175. številka Ljubljana, v sredo 2. avgusta. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in pra^mke, ter velja po po L t i prejeraan za avstrij sk o-ogerake dežele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 pld., za četrt leta 4 nld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld., za četit leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 eld. 10 kv. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za niosoc, po 80 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor posl.iina znaša. » Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali vefknit titka. Dopisi naj se i-svole lrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — 1'rediiištvo i'i upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". Dpravnifctvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo k pristopu. Kakor je bilo v slovenskih časopisih uže razglašeno, se je v Mozirji ustanovil „Savinjski Sokol". Po prvem občnem zboru dne 29. maja t. 1. smo morali čakati še do 18. julija, da so nam došla pravila s popolnim uraduim potrdilom, podpisanim od c. kr. namestnika. To je uzrok, da se tako dolgo nijso rodoljubom razposlala, ker se nijso mo gla poprej tiskati. Važni odgojevalni vpliv takega društva je povsod uže priznan, kjer se rodoljubi resno zanimajo za vsestransko odgojo naroda. Naj le tu omenimo, da ie bilo letos pri slavnosti dvajsetletnice Sokola v Pragi zastopanih 80 čeških sokoiskih društev. To dokazuje, kako živo in jako uporabljajo Čehi vsako sredstvo, da si v narodu vzgojujejo pravo odločno možatost, domoljubje in mnogo drugih vrlih lastno sti, kakeršnih Slovenci še bolj potrebujemo. Odbor »Savinjskega Sokola" torej uljudno vabi p. ,n. rodoljube, da k temu društvu pristopijo. Kot društveniki se vzprejemajo, razen podpornikov, posebno telovadci t. j. najmenj 17 let stari, dovolj sposobni mladeniči in tudi možje, ki se hočejo v telovadstvu vežbati, ali ki hočejo k sokolskei godbi pristopiti, ako so sploh pošteni in miroijubni. Društvenina se je v prvem občnem zboru tako določila, da plača vsak podporni in delujoči ud 1 gl. piistopnine jedenkrat za vselej; letnine plača telovadec 1 gld., podporni ud pa 2 gld. Veči prostovoljni doneski se hvaležno sprejemajo. Godci se k Sokolu vzprejemajo brez pristop- nine in letnine, a ravnati se morajo v smislu za to poaebne pristopnice. Za sokolsko godbo se plnčujejo ob mesecih v posebno za to namenjeno blagajnico prostovoljni do neski, katere društveni poverjeniki pobirajo. Muzi-kalije za to godbo preskrbuje društvo. Daleč od Mozirja bivajočim društvenim telovadcem, zlasti poddružnicam, bode društvo pomagalo, kolikor možno, glede vaj in telovadnega orodja. Vsled sklepa v prvem občnem zboru se bode sklical drugi občni zbor takoj, ko se bo vedelo za ugodno priložnost, da bi se bilo povoljne udeležbe nadejati. Slovenskim rodoljubom podajemo pravila „Sa-vinjskega Sokola" ter jih uljudno prosimo, da priskočijo temu na Spodnjem Štajerskem novemu društvu s svojo podporo, kakor se jim potrebno vidi iz pravil in dr. Mozirje, dne 30. julija 1882. Radoslav Škollek, Llpold, tajnik. starosta. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. avgusta. Včeraj ob 10. uri dopoludne otvoril je presvetlega našega cesarja brat, nadvojvoda Karel Ludvik tržašlio ra#,.«ttit vo. Po osmej uri pri peljal se je bil v Trst, mudil se nekaj časa v palači cesarskega namestnika, potem ob desetih stopi je v prekrasni cesarski paviljon razstave. Tu pozdravil ga je predsednik razstavinega odbora, Rei-nelt, v kratkem italijanskem govoru. Nj. c. kr. viso kost zahvalil se je za izraze zvestobe, poudaril pomen praznika in izjavil, da je o tvor je na tržaška razstava. Lep d.m bil je to pod javnim nebom, veselje iskreno je sijalo tržaškemu narodu na obrazi, mogočni streli pretresali so mesto, a v množinah Ijudij, teročih B6 okrog razstavinega prostora, vladalo je življenje, kakor v panji čebel. Ali oživljajoči duh, ki mora plavati Dad vsemi temi pripravami, je pač lepi spomin, da je letos preteklo ravno pet sto let, odkar pridružil seje bil Trst deželam slavnih 11 a b s b ur ž a n o v. V oslavljenje tega znamenitega zgodovinskega dogodka otvorila se je včeraj na obalih sinje Adrije dolga vrsta palač, ki prenapolnjene so z vsem, kar Hta najlepšega in najboljšega izumila duh in roka po avstrijskih pokrajinah. Z brezkončnimi pojedinami, s potratnimi igrami slaviti noče Trst cesarske svoje hiše, ampak dela pridnosti avstrij>kih podlož-nikov prinesti jej hoče v spomin na ono važno dobo katero je preživel pod žoz'oin Habsburžunov in katera postala mu je doba sijaja in slave. To je znamenje časa, ki vodi tudi avstrijsko državljanstvo, da iskati je slave zdaj v delu, kakor si jo je nekdaj pridobivalo v boji za vladarsko hišo in domovino. — Brez dvombe bode zdaj ob teh spominih na priliki, ki se tudi ne bo opustila, opazovati razmere mej Avstrijo in Trstom, kakor so se kazale v preteklih .000 letih. Videlo se bo prejasno, tla Av-Btrijanci nijso v vseh č sih zlatega mesti ob Adriii tako gojili in čislali, kakor bi bil zaslužil, da si ravno bilo je vse prepričano o odličnej legi Trsta, o preugodn h njegovih okoliščinah in o sijajnej bodočnosti, katera šo čaka tega mesta. Tako bi bilo kmalu prišlo do tega. da Trst postane tujec na avstrijskem eolnem polji in tujec v pravem avstrijskem mišljenji. Razstava, ki se je otvorila včeraj, slika nam je ncrazrušljivih vezi, ki oklepajo Trst in avstrijsko cesarstvo. Da bi ta duh prešinjal vse odkritosrčno in resnično, da bi vezi ostale ne-razrušljive, da bi bil Trst podpora