rngtnfaia ptožana v gotortnl. Leto LXVlL, ŠL 18» Ljubljana, sreda 22. avgusta 1934 Ceaa Dla Izhaja vsak dan popoldne, lzvzeroši nedelje ln praznike. — InseraO do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPKAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica čt. 5 Telefon: 3122, 31», 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon AL 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon Št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru ML Baflan pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10-351. Pofašistenje Avstrije Ozadje Schuschniggovega poseta pri Mussoliniju — Pofašistenje Avstrije se mora zaradi bojazni avstrijskega političnega katolicizma izvesti zelo počasi in previdno Rim, 2. avgusta, r. Včeraj se je vršil v Firenci prvi sestanek avstrijskega kan-celarja pri Mussoliniju so v političnih in Prvemu posetu novega avstrijskega kan-celarja pri Musssolniju so v političnih in diplomatskih krogih pripisovali veliko politično važnost. Razgovori pa so trajali samo poldrugo uro. Vršili so se v navzočnosti državnega podtajnika za zunanje zadeve Suvicha. O njih je bil izdan kratek komunike, ki pravi, da so razpravljali o gospodarskih in političnih vprašanjih. Glavna točka razgovora je bilo vprašanje obrambe avstrijske neodvisnosti. Po razgovorih je bilo kosilo pri Mussoliniju. Zvečer je dr. Schuschnigg zapustil Firenco in se vrača direktn«. na Dunaj. Schuschniggov? izjava >Giornale d' Italia« objavlja daljšo izjavo, ki jo je dal dr. Schuschnigg njegovemu uredinku. V svoji izjavi poudarja, da se politika, ki jo je pričel pokojni dr. Dollfuss, in ki je v tesnem soglasju z Italijo, tudi pod njegovo vlado ne bo v ničemer izpremenila. Nasprotno, njegova želja je, da se sodelovanje med Avstrijo in Italijo še bolj poglobi in to ne samo na političnem, marveč tudi na gospodarskem in kulturnem polju. Med drugim je še izjavil: Prepričan sem. da avstrijski narod popolnoma odobrava cilje Dollfussove politike ter da je trdno odločen podpirati one, ki to politiko nadaljujejo. Morala in številčna moč narodnih socialistov v Avstriji ni niti z daleč tolika, kakor bi jo hotele prikazati nemške radio postaje. Njihove trditve so navadna podtikavanja in izmišljotine, ter spadajo v carstvo bajk. Procesi, ki se sedaj vrše v Avstriji, so v dovoljni meri pojasnili zločinsko akcijo narodnih socialistov in pokazali, da se more od njih vse pričakovati, kajti pri izvajanju svoje teroristične akcije so se poslužil vseh, tudi najodvratnejših sredstev. Zato je naravno, da je avstrijska vlada izdala najstrožje ukrepe, da enkrat za vselej zatre to teroristično zalego. Dejstvo, da je podkancelar Starhemberg prevzel ministrstvo za javno varnost, dokazuje, da je avstrijska vlada odločena, da izvede svojo akcijo za očiščenje do konca. Korporativna država Že pokojni dr. Dollfuss je postavil temelje za zgraditev nove Avstrije. Vlada, ki je sledila, ima nalogo, da izvede načrte dr. Dollfussa do kraja ter da v vseh podrobnostih oživotvori korporativni sistem. Akcija za obnovo Avstrije je v polnem toku. Ustava, ki je bila proglašena 1. maja, se izvaja na vsej črti, da omogoči temeljne osnove za uresničenje korporativne države. Često se Čujejo dvomi, ali bo mogoče izvesti korporativni sistem. Mi pa smo prepričani, da se bo to zgodilo še prej, kakor pa je po programu določeno. Ta politična reforma bo vladi omogočila uspešno izvedbo akcije za gospodarsko in socialno obnovo države. Avstrijski vladi se očita, da ima diktatorske težnje. Mislim, da na to niti ni treba odgovarjati. Načelo avtoritativne države jamči napredek naroda in države, a pri tem onemogoča demagoško ocenjevanje, ki razjeda javno življenje. Položaj v Avstriji se v vsakem pogledu popravlja. Inozemstvo gotovo s simpatijami spremlja napore in borbo avstrijske vlade in avstrijskega naroda za neodvisnost Avstrije. Med državami, ki so nudile Avstriji resnično pomoč in podporo, je v prvi vrsti Italija, zlasti pa njen voditelj Mussolini. Zadovoljen in srečen sem, da sem se mogel z njim osebno sestati in porazgovoriti. Italijanska akcija v Podunavju Znano mi je, da se širijo v zvezi s tem mojim posetom in nedavnim posetom podkancelarja Starhemberga v inozemstvu najfantastičnejše vesti. Dejstva pa pričajo, da so vse te vesti neosnovane in plod onih, ki iščejo v vsaki stvari senzacijo. Deloma pa so te vesti tudi plod velike nervoznosti, ki je zajela Evropo. Sestanek v Firenci ni prinesel nikakega presenečenja. Že vnaprej s^m Povedal, da so vsaka presenečenja izključena. Italijanska pK>litika je stopila v ospredje v pogledu problemi Poduaavja, Id Ja znan kot eden najvažnejših mednarodnih problemov. Italija je pri tem pokazala pot za pravilno rešitev tega problema. Gospodarska politika avstrijske vlade sloni na načelih in navodilih konference v Stresi. Mussolini jeva intervencija na konferenci v Stresi je bila zelo blagodejna. Ona je napravila začetek mednarodnega sodelovanja, ki je tudi že rodilo prve sadove, ki se kažejo v znanih rimskih protokolih. Ta sporazum predstavlja neobhodno potrebo, da se podunavska politika avtomatično usmeri v pravcu, ki bo čuval neodvisnost Avstrije. Realizem italijanske zunanje politike V italijanski zunanji politiki je viden pred vsem popoln realizem. Italijansko-avstrijsko sodelovanje sloni na politiki miru. Poleg tega predstavlja ta politika osnovo za gospodarsko sodelovanje realnega značaja vseh podunavskih držav. Že pri sklepanju rimskega sporazuma je bilo jasno naglašeno, da se morejo temu sporazumu pridružiti tudi vse ostale podunavske države, ki žele iskreno sodelovati na obnovi tega dela Evrope. To načelo velja tudi še danes. Ne dvomim, da Se bo skoro pokazalo, da je treba predpostavljati stvarno sodelovanje teoretičnim razglabljanjem. Prepričan sem, da je največja nesreča za Evropo to, ker še ni predrlo prepričanje, da morajo sodelovati vse države pri tem. da se uveljavi načelo kulturne, politične in gospodarske avtarkije v soglasju s splošnimi potrebami Evrope. Nasprotujoči si načrti Dunaj, 22. avgusta, r. V zvezi s posetom kancelarja dr. Schuschnigga v Firenci so zaoiimive kombinacije o bodočem pofašistenju Avstrije, kar predstavlja tudi glavno točko političnega programa Hedmwehra. Splošno se naglasa, da je bil nedavni poset kneza Starhemberga pri Mussoliniju v neposredni zvezd s to akcijo, ki naj bi se izvršila s podporo in finančno pomočjo fašizma. Zdi se pa, da Mussolini ne soglaša docela s težnjami kneza Starhemberga. ker sma- tra, da še ni napočil ugoden čas za uredbo totalnega fašističnega sistema v Avstriji. Mussolini si žeti ohraniti naklonjenost političnega katoftcizma, ki ima v Avstriji še vedno močan vpliv. Znano pa je, da so avstrijski katoliški politični krogi nasprotni popomenra pofašistenju Avstrije, boječ se, da bi to škodovalo njihovemu vplivu, četudi se fašizacija izvaja sedaj pod njihovo firmo. V veliki meri pa gre ta popustljivost Mussolinija na račun dobrih zvez z Vatikanom, s katerim vodi Italija v zadnjem času svojo politiko v popolnem soglasju. Četudi je avstrijska ustava sestavljena po načelih papeževe enciklike »Quadragesi-mo anno«, zaenkrat še ostala mrtva črka na papirju, vendar merodajni krogi avstrijskega katolicizma še niso opustili nade, da jim bo pod vodstvom Schuschnigga, ki je samo njihov eksponent, mogoče doseči praktično izvedbo njenih določb. Francoski komentarji Pariz. 22. avgusta. AA. Ker se je vršil sestanek med M^solmijem in dr. Schusch-niggom v Firenci že nekaj tednov po umoru dr. Dollfussa, mu listi pripisujejo izdaten pomen. »Petit Parisien« pravi, da je uradni komunike o tem sestanku v skladu z izjavo francoske, angleške m italijanske viade iz meseca februarja, s katero jamčijo za neodvisnost avstrijske republike. »Marin« misli, da zaenkrat ni mogoče zvedeti, kakšne ukrepe hočejo izdati za neodvisnost Avstrije. Italijanska vlada pa je že dokazala, da je uporaba sile v gotovih okoliščinah edino primerna. »Echo de Pariš« se vprašuje, ali Mkm- solini morda ne misli napad, ki sta ga podpisala Francija in Velika Britanija o neodvisnosti Avstriji, tako da bi Italija dobila mandat na Dunaju. *Excelsior« napoveduje, da se bo sedanji sestanek nadaljeval (Z jeseuskrmi razgovori med Francijo in Italijo, ko Rar-thou obišče Rim. »Figaro« vidi edino re&tev v neodvisnosti Avstrije, ki naj omogoči taka podonavska politika, morda kak podunavski pakt miru, ki naj politično in gospodarsko zbliža Avstrijo, Madžarsko, Italijo kx države Male antante. Po plebiscitu v Nemčiji Francoska in sodba o pomenu nedeljskega plebiscita Pariz, i avgusta AA. Listi ne podcenjujejo plebiscitnega izida v Nemčiji. Ugotavljajo tudi, da je ogroman večina nemškega naroda i-z volila Hitlerja saradi njegovega ?e«la proti inozemstvu. Narodni socializem se sedaj nagi'ba k skrajni desnici. Hitler zagovarja sedaj integralni nacionalizem. »Echo de Pariš« pravi: Najmanj kar bo storil Hitler, bo to, da bo nadaljeval oboroževanje Nemčije. Hitler je po »JouruaJn* še vedno kolos s trhlima nogami, toda na čvrstem podstavku. »Petit Parisien« opo-zarza na pet milijonov Nemcev, ki so glasovali prota. Sedaj naoovednjejo narodni socialisti nova preganjanja. Ameriški diplomat Perrv Belmont Je izjavil zastopniku »Petit Jon malu«: Praeka miselnost je zek> iznajdljiva, toda kratkovidna. Z miselnostjo drugih evropskih držav se prav sJabo ujema. Posebno slabo pa se njema z miselnostjo Francije, Amerike in Velike Britanije. V»oroe te miselnosti smo imeli tudi v Ameriki. Patpen je bril med svetovno vojno hud nasprotnik naše vlade. Ameriška vlada je morala zahtevati, da ga je Berlin odpoklical in dosegel Konferenca proti vojni Bruselj, 22. avgusta. AA. Belgijska ▼tada je postala vsem državam sveta povabio, jaj se ndeteže mednarodne konference o preprečitvi vojne. Konferenca bo kirnja meseca 1935 v Brošira. Na dnevnem reda bo razprava o načrta konvencije glede ureditve vojnih spopadov. Načrt so Izdelali svoj