij (Lj) - 18.00 RISANKA (Lj) --
18.15	OBZORNIK (Lj) - 18.30 SLOVENSKI TOP-POPS - Skozi 25 let (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj) -
19.05	KONFLIKTI MED ZAPOSLENIMI (Lj) - 19.30 STARSI
, IN OTROK (Lj) - 19.40 PET MI-> NUT ZA BOLJŠI JEZIK (Lj) -
19.50	CIKCAK (Li) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 FILM MESECA: OBRAZ
- švedski film (Lj) - 22.20 GLASBENI NOKTURNO (Lj) - ... POROČILA aj)
SREDA, 21. APRILA
8.15	TV V SOLI (Zg) - 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.20) (Bg) -
17.45 PIKA NOGAVIČKA - švedski film (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 GLASBA ZA STARO IN MLADO (Bg) - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 NA SEDMI STEZI -športna oddaja (Lj) - 19.25 NAS EKRAN (Lj) - 19.45 CIKCAK (Lj)
- 20.00 TV DNEVNIK (Lj) -
20.25	3-2-1 (U) - 20.35 M. Stefanovič: BELI ZAJCI - drama TV Beograd (Lj) - 21.35 GILBERT BECAUD III. oddaja (Lj) - 22.25 POROČILA (Lj)
dovoljni Kranjci. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Človek in zdravje. 18.15 Virtuozna klavirska glasba. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 „Naj narodi pojo ...“ 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 17. aprUa: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski ted-
CETRTEK, 22. APRILA
9.35	TV V Soli (Zg) - 10.30 NEMSCINA (Zg) 10.45 ANGLEŠČINA (Zg) - 11.00 FRANCOŠČINA (Bg) - 14.45 TV V Soli -ponovitev (Zg) - 15.40 NEMSCINA - ponovitev (Zg) — 15.55 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zg)
16.10	OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE - (Bg) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 18.00 GLASBENI CICIBAN: Dojenček (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) -
18.30	SKRIVNOSTI ŽIVALI serijski film (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 ENKRAT V TEDNU (U) - 19.20 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI — serijska oddaja (Bg) -
19.50	CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
-	20.35 Četrtkovi razgledi:
10	let človeka v vesolju (Lj) -
21.25	Iljf Petrov: ZLATO TELE -nadaljevanka (Lj) - 22.05 400 LET SLOVENSKE GLASBE:	Matija
Bravničar (Lj) - 22.55 POROCiLA (Lj)
PETEK, 23. APRILA
9.30	TV V SOLI (Zg) - 11.00 ANGLEŠČINA (Bg) - 14.45 TV V Soli - ponovitev (Lj) - 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Bg) - 16.40 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.45 ZLATI CEKIN
- otroka pesem iz Bologne - II. del (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) -
18.30 GLASBENA ODDAJA (Bg)
- 19.00 MESTECE PEVTON - serijski film (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.35 USODNA CIGANKA
- angleški fibn (Lj) 22.05 IZKAŽIMO SE - quiz TV Beograd (Lj) -
23.30 POROČILA (Lj)
SOBOTA, 24. APRILA
9.35	TV V SOLI (do 11.00) (Zg)
- 16.45 ZVEZNA ROKOMETNA LIGA - Partizan (Bjelovar).: Crven-ka - prenos (Zg) - 18.00 OBZORNIK (Lj) - 18.15 TUJA FOLKLORA: Pakistanski plesi (Lj) -
18.45	HOLANDSKI DRAGULJI -serijski film (Lj) - 19.15 MOZAIK (Lj) - 19.20 SPREHOD SKOZI CAS: Leto 1941 (Lj) - 19.45 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 GLASBENA KRIŽANKA (Li) -
21.35	REZERVIRANO ZA SMEH (Lj) - 22.05 NEPREMAGLJIVI -seryski film (Lj) - 22.55 TV KAŽIPOT (Lj) - 23.15 POROČILA (Lj)
nik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Čuden: Zakaj knjigovodstvo na večjem številu naših kmetij? 12.40 Poje baritonist Samo Smerkolj. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 ,,Vrtiljak“. 16.40 Dobimo se ob isti uri. 17.10 Gremo v kino. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Spoznavajmo svet ui domovino.