Avstriji, a Av- LISTEK. Kako se ohranijo lasje. (Poslovenjeno.) Nedavno gledal sem z zanimanjem po boule vardih šetajoče gojence iz Saint Cyra, kateri so bi:i baš izšolani. Mej nj»mi zavzel sem se posebno za mladega dragonskega častnika. Korakal je ponosno, glavo nosil je kvišku, levica slonela je na zlatem, pri sablji visečem porte-epee, in radostno, da navdušeno odzdravljal je vsem pozdravom na desno in levo mimo idočih vojakov. Njegova lična vojaška suknja nij imela niti najmanjše gube, hlače in epau-leti, da si vseskozi elegantni, ugajali so strogo pred pisom in drzno čepela je kapica na glavi, katera je imela vsled kratko striženih, plavih las nekak jasen sijaj. Pogled na le strahovito kratko postrižene lase vzbujal mi je celo vrsto spominov, spomine na akademijo v Saint Cyr pred osmimi leti, na naše nadzornike in nadčastnike, pred vsem pa na mojega tedanjega tovariša Maksima de L., izvrstnega mladeniča, polnega živahnosti, dobrote in viteštva. Maksim bil je krasen dečko, močan liki Turek, lokav kakor Fauu in nosil je lase sredi razdeljene, kakor ovce. Ljubili smo tega vedno veselega prisrčnega mladeniča strastno, kakor on svoj poklic. Jedino, kar mu pri tem poklicu nij bilo po volji, kar ga je celo navdajalo z grozo, bil je neusmiljen ukaz, da smejo lssje biti samo dva milimetra dolgi. Kako nemilo ga je zadel ta ukaz, bode ocenil vsakdo, ako zve, da je Maksim svoje lepe plave lase ljubil nad vse ter jim pripisoval, kakor Simson, čudotvorno moč. Maksim bil je mnenja, da je velika brezukusnost ako so lasje tako razpeljani po glavi, da so ušesa popolnem gola, da tak način človeka grozno ponižuje in potlači. Tej usodi hotel se je tem skrbneje izogibati, ker je nekje živela tudi neka mala sestricam. Jolanda de Precy Bussac po imenu, katerej bi se ne bil za nič na svetu predstavil s tako pokvarjeno frizuro. Da si je bil odločen nasprotnik žgal-nega železa, mu pri tem žalostnem položaji uij pre-ostajalo nič druzega, nego prepustiti skrb za svoje tri milimetre dolge lase zanesljivemu frizerju, kateri je s pomočjo črtenega železa lase tako raz-kodral, da so se Še tako bistremu očesu videli kraeji nego so bili v istiui. Lebko se tedaj doumi, s kakim veseljem je pozdravljal Maksim bližajoči se konec druzega šolskega leta, ker tedaj poneha neko« liko grozovita strogost poveljnikov nasproti frekven tautom, ki se koncem leta imenujejo za častnike. „Bratec!k zakliče mi Maksim nekega dne, „v dveh mesecih sem svoboden mož, častnik in srečen v Trouville. S svojo sestričino Jolando šetal bom ob morskem bregu in pred vsem, brate," vzkliknil je, snemši kapo in kazavai uže davno prek dovoljeno dolgost narastlo irizuro — _imel bodem lase". Drugo jutro imel je Pechard, častnik od pehote, ki j^ gojil malo simpatij „pour ces poseurs cavaliera", parado in korakajo skozi naše vrste, obstane h krati pred Maksiuiom. „Kapo doli!" veli strogo. Maksim obledi, a uboga molče. „Ako vse to do jutri zjutraj ne izgine," pravi Pechard „greste za štiri dni v zapor!" „Ubogi prijatelj!" rekel sem Maksimu, ko sva šla po paradi v najino sobo. „S tvojimi lepimi lasmi je konec. Pa tolaži se, saj zopet porasejo!" — „Mar meniš, da izpolnim ta barbarični utazV Nikdar!" odvrne strastno. — »Kaj pa misliš početi V" — „Še ne vem ! A pekel in nebo bom poklical na pomoč, da si ohranim svoje lase!" Drugo jutro pomagal sem Maksimu, lase z mokrimi krtačami in voščeno poinado prirediti tako, da so bili prav tesno ob glavi in nikakor videti dolgi. Ko sva šla k nadzorovanju, tešil se je Maksim z nado, da je Pechard svoj včerajšnji ukaz pozabil uže davno. A varal se je. Polagoma, roke na hrbtu križema držeč, bližal se je Pechard ter obstal pred Maksimum. Zopet mu veli sneti kapo in videlo se je, da je nekako osupnen, vide tesno ob glavi razpeljane lase. A ker svojim očem nij upal, po« tegne mojemu trepetajočemu prijatelju z roko skozi lase, kateri so vsled tega mehaničnega učinka stopili po konci ter pokazali se v svojej naravuej dolgosti. str j j ¿1 da bi bila njemu skrbna mati in čujoča pokroviteljica ! Vest, da bode razpuščen mestni ibor tržaški, so komaj porodivšo se kmalu oporekii. Ali zdaj se pa zopet govori in kaže. Oficijozen list piše: „Nikdar nij Avstrija poskusila, zavirati in motiti italijansko narodnost v njenem razvijanji. Ona uživa iste prav ce, kakor vsi drugi narodi. Ali na drugej strani pa se Avstrija tudi zaveda svojih dolžnostij, da jej je zatirati vse državi sovražne t_*žnjc in, fe treba, tudi dokazati, kako zelo je Trst cesarstvu v cislih in v kolikej meri mu je tudi potreben.u Dalmatinski namestnik podmaršal Jovami-vic odpotoval je v kopel Marienbad, kjer ostane štiri tedne. Potovaje preko Dunaja zadržal se je nekaj dnij tam, da ustmeno pouči merodajne kroge o stanji Boke io Dalmacije. Zidarski „ Narodni List" donaša zdaj uže drugič celo prvo stran telegramov od vseh rod Dalmacije, iz Hrvatske in od dr., jednega pa tudi iz Rogatca od prevzvišenega biakupa Strossm ay er ja; v vseh teh čestita se in slavi nlavna zmatrn v Npljctu. „Irredentisti" pa so vsi raz sebe. Njih list „Avven:re" ostro napada vlado in se na, deje, da upravno sodišče na Dunaji uniči te vo litve. Ali ti upi so prazni, ker volitve vršile so se vse v najlepšem redu. Minister liaDiu.v in baron UKolic-došla bta v ponedeljek zvečer v bo sen sk i Brod in koj podala se naprej. Na vseh postajali pričakuje ju obilo naroda. V ogerskem Biodu pozdravil je župan ministra v srbskem jeziku, priporočujoč mi posebno trgovinske težnje mesta na meji. Kallay odgovoril je tudi po srbsko. V bose nskemB