Po Stru na ola v gotovini r Leto LXIL 9hl f OiMlflB!, v sredo 4. septembru 1929. Ceno Din r - Izhaja vsak dan popoldne, izvzerosi nedelje m pcaznifce. — Ioaerati do 38 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4^ Popust po dogovora. Inseratal davek posebej, »Slovenski Narod« veija letno y Jugoslaviji 144^— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 Id 3126. Epidemija kolere v Indiji V treh dneh je obolelo 575 oseb, od katerih jih je 293 umrlo v 24 urah - Poplava se še vedno širi - Legije beguncev -— Bombav, 4. septembra. Položaj v poplavljenih pokrajinah ob Indusu postaja od ure do ure resnejši. Voda še vedno neprestano narašča in je tekom včerajšnjega dne poplavila nadaljnjih 500 kv. km. Mnogo mest, ki so jih šele včeraj evakuirali, je že izginilo pod vodo. V gornji dolini Indusa so porušene vse železnice in številni varnostni nasipi tako, da voda naglo prodira na vse strani. Številosbeguncev je naraslo po uradnih cenitvah že nad tri četrt milijona. Mnogo ljudi se je skušalo rešiti na strehe in drevesa. Voda pa je naraščala tako naglo, da je bila vsa pomoč nemogoča in so vsi ti reveži našli smrt v valovih. Število žrtev oficijelno še ni ugotovljeno. Sodi pa se, da je izredno visoko in da še pri nobeni pplavi ni bilo toliko žrtev. Skoro še večjo skrb kakor p plava povzroča dejstvo, da se je v poplavljenih in sosednih pokrajinah začela naglo širiti kolera. V pokrajini Sint je v zadnjih treh dneh obolelo 575 oseb, od katerih jih je 293 umrlo v 24 urah. Ker je nemogoče izvajati karantene in kontrole nad begunci, ki prihajajo iz teh pokrajin, obstoja velika nevarnost, da se epidemija razširi tudi na druge pokrajine, kar bi lahko dovedlo do katastrofalnih posledic. fZepp Davi ob 8.48 je pristal na letališču v Friedrichshafnu, viharno pozdravljen od stotisocglave množice — Friedrichshafen, 4. septembra. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je davi ob S.48 pristal na letališču v Friedrichshafnu, viharno pozdravljen od tisoČglave množice. Posadko in potnike, ki so bili vsi čili in zdravi, so pozdravili zastopniki nemške državne in virtemberške pokrajinske vlade ter mestne ob= čine. Vse mesto je v zastavah in praznuje današnji dan kot nacionalni praznik. Že ponoči in v prvih jutranjih urah se je zbrala na letališču ogromna množica občinstva. Računa se, da je bilo navzočih nad 100.000 ljudi. Vse mesto je bilo vso noč po koncu. Gostilne in hoteli so bili vso noč odprti, a neprestano so prihajali z vlaki in avtomobili še vedno novi tujci, ki so se zaradi pomanjkanja prenočišč utaborili kar na letališču. Tam je bilo davi nad 1000 avtomobilov. Po ulicah in na letališču je policija, ojačena z vojaškimi četami, komaj in komaj vzdrževala red. Pred redakcijami listov so se vso noč zbirale množice, ki so nestrpno čakale poročil o zrakoplovu. Čim bolj se je bližal, tem večje razburjenje se je polaščalo množice, ki je izbruhnila v viharne ovacije, ko se je končno ob 8.20 pokazal zrakoplov na obzorju, pozdravljen s topovskimi stre- li. Zrakoplov je obkroževalo 15 letal, ki so mu pohitela nasproti. Deset metrov dolga zastava, razgrnjena po tleh, je kazala zrakoplovu mesto za pristanek, z velikanskimi črkami in številkami, položenimi po tratini, pa je bila označena temperatura na zemlji. Po kratkem manevriranju in izenačevanju teže je »Zeppelin- napravil par krogov nad letališčem, nato pa se je spustil pred hangar. Med sviranjem godbe, streljanjem topičev in neprestanim vzklikanjem množice so najprej izstopili potniki, nato pa posadka. Ker se je bilo bati, da bo množica navalila na letališče, so zrakoplov takoj potegnili v hangar, kamor so se podali tudi pot-mki s posadko. Tu so jih pozdravili zastopniki nemške in virtemberške vlade, predstavniki mestne občine friedrichs-hafenske in v imenu Zeppelinovih pod- jetij grofica Brandenstein-Zeppelin. Po oficijelnem sprejemu so potnike in posadko z avtomobili med neprestanimi ovacijami množic prepeljali v pripravljena stanovanja, jutri opoldne .priredi mestna občina svečan banket posadki in potnikom ter okrog 300 povabljenim gostom. »Zeppelin« je i:"el na drugem delu svojega poleta iz Amerike v Evropo potem, ko se je izognil viharjem nad A zor i zelo ugodno vreme in je včeraj popoldne in v minuli noči ob idealnem vremenu naglo napredoval. Letel je povprečno 160 km na uro. Evropsko obalo je dosegel južno od Santandra na španski obali. Parkrat je krožil nad mestom, nato pa je izginil v severni smeri. Med poletom nad Španijo je kapetan Lehmann poslal španskemu kralju, ki se je mudil v Sa.ntandru, pozdravno brzojavko. O polnoči je bil »Zeppelin« nad Bordeauxom, nakar je preletel Francijo v direktni 5;meri proti Bodenskemu jezeru. Tudi ob pristanku v Friedrichshafnu je bil krasen, solnčen in popolnoma miren dan. Pogajanja med dr Marinkovićem in Burovom v Ženevi Med zasedanjem Društva narodov se bodo vršila pogajanja o ureditvi medsebojnih odnošajev — Ženeva, 4. septembra. >Journal d« Geneve* poroča, da prispe prihodnje dni t Ženevo bolgarski zunanji minister Bu-rov. Po svojem prihodu v Ženevo se bo sestal Burov z jugoslovenskim ministrom zunanjih del dr. Vojo Marinkovićem. Na tem sestanku se bodo povzela pogajanja za ureditev obmejnega vprašanja. Zatrjuje se. da bi mogla tvoriti nedavno od Jugoslavije v Sofiji izročena nota nekako sporazumno osnovo za pomiritev med Jugoslavijo in Bolgarsko — Pariz. 4. septembra. Dopisnik >Euro-papress< se je razszovarjal v Ženevi z ro- munskim zunanjim ministrom Mironescom, ki je o priključitvi Avstrije k Nemčiji izjavil, da ji je Mala antanta zato nasprotna, ker bi jo smatrala za kršitev mirovne pogodbe, razen tega pa obstoja bojazen, da bi se s takim korakom spravila srednja Evropa iz mirovnega ravnotežja. V kolikor pa bi se moglo spoznati, da bi zedinjenje Avstrije z Nemčijo ne bilo nevarno za mir, bi se to moglo zgoditi in zedinjenje izvesti. _ Budimpešta, 4. septembra. Zunanji minister dr. WaIko je danes odpotoval na zasedanje Društva narodov v Ženevo. Z zakonom zaščitena vojska v civilu RAZKRITJA LONDONSKEGA POLITIKA O MADŽARSKEM OBORO; ZEVANJU IN PRIPRAVAH ZA REVANZO — Budimpešta, 4. septembra. Londonski list »Non More War« (Nikdar več vojne) je objavil izpod peresa uglednega angleškega politika Walterja Avlesa članek o madžarski vojski. Ay-les trdi. da ima Madžarska 70.000 obo= roženih vojakov ter mnogo letal in da madžarska vojna uprava ni upoštevala določb trianonske pogodbe. Avles kom čno ugotavlja, da je madžarska telo: vadna organizacija »Levente« z zako= nom zaščitena vojska v civilnih oble: kah. Kakor znano, je Ayles pred dve= ma mesecema interpeliral angleško vla* do zaradi te zadeve in izjavil, da se Madžarska pripravlja na revanžo pri čemer je zahteval ostre ukrepe pro& Madžarski, med drugim tudi to. naj se odpošlje na Madžarsko mednarodna vojaška kontrolna komisija. Zaleski bo odstopil? — Berlin, 4. septembra. Tukaj so razširjene govorice o skorajšnji demisiji poljskega zunanjega ministra Zaleskega, ki naj bi ga nadomestil grof Skrzvnski ali knez Radzivil. Železniška nesreča v Rusiji — Moskva, 4. septembra. 50 km zapadno od Kavara je sinoči iztiril tovorni vlak. Trinajst vagonov je bilo pri tem do* cela razbitih, štiri železničarji so bili dobesedno zmečkani, 14 pa jih je težko ra- Rikov o vojni nevarnosti — Moskva, 4. septembra. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Rikov je imel pred novimi častniki sovjetske vojske, ki so izšli iz vojne, govor, v katerem je na-glašal, da so se v zadnjem času odnošaji med sovjetsko unijo in buržuiskimi državami zopet poostrili. Obstoia nevarnost nove svetovne vojne, ki se bo pričela z rusko - kitajsko vojno. Vlada sovjetske unije podvzema sicer vse. da bi so izognila vojni s Kitajsko, vendar pa Jc prisiljena podvzeti ostre ukrepe proti Kitajski, ker zahtevajo to njeni interesi na Daljnem vzhodu. Zato bodo novi častniki sovjetske vojske, ki prihajajo iz moskovske vojne akademije, imeli dolžnost pripraviti rdečo vojsko za veliko vojno, ki jo je pričakovati. Pomirjenje v Palestini Kairo, 4. septembra. Transjordanski sultan je izdal na svoja plemena povelje, naj se nikar ne vmešavajo v palestinske zmede in jim je tudi zabranil vsak prehod preko meje. To je v veliki meri pripomoglo k temu, da je zavladalo v Palestini pomirjenje. Razen manjših incidentov včeraj ni prišlo do pomembnejših izgredov. Angleška vlada je odredila, naj se postavijo vsi vjeti voditelji arabskega gibanja pred posebna mešana in nepristranska sodišča. Tudi indijski mohamedanci se bunijo Bombay, 4. septembra. Vodja indijskih mohamedancev Mohamed Ali je objavil proglas na vse muslimansko prebivalstvo v Indiji, v katerem zahteva, naj bi se zaobljubilo, da bo v primeru potrebe žrtvovalo življenje in lastnino za ohranitev svetih muslimanskih krajev v Jeruzalemu In v Palestini sploh. Bukarešta, 4. septembra. Židovski trgovci in obrtniki bodo danes popoldne zaprli po vsej Rumuniji svoje obrate, da bi na ta način izrazili svojo žalost i Odmev Macdonaldovega govora Nemci in Francozi pozdravljajo njegovo stališče glede potrebe razorožitve in smatrajo, da je spravil Macdonald to vprašanje na pravi tir Pariz, 4. septembra. Vse pariško časopisje se obširno bavi z včerajšnjim govorom predsednika angleške vlade Mario nalda o razorožitvenem problemu na zasedanju Društva narodov v Ženevi. Listi odobravajo koneiljantno obliko tega govora. Berlin, 4. septembra. Vse nemško časopisje objavlja obsežne komentarje o včerajšnjem govoru predsednika angleške vlade Macdonaldu pred skupščino Društva narodov. Listi naglašajo, da je napravil ta govor na vso skupščino globok vtis. ^Ber-liner TageblatU smatra, da se je Maedo-nald v razorožitvenem vprašanju z vso odločnostjo priključil nemškemu stališču, da mora tvoriti splošna razorožitev podlago za vsakršno pogodbo o trajnem miru. Že pred enim letom je govoril nemški kance- lar z istega mesta o istem vprašanju ter zahteval, naj se skliče splošna razorožitve-na konferenca, da določi prve pogoje oboroževalnih omejitev. Za isti predlog je sedaj govoril rudi predsednik angleške vlade. Po mnenju nemških političnih krojov bo nastop Anglije za razorožitev sveta ▼ odločilni meri pospešil ugodno rešitev tega vprašanja. >Germania< obžaluje, da se Maodonald ni podrobno pečal z usodo narodnih manjšin. Ostalo nacijonalistično časopisje pa hvali Macdonalda, ker se je ponovno izrekel proti nezmiselni tezi o večnosti pogodb izjavljajoč, da je mogoče Evropo razdeliti na vse mogoče načine, ne da bi se pri tem moglo ustvariti take nacijonalne enote, ki bi popolnoma odgovarjale vsem narodnim in plemenskim zahtevam. Zarota proti samozvanemu afganskemu kralju Vsa inteligenca je nezadovoljna — Zarotniki so hoteli strmoglaviti Habibulahov režim in vstoličiti Amanulaha — London, 4. septembra. V Kabulu je bila odkrita obsežna zarota proti samozvanemu afganskemu kralju Habi* bulahu. Med zarotniki so bili skoraj vsi inteligenti, ki so skrajno nezadovoljni s Habibulahovim režimom, ker preveč fa vorizira pripadnike svojega plemena. Habibulahovi špijoni pa so prišli za* rotnikom na sled, vendar pa so zarot* niki za to izvedeli še pravočasno in po* begnili. Zarotniki so hoteli Habibulaha zapreti in strmoglaviti njegov režim ter povrniti prestol zopet Amanulahu. Čete Nadirkana so se pri Kadezu spo* padle s četami Habibulaha; vnela se je zelo huda borba, ki Še vedno traja. Senzacionalne izjave dr. Seipla Bivši avstrijski kancelar priznava, da ima Heimwehr namen izzvati državni udar — Orožje dobi od dunajske policije in tirolske deželne vlade — London. 4. septembra. Bivši avstrijski kancler dr. Seipel je fejavil poročevalcem londonskih listov, da je prebivalstvo Avstrije nezadovoljno s sedanjim položajem iz verskih in gospodarskih razlojjov. Stremljenja Heimwehra so pravična. Za enkrat se ni bati, da bi prišlo do meščanske vojne, ker so se polagoma vse stranke izjavile za izpremembo ustave in se zdi, da bo to revizijo ustave mogoče izvesti parlamentarnim potom. V nasprotnem primeru Pa ne bi bilo izključeno, da bi došlo do izbruha ljudske nevolje. -- Dr. Seipel je nato odkritosrčno priznal. razpolaga Heimwehr z orožjem 'm da je to orožje deponirano na Dunaju pri po ličili, na Tirolskem pri deželni vladi, d očim je na Štajerskem že vsak poedinec oborožen. — Dunaj, 4. septembra. Med dunajsko občino in policijskim šefom dr. Scho. berjem se vrše pogajanja zaradi poravnave. To vest potrjujejo tudi z mero-dajrne strani. Nevarne eksplozije in požari Eksplozija v rumunskem munic skladišče v plamen Olomuc, 4. sept. V avtodelavnicah tvrd-ke Dana v Holicu se je pripetila včeraj strašna eksplozija. Neki delavec je našel staro granato. Ker je hotel vedeti, kaj je znotraj, je udrihal s kladivom po njej, dokler se ni razletela. Trije delavci so bili smrtnonevarno ranjeni. Bukarešta, 4. sept. V municiiskem skladišču Maros-Vasarhelyju se je pripetila popoldne eksplozija, ki je nastala najbrž zaradi tega, ker se je smodnik sam vnel. Dva stražarja sta bila ubita. Šele po velikem naporu se je gasilcem posrečilo lokalizirati požar in rešiti bližnje objekte. — O polnoči je nastal v Oradeja Mare iz ne- ijskem skladišču u — Požar v kinu Bencinsko znanih vzrokov požar v bencinskih skladiščih. Stvarna škoda je zelo velika. ^ Hennersdorf, 4. sept. V Hennersdorfu v Šleziji je nastal med predstavo v kinematografu požar. Operater je prijel z roko go-reči film in ga vrgel na nodnik. Plameni so se prijeli njegove obleke, obenem pa je Švignil visok zubeli ognja pred njegovo kabino. Ko je videl, da je od vseh strani obkrožen od ognja, se je s prvega nadstropja vrgel na cesto, kjer je obležal s smrtnonevarnimi poškodbami in kmalu nato umrl. Operater je oče dveh nepreskrbljenih otrok in je žrtvoval življenje za rešitev več sto ljudi. IzPAB Beograd, : sept. a. Jutri ob 10. dopoldne se bo vršila v kabinetu ministra poljedelstva seja upravnega odbora Privilegirane agrarne banke. Na seji se bodo uredila vsa vprašanja, ki so v zvezi z začetkom poslovanja te banke. Privilegirana agrarna banka je že prevzela portfelj za poljedelski kredit. Banka se je vselila v svoje nove prostore v Sremski ulici št. 6 poleg Zemaljske banke in bo pričela poslovati 15. septembra. Odpovedani rumunski manevri — Bukarešta, 4. septembra. Te dni je hotela rumunska vojska prirediti generalne manevre. Manevrom bi bili prisostvovali poleg zastopnikov vlade tudi namestniki mladega kraljeviča Mihaela. Manevri pa so bili v zadnjem trenutku odpovedani iz finančnih razlogov in bodo imele le posamezne divizije svoje običajne vsakoletne vežbe. UUBJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.8175. Berlin 13.54—13.57 (13.555), Bruselj 7.9134, Budimpešta 9.937, Curin 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 8.0025— 8.0325 (8.0175). London 275.66—276.46 (276.06). Newyork 56.83. Pariz 222.85, Praga 165.23—169.03 (168.63), Efekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 260—270. Stavbna 50 d., Šešir 105 d. ZAGREBŠKA BORZA. Deviie: London 275.66—276.46, Newvork 56.73—56.93, Pariz 221.85—223.85, Milan 296.736—298.736, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.787&—22.8475, Berlin 1P.5I-13.57, Dunaj 800.25—803.25, Praga 168.P3-169.13, Budimpešta 992.20—995.20. INOZEMSKE BORZE. Curih. London 25.19. New York 519 55. Pariz 20.33—25. Milan 27.17—25. Madrid 76.55. Berlin 123.66. Dunaj 73.18. Beograd 9.1295. Praga 15,36—5. Bukarešta &08. Bu-riraspedta 90.