Čas na prtpravfjaJnJ konferenci v Monaco. Če bruseljska konferenca uspe, rzroče njene sklepe rflpfomatom radi ~3nčne potrditve. je to, da se je Amerika postavila na strao zaveznikov. London 23. avgusta AA. Naloga irtave konference zaenkrat še ni v tem, da raa-deti kontingente na posameaae izvozne države. O tem bo sklepaj odbor Se*e na svojem plenarnem setanfca v novembra. O poteka voerajšnje seje ae doznava: Francoski delegat Bevmat je v fcmemi svoje viade izjavil, da polaga Prsmeija največjo važnost na neprekinjeno veljavo dosedanje pogodbe o žitu. Zato podpira brez prid rika razdelitev letnih kontingentov t tromeeeone kontingente. Odbor je ta francoski predlog sprejel. Mate je odoor imenoval redakcijakn odbor, ki naj sestavi re-aotacijo tako, da jo bo veetna odbora T\ avgusta. A A Hitler je poslal generalu BLombeigu pismo, v katerem se svečano obvezuje, da bo branil otetoj in nedotakl jrvost državne bram.be v zmistu Hmdtentourgove oporoke. Pravi, da bo to tudi v zmishi njegove voije. Vojaka bo ecfi-na smeh nositi orožje za obrambo države. Belgijska kraljica v Italiji NeapetJ, .M avgnsta AA. Belgijska kraljica prispe semkaj m. avgusta. Italijansko kraljico prleakrnjejo za prve dni septembra. Oba obiska sta v »vezi z bližnjim veselim dogodkom v rodbini Italijanskeea prestolonaslednika. Had vihar na Atlantiku Qbsgow, /T/, avgusta. AA. Davi je prispel iz New Yorica pa mak »Caroeronia«. Na Athmtskem oceana je doživel hode nevihte. Valovi so odnesli s krova enega mornarja in poškodovali 30 potnikov. Reševanje pogrešanega mornarja ni «pek>. Osebno močan je hfl vihar v petek, bo so bifi potniki pri večerji Vrgel Je vse s svojih stoTc m uniči? opravo in jedtfot bor. Eara& ima. 1&0C9 ton. StratosSerna letalca se poslavljata od Ljubljane Popoldne ob 14*30 odpotujeta z letalom v Zagreb in dalje na Dunaj, odkoder se vrneta jutri v Bruselj Ljubljana, 21. avgusta. Po anočnjean sprejemu na magistratu, kjer je govor profesorja Cosvnsa poslušalo več tisoč meščanov, sta belgijska učenjaka odšla v Kazino, kjer jim je Aeroklub priredil v prostorih Avtoklu-ba intimno večerjo. Pri tej priliki jima je beigi^ki konzul g. dr. Dular sporočil, da ju je odlikoval belgijski kralj Leopold, prav tako pa je Nj. Vel. kralj Aleksander nagradil njun smeli polet z visokim odlikovanjem. Prof. Cosvns je bil odlikovan z redom sv. Save ITT., Nere vam der Elst pa IV. razreda. Učenjaka sta se vidno vzradoščena v toplih besedah zahvalila. Intimna večerja je bila okoli polnoči končana, nakar sta strato-stferna letalca odšla v svoji sobi v Union. Popoldanski izlet z avtomobilom proti Kamniku, kjer so oba učenjaka pripeljali do Črnivca in odšli peš proti prelazu, je Belgijcema izredno ugajal. Nista mogia prehvaliti lepote naših pokrajin, zlasti pa je bal navdušen profesor Cosvns, ki je velik prijatelj planin in se tudi dosti boljše počuti v samoti kot v bučni družbi. Prvotno so ju hoteli odpeljati na Bled, so pa namero opustili, ker je profesor Cosvns izjavil, da ne želi trušča in da se ne bo dobro počutil v rnondenem kopališču. Danes sta bila profesor Cosvns in van der Klst ves čas v hotelu in sob nista zapustila. Prejela sta še nekaj brzo javrtfii Čestitk, katere sta marljivo prebirala in se obenem polagoma pripravljala za povratek v domovino. Popoldne ob 14.30 ju bo letalo »Spartan«, ki jima ga je dal na razpolago Aeroput, poneslo v Zagreb, kjer jima bodo priredili svečan sprejem. Učenjaka pa se bosta zadržala v Zagrebu samo poldrugo uro, ker bosta že ob 16.15 nadaljevala podet proti Dunaju m od tam naravnost v Bruselj. Jutri popoldne bosta že v Bruslju Pariz, 22. avgusta. AA. Iz Bruslja poročajo, da je belgijski narodni fond za znanstvene preiskave izdal včeraj tole poročilo: Belgijska znanstvenika gg. Cosvns in van Elst prispeta v Bruselj v četrtek popoldne, Stratosferca pristaneta na letališču »Everc ob 16. uri. Poročilo navaja dalje med drugim tudi izjavo, ki jo je dal prof. Cosvns zastopnikom listov o tem, da namerava prof. Piccard v kratkem poleteti v stratosfero do višine 30.000 m Med množico Višek ljobeanivosti, s katero jn je sprejela Ljubljana, sta morala občutiti prof. dr. Coeyo* in pa tovariš vaji der Slet, potem, ko sta odšla suoči z m&gristratnega balkona, te popre je se je bliskalo z oken ko so poa&mecni fotografi užigali magnezije, da jn ujamejo na plošče in so se tedaj se boi j posvetile g-lave množice spodaj. Kaša dekleta, se niso mogia premagati, da bi ne vzklikala navdušeno Vive la Belgioue! Hip nato so ie zacepetale tisočere noge in oglasil ae je oglosujoe: >ž!*., ki smo ga Slovenci se najbolj vajeni. Toda to je bilo kot rečeno popre je, ko sta bila strato-storaa letalca Ae agoraj na balkonu. Kritični pa ao postali trenutki, ko sta ae spet pokazala spodaj na stopnicah magistrata ki ae v droibi gg. komrola dr. Dolarja, Rada HrftMtrja, direktorja dr. Tavzesa. prof. Prezlja, šaoca ln drugih odpravljala k večerji v Kazino. Tedaj je v množici prikipeLo navdušenje do vrhunca. Orjaški stražniki, ki so tvorili živo steno pred množico, so se naenkrat zamajali. Naenkrat so se pričeli obračati in sukati, kakor ▼ vrtincu. Nič ni pomagal odpor, Ijodje ao pritisnili, prebili živo ste no in že se Je množica zgrnila okrog obeh gostov. V sraka nad glavami so zairfot;i papirji, zamajale so se belefcntoe in v svttu tod so se zaMišeali okovani in n> okovani svinčniki ter potorma peresa. V slovenščini, francoščini. angleščini in morda Se v drugih jezikih, najbolj pa v nemih prošnjah se je pričel boj za avto-grame. Zaradi prevetfke ljubeznivosti, ki je postajala res že malce vsiljiva, sta bila junaka zraka kar preplašena. V silni zadregi sploh nista mogla i-ztegovati rok in sta jih pustita lepo oh telesu. Vendar pa se je slednjič začulo njuno pojasnilo najbližnjim. da ne moreta pričeti z delitvijo avtogra-mov, kajti potem jih bodo hoteli vsi in bi morala ostat! tu Še dober teden. * Množica ju je skoraj nesla Komaj, komaj sta se s pomočjo zaščitnikov prebila do avtomobila, ki Je čakal pri levem vhodu magistrata. Običajno je vstop v avto lahek ki ja treba le lalikci priklona, toda tndd to sta bila mlada uoetijaka ovirana. Zapletala sta se ne samo v roke, rokave m krila naših deklet, marveč tndi v suknjiče navdu/šenih mladcev in se potisnila v voz vsa razereta, po znatnem fizičnem naporu še potem je moral delovati motor vozila čisto narahlo in se je mogel voz pomikat! naprej le prav počasi. Ljudje se niso hoteli umikati in spet so jih morali odrivati tedaj že potoLaženi stražniki, dokler se ni odprla Stritarjeva ulica ia je avto izgini! za ovinki. Prevoz gondole in balona Davi 7. so bile oprav«l»ene že Badnje forma *nosrT, gfede prevoza Cosvnsove-ga balona in gondole v Be^g.jn. Rkspadi-cija se je izvršila ob 7.. oh 8.45 so od-premilti goinooio in balon z o-ehnirn vta-kom do gorenjskega kolodvora, oh 934 na z brzotoA'omVm vlakom dae opazita v nvih sniošno razdejanje. Vkvrrclci so ootrga-H iz okna žetezno omrežje in odbito del zidu, da so lahko skozi odprtino zlezli v poslovne prosto«. FV» ^obah so vse pretaknriJi in prebrskal: večino predalov po mizah. Pokrove so z njih dvrgnuk, da jim ni brk> tre>l>a razib.jati c*eda>ov. V prvi sobi so odne>*4 enemu utadnJkio 200 Din, v šefovi sobi so odprli pet predaič-kov, pa so odnesli šefa samo 1 Din privatnega denarja. Tretja ^oba ima dvojna vrata, prva hrastova so razbite, droga železna so pa mora4i vlomti s ssrinjrico no-00, napravili so lulknjo in ^koai njo ric^H tudi v tretjo sobo. kjer stoje bAa«aitne. Koliko so odnesjri, Še ni znano, toor čakajo orožniki, da prispe polkama *z Liob-teane. Orožnflci so takoj uikrenrfh vse potrebno, da drzne vlonrflfce izstede. v>se kaže, da imamo v Višnji gori dobro nega-niziirano toljpo svedrovcev in tatov, ki jim bo treba pošteno stopoti na poste, si cer ne bomo imeli mm pred n*imi- Tunj za siromašne Ljubljančane Ljubljana. 52. avrnjeta Jadranski ribiči bo danvfe ponoči ujeli izredno veliko nmožino tunja in ga bodo 1000 kiiopramov poslali tudi v Ljubljano. Pošiljka dospe v Ljubljano jartri zjutraj m se ho riba na trgu prodajate po izredno znižani ceni, predvsem revnejšim slojem. Španska vlada v škripcih Madrid, 1\. avgusta. AA. Kmečki poslanci odklanjajo rešitev raznih važnih narodnm vprašanj po sedanji vladi. Zato postaja njen položaj čedalje kočljive^i. Ti poslanci žeie, naj bi vlada podala oetavkt Se pred sestankom parlamenta. Rokavski zaliv zopet dvakrat nreolavan L&ndon. 1\ avgusta AA Zadnje dni prejšnjega tedna je bil Rokavski preliv dvakrat preplavan. Angleška plavalka Tcra-me. ki ga je premagala leta 1927 s francoske strani od rtiča Gris Nez do Doverja v 14 urah in 29 minutah, ga je v soboto preplavala v nasprotni smeri Plavala je 38 milj iz South Firelanda do Blanc Neza v 15 ureh in 34 minutah Avstrijska plavalka Faber je preplavala Rokavski preliv od rtiča Gris Nez do South Forelanda v 14 urah in 40 minutah Sorzna poročila. Ljubljanska borza Devize: Amsterdam 2301.24—2312.bL Berlm 1345.36—1353.16, Bruse. 797.74-S01.6&, Cnrih 1108.35—1113.85. Londoi. 170.36—171.^6. Newyork 3324.94—3363 2C Parit 223 94—225.02, Prapa 140M0—1417fi Trst 250 90—293.30 (premija 28.5^ avstr\* sV- SiJincr v privamen* klirlagn «--S 10 INOZEMSKE BORZE Ourih: Pariz 20.206 London 15 406 New York 302.5, Bruselj 71.975, Milan 26.29. Madrid 41.875. Amsterdam 207.625 Berlm 121.3, Donftj 56.90, Fra*ra 12 72 57.90, B«zkar«*ta 3.06 Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. avgusta 1934 Stev 189 Podzemna lepota pod Krimom Narava je nanizala v rovih in jamah mnogo krasot, do katerih pa k sreči ljudje Se niso prodrli Ljubljana. 