rodu pozdravil je ministra F. M L. Stranskv na čelu vseh oblastnij. — V Serajevo pa sta prišla včeraj ob 7. uri popoludne. Vnaiij*' Aržave. jVraiicosita zbornica pretrgala je sejo do jutranjega dne, da bi ta čas republike predsednik Grevy rešiti zamogel ministersko krizo. Se zdaj se ne ve, kako da se stvar razvozlja, kajti večina zbornice je pač zavrgla politiko Freycinetovo, a prav nič nij povedala, kako da si misli stvar ona in kaj da bi storila sama v takem slučaji. Momentanej koaliciji podlegel je kabinet Fieveiuetov — tu tiči prava težkoča te krize. V Jt i m 11 sedeli so preilvčeranjim ministri v svojem zboru in posvetovali se, kai je odgovoriti Angliji na predlog, da bi šla tudi Italija v Egipet. Odgovor ta se je uže težko pričakoval, zdaj pa se bil po štirih urah sklenil: ostane pri starem. Vender pa se opazuje, da so italijanski vladni krogi jeli navduševati se za italijansko posredovanje. Mazzinijški klub v Genovi pa je posld Johnu Brighta spome-nieo-zahvalnieo, da je tako plemenito izrazil svojo nevoljo ?.astran bombardiranja Aleksandrije. Pred kratkim odposlal je ta isti klub Arabi paši pismo, da čuti z njim in mu sreče želi. Iz uarigradu prišla je včeraj novica, po ka-terej se bi egiptovsko vprašanje zamotalo še bolj in sicer znatno. Ruski poslanec, ki je uže delj časa čakul navoda od vlade, dobil je konečno mig- ljaj, da naj zapusti konferenco. Ako pa Rusija stopi iz posvetov konferenčnih, ločili se bodo tuli druzih vlastij poslanci in na mesto evropskega, zbora stopi v tem hipu prosta volja vsake države posebej, kakor bole hotela delati. In po tem takem bode Angliji lehko reči, da zdaj, ko je razbita kon ferenca, sme ona samostojno urediti Egipet, brez po-verjenja s strani konference, a tudi brez Turčije. Zdaj je le vprašanje, zakaj in iz katerih razlogov da je ločila se Rusija iz konference? Kadar dobimo odgovor na to, razjasnila se nam bo vsa situvaciia, zlasti pa, kako bode to vplivalo na angleško politiko. — V tem pa se za gotovo poroča, da je Angleška z Oranvillevo noto 28. julija dovolila posredovanje Turčije % njo vred. Skoraj gotovo si je Anglija pri tem mislila: vsaj Turčija mirna niti denarja niti vojakov. Ako pa bo sultan pokazal resno voljo, po tem treba bo še določiti, kdo bo poveljnik, Anglež ali Turek, ali kako je sploh misliti si to posredovanje angleSko-turško. To določiti, zopet ne bo šlo tako gladko. ■ /. I<:t£i|»: Prvi poveljnik angleškega bro-rlovja v egiptovskih vodah, admiral Seymour, preiskati je dal v nedeljo trdnjave v Abukiru in našlo se je, da so dobro oborožene in da se pridno giblje posadka. Za tega delj najbrž popustil je admiral misel bombardirati to trdnjavo kakor se je namenil bil za v ponedeljek. V tem pa so predvče-ranjim oddelki angleških pomorščakov prišli pri Ismajliji ob sueškem kanalu h kraji in ker ob sueškem kanalu tudi Arabi paša postavlja svoje vojake, je kaj lehko mogoče, da se kmalu sprimejo. Dopisi. Iz Ptuja. [Izv. dop.j Narodne učilnice na slovenskem Štajerji uže od svojega postanka nijso bile tako urejene, da bi služile našemu ljudstvu na pravo in resnično korist in duševni rvzvitek slovenskega seljaštva, na gospodarstveni probitek in pouk, nego počenši od Jožefa II. zračunjene so na ponem-čenje Slovencev. Branimo se temu zlasti od 1848. leta, ali raztrgani in razkosani v več vojvodin in po krajin slabo in po malem vspevamo; odločne besede državnega ustava od 1867. leta ohrabrujo nas na ju naško in vztrajno delo; pa dotične šolske oblasti še vedno kljubu zakonu v staro tikev pušejo veleče: uže od nekdaj učila se je nemščina na Malem Šta-jerji, in zdaj nij uzroka, da se to premeni. Tako po priliki piska nam veleslavni c. k. deželni šolski svet za Štajersko, sestavljen razve jednega kanonika lobodske vladikovine iz samih Neslovencev, in taki možje po pravem in po nravnih načelih ne bi smeli v tej stvari biti nam odločilni sodniki, nego narod sam. Nebože Slovenec! de nobis sine nobis. Pravi li se, uradni jenk jo nemški, ker je dosle bil na Slovenskem; v narodnih šolah na Slovenskem mora se nemščina čepiriti, ker seje dozdaj I tako vršilo. To šeprtljanje in mlitavo resni te-v ob- soja nravnost in postavnost. Nravno stališče pobija in zameta vsako krivico, ako se je tudi postarala v svojej večnej zlobi, recimo: nekdo je meni slabej-šemu mnogo časa po silem jemal drva iz moje šume; nijsem ga mogel ladati, torej mu niti zabraniti tega črnega posla, je li zato nasilnikovo delo opravičeno ? Nikakor in nikdar. Jaz sčasoma dobivši potrebno pomoč rečem: stoj! to je moje, doslej si šiloma grabil, a od sega dob ne dam si več krivice delati, nego zahtevam še, da učinjeni kvar poravnaš, a nikoli več ne prestopaš meje moje lastnine, — lastnina je sveta, pravi Anglež. — Poziv na staro in dolgotrajno rabo, po pravem zlorabo, ne opravičuje krivičnega postopanja; še opravičene predhodne razmere podrl je 21. december 1867, kar svedoči naslednja dogodba: Židovje so po groznih krivicah in brezbrojnih zločinih, storjenih našim sprednikom na Štajerskem na se navalili neizbrisljiv črt tako, da je cesar Maksimilijan I. dne 19. sušca 1496 na prošnjo deželnih stanov izdal ukaz, vsled katerega bili so vsi Judje prognani s Štajerskega; obrok bil jim je dan do dne sv. treh kraljev 1497; po tem diievi nij smel nijeden Židov več biti v našej deželi. Štajerska platila je svojemu vojvodi, cesarju Maksimilijanu I. 38.000 goldinarjev ranjških kot namestek za židovsko dačo, katero je izgubil izgnavši Čivute. — Državni ustav 1867 daje popolno naselilno pravico, in mahoma počeli so se pomoljati