21.15 Parada zabavne glasbe. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 18. aprila: 6.00 do
8.00	Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Max Kruse: „Leteča dvojčka". 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 5e pomnite, tovariši... Dr. Tone Ferenc: Okupacijski sistem v Sloveniji 1941. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža.
13.50	Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna — Ilf in Petrov: Humoreske, 15.05 Iz opernega sveta. 16.00 Nedeljsko športno popoldne. 18!00 Radijska igra — Bori-slav Mihajlović:	„Komandant
Seiler“. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer“. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDEUEK, 19. aprila: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franc Lobnik: Katera naša gnojila' vsebujmo mikroelemente in koliko. 12.40 Pihalni orkester Harryja Mor-timerja na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Ponedeljkovo glas-
beno popoldne. 18.15 „Signali**.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Valterja Skoka.
20.00 Benjamin Britten: 1. dejanje opere „Albert Hening**. 21.00 Iz jugoslovanske lahke glasbe.
TOREK, 20. aprila: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Z ansamblom „Miška Hočevaija** in pevci. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Franc Habe: Koliko časa naj bo krava presušena in kako jo naj tedaj krmimo. 12.40 Lepe melodije z orkestrom Dolf van der Linden.
13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Moj svet je glasba. 14.40 Mladinska oddaja: „Na poti s kitaro**. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-Jjak**. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek nasvidenje!
18.45	Svet tehnike — Inž. Erik Vrenko: Laserji. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika. 20.00 Prodmalna melodij. 2130 Lahka glasba. 22.15 Komor-no-glasbeni večer.
SREDA, 21. aprila: 8.10 Operna matineja. 9.25 Iz glasbenih šol.
10.15	Pri vas doma. 11.00 Poročila
-	Turistični n^otki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milan Rovan: Kako neškodljivo uporabljamo pesticide. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ...
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Jezikovni pogovori. 18.15 Iz domače glasbene zakladnice. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „Glasbeni večeri RTV Ljubljana** 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 22. aprila: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Popevke slovanskih avtoijev. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ciril Remic: Zgibi ali člcnkasti traktorji pri spravilu lesa. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.00 Poslušajmo in primeijajmo pesmi mladih.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak** |7.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lali-ko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Med novimi posnetki Slovenske filharmonije.
KMETOVALCI!
INA-PETROKEMIJA KUTINA
vam priporoča, da spomladi dognojujete i	posevke z 150 kg KAN ali 250—300 kg
KOMPLEKSNEGA GNOJILA NPK 12:12:12 ali 200—250kg NPX 17:8:9 ali z 75 kg UREE
TELEVIZIJSKI
SPORED
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
Was/^ć /nOS
18. in 19. aprila 1971
LICmCIJA
PRI CARINARNICI UUBUANA
Carinarnica Ljubljana bo dne 18. in 19. aprila 1971 prodajala motorna vozila in drugo blago, in to: Avtomobile v nedeljo dne IS.^aprila v prostorih šolskega centra za tisk in papir Ljubljana, Pokopališka
33,	od 8. ure dalje, a motorna kolesa in drugo blago 19. aprila od 8. ure dalje v prostorUi carinarnice Ljubljana, Šmartinska c. 152 a, soba 13/11.
Ogled vozil in drugega blaga bo v petek 16. aprila od 8. do 13. ure in v soboto 17. aprila od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana.