22. avgusta. Pod Krimom ni le Ledena jama. če si ogledaš avet pod Krimom in na njem, vidiš samo polovico, najlepšega, pa aploh ne. Dva svetova sta tam, nadzemeljaki in podzemeljski, a podzemeljskega ne najdeš v nobenem zemljevidu in le redki U povedo za vhod vanj. Lepši, čudovitejši ter bogatejši je od nadzemeljskega. toda njegova lepota je skoraj neznana, redki vedo ceniti njegovo posebnost in njegovo bogastvo je kot začarano, nedostopno. V Ledeno jamo zahajajo vsaj od časa do časa ljudje, saj je tako impozanten vhod, čeprav mračen ter hladen, da je ne morejo prezreti vsi. Kljub temu jama ni raziskana, saj so bili doelej v nji le turisti, ki so iskali le bežno posebnosti podzemnega sveta, navadno le kapnike. Le redko koga mika, da bi iskal še skrivne rove ter silil naprej. Najbrž ima jama še zvezo z večjimi podzemnimi prostori. Kraške jame so navadno brezkončne, vse podsemlje je razpredeno z rovi, jame so zvezane z večjimi ali manjšimi hodniki, a težko je najti vhod v rov pri tleh. kjer se je navalilo ogromno skalovja. Približno 12 m visoko v steni v prvem delu Ledene jame sem našel tesen rov, ki se spušča položno 8 m daleč, nakar se razcepi v tesnejše, neprehodne rove, ki drže kdove kam. Tako tesno je bilo, da sem se s težavo zmasil naprej, čeprav spadam med vitke. V rovu so krasni kapniki ob scenah in tla so tu in tam tako zakapana, da 30 gladka kot steklo. Najzanimivejše je. da sem našel v tem rovu, kjer nedvomno prej še ni bil nikdar človek, ker je rov v pravem pomenu besede nedostopen — ptičje kosti in jajčje lupine. Samo zaradi tega ga omenjam, ker je sicer brez pomena kljub kapnikom. Pri opisu Ledene jame ste čitali, da je rta desni pred vhodom v Ledeno jamo velika votlina. Domačini ji ne pripisujejo nobene posebnosti in nihče ne ve. da bi še držal kak rov naprej. Ko sem bil prvič v Ledeni jami, sem si ogledal površno tudi votlino in nisem opazil nobenega rova. Ob drugi priliki nas je bilo več navdušenih >raziskovalcevir jam in celo izredno nadebudni, ki še niso stari niti 14 let. Ker najmlajšim nismo dovolili mnogo laziti v Ledeni jami, so se maščevali tako. da so raziskovali votlino pri vhodu na lastno pest. In dečko je našel tesen rov. Ni pomišlja 1, zlezel je vanj. Triumfalno nam je sporočil lepo odkritje. Zlezli smo po trebuhu v notranjost. Rov sega okrog 10 m daleč. Na koncu se dvigne za več metrov, da lahko stoje občuduješ podzemno krasoto. TolikS-ne lepote ne odkriješ zlepa v tako majhnem rovu. Vse je zakapano, stene, strop in tia, tudi krasnih stalagmitov je precej. Tako kratkega dohoda do podzemnih lepot ne najdeš nikjer drugje, B&j je treba le zlesti iz votline naravnost v to zakladnico podzemnih krasot. In ta lep hodnik je b0 doslej neodkrit! K sreči, kajti sicer bi bil rov kaj kmalu izropan, kapniki razbiti, kot so v mnogin dostopnih jamah. V županovi jami Perme svari vsakogar pred uničevanjem v podzemlju, jame drugje na Krasu so pa skoraj vse prepuščene same sebi in turistu, ki po naključju zaide v nje. Nekateri turisti so divjaški vandali, kar kaže primer »Kevderca«. kot imenujejo domačini malo, a krasno jamo pod Planin-co, približno kilometer od Ledene jame. Kevderc je na prvi pogled res podoben Meri po svoji velikosti, a ne mali. Vhod je majhen, a čim vstopiš se jama razširi na levo in desno in do stropa je okrog 5 m visoko v najnižjem delu. Tla vise do polovice dolžine jame položno, nakar se dvignejo nekoliko bolj strmo. Strop se zaključuje v šHjastih lokih kot gotski obok. V prvi po-]oob-lečeno« v moderno, dolgo obleko . . . Figura je v vodoravni legi in zdi se, kot da je lahkotnost in eleganca oblik sama po sebi zahtevala to sferično lego. Kipar bi ne mogel biti nikdar tako vznesen ustvarjalec, narava nas poseka tudi v kiparstvu. V drugi polovici jame so vse stene zakapane in na tleh je mnogo stalagmitov, toda najlepši so bili uničeni pred leti. Prišel je turist, ki je v divjaškem nagonu tolkel divje s cepinom po krasnih naravnih tvorbah, ki so nastale v tisočletjih in kakršne 3o neprecenljiv zaklad. Kdaj bo konec divjanja turistov po naših jamah in kdaj bodo jame zaščitene pred divjaki? Manjših stalagmitov, oblik topih stožcev je še precej. Nalašč nočem opisati poti do Kevderca. ker se mi zdi bolje, da ne hodi nikdo v jamo sam — delat škode. Vpričo domačinov, ki bi ga morda privedli v jamo, si bo pa morda premislil divjati. Nekoliko že razume človek, da si ob pogledu na tolikšno krasoto tako očaran, da se ne moreš ločiti od nje in bi jo najraje odnesel s seboj, težko je pa razumeti vandalsko strast, ki se polašča nekaterih tako divje, da uničujejo vse, česar se večina oklepa tako s srcem. Najlepše je ozadje jame, kjer se kristalne tvorbe blišče kot začarani eradovi in kjer bi s pridom vsak kipar in arhitekt proučeval čudovite oblike. Tam je tudi na desni rov, ki drži okrog 6 m naravnost, nakar zavije na levo ter se konča v ozki špilji. Naprej ne moreš. Nedvomno pa drži rov do večjega podzemnega prostora, ker iz njega močno veje. Rov bi razširili le z veliko težavo, ker je tesen in bi moral spraviti iz njega vsak kamenček posebej. Našli smo še en rov; nočem povedati, kje, iz istih razlogov, da bi vanj ne prišel kak vandal. Glavni prostor jame je dolg 25 m, širok 8 m, omenjeni rov je pa 33 m dolg. Kevderc torej ni velika jama, a po svoji lepoti se lahko meri z mnoeimi večjimi jamami; tako krasnih, čistih kapnikov ne najdeš niti v mnogih velikih jamah, ki slove po svoji lepoti. Kevderc pa sploh ni registriran... V rovu, ki ga imenujmo drugi del jame, so še lepše kapniške tvorbe kot v glavnem prostoru. V prvi tretjini hodnika kjer se moraš plaziti, ni sicer nič izrednega, ko pa prilezeš pod zaveso stalaktikov, ki se spušča zelo nizko, naprej, imajo oči dovolj paše uro ali še delj. Najlepše je v zadnji tretjini, kjer se je hodnik razširil že v lepo podzemno sobano v visokim strokom. V ta del moraš tudi skozi tesno ožino. Sredi hodnika je namreč čudovita kapniška tvorba, ki skoraj povsem zapira prehod, le pri tleh je tesna oprtina. pod stropom pa ozke reže, kjer bi se dalo tudi zlesti za silo naprej. Onkraj ta španska stena nalikuje zamrznjenemu slapu, nizajo se pa tudi srca kot bi jih nanizal Amor na puščico. Vse stene, tla in strop obdajajo kapniške tvorbe, ki si jih tem bolj vesel, če si domišljaš, da tam še ni bilo doslej človeškega hi'tja. razen morda v pradavnini . . . OstaJ bi še v jami, a luč dogoreva in čas poteka tako naglo. Ena najlepših in največjih jam pod Krimom v bhžini Kevderca, ki jo imenujejo Skednenca, je zasuta. Pri vhodu se je v mogočnem vestibulu odtrgala gmota skal od stropa ter zasula hodnik. Ljudje tega niso niti opazili doslej. Kako čudovit in neraziskan svet je pod Krimom, kaže že to. da so v neposredni bližini tri jame, ki so skoraj neznane. In koliko je še najbrž jam. ki še čakajo, da jih kdo najde ... — S. življenje v i polževega kraljestva škropilni voz bi bil potreben Višnjanom. — Javno kopališče. — Večerna promenada in izprehodi v okolico Višnja gora, 21. avgusta. Kar po vrsti sta se oglasili Ljubljana in dolenjska metropola in pokazali, kako njuni prebivalci preganjajo dolgčas in vročino pasjih dni. Danes bd pa tudi mi radi rekli eno ali dve, saj bi utegnil sicer kdo misliti, da smo se morda tu v prestolici polževega, kraljestva zabubili — kakor stori pozimi naš slavni polž — da bi v miru prespali vročino pasjih dni. Toda temu ni tako in tudi mi moramo v potu svojega obraza prenašati solnčno pripeko in požirati cestni preh, ki ga dvigajo številni avtomobili. Dobro bi bilo, da bi tudi mi dobili kak škropilni voz in bd malo polhi naše ceste, oziroma cesto — saj veste, da je samo ena in še ta je državna, tako da s popravljanjem, tlakovanjem itd. mestnih cest, uric in potov naši mestni očetje nimajo prevelikih skrbi in stroškov — ker vode imamo zdaj obilo, odkar imamo nov vodovod. Ne pričakujemo pa, da bi se kaj kmalu uresničila naša želja, kajti držimo se zlatega pravila našega patrona: počasi se daleč pride. Bomo 2e enkrat dobili, saj se tako ne mudi. Naglica ni nikjer dobra. Ce mi ne bomo tega dočakali, bodo pa naši otroci; saj bo 'akrat še ravno tako vroče. Da so zdaj počitnice, se tudi pri ras pozna. Potihnil je namreč razigrani otroški živžav, odkar so se zaprla šolska vrata, in mesto se je pogreznilo v molk. Da, res je, Sele ob počitnicah spoznamo, da so duša našega mesta otroci, ki iz okoliških vasi prihajajo v našo šolo tn jutro za jutrom napolnjujejo z novim življenjem mesto. Zdaj pa je vse to izginilo, šola sameva prazna in le zdaj pa zdaj se prikaze na dan kak njen preostali stanovalec. Zjutraj je vse mirno, samo uradniki gredo svojo pot. Opoldne je spet vse tiho, le uradniki hite proti domu. da se čim prej otresejo uradnega prahu, ki je tako neprijeten v tej vročini, s tem da se izroče hladnim valovom bistre Višnje. Odkar imamo javno kopališče, je tu glavno petorišč* vifcnjegorsksga življenja Ni to kopališče bogve kako moderno :n iz- borno urejeno, toda za nas, ki smo skromni in miroljubni — kakor je skromen tudi naš polž — je za zdaj dobro. Sestoji v glavnem iz struge Višnjice, ki je nekoliko poglobljena in razširjena. Da se nabere več vode, strugo še zagradimo. Da pa nismo samo v vodi, imamo tudi meli-šče za solnčenje. Tudi z godbo in peemijo smo preskrbljeni kakor vsako slavno kopališče. Toda naša pesem se od drugih znatno razlikuje. Niso to morda kake arije iz oper ali jazz-band. ampak naša pesem je zdaj »pesem« krampov in lopat, ko delajo nov most na bližnji cesti, prej pa je bila pesem cepcev, ki so jo peli nad zlato pšenico. Sezono pa smo otvorili ob pesmi koscev in grabljic. Tako bomo preskrbljeni za vso sezono, in sicer zastonj, kar je glavno v teh težkih dneh. Po kopanju jo mahnemo k g. Basa r ju ali Omahnu, ki imata izvrstni kegljišči in balinišči. Tudi v tej stroki smo namreč Višnjani mojstri in naš slavni in daleč na okrog poznani favorit Matija bi brez dvoma doseg eJ državno prvenstvo, če bi se tudi v tem tekmovalo. Tisti pa, ki jih ne veseli ta sport, jo mahnejo na sprehod proti prijaznemu Pešcenjeku, ki je kar posejan z višnjegorsko zgodovino. Ob tej cesti se je nahajal zapeljivi vrt občinskega svetovalca Andraža Slamorezca, ki je vzbudil hudobno poželenje kozlu liscu Lukeža Dre-nulje. Kdo ne pozna sloveče in zamotane