Leto LXX
štev. 234 a
V LJubljani, v nedeljo, f I. oktobra I942-XX < JS^Ai^ESi^ Prezzo - Cena L 0.80 ------■
Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 20 lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 56 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica J Novo meeto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega bi tujega izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A, Milano.
Uhajn vsak daa zintraj nun p onedeljka tn dneva po praznika.
| Uredalitvo ta »pravai Kopltar|eva 6, L|nbl|ana. i Redazione, Ammlnlstrazloaei Kopitarjeva 6, Lnbiana. |	Telefon 4001—4005.
Abbonameotlt Mese 18 Lire) Estero, me* •a 30 Lire, bdiiione domenlca. anno 34 Lir«, Estero 50 Lir«. C. C. Pj Lubiana 10 650 par jll abbo-MJnvnUl 10-349 p« U Lnserzloni.
Filial Novo mesto.
Concessionarla esclnslva per la pubblldtft dl provenlenza italiana ed estera: Unione Pubbllcitt Italiana S. A, Milano.
Sijajni
Vojno poročilo št. 867
uspehi osnega letalstva
V včerajšnjih bojih je bilo sestreljenih 54 angleških letal: 20 so jih zbili italijanski lovci, 25 nemški, 9 pa protiletalsko topništvo
Stan Italijanskih Oboroženih Sil
Glavni objavlja:
Osno lefaLsfvo je včeraj v intenzivnem delovanju doseglo na egiptovskem bojišču posebno sijajne uspeh". Močne skupine sovražnih bombnikov, ki so jih spremljali številni lovci in so se pripravljale za napad na naše postojanke, so bile prestrežene in napadene, V ponovnih srditih bojih so italijanski lovci sestrelili 20 letal, nemški lovri pa 25 letal; dev"t nadaljnih letal je sestrelilo protiletalsko topništvo.
#
Streljanje nngleških letalcev na i. vsemi predpisanimi znaki označene italijanske sani-iefne oddelke ter nečloveško povelj", da naj se pri Tobruku poliije vse vojaštvo, ki se bo nahajalo v zaklonišču H 1082, kakor ttfdi divjaški napadi na italijanske bolniške ladje ter na reševalna vodna letala so dejanja, ki so vzbudila zgražanje po v*-m kulturnem svelu. Kadar se govori o teh angleških zločinstvih, ne gre za sporadične dogodke, ki bi jih zakrivil kak pn»nmcznik ali kaka skupina. Gre za točno predviden sistem in odgovornost za Inkšno surovo in divjaško početje, ki so ga zmožni zagrešiti le divji narodi, pada v celotni meri na angleško vodstvo. Zu faka dejanja sevda ni nikakih olajševalnih okoliščin in ne opravičila. V angleški zgodovini so že znani podobni nečloveški na9topi proti Burom, proti Indijccm
in tudi proti Ircem. Zato je nn taka početja pravilen odgovor rimskih krogov, ki pravijo, da tak sovražnik ne bo le premagan in zasovra-žen, marveč tudi zaničevan in kaznovan. Kadar kakšna vojska ne upošteva zakonov flovečnosti, ni treba imeti do nje nikakih ohzirov, marveč velja zanjo načelo oko za oko, zob za zob.
Vojne izgube v septembru
Rim, 10. okt. AS. Vrhovno poveljstvo Oboroženih sil poroča:
Izgube, ugotovljene v mesecu septembru in tiste, ki jih poprejšnji seznami no vsebujejo in za katere so do 30. septembra prišle določene listine ter imena, so naslednje:
Vojska in milica:
Egipt: padlih 481, ranjenih 687, pogrešanih 3361;
Rusija: (12. seznam) padlih 1054, ranjenih 4121. pogrešanih 1909;
Balkan: padlih 231:, ranjenih 364, pogrešanih 21;
Mornarica: padlih 58. ranjenih 200, pogrešanih 278;
Letalstvo: padlih 49, ranjenih 59, pogrešanih 57.
Seznami padlih so objavljeni v posebnem včerajšnjem dodatku »Oborožene sile«.
Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena in nevenljiva hvaležnost domovine.