AVTOMOBILI:	začetna	cena
1. osebni avto CITROEN DS 20, letnik 1970, karamboliran	17.000
2. osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, v nevoznem stan.	16.000
3. osebni avto OPEL ADMIRAL, letnik 1964, karamboliran	16.000
4. osebni avto OPEL REKORD 1900, letnik 1967, karamboliran	16.000
5. osebni avto BMW 1800, letnik 1963, nevozen	13.000
6. osebni avto MERCEDES 190 D, letnik 1960, karamboliran	10.000
7. osebni avto OPEL KADETT CARAVAN, letnik 1970, karamboliran	9.500
8. osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1970, karamboliran	9.500
9. osebni avto BMW 1800, letnik 1966, karamboliran	9.000
10. osebni avto SIMCA 1300, letnik 1968, nevozen	9.000
11. osebni avto VW 1200, letnik 1964, nevozen	9.000
12. osebni avto OPEL RKKORD, letnik 1970, karamboliran	9.000
13. osebni avto OPEL REKORD KARAVAN, letnik 1964, nevozen	8.500
14. osebni avto GLASS 1700, letnik 1966, nevozen	7.500
15. osebni avto OPEL REKORD 1700, letnik 1964, nevozen	7.000
16. osebni avto RENAULT 8, letnik 1966, nevozen	7.000
17. osebni avto OPEL REKORD KARAVAN, letnik 1964, nevozen	7.000
18. osebni avto WARDBURG, letnik 1967, nevozen	6.500
19. osebni avto	OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen	6.500
20. osebni avto	FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten	6.500
21. osebni avto OPEL REKORD COUPE, letnik 1964, poškodovan	6.500
22. osebni avto	FORD TAUNUS 12 M, letnik	1962, nevozen	5.500
23. osebni avto	FORD TAUNUS 17 M, letnik	1963, nevozen	5.000
24. osebni avto	OPEL REKORD CARAVAN,	letnik 1965, zaleten	5.000
25. osebni avto	OPEL REKORD 1700, letnik	1963, zaleten	5.000
26. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten	4.500
27. osebni aVto VW 1200, letnik 1960, poškodovan	4.500
28. osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1961, nevozen	4.500
29. osebni avto VW 1200, letnijc 1960, zaleten	4.500
30. osebni avto	OPEL KAPITANJ letnik 1962, nevozen	4.000
31. osebni avto	OPEL REKORD, letnik 1958, nevozen	4.000
32. osebni avto OPEL KADE^ (:OUPE, letnik 1970, karamboliran	4.000
33. osebni avto MERCEDES'VaD, letnik 1956, nevozen	4.000
34. osebni avto MER(TEDES 180 D, letnik 1956, nevozen	4.000
35. osebni avto OPEL KARAVAN, letnik 1962, zaleten	4.000
36. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1962, zaleten	3.500
37. osebni avto BMW 700, letnik 1964, nevozen	3.500
38. osebni avto DKW JUNIOR, letnik 1965, nevozen	3.500
39. osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten	3.500
40. osebni avto OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1961,	nekompleten	3.500
41. osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten	3.500
42. osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten	3.500
43. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1959, nevozen	3.500
44. osebni avto OPEL KAPITAN, letnik 1963, nevozen	3.500
45. osebni avto SIMCA 1000, letnik 1967, zaleten	3.500
46. osebni avto STEVER FIAT 1300, letnik 1962, zaleten	3.000
47. osebni avto FIAT 1500, letnik 1966, zaleten	3.000
48. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten	3.000
49. osebni avto BMW 700, letnik 1962, nevozen	2.500
50. osebni avto SIMCA ARIANNE 4, letnik 1959, nevozen	2.500
51. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1964, karamboliran	2.500
52. osebni avto FORD TAUNUS, letnik 1964, karamboliran	2.500
53. osebni avto RENAULT GORDINI, letnik 1966, karamboliran	2.000
54. osebni avto BMW 700, letnik 1965, nevozen	2.000
55. osebni avto FIAT NSU NECKAR, letnik 1958, nevozen	1.500
56. osebni avto FIAT NECKAR, letnik 1958, nevozen	1.500
57. osebni avto SIMCA 100, letnik 1969, nekompleten, zaleten	1.500
58. osebni avto FIAT 600 D, letnik 1966, zaleten	1.500
59. osebni avto DKW 3-6, letnik 1964, zdeten	1.000
60. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1966, reg. motorja	1.000
61. osebni avto BMW 1800, letnik 1963, nevozen	15.000
PONOVNO NA LICITACIJI
62. osebni	avto MERCEDES 190 D, letnik 1961, nevozen	15.000