pravde, ki je nastala iz tega in spravila vso višnjegorsko sosesko v hudo stisko in zagato? Nekoliko od tega vrta. se dviga rdeča skala, rojstni kraj našega toli češče-nega in imenitnega patrona polža. Od tu torej jo je primahal v Višnjo goro, sebi v dobro in nam v čast. Nekoliko naprej se pričenja Višnjegorski klanec, kjer je baje odtrgalo oje glavo kobilici Rlbničana Bla-t ogneta ko je peljal suhn robo in odvrl vsa kolesa, da bi kobilica laže peljala. Ker pa staro kljuse ni moglo dohajati voza. mu je odtrgalo elavo. Na vrhu Peščen jeka pa se nahaja najslavnejši kraj vian jedrske prošlosti: slavna visnjajrorska vašala in mesto, kjer je prejel za svoje pregrešno poželenje Dremiljev kozel lisec prebridko kazen, ki m« jo je odmeril višnjegorski modrijan Ftere Krtvosrtcgno. če se pa komu poljubi daljše poti gre lahko k Svetemu Duhu, ki je krasna igifrnisv*. točka. Tu gradi smučarski klub Poiš svoj dom, ki bo prvi te vrste na Dolenjskem. Ko se mrači in srak nekoliko ohladi, pa vsi Višnjani prilezejo is hiš. Večerno promenado namreč zelo ljubijo že od nekdaj. Prijetno izprehajališce jo zlasti >Cvin-ger«, pa tudi glavna cesta ni slaba. Starejši pa sede pred premlevajo borne dnevne dogodke in pastjo na otroke, ki se pode po trgu okrog suhega vodnjaka z Valvazorjevim spomenikom na vrhu. še eno opravilo čaka Višnjane po promenadi: sprejem večernega ljubljanskega vlaka. Dober del višnjanskih meščanov — mlajših seveda — gre namreč skoro vsak večer na kolodvor, da sprejmejo somešča- ne, ce se je kateri mn/KJ v Ljubljani — i dalj navadno ne gredo. Ah' ni to lep socialni out, da tako rekoč vse BWtD pride nasproti meščanu, ki se je podal po svetu in ga svečano aopst sprejmejo v mesto? Nekoliko pa jih seveda žene tudi radovednost, da vidijo, kdo se pelje skozi njihovo mesto. Pravijo pa, da niso ti pohodi na kolodvor več tak romantični in prijetni, odkar so dah mestni očetje postaviti ob poti električne luči Tako je približno življenje v prestolici polževega kraljestva. Seveda ga včasih pretresaj0 "iBiP >dogodki<, 6e se n. pr.: s t epe jo zvečer fantje, ee zleti avto namesto po cesti v dolino ali konfm, če priredi smučarski kflub Polž lov na polhe ali kaj podobnega. V bistvu pa je vedno isto in polž nima prevelikih sitnosti in težav pri svojem vladanju ... J. M. Roparski urno* v Trbojah pri Kranju Delavec Janez Klišič je umoril posestnika Franca Osija Morilec je zločin priznal Kranj, 22. avgusta. V Trbojah pri Kranju je bil včeraj ponoči izvršen roparski umor, ki je razburil vso okolico. Žrtev roparskega napada je postal 541etni posestnik v Trbojah Prane O s e l j. Našli so sa ležečega na postelji mrtvega. V levi strani prsi mu j-e tičal veiik kuhinjski nož. O uimoru smo zvedeli naslednje podrobnosti: V nedeljo je bil v Trbojah semenj. Oselj, ki se je trudi udeležil žegnanja, ie sedel v neki družbi v gostilni pri Kocjanu. Naročil si je Četrt litra vma, nato pa je prisedcl k drugi mizi, kjer sta sedela 261 e trni delavec Janez Kiišjč iz Prebačevega, ki je bil zaradi raznih prestopkov že večkrat predkazno-van, ter Janko Pravst, Oselj je proti večeru, ko je popfl že precej vina, izvlekel svo>o denarnico in se bahal z denarjem ter ga kazal Klišiču. Ta ga je pregovoril, da ga je Oseli povabil na večerjo v svoje stanovanje. Klišič in Oselj sta odšla proti domu, za njima pa je prišel tudi Pravst. Pojedel je nekaj boba, nato pa je odšel rn je Klišič ostal pri Oslju sam. Včeraj zjutraj se je sosedom prav čudno zdelo, da ni bi4o Oslia na spregled. Stopili so k n}egovi hiši in pogledali skozi okno. Ženske so se nemalo začudil-e, ko so videle posestnfka, da 1-eži nepremično na postelji, slava mu pa visi navzdol. Vdrli so v stanovanje. Groza jih je ob- šla, ko so zagledali na levi strani prsi velik kuhinjski nož. Pristopili so bližje, toda Oselj je bil že mrtev. Takoj so obvestili orožnike v Smledniku, ki so po pripovedovani vasčanov osumili umora Janeza Klišiča. Na kolesih so se odpeljali v Smledir'k in so v stanovanju posestnice Rozmanove res našli Klišiča. Spočetka je dejanj tajil, končno je pa roparski umor priznal. Pripovedoval j-e. da je sprva nagovarjal Osrja, da bi m«u zlepa izročil denar, ker pa se >e ta upiral, je stopil k mizi in potegnil rz miznice nož za rezance kmha in ga z vso silo zabodel Oslju v levo stran prsi. OseR Je bfl takoj mrtev, on pa je vzeJ ves denar, skupno 304 Din. odšel nazaj v gostilno in vse za-pdl, razen 70 Din. Nato je s kolesom zbežal v Smlednik, na cesti pa je naletel na svojega prijatelja Janeza Rozmana, ki se je s kolesom peljal na žeg-nanje v Trboje. V temi sta trčila skupaj in je bil karambol tako močan, da je Rozman padel s kolesa in dobiil poškodbe po glavi in po telesu. Poročali smo že, da so ga prepeljali v bolnico, na drugem mestu pa poročamo, da je Rozman davi v ljubljanski boJnicd poškodbam podlegel. Klišič je Rozmana odpeljal na dom, nato pa ,se ie v njegovem stanovanju skril, kjer so ga včeraj našli orožniki. Pokojnega posestnika Franca Os*ja, ki je samec, so danes pokopali. Ljubljančanom je bilo zadoščeno Srtoči so se zbrali že mnogi pred napovedanim časom pred magistratom In trik) jih ni nič manj kot predsinočnjim Ljubljana, 22. avgusta. še ves dan včeraj so bili Ljubljančani vznemirjeni, kar je pri njih že resna bolezen. Nikdar še niso tako slabo spali kot v noči po senzaciji, ki se jim je izmuznila. Vedeti je namreč treba, da so Ljubljančanom senzacije drugi. kruh. ki ga pa tako stradajo. Včeraj so hoteli nadoknaditi s časopisjem, česar niso mogli uživati neposredno. Najbolj jih je pa seveda zanimalo, če bodo sploh videh stratosferna junaka. Mnogi so se silno bali, da bi jim ne odfrča-la zopet v stratosfero. Hlastali so po listih ter požirali dolga poročila, ki so se jim pa zdela mnogo preplehka ob tolikšnem dogodku, saj vendar nimamo vsak dan gostov iz stratosfere! Všeč jim tudi ni bilo, kar je treba tudi končno povedati, da sta se kaaaJa povsod drugje prej kot v Ljubljani. Nekje v Prekmurju sta pristala. Ljubljančani so pa ugibali, zakaj sta se izognila našega letališča, ki je vendar tako sijajno m odkoder bi bilo tako blizu v Ljubljano. Da so ju odpeljali na Gorenjsko, preden so ju pokazali Ljubljančanom, tega jim tudi ne bodo nikdar odpustili. Seveda pa tudi ni prav X>olenjcem, da jim niso pokazali še Dolenjske, odnosno, da bi jo jima pokazali v prvi vrsti, saj hoče biti tudi Dolenjska znana širnemu svetu, da bo imela tujski promet in to in ono. Zato so bili še tem bolj potrebni zadoščenja prvi in drugi in da so ju pokazali TrtpAftaTiran pred magistratom, so bili res že dolžni. Ljubljančani so takoj pozabili, da so bili prejšnji večer potegnjeni in zbrali so se že mnog-o pred napovedanim časom pred magistratom. Ni jih bilo nič manj kot prejšnji večer. In navdušenje tudi ni bilo nič manjše. Sploh bi se morali povsod po širnem svetu šele naučiti tako navdušenega sprejemanja. Ljubljančani so vprav rojeni za živio~vxklikanje in v tem pogledu jih ne more nihče prekositi. Razen tega jih je med nami mnogo, ki imajo vražjo »dru-karako< žilico In junaka so prišli sprejemat tudi predvsem mladi ljudje, ki se ne boje odpirati ust in ki vedo, kdaj je treba dati duška čustvom. Samo ob sebi se razume, da so bile med damami same mlade in da jth ni bilo malo. Posebej je pa treba naglasiti da so bffie še bolj navdušene kot moški svet in da se moramo pred vsem nJim zahvaliti ,da je navdušenje doseglo takšen obseg*. Ljudje so ae vedno prihajali v dolgih vrstah na Mestni trg", ko je že vozil avtomobil počasi po Stritarjevi ulici. Nekateri mu niso posvečaffi posebne pozornosti, dame so pa takoj spoznale junaka ter jo ubrale za avtomobilom, ki jim ni mogel uiti. Množice se je polastilo silno vznemirjenje, zganila se je. Vendar pa ljudje niso začeli takoj vzklikati, kajti bui so tako presenečeni. da so izgubili dar govora, čeprav so brli pripravljeni na velik trenutek. Saj pač niso mog] i verjeti, da bodo vendar prišli na svoj račun ter so skrivaj bali. da se jim bo senzacija zopot izmuznila- Toda junaka sta se pripeljala točno ob napovedanem času. Avto je rinil med množico, ki je pa navalila nanj. namestu, da bi se mu umak- nila. Ljudje bi kar stisnili voz, če bi stražniki ne napeli vseh sil. Vendar so bili mnogi kot okameneli, le dame so bile najbolj prisotnega duha. Toda stražniki so jim zabranili, da bi vsaj nekoliko izlile svoja čustva. Cosyns je izstopil prvi in ljudje so ga takoj spoznali, čeprav so si ga mislili nekoliko starejšega. Oba sta navidez še fanta in ker sta bila športno oblečena, sta bila še tem bolj všeč mladini. Cosvns je vitek ter suh, Elst je pa še skoraj deški, nekoliko manjši od Cosvnsa. SU-ažniki so napravili takoj spretno prehod skozi množico, da sta slavna gosta v spremstvu konzula dr. Dularja lahko prišla do magistrata. Takoj sta se pokazala na balkonu in Ljubljančani so ju pozdravili tako gromovito, kot vedo le oni. Vzklikanja bi ne bilo ne konca ne kraja, če bi se ne začeli pozdravni govori. Od časa do časa je med govori poblisnila magnezija, fotografi so bili v akciji skoraj na vseh oknih v bližini magistrata. Toda vse je minilo mnogo prehitro, v 10. minutah, a Ljubljančani se niso dali tako hitro odpraviti, še so vzklikali m znanstvenika sta se morala vračati na balkon ter odzdravljati. Končno je vzkhknfl Cosvns v slovenščini: živela Jugoslavija! — kar je zopet vzbudilo vihar navdušenja, Ljudje so se začeli gnesti ter siliti v ospredje, da bi videli še enkrat od blizu gosta, ki sta prihajala iz magistrata. Avtomobil se je pomaknil blizu k stopnicam, ljudje so pa pritisnili k njemu. Cel oddelek stražnikov je imel dovolj dela, da je napravil junakoma pot. Ljudje so begali kot v paniki, tiščali k avtomobilu, posebno dame. Komaj sta fanta ušla v avtomobil, naši fantje so pa klicali: Na rame z njima! — Toda bilo je že prepozno in zdaj so hoteli dvigniti kar avtomobil ter ga nositi na ramah In res je vozfl avtomobil nekaj časa po zraku . .. Stražniki <=o imeli mnog-o dela. da so končno napravili avtomobilu prosto pot. Ljudje so pa še dolgo bežali za vozom. Ljubljančanom je bilo zadoščeno ..., vendar je vse prekmalu minilo. Ljubljana. 