Discejeva navodila za kolonialno delo v Afriki
ke province fer v drugih večjih središčih Afrike. Ta organizacija ima danes 35 predsednikov in 160 drugih voditeljev, ki so bili poklicani pod orožje, od katerih je 7 voditeljev padlo, 19 pa jih je bilo ranjenih in 6 odlikovanih. Institut izdaja tudi revijo »Africa itulianu«, tednik »L'azione coloniale« ter ima dnevno poročevalsko služlio »Le colonie« in izdaja tudi mnogo drugih del. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo nad storjenim delom ter je dal navodila za delo v bodočnosti.
Rim, 10. okt. AS. Dttce je v spremstvu ministra za itulijansko Afriko, Tcrruzzija, sprejel predsednika Fašističnega Instituta za italijansko Afriko, narodnega svetnika Amadea Fa-nija, ki mu je poročal o delovanju instituta v teh zgodovinskih trenutkih in ni u predložil v odobritev načrt za nove pobude v študiju in propagandi, število članov znaša skupno 92.222 in se je v primeri z lunskitn letom potrojilo. Pomnožili so se tudi pokrajinski oddelki in številni pododdelki, ki obstojajo na sedežu vsa-
Amerika je plod Evrope
Dr. Dietrich ob 450 letnici odkritja Amerike
Brlin, 10. okt. AS. V spomin na 450 letnico odkritja Amerike je vodja nemškega tiska. dr. Dietrich objavil zanimiv članek, v katerem
Fravi, da je Ameriko odkril 12. oktobra 1492 talijan in da je evropski duh ustvaril tamkaj svet, ki so ga imenovali novi svet. Narodi starega sveta so kolonizirali novi svet in mu dali evropsko civilizacijo. Vse, kar je postalo pozneje osnova ameriškega življenja, je prišlo iz Evrope. Ameriške države dolgujejo svoj du-hov,ni razvoj Evropi. _Evropa se je tudi udeležila s krvjo prostovoljcev bojev za svobodo' ameriških držav in njeni pionirji so ustvarili njeno gospodarsko moč. V povračilo — piše dr. Dietrich — so evropski narodi dobili od Amerike le nehvaležnost in izdajstvo. Amerika je štiri stoletja uživala sadove evropskega duha in evropske kulture. Amerikanci, ki so postali plutokruti, so še enkrat izdali svojo lastno kti.
Danes govore o »veličini človeške duše«, toda kaj vedo o evropski duši? Kaj ve ameriška kultura o evropskih čudovitih palačah, spomenikih, o evropskem slikarstvu, kiparstvu, glasbi in o celi evropski kulturi. Evropa je dala svetu velike mislece in pesnike. Amerika nima niti enega tako velikega pisatelja. Kaj je torej ta-kozvani ameriški idealizem? Imenuje se coka kola, žvečilni gumi, konzerve v škatlicah itd. Zato je prav, da se v spominu na 12. oktober, ko se proslavlja ime Krištofa Kolumba, sjiom-niino, da je takozvani novi svet odkril stari svet, ki je imel že svojo kulturo in 6000 let staro civilizacijo. Zato se danes po pravici evropska celina imenuje novi svet. Evropski narodi, obdarjeni z mladostnim duhom, so znali preroditi stari svet, ki bo napredoval na vseh poljih in v katerem bo življenje znova vzcvetelo in se zableščalo.
lova Evropa je pripravljena na zimo
Rim, 10. oktobra. AS. Tednik »Relazioni in- ( in Washingtona. ki M rada zadušila neprijetni ternazionali« obravnava vojni položaj v bodoči odmev Wilkijevih izjav. Po pregledu vojnih dogodkov naštevajo »Realizioni internazionali« med
zimi. četrtič od začetka vojno se bo pojavil na bojiščih »general Zima«. Tednik nadaljuje, da »general Zima« v preteklosti nikdar ni mogel zadušiti prednosti, ki so si jih zagotovili narodi Osi in narodi Osi niso pozabili, da se bo prihodnje leto spet pojavil ter so se zalo pripravili nanj ne samo na bojiščih, marveč tudi (loma pri preskrbi civilnega prebivalstva z najrazličnejšimi potrebščinami. »Relazioni internazionali« nato omenja, kako je moral nasprotno Wilkie sporočiti pomanjkanje in nevarnosti, katerim bo izpostavljeno prebivalstvo v Sovjetski Rusiji in kako je Stalin naglasil te skrbi navzlic naporom Londona
Angleški parlament podpira strahovlado v Indiji
Berlin, 10. okt. AS. Berlinski tisk se bavi z uspehom volitev v spodnji zbornici glede indijske politike, kakršno zastopa angleška vlada in ki ima v Anierviu svojega najmočnejšega zagovornika. 200 glasov ie odobrilo to politiko, 17 pa iih je bilo nasprotnih. To jasno dokazuje — poudarja list »Nachtausgabe« — kako zastopniki angleškega naroda podpirajo krvavo strahovlado v Indiji. List navaja izjave raznih govornikov v spodnji zbornici ter zaključuje, da bi prav te izjave morale bili narodnemu indijskemu kongresu in indijskemu gibanju za svobodo spodbuda, da bi z vsemi silami vztrajali v boju do zadnjega in sc upirali krutemu angleškemu nasilju.