63. osebni	avto GLASS 1700, letnik 1966, nevozen	7.500
64. osebni avto CITROEN DS 19, letnik 1964, zaleten	6.500
65. osebni avto VW 1200, letnik 1958, nevozen	6.000
66. osebni avto	OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten	5.000
67. osebni avto	OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen, nekompleten	4.500
68. osebni avto	FORD TAUNUS 17 M, letnik 1961, zaleten	4.000
69. osebni	avto	VOLVO 121, letnik 1961, zaleten	4.000
70. osebni	avto	FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, zaleten	3.700
71. osebni avto VW KOMBI, letnik 1960, nevozen	3.700
72. osebni avto	FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten	3.500
73. osebni avto	FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, zaleten	3.500
74. osebni avto	FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, zaleten	3.500
75. osebni avto	OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten	3.000
76. osebni avto CHEVROLET BELAIR, letnik 1960, nevozen	3.000
77. osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1960, karamboliran	.	3.000
78. osebni avto OPEL REKORD CARAVAN,	letnik 1962, nevozen, nekompleten	3.000
79. osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik	1962, nevozen	3.000
80. osebni avto BMW 700, letnik 1962, nevozen	2.800
81. osebni avto FORD TAUNUS 17 M, letnik	1962, zaleten	2.700
82. osebni avto MERCEDES 19 D, letnik 1967, registracija motorja	2.000
83. osebni avto CHEVROLET, letnik 1962, nevozen	2.000
84. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen	2.000
85. osebni avto STEVER PUCH 500 D, letnik 1963, nevozen	1.800
86. osebni avto FORD TAUNUS 12 M, letnik 1962, nevozen	1.200
87. osebni avto OPEL REKORD, letnik 1953, nevozen	700
DRUGO BLAGO
88. karoserija za osebni avto FIAT 850, poškodovan	2.000
89. motor za FORD TAUNUS, nekompleten	1.400
90. motor za osebni avto OPEL OLIMPIA, rabljen, št. 69298	.	1.000
91. glava motorja in razni deli za tovorni avto MERCEDES, rabljeno	1.000
92. moped PUCH, razstavljen, št. 6461709	800
93. motor za osebni avto FORD TAUNUS, št. 8h323	800
.94. motor za osebni avto GOGOMOBIL št. 60073258	700
95. nekompleten motor za traktor JERBACH št. 3624	600
96. motor za motorno kolo Puch, 250 ccm, št.' 352400	600
97. motorno kolo ZUNDAPP, 250 ccm, letnik 1952, nevozen	500
98. motor za motorno kolo SACHS, 150 ccm, št. 1361631	500
99. moped KTM, nevozen	400
100. moped NSU QUICKLV, 50 ccm, letnik	1965, nevozen	400
IN DRUGO BLAGO (Avtodeli in drugo)
Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe.
Udeleženci morajo v dneh določenih za ogled, plačati kavcijo v višini 10 % od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo predložiti tudi pooblastila. V nedeljo 18. aprila ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v petek 16. in v soboto 17. aprila 1971.
Vse informacije o licitaciji dobite po telefonu od 8. aprila 1971 dalje na telefon št. 316-588 carinarnice Ljubljana.
Spisek drugega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo izobešen na oglasni deski carinarnice Ljubljana.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
Lesene ure so njegov ponos
Kmetje ga cenijo zaradi dobrih vinskih sodov, ki jih Anton Rostohar izdeluje za svoj okoliš
že v otroštvu je vzljubil les. Oče je bil tesar, sin samouk gaje prekosil. Iz lesa je izvabil stvari, k^ se jih ne bi lotil noben pdčlicni mizar. Lešje za Antona Roštohaija plemenit material, gozd pa nepogrešljiv sosed. Potreben mu je kot kruh, zato svoje skromne hišice v Koritnem ne bi zamenjal za noben nebotičnik.
Pred vojno je Roštohar delal v mokriški graščini. Nobenega opravila se ni ustrašil, čeprav je bil samouk. Zaupali so mu izde-
lavo oken in vrat za grad, klopi in oltarjev za cerkev, in če je bilo treba, je mimogrede napravil še kake lesene cokle.
Dvaintrideset let je tega, kar si je omislil harmoniko. Napravjl jo je brez tuje pomoči. Igrati tedaj še ni znal, pozneje pa se je naučil tudi tega in s harmoniko si rad krajša čas. Najraje igra stare, pozabljene melodije.