^5. Sofija 3,^6. Sfran 2 r rt i Kakše: na] bo novi rudarski zakon Spomenica Delavskih zbornic organizacij glede osnutka Kakor zrfano, se pripravlja revizija vse delavske zakonodaje. Med drugimi zakoni bo revidiran tudi rudarski zakon. Ministrstvo za šume in rudnike je izjavilo, da želi pri tej važni zakonski reformi sodelovanja, zlasti tudi zastopnikov delavstva. Zadevno je bila že sklicana anketa v Beogradu, ki pa je bila v zadnjem hipu odložena, da novi načrt tem temeljiteje prouče vsi zainteresirani krogi. V kratkem bo anketa ponovno sklicana. Pretekli mesec so se vršila po vsej Sloveniii zborovanja in sestanki rudarjev, na katerih ie b!!a sprejeta naslednja spomenica, ki Je tudi spomenica Delavskih zbornic v državi. L Delavske zbornice so mnenja, da se mora zagotoviti v vprašanjih izvajanja delavske zaščite in socijalnega zdravstva za rudarsko delavstvo sodelovanje med ministrstvom za socijalno politiko in narodno zdravje in med ministrstvom za Šume in rude Ako je potrebno, da vrže funkcije s tega področja kot organi 1. stopnje rudarska poglavarstva, bi se morala podred't} rudarska poglavrstva v pogledu teh funkcij ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja kot oblasti druge stopnje. II. V zakonu je treba določiti, da veljajo predpisi individualnih pogodb samo v tem slučaju, če so za delavce in nameščence ugodnejši od predpisov kolektivnih pogodb. Pri naštevajiin možnosti odpustitve delavcev in nameščencev brez odpovednega roka se je treba izogibati splošnih izrazov in se morajo razlogi za odpust konkretizirati, da se onemogočijo zlorabe. Bolezen ne sme biti v nobenem slučaju razlog za odpust iz službe brez odpovednega roka Odpovedne roke je treba določiti tako, da bodo zaščiteni delavci, ki so dalje v službi, kakor tudi delavci z rodbino in delavci rekonvalescenti z daljšimi odpovednimi roki. Delavce in nameščence: ki so pridobili za slučaj onemoglosti in starosti pravico do pokojnine, kakor tudi delavske in nameščenske zaupnike, člane delavskin zbornic in člane odborov bratovskih sklad-nic je treba zaščititi na ta način, da se jim služba ne more odpovedati prej. dokler ne ugotovi rudarsko poglavarstvo, da obstoje razlogi, ki jih predvideva zakon za odpust delavcev brez odpovednega roka. V slučaju redukcij radi zmanjšanja posla, se ima odpovedati delo po vrsti, tako da se počne z onimi, ki so bili v podjetju najmanj časa zaposleni. Sele kot zadnji naj pridejo na vrsto delavski in nameščenski zaupniki, člani delavskih zbornic in odborniki bratovskih skladnic. Rok za izselitev iz rudniških stanovanj se mora podaljšati tako. da se odpuščenemu delavcu omogoči, da si poišče drugo službo in drugo stanovanje. Zlasti se morajo dovoliti daljši roki za izselitev v slučajih obustavitve dela. v. nesrečnih in slmrtnih slučajih kakor tudi v slučajih upokojitve. Izplačilni roki naj bodo povsod pokne-sečni. V pogledu odbijanja predujmov na plačo brez ozira na to, ali so dani ti pred- j ujmi v denariu ali živijenski.i potrebščl- j nah, morajo veljati za lastnika rudnika j iste omejitve kakor za vse druge upnike, j Delavske zbornice so mnenja, da bi se moralo omeiiti odbuanie predujmov od de- —O Kralj in ljubljanski motociklist Gospod Rudolf iz Ljubljane je navdušen motociklist. Če le more, sede na svoj motor in ga požene tja proti Gorenjski ali na Dolenjsko. Tako jo je ubral tudi pred dnevi na Gorenjsko. Lep in vroč dan je bil in motor je naglo drvel po gladki gorenjski cesti. Popoldne se je Rudolf vračal v Ljubljano. Toda glej spaka! Motor, ki je ves čas brezhibno deloval, je začel nenadoma nagajati, parkrat je še zaropotal, potem pa se je med Medvodami in Mednim nenadoma sredi ceste ustavil. Rudolf je stopil z" voza, pogledal je, če je zmanjkalo bencina, pregledal je mo-tocikel in ugotovil, da ima defekt in sicer prav neroden defekt. Izgubil je namreč med vožnjo vijak. Rezervnega dela ni imel s seboj in bil je prisiljen pograbiti motor in jo mahniti z njim peš protf Ljubljani. Solnce je močno pripekalo in Rudolfu je curljal pot s čela. Tako ne gre si je mislil. »Na ta način pridem v Ljubljano šele jutri. Naj bo karkoli, ampak prvi avtomobil, k privozi mimo ustavim.« Zapeljal ie motor na bližnji travnik in se zleknil v travo. Čakati mu ni bilo treba dolgo. Izza ovinka se je oglasila hupa in kmalu se je pojavil tudi elegantni avtomobil. Rudolf je naglo vstal in plani! na cesto. Ustavil se je sredi ceste in dvignil roko. Toda že v naslednjem hipu mu je roka omahnila. Avto, ki mu je privozil naproti, je mel kraljevske insignije, uniformirani šofer spredaj pa je Rudolfu pomignil z roko, češ, da nima Časa pečati se z njim. Rudolf se je zdrznil. Vedel je, zakaj mu je šofer pomignil. V avtomobilu se je namreč vozil krafj, ki se je peljal na Bled. Toda Rudolf je doživel še drugo presenečenje. Kralj je potrepljal šoferja po rami, češ, naj avto ustavi. Čim se je avto ustavil, ie kralj pozval motociklista k sebi in ga vprašal, kaj se mu je pripetilo* in njim priključenih strokovnih novega rudarskega zakona lavskih plač na Yk iznosa celokupne plače, in to samo v slučajih, v katerih ie delavec na odbijanje pismeno pristal. Pod tem pogojem bi se mogla dovoliti na K delavske plače tudi sodna eksekucija. Delavske plače naj garantira solidarno s podjetnikom tudi njegov zakonski drug. Kadar se izdajajo koncesije za iskanje rud, naj se zahteva, da deponirajo koncesijo-narji pri rudarskem poglavarstvu potrebne svote, iz katerih more rudarska oblast v slučaju potrebe izplačati delavske plače. Ako se delavske plače ne izplačajo v predpisanem roku, mora biti poslodajalec dolžan izplačati delavcem poleg plače 12% obresti. Ako je zadržalo podjetje delavske plače nad 2 meseca, je treba rudarsko oblast pooblastiti, da odvzame rudniška prava in da proda rudniško imovino, v kolikor je to potrebno za iplačilo mezd. Ako akordne cene niso v kolektivni pogodbi določene, se imajo izplačevati rudarjem za mesec dni naprej. Spremembe v toku meseca naj so mogoče samo v sporazumu z delavci. V vsakem slučaju se morajo zagarantirati minimalne plače, katere je treba sporočit, vsakemu novemu delavcu najkasneje 10 dni po tem, ko je vstopil v delo. Z zakonom se mora omejiti delovni čas za nevarnejša dela na manj kakor osemurnik. Denarno kaznovanje delavstva naj Sfc omeji na ta način, d ne more biti v enem mesecu kaznovan nihče več kakor trikrat in da skupen iznos kazni na mesec ne bo večji od enodnevne plače. III. V pogledu rudarskega zavarovanja stoje delavske zbornice na stališču, da bi bilo treba priključiti bratovske skladnice sploš- j nem u zavarovanju, potem ko bi se to za- | varovanje tako preuredilo, da bi ustrezalo ; posebnim potrebam rudarskih delavcev. Dokler se revizija splošnega zavarovanja v tej smeri ne bi izvršila, se je treba izogibati vsega, kar bi splošno zavarovanje še bolj desorganiziralo. kakor bi se to zgodilo, če bi prišla pod rudarski zakon in bratovske skladnice nova nerudarska podjetja kot tovarne cementa v Dalmaciji, Beočinu itd. Če je mogoče, da se fiksirajo prispevki in dajatve rudarskega zavarovanja že v zakonu samem, se mora v zakonu vsaj zajamčiti, da rudarsko zavarovanje v pogledu prispevkov, dajatev in uprave v nobenem slučaju za delavce in nameščence ne sme biti neugodnejše od splošnega zavarovanja. Tudi kontituiteto članskih pravic za slučaj onemoglosti in starosti se mora z zakonom zajamčiti. Eksploatiranja rudnikov se ne sme do* voliti prej, preden se niso zgradila Higijensko neoporečna delavska stanovanja. Delavci in nameščenci, zaposleni na postranskih podjetjih rudnikov, se morajo zavarovati tudi za slučaj onemoglosti lu starosti. IV. Za nameravani socijalni fond se mora označiti cilj in svrha že v zakonu. Ta fond naj bj vršil za rudarje funkcije borz dela, razen tega bi se moglo podvzeti iz njeg* rudarsko tehnično šolstvo. V soglasju z rudarskimi strokovnimi organizacijami zavračajo delavske zbornice snovanje skupnih rudarskih zbornic, v katerih bi bili za stopani tako poslodajalci, kakor delavci ii» nameščenci in zahtevajo, da vrše obstoječe zbornice v smislu veljavnih zakonov svoje funkcije tudi v pogledu rudarskih de* Iavcev in nameščencev. — Op-oprostite, da motim je zajecljal Rudolf, ko je spoznal kralja. »Vaše Veličanstvo, nič se ni zgodilo.