22. avsrusta Policija je danes aretirala 24 letne-ra Franceta H., s katerim le ime>la že večkrat opravka zaradi tatvin. France je ner*>bo1i-šliiv dolffOT>npinež. Nedavno ie na '^>piei< izmaknil nokom i zapef?tno uro. Ker mu pa ni utrajata, jo je hotel zamenjati. OdSed i> k nekemu urarju. Gospodarja ni bilo doma in §p našel samo njeeoveca pomočnika. Dogovorila e v izložbi Pomočnik je prošnji ugodil, ko na je m^-d tr-m ori?la n^ka stranka je France frrabf? nrilikr* in izmaknil le uro. ki jo M pomočnik vz*l 1* izložbe Seveda jo po ni*£iovpm odhodi pomočnik takoi opa7:l tatvino in ohvpftfl noliriio, ki ie oHp nkra-ipni tiri na^la orl Francetu. Izročila sa bo sodišču. Davi ob 4. sta brla na Tv-rš^vi cesti eretirana breaposema delavca 25 letni Franc Strmele iz Velikega Gabra pri Litiji ter Ludvik Vidic iz Trebnj^-ja pri Novem mearu, ker ata osumljena, da sta prejfinjo noč vlomila v shrambo Valontina Jančiga--ja v Hranilnieki 'jlici in odnesla več jeatvin ter moSke in Ženske obleke v vrednotni aa^i 1.000 Din. Pri njima so našli vlomilsko orodje, kar je potrdilo sum, da je policija nn pravem stedu. Koledar: Dane*: Sreda, 22. avgusti, katoličani: Timotej, Ostrivoj. Današnje prireditve: Kine Matica: Srn j i anirel (Maricu Die-tri oh) Kino dvor: Ž ena-panter Kino Silita: Aiera inž. Uprona Dežurne leknrne: Danes: Mt. Bakarčič. Sv. Jakoba tre ^ dr. Piccoli, Tvrševa c 6. Poleg stroiosfernih in kozmičmh imamo tudi domače senzacije. Te sicer niso tako velike in imenitne, da bi moral b.ti Grad razsvetljen njim na ča*t, vendar jih pa ne kaže omalo\'aže\'ati. ker so pristno naše. kakor kranjske klobase in cviček. Tako senzacijo smo imeli včeraj proti večeru na Aleksandrtn-i cesti. Malo je manjkalo, da ni prišlo do nelojalne konkurence, ker smo še imeli v gosteh slavna gosta t/ nad oblakov. Oko postave je imelo opr.. \nti s pijančkom. Tako >c gfi je bil nakre-sčl na račun krize, da ga noge niso hotele več nositi. Vsa Aleksandrovu cesta ali j>* samo majhen košček tlaka bi bil njegov, da ga nista krepko podpirala dva straini ka. Radovednežev se\'e ni manjkalo. k*r hitro jih je bila polna promenada. Dvcm.t stražnikoma je prihitel na pomoč šc tretji, kajti pijonček pri najboljši volji ni moge! peš na policijo, nest i ga pa niso hoteli- K sreči stoje tam blizu avtotaksiji in stražniki so si znali pomagati. Fhngnili so pijančka in ga potisnih v avto. Samo še njegov palec na nogi so videli radovedneži^ kako jim je pomežiknil v slovo iz čevlja, potem se je pa zleknil pijanček po dolgem v avtomobilu in hajdi na policijo. Kar samo se mu je smejalo, ves zadovoljen je krilil z rokami in nogami, da se tako imenitno petje. Morda še SLOVENSKI NAROD«, dna 22. avgrusta 1934 8krw» 3. Danes velika filmska drama S I V .1 I A A (; E L v glavni vlogi Emil Jannings in Mar-lene Dietrich ELITNI KINO MATICA Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 DNEVNE VESTI — Kon»tlUjjran}e glavnega odbora JUH. Glavni odbor JTJTJ se je konstituiral na svoji prvi seji dne 20. t. m. takole: predsednik Ivan Dimnik, predsednik sekcije JUU za dravsko banovino, podpredsednika učitelj iz Kruševca Todor Dimrtrijević, in predsednik sekcije JUU za dunavsko nanovino Djordje Mirkov, tajnik Milinko LAzič. Včeraj je sprejel prosvetni minister vse člane glavnega odbora, ki so mu pojasnili želje našega učiteljstva. Minister je izrazil svoje veselje nad tem, da se učitelj-5ivo vrača k slogi in sporazumnem delu. Obljubil je učiteljem vso moralno pomoč. — Iz »Službenega li»ta«. ^Službeni liste kr. banske uprave dravske banovine št. t^7 z dne 22. avgusta objavlja: zakon o mestnih občinah, odredbo o listini, ki spremlja pošiljko špirita in razne objave rz ^Službenih novin<. — Odvetniška vest. Advokat v Brežicah dr. Andrej Vedle se je 14. t. m. preselil s svojo pisarno v Maribor. — Razpisane zdravniške službe. Oblastna, uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službe honorarnih prometnih zdravnikov s sedežem na Jesenicah, v Ljubljani za ra-^on TJ. in v Ljubljani za rajon IV. ter v Mariboru za rajon I. Službo specialisti za notranje ta pljučne bolezni v Mariboru m službo dnipoga pogodbenega zobozdravnika v Ljubljani. Prošnje je treba vložiti do 10. septembra. ■i ■ iMiwiiiMiiimiHi—iwwsaa Ljudje, ki trpo na otežkooeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjen^ trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamotku. fistulah, jemljejo Ta iztrebljenje čreveaa zjutraj in zvečer po »Af»trtinko »Franz Joeefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Joaefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. — »Frani Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _, Kje se dobe sejmske legitimacije? Legitimacije za obisk letošnjega imenskega veleeejma od 1. do 10. septembra prodajajo tuičJvo-promeine ustanove, vsi večji denarni fcavodi, trgovske korporacije, županstva, svetna društva. Pri nakupu se plaSa za '-'marijo Din 2.—, ostanek Din 18.— pa pri blagajni ob prihodu na< velessejt>m. Kjer Si legitimacij ne bilo na razpolago, naj se vnjn direktno od \iradn Ljnt>lJR-n«kf*c» tf lesnima. Za izrabo polovi rine voznine na Melesejem zahtevajte na odbodni postaji feWni£ko izknznico. ki jo dobite za Din v — Avtor scenarija fOma »Bosanci« — slovanska simfonija v Sarajevu. V Sarajevo je prispel avtor scenarija filma >Bo-scartcd — slovanska simfonija« Franc Tanzer. Lepote nase države, zlasti Bosne, so ga očarale. Film bo financiralo berlinsko filmsko podjetje >Moser«, stroški bodo znašali okrog- 7 milijonov Din. Glasbeni del je poverjen Schmidtu Gartnerju. zna-nemu nemškemu skladatelju, — Vozne olajšave za popotnike veleSej-mov. V Smirni bo od 20. do 30. septembra ve.*esejem in turški konzulati odnosno turško poslaništvo v naši državi daje poset-nikom brezplačen vizum, ki jim bo služil kol legitimacija za vozne olajšave na že-T^TTilci in parnikih. Od 2. do 9. septembra bo v Pragi vel esejem in naše prometno mi-nistrstvo je dovolilo posetnikom polovično voznino, veljavno od 29. avgusta do 8. septembra za potovanje v Prago in od 2. do 15. septembra za povratek. Dovoljena je tudi znižana vožnja za vel esejem v Inns-brucku. ki bo od 1. do 9. aejptembra. Vozne olajšave veljajo za ta vel esejem od 28. avgusta do S. septembra za potovanje v Innsbruck in od 1. do 13. septembra za povrat ek. — Proti izrazoma »milo*»ttva« m »poljubljam roko«, v Karlovcu so pokrenvli akcijo proti izrazoma >milostiva< in >polju- Ijam roko«. Večina meščanstva spremlja to akcijo s simpatijami, ženski svet pa živahno debatira, ah je ta akcija potrebna ali ne. — Obiskovalcem jesenskega ljubljanskega velesejma, ki traja od 1. do 10. septembra je dovoljena na parobrodih Jadran-fck* plovidbe in Dubrovačke plovidbe usodnost, da se lahko z vozno karto nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Na pa rob redih Zetske plovidbe pa imajo 50° / o popust. Te usodnosti da>? samo sejmska legitimacija, vel.iajo pa od 20. avg.i&ha do 20. septembra. — Slovenci v Ameriki. Na univerzi v Kansasu ,e bil nedavno promoviran za doktorja medicine Slovenec Rudolf Zipauec, fin pokojnega ortja nista na Evelethu v Minneeoti in pozneje v Jolietu. Njegova mati Ana. ki se piše zdaj Konda, kot dekle >e je pa pisala Okulin. ie bila nekaj let učiteljica v mojem rojstnem kra;u Semiču. Umrli so v Eet. Loj isu Vincenc Vre&nik, doma iz Vranskega pri Celju, (podlegel ie silni vročini), v Glenwoodu Sprinke 71 !e+ni Josip UdoviČ, doma iz Novega meeta, v Clevelandu na Anton Andolšek, star 29 let, rojen v Clevelandu, in Ana Lence, rojena Šulen. stara 58 let, doma iz Zužje mlake Pri Krškem _ Mednarodna trjrov&ka parlamentarna konferenca bo letos od 16. do 21. septembra v Beogradu odnosno v Splitu. Udeleženci konference se pripeljejo 21. septembra zvečer s rxif»ebnim vlakom rz Zagreba v Split kjer bo konferenca zaključena. Sodelovalo bo nad 20 držav, ki pošljejo na konlereco in političnega življenja- Po konferenci si ogledajo 'jdeleženci v skupinah naš Jadran. Prijavljenih je ie 153 delegatov. Po dosedanjih prijavah bodo sodelovale na konfe-rf>nei Anglija. Francija. Japonska. Italija, Češkoslovaška, Madžarska, Turčija, Španija, Luksemburg. Svio. Poljska, Beijrija, Božanja. Chfte in Egrpt — Hrvatski planinci na Triglavu. Manjša skupina planincev iz Krizevcev napravi vsako leto t?jro na Triglav in d rune naše gorske velikane. Tako so se napotili na Triglav tudi letos. Iz Krizevcev so se od peli ili v ponedeljek in v Zagrebu se jim je pridružilo še nekai zagrebških planincev. — Prevome olajšave za potnike in blago na jesenski ljubi >anski velesejem, ao dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Cehoslova^ka, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska Rumunija in Saarsko ozemlte. — Še 26 hitlerjevcer prispelo v Varaždin. V Varaždin ie prisnelo včeraj zju*naj še 26 hitlerjevcev. ki so ponoči pobegnili iz Avstrije, tako da iih je zdaj v taboriščj ST>7. Ker se prične v osnovni šoli, kjer so avstrijski begunci nameščeni, kmalu Šolski po-.ik, jih bodo premestili najbrž v vojašnico ali pa prepeljali v Bjelovar odnosno Slavonsko Požego. Oriloctfev bo padla te dni. žena - panter Pustolovščine iz džungle, iz domovine ljudi - živali!! Žena - panter, kraljica otoka izgubljenih duš. Po romanu od H. G. Well-sa. — Danes premiera ob 4., 7. in 9. uri ob običajni nizki vstopnini Din 4.50 in ti.50. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 2730. — Rai*tava psov. Ker še vedno prihajajo prijave psov za razstavo, je smatral r a stavni odbor za potrebno, da podaljša rok za prijave psov še do vključno 26. t. m. kot zadnji dan. Posebno ponovno opozarjamo poklicne lovce, ki imajo p*>e brake ali pa brake-jazbečaric. da jih razstavijo, ker plačajo prijavnine za te vrste psov samo po Din 10.