Od vsega, kar je ustvaril, mojster Roštohar najbolj ceni leseno uro. Štiri je na-
redil v svojem življenju. Pred dobrimi desetletji se mu je posrečila prva taka mojstrovina. Deld je dva meseca brez oddiha. Znanec zdravnik mu je povedal, da je tista ura zdaj*«a Brionih. Poklonili da so jo predsedniku Tilu. Druga lesena ura je v samoborskem muzeju, tretjo je uničil sam, ker mu ni bila všeč, za četrto pa se je lani pogajal z nemškim turistom iz Ulma. Zanjo mu je ponujal avtomobil.
Prvo uro je odkupilo brežiško Gozdno gospodarstvo. Roštohar jo je v nahrbtniku prinesel na razstavo v Brežicah — nekaj let po osvoboditvi. Vsa je bila poslikana, a zadnja je izrezljana. Za uro je dobil 30 tisočakov — toliko je bila tedaj vredna kravica.
Roštohar je naredil tudi boben in havajsko kitaro. Nanjo igra sin, avtoelektri-čar po poklicu, sicer pa član , JDolin^ih abstinentov“.
Samouk Roštohar je še po nečem zaslovel daleč naokoli. Eden tistih vztraj-nežev je, ki so poskušali ustvariti nemogoče. Šestnajst let se je trudil, da bi izdelal samodejni stroj — perpetuum mobile. Treba bi ga bilo samo pognati in vrtel bi se neskončno dolgo brez porabe energije.
Roštohar je sanjal o tem, da ga bo stroj ubogal in poganjal sam sebe. Zamisel se mu ni posrečila, kot že mnogim pred njim ne. Poskuse je opustil in se sprijaznil z ugotovitvijo, da takega stroja ni in ga ne bo. „Četudi bi ga bil naredil," je dejal, „bi bil brez koristi, saj bi ga zaustavil vsak dih. Dandanes je že sončna baterija močnejša in za manj kot pol konjske sile se perpetuum mobile ne izplača delati.“
JOŽICA TEPPEV
Igralec Richard Burton je o svoji lepi ženički Liziki povedal dobesedno tole novico:
„Lizi gre ta čas dobro kot že dolgo ne! Čvrsto verujem, da je spet zdrava. Izguba 28 funtov teže (kakih 13 kilogramov) je pri tem mnogo pomenila. Na zdravje njeni shujševalni kuri!“
V Londonu so mnogi ,,srečni“, ker so se o tem lahko sami prepričali: Liza izjeda sijajno, blesteče in je vidno tanjša - tako vitka celo, da si lahko privošči tudi .vroče hlačke*, naj novejšo modno muho - kratke, ozke hlače kot jih nosijo fantje poleti - vse to pa seveda celo v javnosti! ,,Vroče hlačke" bodo to poletje in že na pomlad sploh vprašanje številka 1 v svetovni modi.
Lizika je bila pripravljena izdati skrivnost svojega shujšanja. Takole je povedala za javnost: za zajtrk dva kozarca sadnega soka, za kosilo majhen zrezek, pečen na ražnju, zraven pa samo kozarec mineralne vode s tabletko B vitamina. No, in za večerjo? Za večerjo spet nič več kot dva kozarca sadnega soka. To je bilo vse, kar je dobil njen sestradan želodček. Toda Lizika ne bi bila Liza, če ne bi dodala:
„Da me shujševalna kura ne bi spravila v bes ali pripravila celo do tega, da bi prazne kozarce od sadnega soka metala v stene, vzamem dvakrat na dan tudi pomirjevalno tableto...“
Kakšne skrbi, kakšen napor! Osrečimo se še mi, bralci Dolenjskega lista, s temi novicami, da ne bi zaostajali za tistim delom brumnega slovenskega in jugoslovanskega tiska, ki živi samo od teh, takih in podobnih „strahotno resnih novic“!
Na gornji sliki: filmska igralka Liz Taylor z možem Richardom Burtonom in deklico Mario, ki jo je kot nemškega otroka posvojila, na zadnjem dopustu v švicarskem zimskošportnem kraju Gstaad. „Njene kratke hlačke so tako vroče, da se ob njih topi sneg ... je zapisal eden izmed tamkajšnjih strokovnjakov za tujski promet.