« Kralj se je smehljal in še enkrat vprašal, kaj se je motociklistu pripetilo. Dejal je, da mu hoče pomagati. Tedaj se je Rudolfu razvozljal jezik. Potožil je kralju svojo nesrečo, češ, da je imel med vožnjo defeKt in da je hotel ustaviti prvega avtomobilista, ki privozi mimo. Morda ima šofer Vašega Veličanstva za moj motor primeren vijak? je vprašal kralja. Kralj je vprašal šoferja, ki pa vijaka ni imel. — Zelo mi je žal, da vam ne morem pomagati, je dejal kralj. Zanimal se je še, kje je bil, kam je namenjen in kako misli priti v Ljubljano. Rudolf je visokemu gostu podrobno opisal svoje potovanje in izrazil nado, da pride tudi peš v Ljubljano. — Zares, zelo mi je žal, je dejal vladar, pomignil z roko v slovo, rekoč »srečno pot« in naročil šoferju, naj požene. — Živelo Njegovo Veličanstvo! je vzkliknil Rudolf in kraljev avtomobil je nadaljeval vožnjo proti Medvodam, Rudolf je pa še dolgo zrl za njim. C* I Veletrgovec Josip Medved | V Spiitu je včeraj nenadoma preminul širom Šovenije znani ljubljanski veletrgovec g. Josip Medved. Pokojni je bil markantna osebnost, znan in priljubljen po Sloveniji tako, kakor malo kdo. Rojen je bil v Novem mestu kot sin stare, ugledne napredne rodbine. Trgovine se je izučil na Dunaju in 1. 1895. je otvoril lastno trgovino v Novem mestu, od koder se je preselil 1. 1901 v Gorico. Tu je ustanovil veliko trgovino s konfekcijskim in modnim blagom, ki je bila največja v Goricu Ustanovil je tudi slovenski kino v Gorici pod imenom »Central Bio«. Ko je Italija napovedala Avstriji vojno, je moral bežati in zapustiti v Gorici vse svoje premoženje. Rešil je samo golo življenje, svojo rodbino in malenkostno pohištvo. Delil je pač bridko usodo naših primorskih rojakov. Kot emigrant se je naselil najprej v Gradcu, 1. 1916 je pa prišel kot vodja znatne tvrdke Gričar & Mejač v Ljubljano. Bil je soliden trgovec in kot tak se je kmalu osamosvojil. V Tavčarjevi ulici je otvoril 1. 1917. lastno veletrgovino z manufakturo. Bil je na glasu kot zelo spreten, podjeten in soliden trgovec in imel je trgovske stike širom naše dTŽave. Bil je tudi Član Gremija trgovcev v Ljubljani in sodnik-lajik trgovskega sodišča. Kot zasebnik je bil izredno simpatičen in značajen. Podpiral je vedno in povsod vsa narodna društva, posebno v Gorici je stal v ospredju narodnostnega boja in od prvega početja je bil vnet član Sokola. Njegova soproga je Judita, roj. Schuha. Pokojnik zapušča štiri otroke, in sicer Ci- j rilo por. Skerlj, soprogo dr. Stanka Skerlja, ; profesorja v Ljubljani in članico Narodne- I ga gledališča, inženjerja Ivana. Mirni, so- j progo arhitekta v Ljubljani g. Špinčiča, in I trgovca v Ljubljani Joška. Zemske ostanke ; uglednega lji Sljanskega veletrgovca in zavednega narodnjaka pripeljejo v Ljubljano. Dan pogreba še ni določen. Z Josipom Medvedom leže v grob eden j najmarkantnejših naših trgovcev, agilen de- I lavec na narodnem in kulturnem polju, sim- ) patičen in značajen mož. ki ga bodo številni ; prijatelji in znanci tržko pogrešali. Vsi, ki j so ga poznali, ga ohranijo v najlepšem spo- • minu. Ugledni Medvedovi rodbini izrekamo j ob bridki izgubi iskreno sožalje. A kje so ostali Rusi? V Beogradu se je vršil te dni X. kongres Fidaka, združen z velikimi svečanostmi in obujanjem spominov na zmago zavezniškega orožja. Predstavniki zavezniških armad so bili sprejeti v heogradu z ono prisrčnostjo in gostoljubnostjo, ki odlikuje slovanske narode, posebno Ruse in ^rbe. Izrečenih ie bilo mnogo napitnic in v pozdravnih govorin so predstavniki naše javnosti poveličevali zasluge zaveznikov za naše osvobojenje in ujedinjenje. Med drugimi je govoril tudi podpredsednik Fidaka Ljuba Stefanovič. ki je pozdravil Belgijce Američane. Francoze. Angleže. Italijane, Poljake, Portugalce, Rumune in Čehoslovake kot junake, ki so v veličastnem elanu vsak po svojih narodnih sposobnostih doprinesli svoj tribut k obrambi pravice in civilizacije. Svoj govor je zaključil z besedami: »Mi, stari bojevniki, Srbi, Hrvati in Slovenci, kakor tudi vsa naša domovina, se vam v imenu hvaležnega Človeštva iz dna duše zahvaljujemo. V skupnem trpljenju, v skupnih borban in skupni zmagi smo skovali med seboj nerazdružne vezi. Ta skupnost bi prenehala z našo zmago, da smo mi hoteli vojno ali da smo stremeli za povečanjem našega ozemlja in za novim osvajanjem. Toda to ni bil naš cilj.< Podpredsednik Fidaka je pozdravil Belgijce, Američane. Francoze, Angleže. Italijane. Poljake, Čehoslovake, Rumune in celo Portugalce, samo Rusov se ni spomnil, čeprav je bila Rusija tista zavezniška država, ki je prevzela začetkom vojne na svoja krepka ramena malone vso težo pruskega škornja in ki je med vojno najbolj krvavela. Človek se nehote vprašuje, kako je mogoče, da so ostali milijoni padlih ( ruskih vojakov pozabljeni in da ni niko-; gar, ki bi vsaj mimogrede priznal, da ie ; doprinesla Rusija v svetovni vojni največ : žrtev in da bil zemljevid Evrope brez nje I bistveno drugačen, nego je zdaj. Med na-} mi je mnogo Rusov, ki so se hrabro bo-i rili za zmago zavezniškega orožja in ki j čutijo zdaj bridko resnico pregovora, da : je neVivaležnost plačilo sveta. XII. Zagrebački zbor 7. do 16. septembra 1929. Občni mednarodni vzorčni sejem s spec. sejmi: Težke železne In kovinske industrije Ekonomične kurjave Hotelske razstave Tkanin in potrebščin za tkalno industrijo Krzna in konfekcije iz krzna Usnja in izdelkov Papirja in izdelkov Stekla in pocelana Poljedelstva (strojev,, orodja, gnojil in osiaOi potrebščin ter gospodarskih proizvodov). II. Medicinsko - higijenska in veterinarska razstava povodom zdravniškega kongresa in zasedanja veterinarjev in lekarnarjev. 14. in 15. septembra 1929. II. razstava domače plemenske živine (na novem mestnem sejmišču). Zadružni dnevi. Na železnicah, jadranskih parobrodih in avijoniih 50 odsft. popansta. Potne !egiti'mac/je za brezplačen povrartek se dobijo za ceno Din 30 pri potniških uradih, podružnicah Prve Hrvatske Štedionice in pri denarnih zavodih v vseh večjih mestih in na železniških postajah. 10257 Še o tragediji Ljubljančana Skubica Včeraj smo poročali o težki nesreči, ki je doletela trgovskega pomočnika, Ljubljančana Egidija Skubica, v Dubovcu pri Karlovcu. Ko je šel proti vojaškemu skladišču, je straža streljala nanj in ga ustrelila. Vest o tragičnem dogodku smo posneli iz zagrebških listov. Danes pa se je oglasil v našem uredništvu oče pokojnega Egidija Skubica — nesrečni mladenič ie medtem že podlegel težkim poškodbam — in izpovedal sledeče: Egidij, ki je bil kot elektrotehniški pomočnik zaposlen pri g. Petriču v Črnomlju, je imel v nedeljo god. Zbrala se je večja družba njegovih prijateljev in sklenili so, da jo mahnejo v Karlovec. Res so se odpeljali v Karlovec in se tam zabavali ter bili prav dobre volje. Včeraj zjutraj je pa dobil posestnik in trgovec Janez SRubic brzojavko, da leži njegov sin težko ranjen v karlovški bolnici. Prestrašeni oče se je takoj odpeljal v Karlovec, kjer je našel sina smrtnone-varno ranjenega. Kljub težki poškodbi j* bil Egidij še pri zavesti in pripovedoval je, kako je prišlo do nesreče. Pravil je, da je bil zvečer sam v Karlovcu in ker mesta ni poznal, se je izgubil. V temi je zašel pred vojaško skladišče. Vojakovega klica na straži ni čul in nič hudega sluteč je šei naprej. Nenadoma je počilo in zgrudil s« ie na tla. Ko je že ležal na tleh. je vojak pristopil in oddal nanj še dva strela. En* krogla mu jc obtičala v trebtmu, drugI strel ga je ranil na desni roki, tretji pa na lem, Nesrečm mladenič je kmaru po očetovem prihodu umrl. Poškodbe so bite smrtne, zlasti usoden je bil strel, ki ga je dobil v trebuh. — Vojaške oblasti so uvedi© strogo preiskavo, da doženeio koga zadene krrvda. Vest, da ie bil pokojni Egidij piian, kakor so poročali hrvatski listi, ne drži. Bi! je samo dobre volje m pred vojaško skla-dfšče je zašel zato, ker mesta ni poznal. Pokojni Egidij je bil star šele 27 let, bil ie sin edinec odličnega in spoštovanega, trgovca Skubica iz Šiške. Z nesrečno rodbino sočustvnjejo vsi, ki so Egidija