Angleška križarka potopljena
Rim, 10. okt. AS. Angleško mornariško ministrstvo sporoča, da je bila potopljena angleška križarka »Coventrv«. »Covcntry« je imela 4290 ton. Zgrajena je bila leta 1958. V mirnem času jc imela posadko 440 mož.
drugim, kako stoje »združeni narodi« pred kritičnimi dogodki, kar dokazujejo vojna poročila o nemški zmagi južno od Ladoškega jezera, pomnoženi napadi osnih podmornic na sovražne ladje, veličasten uspeh podmornice »Barbarigor in tretja velika pomorska bitka pri Salomonskih otokih. Zimska ostrina ne bo mogla spremniti položaja »združenih narodov«, nasprotno pa metodično in usodno razvijanje dogodkov zagotavlja zmago narodom novo Evrope.
Nov podvig nemških podmornic
Potopljenih je bilo 22 ladij s 141.000 tonami — Nov uspeh v Kavkazu
V Stalingradu govore topovi
Hitlerjev glavni stan. 10. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno poročilo:
Nemške podmornice so težko zadele angleško-ameriškj pomorski promet pred Južno Afriko. Tik pred K a p s t a d I o m so v nenadnem napadu potopile 12 trgovskih ladij s 74.000 tonami. Druge podmornice so potopile na zahodni a I r iš k i obali, pred angleško-amcriškim oporiščem F r e e t o vv n , pred južno ameriško obalo, zalivu sv. Lovrenca in pri veliki nevihti v severnem Atlantiku 10 ladij s 07.000 tonami. Med temi ladjami se je nahajala 15.000 tonska živilska ladja »Andaluzia Star«, ki je bila natovorjena z dragocenimi živili, zlasti z zmrznjenim mesom in je bila namenjena v Anglijo. Tako so naše podmornice zopet na razsežnili bojiščih potopile 22 ladij s 141.000 tonami.
Hitlerjev glavni stan, 10. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na k a v k a š k e m področju je bila na prelazu proti pristanišču T u a p s e obkoljena močnejša sovražna skupina in pri tem je bilo zavzetih 47 postojank.
V	boju za Štalingrad je topništvo potopilo dve sovražni topničarki na Volgi, eno pa težko poškodovalo. Napadalne čete so v mestu razslrehle neki nebotičnik. Skupine strmoglavccv so nadaljevale z napadi na sovražna odporna gnezda in na utrjene bloke hiš, skupine bojnih letal pa so nadajevale z razbijanjem preskrbovahtili železnic in pristaniških naprav v področju spodnje Volge. Sovjetski razbremenilni napadi na severnem boku so ostali brezuspešni.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so bili uspešno izvedeni lastni sunki.
Na visokem severu so nemška bojna letala preteklo noč napadala sovražna letališča v zalivu Kola.
V	Severni Afriki je letalstvo napadlo motorizirane skupine, topovsko postojanke in taborišča Angležev na srednjem odseku pri 1 I A I a m e i n ti, kakor tudi pristaniške naprave pri Aleksandriji. Spremljevalna nemška lovska letala so v letalskih bojih brez lastnih izgub sestrelila 6 angleških letal. l'ri napadih močnega mešanega letalskega krdela na osna letališča so Angleži zgubili pri skupni obrambi nemških in italijanskih lovcev ter protiletalskega topništva 48 bombnikov in lovcev. V teh bojih jo bilo izgubljeno lo'eno lastno lovsko letalo, pri čemer se je letalec rešil s padalom.