, J
EMIL GLAVIČ, PRAPREČE PRI ŽUŽEMBERKU — IŠČE PRAVICO'
Suhokrajinska (žalostna) štorija
Kdaj bo prišel odgovor novomeške občinske skupščine — Zakaj dr. Leopold Kocutar ni hotel izdati napotnice za bolnišnico Pavli Glavič?
Natančno urejeno kopico dokumentov in prepisov, s fotokopijo in poštnimi dokazili o datumih opremljeno gradivo, je prinesel v naše uredništvo Emil Glavič, Prapreče 1, Žužembei^, sker zaposlen v žužemberški Iskri. Od novembra 1969 se bori za svojo pravico: najprej iz nuje, zdaj, kot vse kaže, ker je bila mati tačas že operirana, le, da bi dokazd svojo pravico.
Tiskarski škrat je v sestavku „Fiziki sijejo zvezde“, objavljenem teden v naši stalni rubriki
pejinji teden v naJi stalni rubriki | AAnrtAV||«4*ltO: | Spotnica. Emil Glavi? pi Portret tega tedna, spremenil eno	potnice pri dr. Leopoldu
samo črko, pa že s tem postavil vsebino sestavka na glavo. Tako je po posegu tiskarskega škrata iz zad-njep odstavka omenjen^a sestavka razbrati, da Zavod za bistvo pridobiva ugledne šole, kar je nesmiselno; prav bi moralo biti, da se je zavod zavzel za to, da bi dobili v Sloveniji nekaj oglednih šol, torej takih šol, kamor bi prišli na ogled profesorji in učite^i od drugod; v ogledni (ne pa u^dni) šoU pokažejo novosti, ki jih druge šole nimajo. Bralcem in še posebej tovarišu profesorju Ferbarju, ki je predstavljen v tej rubriki, se tako upravičujemo za neljubo tiskarsko napako.
Uredništvo DL
I SAMOPOSTREŽBA pri mostu
MARKET v Bršlinu
fesssssssss
Poročnik ameriške armade William Calley, ki ga je vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi pokola vaščanov v južnovietnamski vasi My Lai, bo napisal spomine, ki jih bo izdala neka založba. Za to je že dobil 100.000 dolarjev.
•Govorica dokumentov pravi: Emil Glavič, sin Pavle Glavič, je zaprosil zdravniško komisijo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto za napotnico. Bolnica je bila nanueč poslana z napotnico h ginekolog, ta pa jo je poslal k urolog v Ljubljano, kjer je ostala v bolnišnici in kjer so jo tudi operirali. Za bolnico pa je potrebna napotnica, Emil Glavič piše: „Te na-Kocutarju ne morem dobiti, čeprav sem mu predložil potrdila, ki jih je zahteval. Čutim se prizadetega, ker 21. člen pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva pravi, da zdravnik mora izdati za sprejem v bolnišnico predpisano napotnico. Ta čkn sem dr. Kocutarju tudi prebral, a mi je dejal, da napotnice ne bo izdal.“ Glavič se je pritožil zoper dr. Leopolda Kocutarja na novomeško ol^insko skupščino 5. januarja 1970, a do danes še ni dobil odgovora, čeprav je vmes vprašal na občino, kako in kaj. V pritožbi je zapisal, da je bil pri predstojniku dr. Spileiju, da mu je pojasnil, da je
. mati na urološkem oddelku v Ljubljani, in da je dr. Adolf Spiler dejal: „Tega oddelka mi nimamo in ne vidim razloga, zakaj ne bi dr. Kocutar izdal napotnice.” Svetoval je, naj napiše prošnjo na zdravstveno komisijo, kar je tudi storil. Po treh dneh so mu sporočili, naj gre k dr. Kocutarju po napotnico. Dr. Boža Kocutar mu jo je izročila, bila je že napisana.
31. avgusta 1970 je dr. Leopold Kocutar poslal Glaviču izvod prepisa poročila zdravniške komisije iz Novega mesta - žal brez številke in datuma. Sicer pa je tudi dr. Kocutar v spremnem dopisu napisal, da je bila odprema na socialnem zavarovanju v Novem mestu zelo površna.
Komisija 'je ugotovila, da je dr. Kocutar ravnal pravilno, trdi, da je imel Qavič odpustnico v žepu in je ni pokazal komisiji; pri prvem presojanju pa da komisija ni imela vseh podatkov o zdravljenju bolnice v Ljubljani.