pek znan. Sirarska razstava na velesejmu Sirarstvo se v Sloveniji zelo lepo razvija, kar je vsekakor velikega pomena v narodnem gospodarstvu. Pičlo je bilo število naŠin sirarn pred svetovno vojno, danes jih je kar cela vrsta. Letos imajo razstavljen svoj sir v paviljonu G naslednje mlekarne: Nova vas na Blokah, Savina (Bohinj). Podkoren, Št. Gothard (Trojana), Polje (Bohinj), Rateče-Planica, Škofja Loka. Podhom pri Bledu, Vrhnika. Logatec, Naklo, Ptuj. Ambrus. Sodražica. Šenčur pri Kranju, št. Rupert (na Dolenjskem), Vodice pri Skaručni, Semič. Osrednje mlekarne v Ljubljani, Stara Fužina ter Mlekarska zadruga Hraše pri Lescah. Lepo število, kaj ne? A prihodnja razstava nam j in bo pokazala še več. V zadnjem času ie začela obratovati mlekarska zadruga v Beli cerkvi na Dolenjskem. Izdelovala bo tudi prvovrsten sir, ker je v jako spretnih rokah. Jasno je, da se v zgoraj navedenih sirarnah pridelajo take množine sira, da je z njim krit domač konzum, a še izvažamo ga. Naš sir se je v kvaliteti tako izpopolnil in izboljšal, da uspešno tekmuje z najbolj slovečim inozemskim sirom, kar velja zlasti o siru iz Nove vasi na Blokah in pa iz Logatca. Koliko smo svoj čas izdali dragega denarja za švicarski in drug inozemski sir, danes so ti izdatki odpadli, kar je velik plus v narodnem gospodarstvu. Moderno pohištvo na velesejmu Ljubljana, 4. septembra. V paviljonu E, kjer so razstavili naši mizarski mojstri, večinoma iz Št Vida pri Ljubljani, vzbuja splošno pozornost pobi-štvo mizarskega podjetja Erman Arhar iz Št. Vida. Občinstvo se predvsem ustavlja pri njegovih razstavnih prostorih. Pet jih je in vsi so založeni z umetnim pohištvom. Mizarsko podjetje Erman Arhar se razlikuje od drugih sličnih podjetij po tem, da izdeluje pohištvo po načrtih priznanih naših umetnikov slikarjev in kiparjev ter inženjerjev-arhitektov. Razstavilo je pohištvo, izdelano po načrtih akademičnega slikarja in kiparja Toneta Kralja, Gerbičeva ulica 11. dalje po načrtih inž.-arhitekta Janka Omahna in inž.-arh. Domicijana -orai" nika, ki imata skupno pisarno za pohištvo v Kolodvorski ulici. Splošna sodba publike in strokovnjakov je, da tako umetniško izdelanega pohištva v Ljubljani še nismo imeli. Razstava ima ogromen pomen za razvoj naše mizarske obrti. Gotovo je, da nam nič vež ne bodo izdelovali pohištva po načrtih raznih ino-zemcev. Razstavljeno pohištvo nam dokazuje, da se bomo polagoma osvobodili tudi na tem področju umetne obrti. Nudi se nam obenem tudi prilika, da pričnemo uspešno konkurirati z internacijonalno industrijo. Prepričani smo, da bo kvaliteta naših del celo prekašala inozemska dela. Kakor smo poučeni, bo tvrdka začela razstavljati todi na inozemskih velesejmih. Brez dvoma bo dosegla lepe uspehe. Ni daleč čas, ko bodo vsi naši mizirji prisiljeni, da bodo izdelovali pohištvo po načrtih naših umetnikov. Vedno bolj bo prodiralo naziranje, da se kaze osebnost gospodarja tudi v najbolj preprostih praktičnih predmetih, ki ne smejo biti šablon-sko izdelani. Hvalevredno je, da so zaceli naši slikarji in kiparji posvečati svojo pozornost vsem praktičnim predmetom, ki jih ne moremo pogrešati v vsakdanjem življenju. Tako so nas v istem paviljonu prijetno iznenadile svilene dekoracije ge. Mare Kraljeve k pohištvu njenega moža ter svileni izdelki akad. slik. Mih'? Maleša v istem paviljonu. Erman-Arhar ki sta tudi sama že pred vojno študirala v inozemstvu (Monakovo, Graz, Zurich) sta razstavila rvi gg, r, m ta Kralju, Jan** r>::i h" i i:> !'-vn:-ij.-n.i rajnika po eno >j reje.nrm-<. UhlHlllJMj i-i spalnico. bletrva mor.'. z;:dovri iti tuli najbolj stroj -a e^etu. (\ -i jo n nimfo jjo ogledaš, se lahka j repru.iV 4a ji« pri v^em Enmra vem | ohiMvu zirui>no |*j praktičnim. / nimivo je, .j- m bila v«a ta pohišha že vnaprej prodana Tako n. :>r. |e kupil fohištvr* po načrtih n. Kralja . .Iv^t-nlSkJ kandidat dr. La.lko VavpoHI ta 38.000 Din. Cena mord:i visoka, a v primeri /. nennvadnim luksu- >m in bmskon-kurenčno eleganco pohištva z»->lo nizka. Isto velja za pohištvo po načrtih g. Om-ib-na in Serajnika. a Pri zapeki, krvnem prena polnjenju trebuha, kongestijah. bolečinah teoikn h živcev, bolečinah v botra, zasopi en isti, hudem srčnem utripanju, migreni. Šumenja v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »FRANZ JOSEFOVA« gren-čica izdatno izpraznjenk drevesa in osvoboditev od občutkov t-esnobe. Mnogi zdravnik] vporabija.i-o »Franz Joseio-vo« vodo tudi pri nadlogah klimakteri-jalne dobe z največjim uspehom. Dob: se v vseh lekarnah, drogerija h n <,pe-cerijskih trgovinah._ KOLEDAR Danes: Sreda, 4. septembra 19?9. katoličani: Rozalija. pravoslavni: 22. avgusta,. Agatonik. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Dobri vojak Sve j k. Kino Matica: 2ena mučenica. Kino Ideal: Ladja prokletih. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. Šiška. — Službene objave Lhp-a. Danes ob IS. se odreja na igrišču Ilirije izbirni trening za sestavo reprezentančne družine, ki bo zastopala Ljubljano v tekmah m Štefanovi-čev pokaL Treninga se morajo u«1^1 »vati Mirtič, Scbiffrer Tita (obe Atena) in Pota-nova (Ilirija). Poleg navedenih se pozivajo k treningu tudi vse ooe, ki »o hHe na treningu v ponedeljek. Udeležba je za vse strogo obvezna. Tehnični referent — Službeno ii LHP. Seja upravnega odbora je jutri ob 30. t damskih prostorih "kavarne Emona«. Ljubljanska opera Pa so nas zope4 prav gvd-o potegnči. »Oipe-ra Carmem! V tem delni bo gostovat prv.mi na našem odru odlični tenorist Katra/vid, ki k i velikimi uspehi gostoval po vseh večjih odrih v Evropi . . . ima izredno laskave kritike, ki bva-JSjo njegov lepo doneči ioa*i vero ki zaiupanie v opravo. Sploh Je bila predstav« v rnarsičem nedostatna lo polomov je btto cofa vrsta. Balet je deloma že i>ozaW! svojo nalogo, zbor in kom-parzi so si delali napoOe 1W. Zoper, vefik mspeh pa je žela Carmeo se. Thierrv -Kavčntko. ve, ki je bila pevski In igralski nad vse odlična in zmagovita. A ceio njo je rooiai z nehar-monično pgro nesrečni Jose. Občmsrvo je naši primadoni izražajo svoje z ado vodstvo živartno in iskreno. Prav dober je bo" tnđi jsonaški Es-kamiflo g. Primožiča. Ga. Ribičeva kn* Micsela je pevski preveč jokava m v spioSnem preveč bleda, nekanetoska pojava. Vse priznanje gre orkestre. Drrigara4 je z moč-nkm temperamentom g. Šrrifcrf; režija g. Krivec-kega pa je &u>jno potrebna temeftitfh preosnov. fr. G. -#- Čajkovski: EvgeoJj Onfecln. V četrtek, dne 5. t. m. se poje v ItuMjanski operi Cajtov- skega lirična opera »EvgenH On^egirt« v deioma popoliKvma novi zasedba. Pred vsem je nov tenorist Jos-ip Gostih, ki nastopa prvikrat v večtfi vlogi na našem odru. Poje Lenskega. Tatijano poje gdč. Majdičeva, na novo p« so zasedene: Lorina — gdč. Sberniseva, Oiga — gdč. Španova in Fitipiievoa — ga. Stag-hanjeva. Naslovno partijo Bvgenija Onjegina poje odlična naš bari-tonist g. Robert IVirnoŽJČ. Prekrasno partifto Kneza Grerrrkva g. RumpeH. V ostaMi v4r*gah sodelujejo 23?. Janko. Mohorič in Sefcnfa. Opero dirBgira kapetnik Šrr*o*« režija pa je KriVe©-kega. Predstava se vrši za lanske A afcooen*« pri običajnih opernih cenah. Sprememba dramskega repertoari*. Drev« ob 20. se uprizori v Irnbftanski drami Hašfcova komedija iz vojaškega življenja »Oobri voiafc Svejk« z gospodom Cesarjem v stavni in naslov n-i vlogi. Predstava se vrši pri nizkih cenah. Sprememba repertoarja se je morala izvršiti, ker je umrl oče gospe Ciriie Medvedove. Nov slovenski tenor. Jutri zvečer pnfe t ljufojjanskf. operi prvokrat večjo glavno tenorsko partijo gosp. Josip Gostič član našega opernega zbora. Gospod Gostič je izredno mnzakajno nadarjen, ima lep glas, katerega je raobrazevat več let na tukajšnjem konzervatnrau, v zadnjem času je btf gojenec ravnateJta Mubada. N*e-gov glas k jako prijeten ter poknodoneč, m trdno pričakujemo, da se bo raz«vil v prvovrstnega pevca, ki bo delaJ čast zavodu, na katerem že deluje v*eč let. Prva njegova