— kot njihovo last. Odbor. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vroče s krajevnimi nevihtami. Včeraj ie bilo po vseh krajih nase države lepo in vroče. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32, v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Splitj 30, v Ljubljani 29.2, v Mariboru 26.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763, temperatura je znašala 17.8. Za slovo od poleti smo dobili vročino, da ne bomo ostali brez pasjih dni, toda verjetno ni, da bi se lepo vreme dolgo držalo, saj bi bilo že nekaj izrednega, če bi dober teden ne deževalo. — Nezgode. Janeza Bendo, sina krojaškega mojstra v Suhadolah, je slamorez-mca zgrabila za desno roko in jo poškodovala. Krojaški pomočnik Ivan Stritar iz Malih Lašč. se je hotel včeraj umakniti avtomobilu. ki mu je privozil nasproti. Pri tem je padel v obcestni jarek in se poškodoval na glavi. Oba ponesrečenca sta morala v bolnico. Včeraj smo poročali, da se je pri padcu s kolesa ponesrečil sin po-sestnice Janez Rozman iz Hraš pri Smledniku. Njegove poškodbe dozdevno niso bile tako težke, vendar jim je Rozman davi podlegel. — Tragedija živčno bolne ženske. Včeraj smo poročali, da je skočila v Zagrebu iz IV. nadstropja neznana ženska in obležala na tlaku mrtva. Gre za Štefanijo Pandić, ki je kazala zadnje čase sledove težke živčne bolezni. Njen mož Viktor je ključavničar v Zagrebu. Pred svojim godom je bila zelo razburjena in možu je pravila, da se boji, da se ji bo zmešalo in da bo morara v umobolnico. — V sali se je nbil. 24-letni ekonom Sava Tomić iz Baške vasi Mošorina je bil v ponedeljek zvečer na svatbi v sosednji vasi Taras. Z avtomobilom se je odpeljal domov, pa je med vožnjo za šalo potegnil iz žepa revolver. Dekleta, ki so se peljala z njim so ga prosila naj spravi revolver nazaj v žep, Tomić si ga je pa nastavil na sence, rekoč: Kaj se pa bojite, saj je prazen. Komaj je pa izpregovoril te besede je počil strel in Tomič je bil takoj mrtev. jabolk. Zadnje čase je tudi precej gob. Lepo grozdi© prodajajo fte po 5 Din leg. Na zelenjadnem trgu ni bistvenih sprememb v cenah. Perutninski trg je bil danes slabše založen s peruinino, ki je pa gospodinje tudi niso posebno k j po vale. _ V prostore Kola jugosiovenskib sester na Rimski cesti, so vabljeni za jutri od 4. do 5. ure vsi interesenti, ki so 6e prijavili ali žele, da prebijejo dopust v Dečjem domu v koloniji Jugoslovenskih sester v Kraljevici. Poznejše pismene informacije Je iskati na naslov: Minka Gasperlinova, Gregorčičeva 7, Lhibljana. —IJ Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati kid. najugodnejšd naknn pri Fr. P. Zajcu, taprašanem optika, Ljubljana, Sta ri tr» 9 Ceniki brezplačno S-T —lj Za avtobusni iilet T.K. S*ala t Bohinj t odhodom v eoboto dne 25. t. m. ob 16 uri, se morajo vozovnice dvigniti najkasneje v petek do 12 ure pri tvrdki >Alpi«na<. Tvrševa cesta. Iz Celja ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v siški. — Telefon 33-87 Paul Hartmann Gorda Maurus in PauJ Kemp v velikem kriminalnem filmu Afera ing. Ugrona Predstave: v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri zvečer Dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. VSE JE KOMEDIJA jj Iz Ljubljane —lj Posebne pojme o Snagi imajo nekatere mamice in pestunje, ki vodijo otroke na otroško igTisče. Otroci imajo razne človeške potrebe, ne le, da jedo. Toda te potrebe je treba spraviti v sklad s sna^o ter higijeno Ob igrišču je jarek pri železniškem nasipu, ki je postal stranišče. Na igrišču je zaradi tega neznosen smrad, vse drugo si pa lahko miaTlmo. V bližini ob grlavhem drevoredu je javno stranišče in če varuhinje otrok ne vedo zanj, jim naj markirajo pot do tja. Sploh je čudno da meščanke ne vedo, da so določeni prostori za takšne stvari, kamor se še cesar ne vozi. —J j IzOgibJjite «e Erjavčeve ceste! To opozorilo bi morali objaviti, ne le, da je cesta zaprta za vozni promet. Na hodnikih leii ponoči nasipni materijal nerazsvetljen in si mora pešec, pripisati sam sebi, če si nenadno polomi ude. Vozniki pa tudi nimajo vedno pri rokah in v glavi registra zaprtih cest, zato bi priporočali vodstvu, da naj nekoliko boflj razsvetli cestne pregrade. Delo se zaradi tega ne bo podražilo. —li Živilski trg je bil danes slabše zaseden in tudi živahno ni bilo posebno na njam. Samo po sebi se razrme. da je bilo vsega dovolj. Sadni trg je založen vedno dobro tudi ob navadnih dneh. Danes ie bilo na niem največ jabolk, nekaj jih je bilo nrecej lepih. Prodajali so jih oelo po 2£0 Dm precej lepe. Hrušk je zdaj že nu»j k v preprodaji. Ansambel pride v Celfe v er»b»to popoldne. —c Delovni trg. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 57 brezposelnih (32 moških in 25 žensk, delo je bilo ponujeno za 34 oseb (15 moških in 19 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 28 (za 11 mofikih in 18 žensk), odpotovalo je 21 oseb (12 moških in 1 ženska). Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 392 brezposelnih (345 moških in 47 žensk) napram 393 ( 344 moškim in 49 ženskam). Delo je dobilo: 4 hlapci, 2 slikarja in pleskarja, po 1 oskrbnik, krojač, kovač in delavec, 5 tkalk, 4 služkinje, 3 kmetske dekle, 2 kuharici, 2 natakarici in 1 llkarica. —c Maturantom I. dr*, gimnazije v Ljubljani Iz 1. 1909. Maturanti obeh oddelkov I. drž. gimnazije v Ljubljani letnika 1909 se pozivajo, da javijo svoje naslove in ev. želje, kje in kdaj bi praznovali 25-letnico mature Janku Vranjeku, šefu postaje v CeJju, ali pa dr. Jakobu Hodžar-ju, odvetniku v Celju. —c Umrla Je v ponedeljek v Celju (Gledališka ulica 7) 68-letna perica Ana Ke-spretova, v celjski bolnici pa je umrl 57-letni Simon Krivec iz Gaberja, mesarski pomočnik pri g. Dragu Bernardiju v Celju. —c Banovinske sokolske tekme v odbojki se bodo pričele v nedeljo 26. t. m. ob 8. zjutraj na dvorišču mestne narodne šole v Celju. Nastopile bodo najboljše postave v Savezu, in sicer prvaki celjske, kranjske, ljubljanske, mariborske in novomeške sokolske župo. Zmagovalec bo zastopal dravsko banovino na saveznih tekmah v Osijeku. ■—c O človeku in veri bo predaval akademik Dušan čremožnik na sestanku Društva jugosl. akademikov v Celju, ki bo v ponedeljek 27. t. m. v Celjskem domu. Iz Trbovelj — Sokolska tombola. Kakor druga leta, bo tudi letos priredil tjkaišnji Sokol veliko tombolo, ki bo lnnogim prinesla srečo. Sokolske tombole so znane po bogatih in številnih dobitkih, letošnja bo pa še prav posebno bogata z ozirom na jubilejno leto trboveljskega Sokola- Predvidenih je 35 tombol in 400 drugih lepih dobitkov, kar je gotovo rekord v dosedanjih sokolskih tombolah. Tombole so posebno dragocene in sicer pohištvo ali 3000 Din v gotovini, razložljiva spalna otomana, moško kolo, moška srebrna ura, ženska srebrna ura, 20 košev živil, več kompletnih smuči, več umiva ln i h garnitjr i. dr. Društvo je s prodajo srečk že pričelo in ker je srečk le malo, se vsi sreče in dobitkov žel pni opozarjajo, da si jih čimpreje preskrbe, da jim ne uide sreča, ki bo letos vsem radi malega Števila srečk in pomnoženega števila lepih dobitkov še prav posebno naklonjena. Tombola bo 16. eptembra. — Razdelitev moke rudarjem. V četrtek bo dospelo v Trbovlje okrog 6000 kg špe-ničhe moke, ki bo v prihodnjih dneh razdeljena rudarjem. Moko je rudarjem nakazala banaka uprava v Ljubljani na prošnjo trboveljske občine. Kdaj se bo moka delila in po kakem klfučj, bomo še poročali. — Tatvine sadja. Kmetje in posestniki v okolici Trbovelj se pritožujejo v zadnjem čačm radi tatvine 6adja. Razen tega pa »e povzroča tudi na sadnem drevju občutna škoda. Treba bi bilo nekaj ukreniti, da se to kvarno početje na en ali drjgi način onemogoči, ker je treba naše kmetovalce in posestnike, ki eo vsled gospodarske krize itak prizadeti, obvarovati pred škodo, ki se jim povzroča s tatvino sadja in poškodbo sadnega drevja. — Pevski koncert >Zarjec. V nedeljo popoldne je priredil tukajšnji delavski pevski zbor >Zan'a< na dvoriSču gostilne Šuln v Lokah pevsko prireditev, ki je prav lepo uspela. Mladi delavski pevski zbor s svojim agilnim zborovodjem g. Rude Delničarjem je tudi pri tej priliki pokazal razveseljiv napredek. Mladi zbor obeta postati oememben glasbeni činitelj v naši dolini, ki se bi lahko kosal z marsikaterim etarej5;m pevskim zborom v podeželju. Zbor >e pel tudi tokrat večinoma narodne pesmi, toda tudi nekatere moderne so pokazale, da bo zbor kos najtežjim skladbam. Zbor razpolaga z izvrsfenim glasovnim materijalom, tudi volja je dobra, disciplina brezhibna, zato pa tudi uspeh zasiguran. Iz Trebnjega — Obveznice vojne škod*. Kljub pozivom, ki so fih prejeli lastniki obveznic že pred mesecem v zadevi prevzema novih zamenjanih obveznic vojne škode so mnosi pri nas, ki obveznic pri davčni upravi še niso dvignili. Ker je radi žrebanja dobitkov že 1. septembra, v interesu občine in države, da bodo do tega dne vse obveznice v rokah lastnikov, se *si obveščajo, da dvignejo de 90. t. m. pri davčni upravi v Novem mestu svoje obveznice, ker bodo sicer iste izločene H žrebanfe. kar lahko povzroči lastnikom veliko škodo. Kako prijazno je miza pogrnjena I v a. H. -3 y70C3 Vse seusveti r.noži, vilice, žKce, leske-čejo se krožniku podstavki, sklede. Ampatapotem tisto pomivanje1! KAJ STORITI* Maj o Vji.nua na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti! ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV Poslovilni nastop juniorjev Ilirije Lep uspeh plavalne prireditve — Nov rekord Mihaleka sta 800 m Ljubljana, 22. avsus-ta. V soboto so začne v Dubrovniku zadnji del d-ržavn&ga prveuistva v plavanju, prvenstvo jmniorjev. Ilirija je letos favorit za naslov najboljšega plavalnega kiuoa v Jugoslaviji in si je s pridobljenimi prve mstv i v seniorskem pia vanju ter v juniorskih in seniorskih skoaHh 31 sekund s prav dobrim časom 11.46.1. Miha-lek ima zidaj vse rekorde od 300 do 1500 metrov. 