dolgi zavihani nosovi na naših deželnih granicah; kakor tolče (patoglavci) Vfpomladi po mlakah, a potem naprej. Mi Štajerci smo kričali in na ves glas zolili: davni naši p rade d i odkupili so n a s ž i d o v s t v a z a drago ceno, ne dovolite jim k nam vhoda; ves trud je bil prazen strel v zrak, ustav je dovolil. Ustav daje tudi nam pravico, kljubu starini napačnostim na Slovenskem rabiti slovenščino, in tega prava hočemo se posluževati navzlic mnogoterim oviram, zanašajoči se na jednakopravnost vseh avstrijskih narodov vladarjem podpisano in svečano potrjeno. Vrhu nravnosti in postavnosti govori tudi za odpravljenje nemškega jezika iz nerodnih učilnic na Slovenskem zgodovinska prikazen, da se nijen narod nij duševno in gospodarstveno inaoe razvijal in na-obraževal, nego li v narodnem jeziku in jezik z narodom. Ta način je jedino pravi, naravni in umni, vse drugo vodi v prepad in potujenje, torej je narodu na pogubo. Domače stvari, — (Deželni predsednik,) gosp. A. W i n k le r, ki biva zdaj s svojo obiteljo v Poljčah, obiskal je pretekli teden begunjsko ljudsko šolo in „Štiri dni v zapor!" velel je Pechard, ter za-pustivši Maksima mrmral: „Oh! ti konjiki! Vedno hočejo imeti kaj posebnega!" V četrti dan namaza! si je Maksim koleno z modro barvo in naš ljubi zdravnik spoznal gn je vsled te kontuzije za „marod". S to priljubljeno zvijačo pridobil je zopet jedeu dan. Ko je Pechard pri paradi, na naslednje dni določenej, zapazil, da Maksim ukaza še vedno nij izpolnil, obsodil ga je zopet na osem dnij, v deveti dan pa za daljnih štirinajst dni. Ta kazen bila je poostrena s posebno objavo generalu. Kljubu vsem tem neprilikam radoval se je Maksim, ker je tako pridobil cel mesec izniej dveh, katera mu je bilo še prežiti v zavodu. Zdaj šlo je samo še za to, kdo zmaga v drugem meseci. Maksim bil je dovolj prebrisrn, da bi ne vedel, da mu navadna sred tva ne pomagajo več. Vrhu tega bilo se je bati, da mu njegova trdovratnost in neprestana nepokorščina v resnici preprečita ves napredek, ves avancement. Njegovo koleno postajalo je tedaj dan na dan nevarnejše, vedno bolj zelenkasto in dobro voljnemu zdravniku zdelo se je potrebno, Maksima poslati v bolnico. A prvotna radost Maksima preobrnila se je v brezkrajno grozo, ko se v drugi dan k njegovej postelji prikaže oča Jousse, naš stari frizer, z velikimi škarjami v roci, ter mu molče nudi naslednji službeni list: „Ukaz. Frekventantu MakBimu L. ostrici takoj lase. Častnik Pechard." Oča Jousse I prestrašil seje, videvši uničujoči učinek, kojega jej prouzročil ta lakonični ukaz na Maksimovem lici, in j dalje mlademu plemiču z ozirom na veliko število; v teku časa pri njeni kupljenih pomad, dobrohoten svet, naj se obrne do sestre poveljnice. „Monsieuru rekel je Jousse lokavo se smehljaje, „je bolen in ko bi ga ostrigi!, prehladi! bi se gotovo!" — „Pa saj imam le zeleno koleno . . ." „ Vse jednako !w odvrne izkušeni frizer. Maksim poprosi tedaj sestro strežnico, katera se drage volje izreče proti ukazanemu striženju. Čez deset minut prileti Pechard v sobo bolnikovo, še bolj razdražen neko kdaj. nAh" kriči jeze se peneč, „Vi se hočete odtegniti mojemu uka*u? S spletkami hočete nadomestiti dolžnost pokorščine? Smešiti me hočete? Nu, Vara bom uže pokazal. Prišel bode dan, ko zapustite bolnico in v ta dan se bode obrila Vaša glava, kakor jajce, sacrebleu, kakor jajce, Vam povem ! crenora ! Ne, ne kakor jajce, kakor kroglja na biljardu mille tonnerres!" — Drugo jutro moral je po Peeliardovenn ukazu oče Jousse glave vseh go jencev gladko obriti. Ob jednem poslal je vodja šole obširno poročilo Maksimovemu očetu generalu L. o vedenji njegovega sina, katero poročilo bilo je povod več strani dolgemu, od Maksimove matere cesarju pisanemu listu, v katerem se je čitalo, da je pehota vedno gojila in še goji nekako mržnjo proti konjiči. — Počasi in žalostno tekli so dnovi, dolgočasno lezel je Maksimu v bolnici čas naprej; poln bolesti zrl je vsaki dan pri oknu in videl svoje tovariše, kako so se pripravljali za vaje, zasedali konji in šli v skokote ven .... vse prenašal je potrpežljivo, kajti spominal se je 'zreka groznega Pecharda, da se mu obrije glava, kakor hitro okreva. Nekega dne zapazi Maksim, da se godi kaj izrednega v hiši. Na dvorišči razprostirajo se obleke, orožje, vse se pregleduje, vrejuje, vse leta sem ter tja, ordanance hite na vse strani; poloti se ga nenavadno čuden čut. Zdajci se odpro duri in adju-tant pribiti sopeč k bnlnikovej postelji ter Maksimu poda listič z naslednjim napisom : „Vojska napovedana. Frekventanti' druzega leta imenovani so častniki dekretom 14. julija." Zdravilna moč teh vrstic bila je čudovita. Maksim skočil je takoj iz postelje, omil si svoje zeleno koleno ter hitel k svojim tovarišem. „ Častnik! Brez končnega izpita, brez klasifikacije! Brez Pecharda! Victoria!" — Delavnost, kakor nikdar, pričela se je po vsej hiši. V treh dneh morali so novo imenovani častniki k svojim vojnim oddelkom. Maksim hotel je pred odhodom obiskati še Pecharda. „Eli bien" mu reče, „kakor vidim, ne bodem ostrižen tako gladko, kakor kroglja na biljardu, kaj ne, ljubi moj?!" — „Čuješ", mu pravi Pechard, smeje se proti svojej volji, „Ti imeš pasjo srečo! Za Boga, v navadnih razmerah bi mi ne bil ušel!" — Segla sta si v roke in kmalu po- kaznilnico ter se prav živo zanimal za naprave v njej. — (Tržaška razstava) otvorila se je včeraj jako slovesno po nadvojvodi Karlu Ljudviku toČnu ob 10. uri. Trst imel je deloma praznično lice, ladije v luki potegnile so kvišku svoje raznobojne zastave, na