velika tenorska partija je v »Evrgenija Onjegino*. kjer poja m*adega Lenskeca. Ostalo zasedbo ter evilki. Če sta oče In sin zdravrAa. — Ali bi mogla govoriti z gospodom doktorjem? — S starim ari z mladim, gosoocKČ-na? — Tega ne vem. — Opozoriti vas moram, da sta oba oženjena. Težave zakonskega moža. Sodnik: Obtoženec, zakaj pa ne živite s svojo ženo? — Kako naj živim z ženo, ko me pa neprestano zagirate? Stev 201 »SCOVENSKI NAROD«, dne A. septembra 1989. Str bo 9 Dnevne vesti. Vedeževalka, ki hoče ostati misterij — Odlikovanje načelnika našega generalštaba. Češkoslovaški ministrski predsednik Udržal je pripel v Kromefižu načelniku našega generalštaba, generalu Milovanovi-ću, red Belega leva. Odlikovanje je bilo združeno z intimno svečanostjo, katere so se udeležili prezident Masarvk, maršal Petam, olomuški nadškof dr. Prečan In drugi odlični predstavniki češkoslovaške javnosti. — Zgodovinska razstava. Ob priliki odkritja spomenika Ilirije oživljene sredi r.ieseca oktobra t. 1. priredi odbor za proslavo 120-letnice Ilirije oživljene v Ljubljanskem Narodnem domu zgodovinsko razstavo, ki naj pokaže vse predmete, ki se v kateremkoli oziru nanašajo na dobo francoske okupacije naših krajev, na Ilirske dežele. Veliko teh predmetov se nahaja v javnih zbirkah in raznih arhivih, mnogo pa jih imajo tudi privatniki po svojih domovih. Zato se obrača podpisani odbor tem potom na vse lastnike teh zgodovinskih predmetov (listine, knjige, razglasi, slike, orožje, denar, napisne table, pohištvo itd.), da mu jih dajo za razstavo na razpolago. Za izposojene predmete jamči mestna občina ljubljanska. Dostavijo naj se mestnemu arhivarju na magistratu ali pa naj se obvesti odborovega tajnika g. Karla Mahkoto, Ljubljana, Glasbena Matica, da preskrbi odbor prenos odnosno dovoz v Ljubljano. Vsi predmeti morajo biti v Ljubljani do 5. oktobra. Za tozadevno obvestilo pa prosi podpisani odbor čim preje, da more prirediti prostor in imeti pregled predmetov za razstavo. — Odbor za proslavo 120-letnice Ilirije oživljene. — Profesorski kongres. Kakor smo že poročali, se bo vršil letošnji kongres Profesorskega društva 6. in 7. oktobra v Velikem Bečkereku. 5. oktobra zjutraj se bo vršila plenarna seja glavne uprave in delegatov sekcijskih uprav v Beogradu. Istega dne ob 18 zvečer bo v Velikem Bečkereku predkonferenca. Po kongresu se bo vršila skupščina kreditne in podporne za. druge Profesorskega društva. — Nova emisija taksnih znamk. S l. oktobrom pride v promet nova emisija taksnih znamk po 100 in 250 Din. Stare taksne znamke iste vrednosti bodo vzete iz prometa preden izgube vrednost 29. decembra. — Natečaj za sodnike. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani razpisuje natečaj za popolnitev treh izpraznjenih mest sodnikov okrožnega sodišča prt dež. sodišču v Ljubljani (po Jos. Janši, Antonu Lajovicu in dr. Jakobu Kondi). Prošnje je treba vložiti do 17. t. m. — Tolmač nemškega in francoskega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo profesorja na državni realni gimnaziji v Celju dr. Karla Zelenika za tolmača nemškega in francoskega jezika pri okrožnem sodišču v Celju. — Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Zgornje Sv. Kungote se bo oddajala v zakup na javni dražbi v soboto 14. t m. ob 9. pri sreskem načelniku v Mariboru, levi breg. — Seja obrtnega odseka Zbornice za TOI. Pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se vrši dne 6. septembra 1929 ob 10. dopoldne v pritlični sejni dvorani seja obrtnega odseka s sledečim dnev-flim redom: Dispenzne in koncesijske prošnje ter prošnje inozemcev, razne izjave in predlogi obrtnim oblastvom, poročilo o zborničnem obrtnem pospeševalnem delu, poročilo glede nove uredbe o odpiranju in zapiranju in revizija socijalne zakonodaje, načrt novega obrtnega zakona in raznoterost i. — Izplačilo selitvenih stroškov. Prejeli smo: Dnevniki eo prinesli vest, da je otvorjen kredit iz monopolskega posojila za izplačilo zaostale pokojnine in selitvenih stroškov uradnikov. Zadnje so nekateri že prejeli, a drugi še vedno čakajmo nakazila. Ker smo vsi enako potrebni, prosimo, da se na merodajnem mestu primerno ukrene za izplačilo selitvenih stroškov. — Smrt zaslužnega moža. V Sv. Jakobu na Savi ie umrl g. Anton Pečnikar. bivši posestnik in gostilničar, oče sedaniega župana g. Iv. P e č n i k a r j a. Pokojni je bil znan kot dober gospodar. Uspešno se je udeistvoval v občini kot žuoan in kot član krajevnega šolskega odbora. Nieeova podjetnost se ie orenesla na n Jezove tri sinove, ki so organizirali avtooromet v razne kraje ljubljanske okolice. Potroežljivo le prenašal muke dolgotrajne bolezni. Ohranimo dragemu ookoiniko trajen snomin! — Dijaški dom v Kočeviu poživlja svoje stare gojence, ki še mislijo priti, a se desedaj niso priglasili, naj to takoj store. Sprejemajo se tudi še novi gojenci, in sicer od I. do VIII. razreda, dokler bo kaj prostora. Za pridne in manj premožne gojence je letos določenih 20 mest po znižanih cenah. Strokovno vodstvo bo skrbelo v zavodu za kar najboljšo vzgojo. — Posestnik Vrhovec se Ie vrnil. Poročali smo te dni, da je nedavno brez sledu izginil posestnik Janez Vrhovec s Sujice, po domače Bojtov Janez. Splošno je prevladovalo mnenje, da je bil VrViovec umorjen. Zato so orožniki aretirali njegovega brata Alojzija in Bojtovega hlapca Janeza. Oba sta morala v zapor. Včeraj pa se je pogrešani nenadoma vrnil. Vrhovec je bil delj časa na Štajerskem Seveda je sodišče takoj izpustilo njegovega brata In hlapca Janeza. — Državna realna gimnazija v Ptuju. Za šolsko leto 1929/30 se bodo vpisovali novo vstopajoči dijaki dne 11. in 12. septembra predpoldne v ravnateljski pisarni, dosedanji dijak! pa dne 13. septembra od 10. do 11. v svojih razredih. Otvoritvena služba božja bo 14.. redni pouk pa se prične 16. septembra 1929. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo detoma oblačno, sicer pa lepo in toplo vreme. Za prihodnje dni se napoveduje nagnjenje k nevihtam. Tudi včeraj je. bilo po vseh krajin naše države deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 33, v Zagrebu in Beogradu 31. v Sarajevu 30. v Ljubljani 29, v Skoplju 27, v Mariboru 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3 mm, temperatura je znašala 14.7 stopinj. — Kurent štev. 3. Pravkar je izšla 3. številka Kurenta, novega polmesečnika za humor in umetnost, in prinaša poleg izvrstnega humorja karikature in risbe naših najodličnejših slikarjev, dalje zanimive novele in v vsaki številki svetovni šlager za glas in klavir s slovenskim besedilom. Kurent je sedaj edini humoristični list pri nas in ga toplo priporočamo. Naročnina četrtletno (6 številk) 15 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Wolfova ulica 8/1. — Zopet karambol. Iz Sevnice nam poročajo o avtomobilski nesreči, ki je ostala po srečnem naključju brez težjih posledic. Na cesti med Sevnico in Mokronogom sta trčila te dni skupaj dva avtomobila tako močno, da se je eden razbil. V prvem avtomobilu se ie peljal trgovski zastopnik, ruski emigrant dr. A. Ivanovski, ki je odletel iz avtomobila 2 metra daleč na cesto, pa je odnesel k sreči samo iažje poškodbe, šofer pa je ostal nepoškodovan. Tvrdka JULIO ttlEIftL, uvoz kave in čaja. priredi v svoji podružnici Sel«*»burgo«a ulica štev. 3 dne 5. IX pokusno kaoi-a 6. IX. pokusnjo kuhane čoku ade in 7. IX. pokusno ! ozračje preveč »prazno in r>rozonno. Nebo bi bilo podnevi in ponoči Črnornodro. Sornce bi ne zahajalo zvečer kakor rdečkast kolobar, marveč bi svetilo kakor opoldne. Sotorčna svetloba bi bila tako ostra, da bi sđ morati tfudje zavarovati kožo in oči. Voda na zemlji bi zelo hitro rz-hlaoevala, toda vodni hlapi bi se ne videli. Ne bflo bi ne megle, ne oblakov, ki niso nič drugega, nego vodsm biapi, zbrani okrog drobnih zme prahu. Pri manjšem ohlajanju bi se nabralo v zraku mnogo rose m vse, kar bi ne bflo na setnou, bi bilo neprestano premočeno. LjuidBe bi