Glaviča je najbolj zabolelo, da so mu očitali laž. Zato je zaprosil za
potrdilo v Ljubljano. Po naročilu prof. dr. Rakovca je dr. Ravnik pod-
Pisal sporočilo: „Potrjujemo, da avla Glavič, rojena 1918., v času hospitalizacije na urološkem oddelku od 11. novembra do 22. novembra 1969 pred odhodom domov ni dobila odpustnice za zdravnika."
Emil Glavič se je obrnil še na Komunalni zavod za socialno zavarovanje, od koder mu je načelnik od-delica za zdravstveno zavarovanje Franc Gričar sporočil, da je bila Glavičeva zahteva po mnenju zdrav-
niške komisije utemeljena, zato je naložila zdravniku, naj tako napotnico izda (izvid in mnenje so priložili). Napisali so še:
,,Z izdajo napotnice je bil postopek po naših predpisih končan. Glede na to, da se v pismu sklicujete iia vlogo, poslano občinski skupščini, smo se o tem pozanimali pri Zavodu za zdravstveno varstvo. Pojasnili so nam, da je primer obravnaval zdravstveni center in sporočil mnenje občinski skupščini. Menimo, da bi vam občinska skupščina to mnenje lahko posredovala.*
Emil Glavič še vedno čaka sporočilo občinske skupščine, še vedno je tudi prepričan, da dr. Kocutar ni ravnal pravilno. Končno njegovo prepričanje potrjuje tudi utemeljitev zdravniške komisije Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje z dne 17. 11. 1969, ki pravi, da je potrebno izdati napotnico.
Kolesa pa meljejo počasi...
J. SPLICHAL
EPILOG POiŽARA V MRLIŠKI VEŽI
Dvojna cena enega pogreba
Novomeščanki Mladeni Verbič je Komunalno podjetje zaračunalo skoraj tisočaka preveč
Naj kar takoj povem, da smo bili z mojstrom X nadvse zadovoljni, saj je ploščice v naši temnici položil tako kvalitetno, da jih prihajajo gledat od vseh strani in se navdušujejo: „To je izborno delo!** ali pa: „Zadeli ste tombolo na loteriji, da. je prišel k vam tak strokovnjak! in podobno ...
Kljub tolikim pohvalam, ki presegajo celo vse pohvale v televizijskih reklamah ne bi maral biti na mestu mojstra X.
Ne verjamete? Tole je zgodba njegovega delovnega dne:
Začelo se je ob treh zjutraj. Nenadoma je zazvonil telefon in ga zbudil iz sna: „Mojster, nikakor vas nisem mogel dobiti, tale telefonski klk sredi noči mi je bilo zadnje upanje ... Nujno morate priti!“ In mojster, ves zaspan, sploh ni vedel, za kdaj je obljubil.
Komaj je zaspal, je ob štirih spet zazvonil telefon, ob
pol petih pa še enkrat. ,41u-diča, zdaj bo kar zvonilo,“ je klel in se odločil, da ne gre več v posteljo. Potem je bil do šestih mir.
Ob pol sedmih je bil v naši fotografski temnici. Vajencu je hitro dal nekaj navodil, sam pa je obložil pri-
treboval, da je prepričal oba vsiljivca, da bo jutri zanesljivo prišel. Ko sta odhajala, sem jima iz oči bral, da mu ne verjameta preveč.
Razumljivo je, da smo mojstra potem še mi povprašali o kvaliteti ploščic in o načinu tega natančnega po-
Naporen delovni dan
bližno pol kvadratnega metra zidu z vinsko rdečimi ploščicami. Vsi smo bili navdušeni, skoraj bi mu zaploskali, kot će Oblak in Amer-šek dasta gol Crveni zvezdi.
Ko je bU mojstrov delovni elan na višku, sta prišla dva, ki gradita hiše. „Prekleti obrtniki,** sta razgrajala že na hodniku, „pri nas naredi do polovice, potem pa izgine ... Kar z nama, mojster, ali pa se ne umakneva iz te sobe!** Kot bi mignil,-je minilo pol ure, ki jo je X po-
laganja. Tako je minilo na-sl^nje pol ure: bil je čas, ko mora človek malicati.