50 m prosto, rekordni poizkus: Fritsch je malo pred tem v stateti 4X50 dosegel čas 37 sek.. kar je za 8 desetin k sekunde boljše od rekorda in je zc;to napovedal poizkus rušenja rekorda. Se 5 m pred ciljem so ure kazale 33 sekund. Fritsdh se je pa nato dvakrat zapletel v pro^o m s tetn pokopal vse izjgdede. Dosegal je samo 28.4. 3Xl00 m mešano, juuiorii. 1. I&riia 1. (Lavrič, ScheK, 2nža) 4.12.1: 2. Rirfja H. (Močnik, Tatrzes, Demoote) 4.25.6; 3. Ilirija in. Sledila je pfevalna šola trenerja Umje g. DieboMa. Nastopilo je 30 deklic in dečkov, ki so nai»prej pokazali predpripravo za crawt De>3ki so predivajaH. držeč se z rokanri za rob bazena, de*o nog, deklice pa na suhem delo rok. Nato so plavati samo dečki, a za ojimi samo deklice brez pomoči rok, zatem samo z rokama in to prsni m hrbtaj crawl ter prsni stil-Prav nazorno je biio prikazano ogromn-o delo, pr&dno plavač doseče višino, da lah'Vr. teikimuje. Bila je to vsekakor najzanimv-vejsa točka večera, ki je s4crieme#g-i na-vdHrštfa. Spored je za ključi a waterpok> tekma med juniorii m semorji. Vedriji so v vsakem pog'ledu prekašalj svoje učitelje ;n nekajkrat Fokazah rvara»vnova gola. Pri zmagovalcih se je zlasti odlžkoval mladij Zifca. ki je zaM veeVno gotov. ★ Dre v i ob 2*1 odootojejo jamic rji v Dubrovnik. Brzov4aik jih bo popeljal do Solita, odkoder bodo nadaljevai: potovanje z ladji o, ki pri sipe v Dubrovmk v četrtek zvečer. V SpT«tu se jim priključijo še nekateri tekmovalci, ki so na počitrrcan na naši rivijeri. V Dubrovniku bodo rrasropi-1:: Miran Fux. Peter 2iža, Branko Ziherl-Huko Sche?1?, Jurij Lavrič. Ztato Močnfk. Viktor Kurnik. Franc Pribošek, Pado Ta-v-zes. Naiia Groschel, Ljubica SiSka- Saša Fine, Zorka Bradač, Marija Babinek. Marica Ozlmič Ln Lavrenčič Lela, skupno torej 16 dečkov in dekfic. Jtmlorji ne bodo mogli nastoprtl v močnejši postavi. Nekateri namreč zaradi izpitov ne morejo odrpotovati. Zlasti bodo pogtešali Lenaira, k\ je za Pritschem najboljši na 50 m. dalje prsnega ptavača Brode rja, craw4ista Demonteja in Tavčarjevo. ŠOLSTVO — Na mestni £en»ki realni gimn^/Jji bodo popravni izpiti 30. in 51. arvg\ Natančni razpored je nabit na oglasni deski. Popravni višji tečajni izpit je 29. avg\ ob 8. liri, popravni nižji tečajni izpit Je 30. avg. ob 8. uri. Vpisovanje gojencev sa 1. razred je 1. sept. od 10. do 12. ure; za lanske gojenke 3. sept. od 10. do 12. ure v lanskih razredih. Gojenke s tujm zavodov se vpisujejo 4. sept. od 10. do 12. ure. Pri vpisu plača vsaka gojenka 70 TMn in šolnino, ki se odmeri po potrdilu o vi Srni neposrednih davkov- Gojenke pa lahko plačajo Šolnino rudi v 2 obrokih. Zato je prinesti k vpisu zadevno prošnjo. Otvoritvena služba božja je 13. sept. ob 8. uri v stolmcv Trgovski tečaj. Vpisovanje 13. sept. ob 9. uri. Sprejemni izpit 14. sept. Gospodinjska dola Mfedftca. Vpisovanje 28. in 29. sept. Štren 4* >6LOTBNSKl NAROD«, dne 22. avgust* 1934 ^189 Ponson du Terrail: Lepa Židovka Roman. Markiz je bil prizanesljiv napram ženski svojega družabnega položaja, glede na sleparsko služkinjo je bita pa stvar drugačna. — Kdo je vam to povedal, gospod? — je vzk^saaL Markiza se je za smejala. — Bh, dragi moj mož, — je dejala, — verjeti takim žalitvam bi bila res velika času izkazana izmišljotinam tega gospoda. — Mislite, gospa, da nimam dokazov in da uam ne bo težko ovreči mojih trditev, pa se motite, — >e pripomnil Goafrasse. Te besede ruso zgrešite ctfja. Markiza >e brejzbrižno zaniahnria z roko, veodac ie pa dejaia v upanju, da še ni vse iz^ruibiieno: — Za božjo voljo, gospod, ne zio-rabbajte lahkovernosti mojega moža! Usti hip je vstopil podčastnik, ki je stal za glavnimi vrati kabineta, ki izroča* guvernerju listek. — Naj vstopi, — je dejal guverner, bo je preči tal prve vrstice. Vstopila je stara Angelika, toda ne sama, temveč s starim zamorcem, ki ga je starka potisnila pred markizo de Beausejour. — Dober dan gospodična Fefccrte, Kako se vam pa godi? — Gabrijel, stari Gabrijel! — je vzkSknila uboga žena in zakrilila z rokama, kakor bi hotela pregnati privid. — Kaj pomeni to? — je vprašal guverner. — To pomeni, gospod guverner, da je privedla ta starka edino pričo, ki nam more povedati, kaiko je z rrrarkizi-rmri rojstvom. — Lažete! — je vzkMknila markiza- — Ta ženska laže in ta zamorec tudi. — Oprostite, gospa, saj ni izrekel ta zamorec proti vam nobene oodo4-žicve, temveč je vas samo pozdravil. — Da, toda jaz vem, kaj hoče povedati. Boreče vam, da Je gospodična de Baganac v Marseillu umrla, da ii je njen stari stric sledil v grob čez nekaj dni, in skušal bo dokazati, da sem se polastila dokumentov svoje gospodarice. — Gospoda, ta ženska se je sama obtožila, — je dejala Angelika. — Ta zamorec ni Gabrijel, markize sploh ne pozna in ničesar ie ne dolži. Njo samo je presenetila podobnost, ker :o je spomrhrla na njen zločin in povedala je nam več. nego bi morala vedeti, če bi bSa nedolžna. Po ten besedah je Fencrte planila na Aifigeliko. toda na guvernerjev migljaj so jo vojaki zadržali. — Torej sem se poročil s pustolovko, torej je moj rod onečaščen! — je zak+icail markiz de Beausejour ves iz sebe. — Da, res je! — je pritrdila Felicite. — Sicer pa. kaj mi mar vaše piernstvo m vaš rod! Kaj sem bila za to manjša dama in manj spoštovana markiza? — Nasprotno, madame, še prevelika! — Kaj ste me zsaio mand bubfti? Markiz je poveš?! glavo in molčal. — No. gospod markiz, — se je oglasil Raoul, — čakamo na vaš odgovor. — Svobodni ste, gospodje, in ve tod i. dami. In prosim vas, da mi odpustite vse, kar sem vam storil zalega. Toda markiz odpuščanja na bil deležen. — Kaj se bo pa zgodilo z obtožen-feo? — je vprašal predsednik sodišča. — Prepuščam jo vam, — je odgovoril guverner. — Kaj ne naperite proti nji nobene obtožbe? — je vprašal Coarasse. — 2ali bog. preveč sem jo ljubil; potrebnega poguma ne najdem v sebi. — Kaj pa poreče gospod guverner? — je vprašal Raoul. — Evo moje odločitve. Fe lici te Descombesova zapusti v štirtindvajse-tfti urah Francijo m odpora je v Ameriko. Hočeš nočeš se je morala Feticke Descombesova udati v svojo usodo. Vrnila se je domov ter vzela ves denar in dragocenosti, potem se je pa napotila na krov angleške ladje. V noči, ki je sledila prizoru v guvernerjevem kabinetu, je stopala bivša markiza de Beausejour sama s svojim sinčkom po mestnem nabrežju in spustili so jo skozi oaillouska vrata, Bik> je ob eni ponoči in v istem hipu sta dva delavca, ki sta se bala pripeljala s Čomom pod zidovje Gbatean Trompetta, tiho odstranjevala mrežo z okna jetniške celice. Markiza je najela čoln, da bi jo odpeljal z otrokom na ladjo. Vest o njeni sramoti se je bila namreč razširila že po vsem mestu in tako se je bala odftti na ladjo podnevi, ker bi jo bil lahko kdo spoznal. V hipu, ko je prišla s sinčkom ck> vode, je pristopil k nji neznanec. — Vi ste markiza de Beausejour? — Da. Ali morda veste, kje je ladja, ki se moram vkrcati na njo? — Dobro vem. V Baca lami, gospa. Pojdite, kmalu bomo na šknem morju, — Kje imate čoin? — Tam-Je. Počakajte mak>, da stopim po kič, OdhiteJ je k svojemu čoknu in se vrorl kmalu z lučjo, ki je z njo posveti markizi de Beausejour v obraz. Lažna markiza je vstopfla s svojim sinčkom v čoln. — Zdaj pa naprej gospa markiza, — je dejal veslač ki odrinil čoki od brega. — Ali imate pomočnika? — Ponoči vedno, kajti voda je ta zeio deroča. — Kaj je pa za tem možem? — Vrvi in jadra. Felicite Descombesova je secBa, — Veslaj. Ca dete, —je zakričal-čolnar. In čota je zdrsufl po vodi. Ko so biii sredi reke, sta vstala db Fehciti Descombesovi dva moža izpod jader in ji po-ložtfa roke na rame. — Kaj hočeta? — je vzkliknila lažna markiza prestrašeno, — Pomagajte, pomagajte! Mornarja sta nehala vesfeti, toda ganira se nista. — Ne utopite me, gospodje, rotim vas. ne utopite me, raje me zabodite! Da, mnogo grehov imam na vesti, toda nikar me ne vrzite v vodo. — Saj vas tudi ne mislimo nt oprti. — AK mi obljubite to? — Mojo častno besedo imate, da boste kaznovani drugače. Corn je pripkrl ta čas do chateau-trompettskih sten in sicer baŠ na kraju, kjer sta delala preje omenjena delavca. — Je vse priprav+jeno? — se je začul glas iz čolna. — Da, gospod gTof, — je odgovoril prvi delavec Lažna markiza je hotela znova poklicati na pomoč, pa so ji brž zamašili usta z robcem. — Je mreža odstranjena? — Da. — Gospa, — je spregovoril mož, ki ga je bal nazval delavec grof in ki na bil nihče drugi, nego grof de Coarasse. — Gospa, odprtina, ki jo vidite ta, je okence v ječo. Tu smo vam pripravili varno zavetišče. Felicite Descombesova se je hotela upreti, toda njen sodnik je nadaljeval: — Vsake noči vam prineso kruha in vode, da ne boste trpela lakote, kajti chateau-trompettski ječarji že davno ne prihajajo na to stran. Tu boste torej živa pokopana. Feliotte ie proseče sklenila roke. — Drugih krutih muk vam nismo pripravni in to naj vam bo v dokaz, da smo usmiljeni. £>tiri krepke roke so prijele lažno markizo in jo potisnile skozi okence v jetnnško celico. Potem sta delavca hitro zopet zazidala mrežo. — Sleparska markiza de Beausejour, ta ječa, kamor smo vas vrgli, je bila dvajset let ječa barona de Saint-Hermine! — je zaklical za njo Coarasse. Mikavna, toda zahrbtna je stratosfera V stratosferi nikoli ni oblačno, tam vedno sije solnce Nov plin v višini lOO km Stratostemi polet prof. Cosvnsa m njegovega spremljevalca je obrnil pozornost sveta znova na problem stra-tosiere. Človeška duh prodira vedno globlje v skrivnost narave in čim več doseže, tem siinejše je njegovo hrepenenje po novih uspehih. Tako je tudi s proučevanjem stratosfere, ki vedno bob mika človeka, da bi prodrl v njo m zavladal tudi visoko gori v najvišjih zračnih plasteh, kakor je zavladal že v zraku nad zemljo. Za začetek modernega proučevanja stratosfere lahko smatramo polet z balonom 16. septembra 1804, ko se je dvignil v zračne višave slavni kemik in fizik Gav^Lussac Prinesel je zrak iz višine 6500 m, da bi ga proučil kako je sestavljen. Ugotovil je, da med plačal svojo drznost z glavo. Iz tega sledi, da se morajo stratosfer-ni letalci zapreti v gondole ali kabine, kamor ne more prodreti zrak od zunaj in kjer mora ostati ves Čas zrak tak. kakršnega vzamejo s seboj z zem- J (je. Na temelju mednarodnih pogodb so bile v zadnjih letih višje zračne plasti zadostno preiskane s takozvanimi registracijskimi baloni (brez posadke), ki so se dvignHi do 40.000 m visoko. Stratosfera je bila s temi baloni preiskana glede zračnega pritiska, toplote in vlažnosti zraka ter sile vetra. Baloni so opremljeni z registracijskimi aparati, ki avtomatično registrirajo pritisk, tonloto in vlažnost zraka v Slavni raziskovalec stratosfere prof. Plocard in njegov učenec prof. OoSyns zrakom v tej višmi m zrakom tik nad zerrrijo ni nobene raz&ke. Od takrat je človeštvo v tem pogledu seveda soino napredovalo, proučevanje visokih zračnih plasti je napravilo ogromen korak naprej. Dobro sta bram-ra meteoroJoga prol. Berson in Su ring višinski rekord z balonom, dosežen otf. julija 1901, ko sta se dvi.grrSa 10.800 m visoko. 