namestništvu vihrala je velika zastava, isto tako na mestnej hiši. Tudi nekatere hiše razobesile so svoje zastavice ter kinčale se s preprogami, ogromna večina hiš pa je kazala svojo irre-dentovsko apatijo, da ne rečemo mržnjo. Nadvojvoda Kari Ljudvik, nazdravljen po g. Iteineltu, predsedniku razstave, v italijanskem jeziku, odgovoril je tudi italijanski in rekel, da otvarjaje razstavo, prepričuje se osobno o sijajnem napredku naših izdelkov in da se kot član cesarske hiše posebno radosti, da je v srečnej dobi, ko praznuje mesto petstoletnico svojega združenja z domovino. Naj bi to podjetje imelo najboljši vspeh in naj bi Trstu in vsej avstro-ogerskej državi iz te razstave vzrastla čast in korist. Grom topov iz ladij in iz grada naznanil je otvorjenje razstave in godbe svirale so cesarsko himno. Nadvojvoda ogledal si je potem vso razstavo, v kar trebalo je pet ur. V magjarskem in hrvatskem oddelku bil je zopet nazdravljen. Hrvatski oddelek, osobito pa krasni hrvatski paviljon, v njem pa krasne izdaje ^Hrvatske Matice" (nad 50 zvezkov) zanimale so vseobčno. Knjige „llrvat-ske Matice" so tudi kaj fino in elegantno vezane ter razstavljene v jako ukusno izdelanej omari. Mej hrvatskimi razstavljavci odlikuje se posebno g. Ivan Čačkovic s svojimi šestimi tamburieami, počenši od violin-tamburicu do poldrugi meter dolge bas-tam-burice. — Mnogoštevilno zastopani so tudi Dalma-tinci, samo vinogradnikov je blizu 300, ki so poslali svoje pridelke, vino, olje (GO različnih vrst), žgane pijače, mandeljne, sardine itd. na ogled. — Slovencev še nij mnogo, saj sploh še nij vse dovršeno in urejeno, ampak le v naglici prirejeno za otvorjenje, katero je bilo napovedano na ta dan in se nij dalo odlašati „ob schbn, ob Regen". Apropos, vreme bilo je ugodno, kajti dež in vihar prejšnji dan odpravil je nadležni prah, očistil in ohladil zrak, da je bila pri otvorjenji, skoraj bi rekel, prav prijetna temperatura. Več prihodnjič. — (V kranjsko hrauilnico) vloženih je bilo meseca julija od 1271 strank 252.259 gld., iz hranilnice vzetih pa od 977 strank 1G8 485 gld., tedaj se je vložilo 83.774 gld. več, nego izplačalo. — (Semenj s čebulo in česnom) o priliki porcijunkule na Franca Jožefa trgu bil je jako živahen. AromatiČnih teh rastlin pridelalo se je letos izredno veliko. Cene bile so zaradi obilosti pridelka nizke, dva venca lepe in godne čebule veljala Bta 5 kr., popoludne j eden venec 2 kr. Češenj bil je še cenej i Petdesetletnica. „Kdo pa uže zopet, kdo obhaja petdesetletnico Vu — (Praznik porcijunkule) v frančiškan- vPraŠ8 zboB te*a naslova; UŽP nevolJni čitatelj, kajti skej cerkvi bil je včeraj in posebno pa denes zbral na tisoče prebivalstva s kmetov. V noči od vtorka na sredo prenočevala je velika množica romarjev in romaric na frančiškanskem trgu, a policija je izvrstno skrbela za red, ter preprečila, da se nijso uganjale mej romarji neslane burke, kakor sicer. (Žepni tatovi) imeli so o priliki porcijunkule velik sestanek v Ljubljani. Uže vtorek zasačili so v frančiškanske] cerkvi šest moških tatov, mej temi jednega, ki je kmetu bil odrezal pri suknji žep, v katerem je bil denar in hranilnična knjižica. Denar je bil tat uže skril, a knjižica ae je še našla. Jako nevarna tatica, znan* po imenu „Bonasenia", doma v Kamniku, katero je policija še le pred kratkim po odgoni odpravila iz Ljubljane in katera je v tem času šla prakticirat v Tirole, prišla je tudi k porcijunkuli v Liubljano. A policija jo je takoj pozdravila kot staro znanko in storila neškodljivo, predno je imela priliko pričeti svoje nevarno rokodelstvo. — (Iz Celja) se nam piše v 1. dan t. m Osnovalo se bo: „Sadjerejsko društvo za spodnji Štajer", v kateri namen g. g. župan Dr. G. Ipavic, M. Kavčič, M. RipSl, F. Kar tin v Šentjurji, g. g. Mihael Vošnjak, F. Kapus v Cel ji napravijo shod dne 15. t. m. ob treh popo ludne v Šentjurji na južnej železnici. — (Ogenj.) Iz Lesec se nam poroča: Dne 28. m. m. ob 3. uri zjutraj pričela je goreti hiša J. Dobide, stoječa pri vhodu v vas, poleg železnice Ker je isto noč pihal hud vihar, a razpihaval ogenj proti vasi, pretila je velika nesreča in da se ogenj nij razširil dalje, zahvaliti se je le tukajšnjemu že k»zničnemu predstojniku gosp. Križaj u, kije bil naglo došel z brizgalnico in železniškim osobjem. Pogorela je pri hiši prizidona šopa. Posestnik je zavarovan. Kdo je zažgal, se ne ve. — (Belunec,) planika (Kilehreiss) ali po Tušekovem Rastlinstvu očino zelišče pojema na gorenjskih planinah, kakor nam poroča turist. Osobito na Stolu, kjer je bilo časih obilo te rastline, rase zdaj uže zelo redko, kajti leto za letom izpuli se je silno mnogo s koreninami, predno se otrese še plod, ter se odpošlje v tuje kraje. Tudi pri Kranji v Diuljevki rastlo je časih mnogo te rastline, a odkar se je pričela strastna lov na njo, izumrla je tudi tu. dan denes nij praznovanje petdesetletnic nič nenavadnega, petindvajsetletnice pa so tako mnogoštevilne kakor po zdatnem dežji glive v gozdu. Nu, petdesetletnice svojega obstanka obhajajo letos vžigalni klinčki, po nekod tudi žveplenke, na Spodnjem Štajerskem pa „mašine" imenovani. Leta 1832. iznašli so Kammerer, Roman in Preshel nova vžigala, katera so se, da si s prva celo od vlad prepovedana, toli priljubila, da so zdaj v splošnem prometu in so predmet velikej obrtniji. Koiiko se vžigalnih klinčkov izdela in porabi na leto, nij moči preračuniti natančno, le poprek bi se mogli približati številu tega izdelka. Na Francoskem računi se za vsacega človeka po pet Žveplenk na dan, za vse ' Francosko tedaj okolo 