sploh ne mogli nosrti oblek te tudi žrvafcJka dlaka in ptičje perje bi ne mošta kWbovatJ vtegj. Tudi mrčes ^bi ne rnoirel letati, ker bi se mu na kriti nabirala rosa. Naša koža bft morala bftt drugačna, potrebovala bi zaščito proti svetlobi, toploti, tooševanfri in vtergi. Ker bi bi zrak zelo vtažen, bi koža potrtih žlez sploh ne potrebovala. Raz#-fca visoke tempemftare čez dan m nizke ponoči bi bAa tafao velika, da bi bilo žVOuule na ztfotfk v sedanji ohfttci ne-rnjogoce. Detdher fj*ptlpoTOn»a, da so njegove dmrtUt)*e pnrv za prair sam* taa misi?, kf se v praksi po danih frakafajh zako-w|i vsaj na zemEi ne more uveljavili. e trinajst zrcal pokaže takšne-ne hotel bkti te, kakfaa sem! Misterij je ved»o mikaven! — Vetja! Misterij ha, ha! Prijatelj, ki me je Čakal zunaj, mi je pripovedoval, da vedeževalka marsikatera stvari ugane. Kar je najbolj zanimivo, je pa to, da je povzročila že vež prepirekov med mladimi zaljubljenci. Neki goepod je prišel k njej v spremstvu svoje izvoljenke, a tako, da ni vedeževalka tega opazila. Ko jo je vprašal, kakšna bo njegova iena, mu je zadela opisovati, da bo črnolaeka, da bo bolj temne polti — njegova izvoljenka je imela rjave lase in je bila bolj blede kož" — ter da bo tudi precej bogata. Njt^.>Vo izvoljenko poznam toliko, da vem, da u i bogata, temveč da je rek) revna. To jr ' il užitek zame, ko eem ju poHuftal zunaj, kako si izpradujeta veet — Meni prisegal veeno ljubeie*!, skrivaj pa laziš za drugo! — Bodi no pametna, samo ti si moja! — Saj si slišal, kaj je prerokovala! — Ta babnica nic ne ve! — Zakaj sva pa Sla k njej? — Zaradi heca! — Hvala lepa zanj! Atrakcija vaeh atrakcij je koja z napisom: Amerikansko čudo. Plačaš | Din, misleč, ce sem si ie v«ko Spelunko ogledal, zakaj bi si pa se te ne. Prijatelj me je Se prav posebno opozarjal na to kojo: — Amerikanskega čuda ne smeš izpustiti s programa! Edina atrakcija je, ob kateri se boš zares iz srca nasmejal. In res! Vstopil sem nad vse radoveden, kaj bom tako smeSnega ugledal, ker mi prijatelj glede tega ni hotel dati nobenih pojasnil. Vse tri stene so pokrite z zre.tli. Trinajst sem jih naštel. Ljudje so hodili od zrcala do zrcala in se hahljali. Toliko smeha na enem kraju pa res še nisem slišal. Stopil sem k prvemu zrcalu in se pogledal. Kdo se ne bi smejal, če zagleda k.uii«--ga sebe kot palčka! — Poglej no, kakšna majčkena zverinica sem! je vzklikal debeluhar poleg mene in se tolkel po kolenih od smeha! — In jaz kako sem drobčkana! Takale me pa ti ne bi maral! Stopal sem tudi jaz od zrcala do zrcala in, kakor sem bil Čemeren in pust ko osat, sem se moral začeti tudi jaz hahljati. V enem zrcalu sem bil palček, v drugem velikan, v tretjem debeluhar, v Četrtem -jr-bast, .v petem krevljast, v šestem z dolgimi nogami kakor čaplja, v sedmem skoro brez nog, zato pa z orjaškim gornjim životom itd. Ljudje se niso mogli ločiti od teh preklicanih zrcal. — Ha, ha, ha, ha! je odmevalo po koji. — Kaj takega pa še svoj živ dan nisem doživel! — Jaz tudi ne! — Jaz grem kar ven! sem slišal za seboj mlado gospodično. Iz drugih se rada norce brijem, iz sebe se pa nočem! — Ta je pa energična! sem si mialtL Najbrže je filozofka. _k I Iz Celja —c Rezervnim oficirjem! V petek 6. t. m. dopoldne bo v celjski župni cerkvi ob 9. služba božja povodom rojstnega dne kraljeviča Petra. Po končanih obredih bo pred mestnim magistratom defiliranje vojaštva pred predstavniki civilnih in voja« škth oblasti. Udeležite se svečanosti polno, številno. Kdor nima uniforme, naj pride v civilni obleki z znakom. —c Karambol McfkHstov. Na križišču Prešernove uhce in CHavnejga trga se ie zaletel pred včeraj šnjrn popoldne 30 letni posestnikov sin Friderik M. rt Sladke gore pri Šmarju s kolesom v CecilHo F. iz Zavedne pri Celjn, ki se }e tudi peljala r»a kolesu. Podrl jo je na tla, istočasno pa je padel radi sam. Dočtm fant ni bil poškodovan, je zadobilo dekle občutne poškodbe in ima tudi kolo močno ©okvarjeno. Skoda na kolesu znaša okrog 600 Din. Fant ni imel predpisanega zvonca. Ko za je policija prijela, je dejal, da zvonca ne potrebuje, ker le mak) požvižga, pa je dobro. —c Eden prod trem, p« vendar zmagal V nedelio ponoči je srečal 26letni delavec v za grajskem apneniku, Jakob M., v Kapucinski ulici tri ceijske obrtnike, ki so se njegovi »fajhtnosti« baje smejali. To ga je tako razkačik), da se je pošteno pridušr! in jFa brez večjega napora pognal v beg. Trojica, ki je morala zapustiti junaški me], dan, je hudega Jakca ovadila stražniku, ki je zmagovalca takoj »premagale z bele2-nkx> in svinčnikom. Vzrok bttin zopet v vmu. V nedelio dopoldne se je neki mojster v Gaber ju precej na lezel sladke kapljice. To ga je vzpodbedik), da ie vdrl v stanovanje svojega soseda Friderika D., ki ga pa ni bilo doma. Bič pa je bila v stanovanju Fride-rikova prfležnica, katero je mojster začet nadlegovati in savatL Ženska ie odhitela po svofrec* nezakonskega druga, ki ie brez oklevanja nastopil v njeno obrambo i« mojstra pocfctdH z desnico po nosa. Isto* časno je mojster odletel v stran in se uda« ril na ti miku ob mizni rob. Odšel je seveda k zdravniku, si dal izstaviti izpričevalo o lahki telesni poškodbi in je vložil poli« cijsko ovadbo. Zdaj bo o zadevi izreklo končno besedo okrajno sodišče. Zaljubljenca. — AM ne znate čitati? Tu stoji jasno napisano, da je prepovedano hod rti ĐO 20Z4CR1. — Ne čudite se gospod, sad veste, da je ljabesea deoa. Stran * »S L D V h f?£f 1 V * n p>r. jjne 4 septembra 1939. 125 c/tugusf &lanche: 3Sfa valovih strasti ćRcman LX. Jutranji poset v St. Germainu. Faubourg St. Germain, razkošen legitimni okraj mesta, je prisluškoval z drugega brega Seine grmenju topov in pokanju pušk. Prisluškoval je in zadrževal sapo. toda oči so se mu iskrile, kajti tudi tam je bilo znano, da ne gre za tega ali onega ministra, marveč za prestol, za prestol Ludvika Filipa. Po vsakem strelu, ki so ga slišali z onega brega Seine, se jim je zdelo, da se je odlomil kamen od temelja prestola julijske dinastije. Blagoslavljali so hrabro ljudstvo, ki se ne skriva za hrastova vrata in mahagonijeve žaluzije, kadar je treba tvegati življenje za domovino. Edini, ki ni bil popolnoma srečen v St. Germainu. je bila morda lepa markiza Eulalie d' Estelle. Sama v svojem razkošnem budoiru je merila krasno preprogo s svojimi čudovitimi nožicami. lesketajočimi se v zlatih šolnčkih iz škrlatno rdečega svilenega aksamita. Zdaj je zapenjala demantno zaponko na svilenem pasu, objemajočem dokaj tesno njeno jutranjo toaleto iz belih čipk, kakor da hoče na vso moč pre-tegniti svoje nežno telo, zdaj zopet je odpenjala pas tako. da ji je mahedrala jopica okrog klasične postave kakor halja antičnega kipa, segajoča do gležnjev. Markiza se je često ustavila pred pozlačeno mizico, na kateri se je lesketal fantastičen mozaik. Toda njen pogled se ni ustavljal na fantastičnih postavah, ne na plešastih kitajskih glavah s kitami, ne na kitajskih nogah v štirioglatih čeveljčkih. Sredi kite in nožice je ležalo zloženo pisemce. Markiza se je neprestano ozirala nanj, razprostrla ga je in znova 'zložila. To se je ponavljalo večkrat zapored. »Eulalie! Vse je izdano, vse izgubljeno! Voj-vodinja je osvobojena in stanuje zdaj pri grofu de Vandeuilu. St. Bris in Bredot sta aretirana in stanujeta pod justično palačo. Jaz sem se že rešil in ko prečitate moje pismo, bom že v grobu. Rešite se, kakor sem se rešil jaz, če nočete stanovati v St. Lazare osramočena in premišljujoča o njem, ki ste ga pahnila v smrt. Rigobert.