2e takrat se je pokazalo, da nastane za človeški organizem v gotovi višini meja, ki se ne da prekoračiti niti če ima letalec na razpođago dovolj kisika. KTiub vsem vestnim pripravam sta se učenjaka v višini 10.500 m onesvestila ki k sebi sta prišla šele na povratku iz zračnih višav, ko sta b9a približno še 6000 m nad zemljo. Meja, kjer se pojavijo motnje v đihamih organih, rudi če ima letalec s seboj dovolj krsfka, je po dosedanjih izkušnjah prfbfižno v višini 13.000 m. Reakcija človeškega telesa na te iz-premenjene pogoje v zračnih višavah je pa individualna. V splošnem lahko rečemo, da je večina sfcratosfer-nih letalcev po poletu nekaj ur ali pa celo nekaj dni povsem izčrpana, na drugi strani so pa zopet letalci, ki ostanejo tudri po poletu nad 10.000 m visoko sveži. Tako je dosegel ameriški letalec kapitan Grav z letalom višino 12.945 m, ko je pa poskusil prekositi svoj lastni rekord, je padel iz višine 13.000 m in PROD MOTORNO KOLO proda Horvat, Kočevje. 40 KANARČKOV proda Ahlin. Grusuplje 48. PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta fttev. 14. 6/T MANJŠE POSESTVO oa Dolenjskem, prednost Novo mesto ali Metlika, vzamem v najem; pozneje event. tudi kupim. — Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Antun Golik, posjednik, Zagreb. Padovčeva št. 10. 2601 NAPRODAJ JE HIšA z dobro vpeljano gostilno in gospodarskim poslopjem in pri* bližno 2000 m2 sveta, stavbne parcele. — Naslov v upravi »SI. Naroda<. 2601 RAZNO TRG. VAJENCA sprejme Petek, Vel. Nedelja. PREMOG DRVA Telefon štev. 3934 SLOVŠA LJXJBL-fANA, Kolezijska 19 52/T Difaške sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para. če oddajate ali «ščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — *ieseda 0.50 para. CVIČEK izborne kvalitete se toči v restavraciji pri »šestici«. 2603 HOTEL-PENSION RELJA Kastel Lukšič pri Splitu se odda za dobo treh let v najem. — Ponudbe na: Bratje Relja, Kastel Lukšič pri Splitu. AVTOBUSNO PODJETJE v prometnem kraju, oddaljeno od železnice ter brez vsake konkurence, ugodno naprodaj. — Pismene ponudbe na upravo »Slov.' Naroda« pod »Avtobus STALNO SVEŽE HRUŠKE jabolka, slive, debele melone — kg Din 2.75, franko kupčeva postaja — razpošilja 35 kg košare G. Drechler, Tuzla. 2376 f LISE za volane v različnih gubah. SPECLELN1 EN TEL oblek, volan, Šalov L t. d. AŽURIRANJE, entel vložkov In čipk. PREDTTSKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila. Hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljar* poleg hotela Štrukelj 1 Makulaturu! papit proda uprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 stratosferi. Stratosfemi balon« s posadko ne služijo torej tem meteorološkim opazovanjem (katerim, kakor je nam pokazala katastrofa ruskih stratosfera Si letalcev, bi morala biti posvečena velika pozornost že v začetku prodiranja Človeka v vi § je zračne pte-sti), temveč v prvi vrsti problema takozvanim kozmičnih žarkov in proučevanj« zračne elektrike, torej proučevanju, ki zahteva osebno dek> ki opazovanje učenja(fcow. Glede tega, kako je sestavljena atmosfera v velikih višinah, imamo doslej na razpolago samo teorije, izmed katerih naj omenimo teorijo A. Wege-nerja o zračnih plasteh v višini nad 30.000 m. Cim višje se dvigamo nad zemljo, tem manjši je pritisk in gostota zraka. Ce kaže tlakomer pri tteih tlak 760 mm živo srebrnega stoipca, kaže v višini 20.000 m samo še 42 rm Do te višine temperatura stalno in dokaj pravilno pada. V večjih višinah pa ostane temperatura skoraj rsta. Poseben pojav je pa, da nastane nad 20.000 m visoko izprememba v sestavi zraka. Pri tleh iti v neznatnih višinah je zraku 78°/° dušika. 21% kisika in neznatna množina raznih plinov, kakor arbona, helija, vodika itd. V višini 20 km poskoči množina dušika na 85%. množina kisika pa pade na okroglih 15°/». V višini nad 20.000 m smo navezani samo na teorije, opirajoče se na izve-stne naravne pojave, kakor so severno sijanje, meteorji, barva neba itd. Spodnje zračne plasti do višine 10.000 m imenujemo troposfera. Za njo so karakteristični močni vertikalni zračni toki. V troposferi se odigravajo vsi meteorološki pojavi, kakor so oblaki, padavine, viharji itd. Nasprotno je pa stratosfera brez oblakov, tore; tudi brez padavin in ima samo vodoravne zračne toke. Po \Vegenerjevi teoriji narašča z višino stalno procentualna množina dušika na količino kisika, tako da bi odpadlo v približni višini 40 km na 88 delov dušika 10 delov kisika, dočim bi zavzema*! polovico preostanka vodik. Z naraščajočo višino se najbrž krči množina dušika, na njegovo mesto pa stopa vodik. V višini 80 km bi imeli samo plast vodika, ki naj bi segala do približne višine 220 km. V višini 100 km znaša množina dušika samo en odstotek, zato pa helija 4% in vodika 55°/o. V tej višini se pojavi nov plin. ki ga je nazval Wegener geocoronium. Ta plin zavzema po njegovi teoriji že v višini 80 km 19°/°, v višini 100 km pa že 29°/°. V višini 200 km je procentualna množina vodika in plina geo-coronia enaka. S to višino se začenja zopet krčiti množina vodika na koli- čino geocoronia, tako da pridemo do plasti geocoronia, ki je v višini približno 500 km. V tej višini bi bil zračni pritisk samo 0.003 do 0.001 mm Prehod iz troposfere v stratosfero ni ostro omejen, nasprotno, medsebojni prehod obeh plasti je postopen v razdalji okrog 3 km. Meje stratosfere niso nad našo zemljo povsod enaki visoko. V srednji Evropi so od 10 do 11 km visoko, nad ekvatorjem pa 16 .km. Prehod karakterizira v prvi vrst; pojemanje vertikalnih zračnih tokov in prevladovanje horizontalnih. DaJje izginejo v višini 9 do 12 km vodni hlapi, ki jih vertikalna zračni toki potiskajo navzgor tako, da v stratosferi ne moremo več govoriti o vremena. V stratosferi nikoli ni oblačno, tam solnce neprestano sije. Stratosfera človeka že od nekdaj zelo mika, na drugi strano pa skriva v sebi mnoge skrivnosti in zahrbtne lastnosti, s katerim hoče narava zadržati človeka raziskovalca, da bi ne prodrl v njene tajne. Mendelejevski kongres Od K), do 15. septembra bo v Leningradu mendelejevski kongres ruskih kemikov. Prireditveni odbor je že pripravi! program kongresa. Udeležene posertfo po kongresu Moskvo, kjer si ogledajo razne ustanove in tovarne Bivši učenec davnega učenjaka Men-delejeva, prof. Pisčenko. tajnik slavnega kemika Mladencev in proi. Cer-nov pripravljajo biografijo Mendelen-va, ki jo izda Akademija znanosti v dveih dedih po 30 tiskanih pol. Biografija bo kmata zaključena. Zavod za meteorologijo in standardizacijo, bivtša glavna komora mere m vage, ki jo je ustanovil Mendeleiev. postavka slavnemu učenjaku na dvo- -š?ii zavoda spomenik v obliki mozi-SSne ponazoritve periodičnega sistem i prvin, ki sra je Meodelejev odkril. Mussolini na manevrih Ameriški listi podrobno poročajo ieao^injli velikih manevrih italijanske ajramade. Bo vsej Italiji imajo ta tedeTi vojaške manevre. AiroeriSki listi pišejo obširno o manevrih in omenjajo zlasti Mussonnija, ki je prispel na planine v iMirforrni navadnega vojaka s puško in naboji. S polkom bersaljerov se K ndeležal pohoda na postojanko na pi lazn Futa v Apeninih, kjer se je udeleži mane verskih operacij. Odred tudi, da morajo med manevri vsi kabinetni ministri služiti v svojih vojaških edšntcalL Manevri se zaključijo v soboto z veliko parado vojske pred Mas-solinrjem, kraljem in visokimi dostojanstveniki. Po podatkih vojnega ministrstva se odeležuje manevrov nad IOOjOOO mož. Letošnji italijanski manevri so pokazali veiik napredek z uvedbo najmodernejših motoriziranih vojnih edkruc lahkega topništva, težkih strojnih pušk. motoriziranega težkega topništva in modernih letal. "Mussolini je hotel pokazati, kako je Italija pod njegovim vodstvom v vojaškem pogledu zadnja leta napredovala. Dve usmrtitvi na Dunaju Lmnajski p reki sod je izreke i v ponedeljek popoldne dve smrtni obsodb Obsojena sta bila 241etni kmet Franc Unterberger in 301etni kmet Saureis, oba iz Ischla, po par. 6. zakona o razstrelivih, ker so našli pri njima 30 velikih dinamitnih nabojev. Oba sta krivdo priznala. Unterberger je izjavil, da je bil član republikanske obrambe in šele letos se je pod Saureisovim vplivom pridružil tajni organizaciji hitJer-jevcev. Razstrelivo je skrival, ker k dobil za to denarno nagrado, a denarja se je polakomnil, ker je zaslužil kot poljedelski delavec samo 5 šilingov na teden. Preki sod je obsodil oba na smr: in zvezni predsednik je prošnjo za pomilostitev odklonil. Obsojenca sta bila obešena tri ure po razglasitvi obsod-be.__ Materin ponos — Slišala sem, da je vaš sin konzul. — Kakšen konzul! Napoleon je W konzul, moj sin je pa generalni konzul. Pred sodiščem. — Pravite, da je vaša žena brutalna in brez srca. Ali morete to utemeljiti? — Prosim, gospod sodnik, obljubila mi je ločitev zakona, pa ni držala besede Urejuje: Josip ZopanMo, — Za »Narodno tiskarno«: Fran m del usta: Oton ontnt - v« v Loumjaiu.