200 milijonov in za vse evropsko, 300 milijonov broječe, prebivalstvo 1500 milijonov na dan. Če bi vzeli, da je izdelana žvep-lenka 0.1 grama težka, tedaj se potrebuj«; vsaki dan 1500 metričnih centov lesa za žveplenke, in ker gre veliko v padec, smeli bi vsakodnevno porabo lesa računiti na 2000 do 2500 centov. Z jed-nim kilogramom fosfora priredi se blizu dva milijona žveplenk. po tem takem potrebovalo bi se 750 kilogramov fosfora na dan. Mala tovarna z 200 delavci zgotovi kacih 10 milijonov žveplenk na dan, po tem podstavku bi se smelo sklepati, da se peča kakih 30.000 delavcev s to obrtnijo. Ker ima mnogo ljudij svoj posel pri izdelovanji škatljic itd., nij trditev nikakor predrzna, da ima pri tej obrtniji po-prek najmenj 100.000 ljudij delo in zaslužek. Avstrija, ki ima mnogo lesa in mnogo cenenih delavnih močij, zavzimala je delj časa odlično mesto v tej obrtniji, s katero smo si pridobili celo inozemska trgovišča. S početka pečalo se je s to obrtnijo veliko šievilo malih podjetnikov, ki so imeli malo kemičnih znanosti in navadno še menj kapitala, in čtstokrat živel je fabrikant z ženo in deco v prostorih, kjer se je sušila vžigalna masa, bil je tedaj neprestano v fosfornem vzduhu. Nravnost delavcev in delavk nij bila posebno velika. Zdravstveni in varstveni prepisi so se malo jemali v po-štev, ker so podjetniki bili veseli, da so jim delavci ostali. Ta nekako divji položaj nij bil brez neugodnih nasledkov in opazovala se je zlasti nekroza čeljusti pri osobah, ki so služile po tovarnah za vži-galne klinčke, dalje zastrupljenje krvi, vnetje možja-nov in mnogo drugih boleznij. Ti zdravju škodljivi nasledki, kakor tudi to, da je po vžigalnih klinčkih tem stal je najsrčnejši častnik francoske vojske na kolodvoru: Maksim; ohranil si je lase! Dva dni pozneje vstopil je Maksim v 30. polk dragoncev, ki so šli v Metz. Tudi tam izpodtikali so se nad njegovo nesrečno frizuro. Pri mizi, v šatoru. na straži, povsod cule so se zabavljice na Maksimove protipredpisne lase. V IG. dan avgusta bila je ljuta bitka pri Vion-ville. Dragoncev 30. polk stal je pri Mars-la-Tour; Maksimov eskadron bil je na desnem krilu. II krati pridirja 2. husarski polk v divjem begu pred pruskimi dragonci. „Prvi eskadron naprej!" veli polkovnik. Maksim šepeče kratko molitvico, tih pozdrav svojemu očetu, svojej ljubej materi in brdkej sestri-čini, in hajd naprej s svojimi dragonci. Pruski dragonci obrnejo se nazaj, a Maksim, hrepeneč dobiti vsaj jednega vjetnika, oddaljil se je preveč od svojih ljudij. Štirje Prusi prijahajo nad njega, dva ustreli, in ubežal bi bil z zdravo kožo, da ga nij tretji Prus zgrabil za lase in ga kresnil s sabljo po glavi ter ga tako k sreči le omotil. Konj mladega častnika napravil je ogromen skok ter prinesel svojega gospodarja krvavečega in na pol mrtvega k svojim nazaj. Vsak drugi bi bil po takem dogodku poiskal polkovnega frizerja, a Maksim imel je trdo glavo in njegovih las se prej ko slej nijso dotaknile škarje. V 18. dan avgusta bil je boj pri Gravelotte. Maksim dovršil je junašk čin prve vrste. Mej smrtonosnim ognjem pušek in kanonov jahal je smelo s svojim eskadronom proti sovražnej bateriji. Prusi, misleč, da gre cel polk nad nje, reterirali so. Maksim dirjal je kakor obseden naprej ter bil tako srečen, da je zaplenil jedno kanono. „Bravo, junašk čin!" vzkliknil je polkovnik ter objel mladega junaka. Njegovo ime blestelo je v dnevnem poročilu in njegov predstojnik predlagal ga je za častno legijo. V 25. dan avgusta vjel je Maksim deset Pru-sov in v 31. dan zadržaval je skozi 25 minut celo prusko kompanijo. V kratkem pridobil si je slavno ime, avanziral je ter dobil križ častne legije in vsa vojska govorila je s spoštovanjem o predrznem častniku dragoncev. Obleganje Metza bilo je končano, trdnjava morala se je izročiti sovražniku in drugi dan bi bil moral Maksim dati častno besedo, da ne bode skušal ubežati. Potem pa bi moral v Nemčijo. Maksim pa je uže davno ukrenil kaj posebnega Preoblekel se je kot kmet ter natovorii si velik košek z jajci. Tako približeval se je pruskim predstražami „Izpostavljam se nevarnosti, da me ustrelu," mislil je sam pri sebi, „pa boljše je umreti, nego iti v Nemčijo." Kmalu ustavi ga straža in peljo ga pred polkovnika najbližnjega polka. „Od kod?" kriči mu nasproti od častnikov obdani polkovnik. „Iz Ladonehunips, ter grem v Grizy prodajat jajca." „Mar ne znate, da zdaj nij čas za take kupčije?" wLjubi moj Bog, kdo pa ve, kdaj je pravi čas." Častniki so se posvetovali. Maksimove bele roke nijso bile kmetske in vsa njegova vnanjost nij bila v soglasji z njegovo izjavo. „Nič nij v redu," dejal je polkovnik, »proč s tem človekom in ako do jutri zjutraj ne pove resnico, naj se ustreli " Drugi dan bilo je vse prirejeno, kar pride star major, se približa obsojencu, ga gleda ter reče: „Gospoda, meni se zdi, da mu delamo krivico. Ta človek je res kmet. Noben francosk častnik ne sme imeti tako dolgih las in tako grozovite frizure." Častniki bili so vsi soglasni, zdravnik pregledal je ubozega grešnika ter dejal: „Naj se mu da list, da pasira prosto in naj se pusti obesiti kje drugej." Osem dnij pozneje prijavil se je Maksim pri vojakih ob Loin, poročal je točno o dogodkih pri Metzu ter zopet avanziral. Naposled Pila je vojna pri kraji, Maksim bil je svobodnjak ter v juuiju 1871. leta vzel za ženo svojo sestričino. „Nu," rekel je svojim pristašem, Jaz sem 22 let star, odlikovan in oženjen In kako je prišlo vse to? Ker sem si ohranil svoje lase." fosfor pristopen vsacemu. da si vsaka nesrečno zaljubljena