Po malici je imel mojster čisto droben opravek pri nekem trenem tečnežu. Trajal je takole poldrugo uro. Potem je položil še pol metra ploščic in bil je čas kosila.
Po kosilu je položil še pol metra, ura je odbila dve in po cestah so trobili avtomobili. Mojster je spet dobil obisk, pa še enega in tako naprej. Ker me je že naprej opozoril, kako bo, sem na
steno delal črtice - za vsakega obiskovalca eno. urah sem jih narisal pet. Potem se je moral X malo odpočiti, pa smo pokramljali o tem, kako se je Clay elegantno zložil na tla in kakšno šapo ima Frazier in koliko zelenih dolarjev so pospravili vsi, ki so v tem pretepu sodelovali.
No, potlej je bilo že popoldne in mojster je položil še en meter ploščic in je moral oditi domov, drugače družina ne bi imela ničesar od očeta!
Ljudje pa pravijo: poglej obrtnike, kako se jim g(^i! In jim zavidajo ... Jaz ne bi nikoli zamenjal z mojstrom X! Človek bi delo še nekako prenesel — ampak da bi venomer hodili k meni in me cukali za rokav in silili, da sem obljubil to in ono in da bom prišel jutri... Saj se mi zmeša! X pa je bil povsem hladnokrven — naslednji dan se je zgodba ponovila ...
J. SPLICHAL
Neprijetno je bila pred dnevi presenečena Novomeščanka Mladena Verbič, ko je od Komunalnega podjetja dobila račun št. 71/71-PD, s Katerim so ji za pogrebne stroške za pokojnim možem zaračunali 2.985 dinarjev. Kakor je znano, je prav takrat, ko je v novomeški mrliški veži ležal pokojni Miro Verbič, prišlo do požara.
Komunalno podjetje je v računu hladnokrvno zaiitcvalo plačilo dveh krst, dveh blazin, dveh pregrinjal in dveh rjuh - sc pravi vseh tistih stvari, ki so ob požaru zgorele. Ver-bičeva je bila po ceniku podjetja in njihovem računu oškodovana za 989,88 dinarjev.	'
Neprijetno presenečena Mladena Verbič bi ob tem računu skorajda dobila živčni zlom. Zadevo je pre-
dala advokatu Slavku Sitarju. Ta ji je, potem ko je začel ukrepati, lahko sporočil, da je direktor Komunalnega podjetja izjavil, da je prišlo do pomote. Do danes se ji zaradi morebitne pomote - če je šlo res za pomoto, kajti račun jasno kaže, da so več stvari dvakrat zaračunali -nihče ni niti opravičil.	>
Vsekakor je način novomeškega Komunalnega podjetja pri tej zadevi hudo čuden: prej bi pričakovali, da podjetje po tako neljubem dogodku sploh ne bo poslalo računa. Mladena Verbič je tudi za poravnavo za odškodnino zaradi duševnega pretresa ob požaru v mrliški veži, vendar do danes - od takrat sta minila že skoraj dva meseca — nič ne kaže, da bo do take poravnave prišlo.
J. SPLICHAL
K-
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI:	občinske konference
SZDL Brežice, CmomelJ, KoCcvJc. KrSko. Metlika, Novo mesto, Klbnlca, Scvntca m Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor Drago«, Inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne. Lojzka Hotrč, Slavko Smerdel, Franc Staj-dohar In Ivan Žlvl^.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni In odgovorni urednik), Kiu Bačer. Slavko Dokl. Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey In Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mofikon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inoeemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti G ZDA dolarjev, pri čemer Je že vfitet 10-odst. popust, ki pa velju samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). NaS devizni račun: 521-820-1-32002-10-8-8.
OGLASI; lem Vidine v onem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji In zadnji strani lista: 6fi din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi vella do preklica cenik Sl. 4 od 6. I. 1971 — Zn oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOČI RATIIN Drl podružnici SDK v Novem mostu 521-8-B — NASI.OV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; 88001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Postni predal 33 — Telefon: (068)11-227 — Nenaročenih rokoDisov in fotmgrafij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske prnvtce« v Ljubljani.