« — Rešiti se? — je zamrmrala markiza. — Rešiti se?.. Pred kom? Zakaj? Ker je dal vodvoda bankirju dozo strupa?... Česa bi se prav za prav bala?... St. Bris in Bredot sta aretirana in prideta pred sodišče, to je res, toda kaj bi mogla navesti proti meni? Tako se je markiza tolažila in bila je^trdno prepričana, da se ji ni treba ničesar bati. V tem prepričanju je sedla na mehko otomano in začela razpletati svoje bujne črne kite. kar je bilo njeno najljubše delo, če ni vedela kaj početi. Kar je planila pokonci in izpustila kite, kar je pomenilo zelo mnogo. — Denisa! Denisa! — je zamrmrala. — Križ božji, na njo sem pa Čisto pozabila. Zametaste markizine nožice so začele znova meriti preprogo. — Denisa!... Denisa res ve nekaj, česar bi ne smel vedet: nihče. Ce jo po-zovejo pred sodišče in če pove vse, sem... Grom in strela, ona je zelo ne: varna!... Nje se moram res bati. Markiza se ie naglo obrnila od veli- kega zrcala, v katerem je videla svoj obraz. Bila je mrtvaško bleda in to ji je šlo na živce. V tem pogledu je bila napram sebi strožja, nego napram drugim. Počasi je vstala in znova je zalila kri njena lica. S tem ie izginil tudi strah. Pozvonila je in sedla znova na otomano. Denisa je vstopila. Bila je vsa prestrašena in to je vznemirilo markizo. — Kako strašne reči se gode! — Da, grozne, madame! — je pritrdila Denisa z drhtečim glasom. — Pripovedovala si mi, da si je ubogi vojvoda z dvema kroglama... O, bože moj! — Da, madame ... Ko je vstopil sluga zjutraj v njegovo spalnico, da postreže gospodu, je ležal vojvoda mrtev na postelji. Imel ie na dveh krajih prestreljeno glavo. — To je grozno ... Groza me je, glava me strašno boli... Povej lakaju, da danes nikogar ne sprejmem ... P mi šampanjca z ledom. Denisa je odšla. Markiza je planila k omarici in odprla predalček. Dolgo je brskala po njem. slednjič je pa našla nekaj, kar je hitro skrila v nedrija. Potem je znova sedla na otomano in si podprla glavo z nežno ročico. Denisa se je kmalu vrnila. Na srebrnem podstavku je prinesla kristalno Čašo, srebrno skledico z ledom in ste-klenilo šampanjca brez etikete in brez posrebrenega grla, kajti v nji je bil pristen šampanjec. — Madame, ali smem natočiti? — je vprašala Denisa. — Da. Markiza je dvignila čašo in jo izpraznila tako hitro in hlastno, da bi ji mogla zavidati vsaka loretta. — Bisquit, — je naročila Denisi. Naznanjamo, da je 3 t m v Splitu nenadoma preminul naš 11 ubi soprog in oce, gospod Josip IHedued ueleirgouec Dragega pokojnika pripeljemo v Ljubljano. Uro pogreba iavimo pravočasno. Prosimo tiheoa sožalja. Judita Medved roj, Schuha, soproga Ivo in Joško Cirila Skerlj in Mirni Sptnčič hčeri sinova Brez posebnega obvestila. pp Ome|a I« /t#£c«/cc7. toomfca za szradu patet?~ t g vani h (časa i QGr»trdnih btcGcva JC. <0. iYo*t Sad |e obvorjena v Novem Sadu in je junija pričela z delom. T Prodaja tuđi na obroke. v posebni oddelek it »prejemajo vsa popravila. „TRIBUNA" P.B.L ToMina OMkotes ki otroSk* tozJ&ot tlubiiana. Karlovska cesta 4. Naznanilo otvoritve« V hiši zobozdravnika gospoda dr. med. Huigo Baumgartena v Trbovljah otvorim 15. septembra 1929 traouino z ženskimi Mobuhi Potrudila se bom svoje ceno", stranke najskrbnejše In solidno po-streči. V zalogi bodo vedno najjroo dernersi damski, otroški in žadnl kJobirki. Prevzemam vse moderniziranje kakor tudi izgotovitev senčnikov za svetilke in blazine za ditvane po na'jnižji ceni. Mary Smolniker. liše MALINO V matični sok. konserviran. \1ALIN0V matični sok, pasteriziran, MALINOVA mezga (Fruchtmark) MALINOVEC z raf. sladkorjem MALINOVA aroma v vseh koncentracijah. MEZGE (marmelade) MALINOVA marmelada (JAM), MAHELČNA marmelada svetla (Aprikosen) NEKTAR marmelada iz jabolk in malin JABOLČNA MARMELADA svetla ČEŠPLJEVA MARMELADA (Slive) BRUSNICE SOKI: oranžni (orangeada) limonov (citronada) kopinka bezgov sadni grogi (Pumsche) različni ESENCI, dišave za slaščice in kuhinjo. Vsaka beseda SO par* Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne ■ odgovarjamo. — Najmanjši oglas Din 5-— * Srečko Potnik in drug. Ljubljana, Metelkova ulica št. 13 Globoke žalost: naznanjamo, da se je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, ded, stric in tast, gospod Anton Pečnikar bivši posestnik in gostilničar danes ob 18. uri po dolgotrajni, trpljenja polni bolezni, večkrat previden s tolažil: sv. vere, v 86. letu življenja preselil v boljšo večnost. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 5. t. m. ob 10. uri na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domaČi župni cerkvi. Št. Jakob ob Savi, dne 3. septembra 1929. Žalujoči ostali. Zahvaljujemo »o Vam, ki ste z molivijo, s solzami in cvetjem počastili grob naše matere gospe Antonije Mrakove Občudovanje naše Sveti Cerkvi, ki je njeno poslednjo pot povzdignila z bleskom Božjega usmiljenja. Pevcem, ki so z narodno žalostinko očistili srca naša. na tem božjem potu naše otroške ljubezni, kakor tudi vsem, ki so nam te dni stali ob strani — hvala. Sledeč duhu naše matere in naše gospe, bomo bratovski gospodarili na našem lepem domu in prosimo sorodnike, prijatelje in znance naše, da nam ohranijo naklonjenost, katere je bila v tako polni meri deležna pokojna. Slovesni requiem se bo pel v četrtek, dne 5. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Mici, Drag;a5 Beta Tine, Ivan. Išče se kuharica perfektna, samostojna, za večjo hišo. Nastop čkrnrpreje. Ponudbe s spričevala in navedbo plače na Hirnka grofa Khuen-Belasi, Nu-štar, Sri>jem. 1808 Koresponden tinja prvovrstna, vešča slovenske in nemške stenografe, se išče za ve Liko manuakturno trgovino. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. I&30 Čolne izposojujem Dobe se za Tr-1763 na Ljubljanici, novsko mitnico V najem vzamem čedno jedilnico do no*vega leta. Odškodnina dobra. Ponudbe pod > Takoj 1846* na upr. »S Naroda c 1*44 Deklico z dežele, ki bi se rada nauč;!a p*. spod.injssva, spreimem k tričlanski boljši rodlicrii. Hrana :n stanovanV v hiši. Ponudbe pod »Poštem M snažna 1839« na uprvo Slov. Naroda. Šivalni stroj dobro ohranjen na proda . Naslov v upravi tega lista. 1M1 SPALBfl FOTELJI ■ N KA^APEJI patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pn RUDOLF SEVER. Marijin trg 2 Mlajšega dijaka sprejmem na stanovanje v popolno oskrbo. Nadzorstvo strogo. — Naslov v upravi »SI. Nar.«. 1847 Klavirji! Pred nakupom klavirja obiščite mojo bogato zalogo in izposojevalnico prvovrstnih nemških :n dunajskih iwdk po razl'ičo-ih cenah tudi na obroke. Uglasitve za koncerte, konservatorij. Glasbeno matico, opero in za vse večje zavode Izvršuje moja tvTdka. Lastna delavnica za popravila. Ker sam izdelujem klavirje, mi ie možno vsako popravilo st rokovnjaško, ceno in brez konkurence izgoto-viti. R. NVARBINEK, Ljubi; a na, Gregorčičeva 5, nasproti Glasbene Cementno korito in zraven spadajoče cementno Kolo za drobljenje sadja, prav ojuk) rabljeno, zelo praJctiono in v najboljšem stanju, prodam za S00 p -i. Jakob Ka-pus, posestnik in izd> vate!j cementnin. Nova vas p. Lesce, Gorenjsko. is-i.s Trgovina z mešanim blagom, dobro vpeljana, na križišču cest, se ceno proda. Ponudbe na upravo pod »Ugodno*/1811. 1811 Več pleskarskih pomočnikov dobrih, spreimem takoj. Ivan Stroian. Ljubljana, Sv. Petra nasip š-t. 65. 1764 L. Mikuš Mestni trg siev. 15 Tvornica dežnikov zaloga izprehajalnih palic Restavracijo v Crikvenici r.i obali, dobro uvedeno, dam zaradi bolezni takoj v najem. Odkup inventarja 35.000 Din. Informaoite daje Braća Jeras, Crikvenica. 1M4 Viničarja veščega za popolno obdelovan.e dveh oralov vinograda, spreimem. Plača 3000 Din. stanovanje, hlev za prehrano dveh krav in en rral polja. Poblizje se izve pri A. Antu-noviču, Kutina. 1R-4.1 Pensionat Auer Villa lmperiale, Merano, Italija. Sijajna lega. Park jn tenis Nada-tievalni tečaji. Moderni jez ki — Glasba Umetnost. Ples Sport. Studijska potovanc'a. Prvovrstne reference. Prospekte pošlie ravnateljica M Chr Auer. do 2 sept. Rogaška SIa.tina, VLLIa Dragica II. alinovec z najfinejšim sladkorjem vkuhan. brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dob*' v lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din • Pri večjem odiemu ceneje. ^azpoš:Ha se po poŠt; n železnici. Urejnles Josip Zupančič, _ Za »Narodno tiskarno«: Fran Jozersek. — Za opravo in inseratni del lista: Oton Chrlstot. — Vsi v Ljubljani. 79 1758 2333