osoba za par soldov more kupiti smrt in da se veliko saraoumorov zvrši s fosforom, dalo je povod, da se je jelo premišljevati, in sad tega pre mišljevanja bil je deloma ta, da se porabi menj fosfora nego nekdaj, od 18°/„ znižala se je poraba fosfora na 5—G odstotkov. Velik napredek bila je iznajdba rudečega ali amorfnega fosfora, ki nij, ali vsaj malo, strupen in se vname stoprav pri 260° C. Le tedaj, če se drgne s kloro-kislim kalijem, le tedaj vname se rudeči fosfor z glasnim pokom. Teh izvrstnih lastnostij dolgo nijso prepoznavali, kakor bi zaslužile, dokler nijso švedski fahrikanti s svojimi izvrstnimi in praktičnimi izdelki tako rekoč poplavili naša trgovišča. A kakor so švedski vžigalni klinčki izvrstni, imajo vender svoje hibe. Predragi so, predebeli, zahtevajo poseben les in kar je naj-važneje, stran, kjer se drgne, obrabi se prehitro. Kemiki se za tega delj resno pečajo z vprašanjem, kako popolniti vžigalne klinčke, prirediti jih lehko vžigljive, a čisto nič strupene, brez fosfora. Navajajo se razne iznajdbe, mej temi osobito „Antifusforitia. Upajmo, da bode iznajdljivi človeški duh tudi v tej stroki praznoval svojo zmago nad poslušnimi naravnimi tvarinami, če ne prej pa vsaj pri bodočej petdesetletnici vžigalnih klinčkov. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 2. avgusta. V spodnjej zbornici izjavil je Dilke, da je ruski poslovodja dobil instrukcije, zopet pridružiti se konferenci. Carigrad 2. avgusta. Nota od Porte izdana javlja, da se bode Arabi proglasil takoj puntarjem, kadar se izbarka turška vojska v Egiptu. Transportne ladije s topničarstvom za štiri ob jednem vkrcane baterije, odplovejo denes v Aleksandrijo ter vzemo mej potom v Solunu pet, v Skadru (Albaniji) pa tri batalijone vojakov soboj. Za temi odpošljejo se še drugi vojaški oddelki. Rim 2. avgusta. Corti dobil je napotek, naj konferenci predloži predlog za kolektivno varstvo brodarstva po sueškem kanalu. Po tem predlogu, ki namerava izključljivo le moruar-sko-policijsko nadzorovanje po naprej določenih pravilih, izključila bi se vsaka vojna akcija in sploh izstop na kopno. gromnih kanalov, da morajo na veška bitja. Marsu bivati člo- l m i I i so v LJubljani: 29. julija: Ivana Šelko, hišina, 57 let, Frančiškanske ulice št. 12, za splošnim oslaldjenjem. 30. julija: Ivan Abulnar, ključaničarjev sin, 1 leto 10 tnes., Poljanska cesta št. 18. V deželnej bolnici: 28. julija: Andrej Kajžar, gostač, 76 let, za starostjo. — Fran Zajec, goBtač, 33 let. 29. julija: Justina Svetlin, delavka, 18 let, za jetiko. V vojaški j bolnici: 28. julija: Lajol Kolar, nadtopničar, 24 let Meteorologično poročilo. Barometer: Stanje barometrovo je bilo v preteče-nem mesecu komaj srednje in sploh za 1*02 mm. nižje, kot srednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 73428 mm. in je bilo 23krat podnormalno, le Škrat pa nadnormalno. Z osirom na srednjo stanje vsega meseca je bil barometer 17krat podnormalen, 14krat pa oadnonnalen. Najvišje srednje stanje, za 7-15 mm. nad norinalom, je imel 19. julij; najnižje, za 480 mm. pod normalom, 12. julij; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja znaša tedaj 1 I-95 nun. Najvišje stanje sploh, za 7-73 mm. nad normalom, je imel barometer 19. julija zjutraj; najnižje, za 6-22 mm. pod normalom, 12. iuiija opoludne; razloček mej maksimom in mi-niniom sploh znaša tedaj 18-95 mm. Največji razloček v stanji jednega ilne, za 448 nun., jo imol 26. julij; najmanjši, za 0'46 mm., 7. julij. Termometer: Srednja temperatura pretečenega meseca je znašala + 19 5° 0., to je za 0 3° C. nad normalom; znašala je namreč -f- 195° C. in je bila 16krat nadnormalna, 15krat pa podnormalna. Z ozirom na s-ednjo stanje vsega meseca, je bila temperatura 15krat nadnormalna, 16krat pa podnormalna. Najvišje Brednje stanje, za 6'6° C. nad normalom, je imel 9. julij ; najnižje, za 4'7U C. pod normalom, 3. julij;'razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja znaša tedaj 10-3° C. Najvišja v vsem mesecu sploh, za 10- 0 C. nad normalom, je bila iemperatura 9. julija opo ludne; najnižja, za 8-9° Č. pod normalom, 11. julija zjutraj; razloček mei maksimom in minimom sploh jo znašal tedaj 19*4° O. Največji razloček v stanji jednega dne, za 11'4° C. jo imel 5. julij; najmanjši, za 1*8° C, 3 julij. Vetrovi pretočenega meseca so bili večinoma slabotni. Kazen „severa" in Juga" so bili zastopani vsi vetrovi in sicer največkrat, 26krat, ,, vzhod", 24krat „jugo zahod", l.r)krat wbrezvetrijou, 12krat rgorenjec", 11 krat „burja", 3krat, ^jugovzhod" in 2krat „ zahod", Nebo je bilo največkrat, namreč 37krat, „popolnem jasno", 88krat »popolnem oblačno", 23krat pa „deloma jasno" in ,de orna oblačno". Mokrina: Pretočeni mesec je imel primeroma dosti, namreč 13, deževnih dnij, v katerih je palo za 128*85 mm. dežja, in sicer največ, za 32-50 mm., 10. julija*, najmenj, za 0 25 mm., 27. julija. Št. 4301. Razne vesti. * (Hišen posestnik — tat.) Na Dunaji stal je te dni pred porotniki neki Kiihn, posestnik par hiš, ker je skozi več let kradel po trafikah sniodke. Ta lopov izvolil si je za svoja tatinska podjetja večjidel trafike, kjer je bila po jedna sama ženska. Izbira je smodke, vzel je navadno par vir/in k ali par britauik, a v tem, ko se je obrnila tratikantku, pograbil cele šope smodek in jih vtaknil v prostrane svoje žepe. Nakradene smodke prodajal je potem malo (za polu' krajcarja) ceneje natakarjem itd. Zdaj ga je zadela pravica. Po dolgej obravnavi, pri katerej je bila zaslišana cela vrsta pofikodovanih, spoznali so ga porotniki krivega in obsodili BO ga na pet let teške ječe in na povrnitev škode, ki znaša G424 gld. — (Planet Mars obljuden.) Astronom Schi&parelli v Milanu vzrl je prvi na Marsu ravno črtne vodotoke, po 1000 — 5000 kilometrov dolge, po katerih zvezano je vse morje. Časnik „Itevue Astronomique Mensuel)" prinaša celo karto teh kanalov, v primeri s katerimi je sueški prekop prava igrača. Anglež Proctor sklepa, na podlagi teh o- XD-d2^aosl-££L "borza dne 2. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... .... Zlata renta........ • Akcije narodne banke...... Kreditne akcije........ I ondou ........... Srebro ........... Napol............. (J. kr. cekini........ Državno marke . .... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 #ld Državne srečke iz 1. 1864 . 100 „ 4°/0 avstr. zlata rent:., davka prosta . Ogrska zlata mita 6°/0......119 4°/ papirna renta 5"i0..... 5°/,, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava rej.-, srečko 6°/p . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/i°;l. zlati zast. listi . 1'nor. oblig Kli/ahetiuc znpad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Etadolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 77 gld. 05 kr 77 n 75 n 40 ji 130 | 50 m 827 t) — n 318 n 60 n 120 n 20 n 9 n n 5G i) 5 n 65 n 58 n 80 n 119 n 75 n 172 n „ 95 n 40 _ 119 85 n 88 25 n 87 it 104 n — r 114 r> — » 119 71 75 n 99 75 n 106 n — n 177 n 50 20 n 60 71 121 n 50 n 222 » 75 „ Razpis. (495—2) Po sklepu deželnega zbora dne 5. oktobra 1881 bode praktični pouk za učitelje ljudskih šol v vino-in sadjereji in kletarstvu na deželnej vino- in sadje-rejskej šoli na Slapu. Letos se začne ta pouk dne IG. avgusta in se konča dne 5. septembra. Udeleževalci tega tritedenskega pouka dobijo hrano in stanovanje v šolskem zavodu brezplačno in primerno odškodovanje svojih potnih stroškov. Vzprejelo se bode 15 učiteljev. Ljudski učitelji, koji žele letos se tega pouka udeležiti, naj se oglase p srneno najpozneje do 7. avgiiMta ihv» pri vodstvu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi ter naj se bkužejo o svojem zda-njem službenem kraji in navedejo, kje in kako dolgo so prej učiteljevali. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 29. julija 1882. St. 10.941, Razglas. (490—2) Učenec, star 14—l(i let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, vzprejme se v pouk v prodajaluici z mešanim blagom v trgu blizu Ljubljano. — Več pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (497—2) Oddati je za leto 1882 druga Antou Raabova ustanova, znašajoča 200 gld. 4 kr. Pravico do jedne polovice te ustanove ima ubožna, pa poštena vdova ljubljanskega meščana, f rugo polovico pa dohode ubožna, dobro odgojena in v resnici zaročena hči ljubljanskega meščana koj po poroki. Prosilke za to ustanovo naj svoje prošnje s priloženimi dokazili uboštva, meščanskega rodu in druzih razmer do 20. avgusta izro*d podpisanemu magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 16. julija 1882. Župan: Gr as se II i. Podpisani priporočam vsem prijateljem in znancem, ki 11-#. a si* <» r»zatavo obiščejo, pa tudi drugim popotnikom BVOJO gOhtilllO „Pri veselem spodnjem Kranjcu", via lt<»l> <-. blizu kolodvora. Dajem poroštvo za točno imisi r«-/.i>o. dobro slovensko kuhinjo, izvrstno istersko črno vino (iz Vizinade) in rumeno Nlajei-Hko vino ter za okusno ]»ivo Jutmanovo (liter po i 0 kr. Preskrbujem pa tudi (niMiociMa po mogoče nizkej coni. Spoštovanjem (494—4) po domaČe Novak. Hiša na prodaj iz proste roke, pol uro od Ljubljane na dolcnjskej cesti, v prav dobrem stanji, ima 5 velikih kletij za vino, dober vodnjak na pumpo, gredico za zelenjavo, vrt, senožet, njivo, blev in nov skedenj, vse domu okolo biše in obseza vso zemljišče le 3V9 orala. Hiša ima gostilno, je pa pripravna tudi za vsako obrtnijo in kupčijo, zlasti z Jesom ali žitom. Daleč okolo nij nobene kovačnice, ni strojbenice, ki bi se dala napraviti na mimo tekočem potoku. Proda se zarad nestalnega zdravja gospodinje pod ugodnimi pogoji. — V. č pove upravništvo tega lista. (485—2) Malinovec prve \isn-. iz najboljSib Jtajeraldh gorskin malin, ki tudi preprijetno diši, 1 kilo 80 kr., kilo 4-0 kr., razpošilja lekarna .,y>i"i samorogu", v Ljubljani, Mestni trg št. 4. (498—1) r»3.|ci: 1. avgusta. Pri Slonu: pl. Horn iz Gradca. Bing z Dunaja. Pri Majici : Dominkovič iz Trsta. — Saudi z Dunaja. — Tbode iz Trsta. — Pri ttvfttriJNkoiu voMiirji: Pastir Reke. — (iradišmk iz Senožeč. Tuberozno mleko. Oe B'i to mleko, sestavljeno iz vegetabilnib in neškodljivih snovi, rabi vsak dan, koža postane mehka, voljna in nežna, hepatični madeži, poletni Izpuščaji, vzntstki, neBnage, nenaravna rudecioa, vso to izgine; koža se ]> i>hi ro ne zgubanči ter polagoma pridobiva voljnost in zdravo barvo. V sieltleuieali ]»•» 1 gl«l. Naročila izvršujejo se točim proti poštnemu povzetju kupila. (451—4) Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi u» obroke po prav ugodnih pogojih «lol>ro xuaue Lanz-ove ročne mlatilnice, slamoreznsce itd., katerih se je v malo letih izdelalo in razpečalo ogromno Ntctilo ON tiNoč kttuiadov, kar je gotovo najboljše spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite se po dva ali več skupaj in ne zamudite ugodne priliko, kajti korist glede dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača. Pojasnila in ilustrovune cenike brezplačno razpošilja zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu v Ljubljani, Rimska cesta št. 19. ^ (448—8) Izdatelj m odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „ Narod ne tiskarne".