Pri dnevnih napadih mešanih sovražnih letalskih skupin na severno francosko in belgijsko področje so se razvili hudi letalski boji, v katerih jo bilo sestreljeno večje število voč-motornih bombnikov, med njimi tudi nekaj amerikanskih, pri izgubi enega lastnega letala. Francosko civilno prebivalstvo jo imelo mrtve in ranjene. Z razdiralnimi bombami povzročena stvarna škoda je majhna.
Na južni agleški obali so nemška lahka bojna letala v dnevnih napadih potopila 6 angleških izkrccvalnih čolnov, dva pa težko poškodovala.
Berlin, 10. okt. AS. Iz vojaškega vira se j(*. zvedelo, da je včeraj zjutraj angleško letalstvo z mnogimi štirimotorniki v spremstvu zelo mnogih lovcev izvedlo napad na obalo severne Francije in Belgije. Sovražni bombniki, med katerimi so bila tudi amerikanska letala, so iz velike višine in pod zaščito debele megle prileteli od zahoda nad obalo. Takoj je nastopilo nemško protiletalsko topništvo in letalstvo. Sovražni bombniki tako niso mogli zadeti predvidenih vojaških ciljev. Nemški lovci so -pomagali obrambi na kopnem in so v smelih napadih zapletli v boj krdela angleških lovcev. Po dosedanjih poročilih je bilo v silovitih zračnih bojih zbitih nekaj štirimolornih bombnikov, med njimi tudi nekaj »letečih trdnjav«. Škoda, ki so jo povzročile spuščene bombe, se niti od daleč ne more primerjati s škodo, ki jo je iifielo angleško letalstvo pri tem napadu, pečina bomb je zadela stanovanjske 4hiše po majhnin krajih in francosko ter belgijsko prebivalstvo je imelo nekaj mrtvih in ranjenih.
Berlin, 10. okt. AS. Iz vojaškega vira so se izvedele nekatero podrobnosti o veliki bitki jugozahodno od Ilmenskega jez.era. o kateri poroča včerajšnje vojno poročilo. Napad se je začel dne 27. septembra na področju, ki je hilo za boljševi-Sko obrambo zelo pripravno, ker jo polno močvirij, rek, gozdov, je neprehodno, ima mnogo oklcp-
r .....
Angleško lovsko letalo, katero Je zbil na tla italijanski lovec nad Raguso.
nih trdnjav, ovir vseh vrst in minskih polj. Po
siloviti bitki, ki so jo morali izvesti Nemri istočasno proti sovražniku kakor tudi proti neugodnim razmeram, se jo s pomočjo letalstva posrečilo zadušili obupen boljševiški odpor ter na široko prodreti v sovražnikovo področje. V 24 urah je bilo zavzetih 100 sovražnih utrjenih postojank. Premagani boljševiki so skušali v utrdbah ob rekah in v vaseh organizirati odpor, toda morali so so umikati ped za pedjo. Hitro so bili napravljeni mostovi čez reko. Boljševiki so dobivali novq rezerve, ki so jih metali v borbo, toda nemški povi in letala so premagali tudi to obrambo, dokler niso bile sovražno silo popolnoma uničeno,
100 dni ofenzive na vzhodu
Trieste, 10. oktohra. AS. »II Piccolo di Trle-slcr objavlja naslednje o uspehih nemških iu zavezniških armad na stoli dan drugo velike ofenzive na vzhodu: Na današnji stoti dan o<l začetka druge velike ofenzive na vzhodnem bojišču pišejo nemški dnevniki, da je šo prezgodaj sestaviti pregled o poletnih bojih, toda doslej so da žo ugotoviti, da je vrhovno poveljstvo po|iolnoma zadovoljno z. doseženimi uspehi in z nastalim položajem. Omenjajo se posel>cj naslednja tri dejstva:
1.	Sovjetski napadi na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča skozi vso pomlad in vse poletje niso Imeli nikakega uspeha. Če žo niso čisto prenehali, so vsaj izgubili na udarnosti. Boljševiki po krvavih izgubah očividno niso boleli poslali novih divizij iz bojišč pri Stalingradu in v Kavkazu in no morejo več izvesti veliko ofenzive.
2.	Na odseku pri Stalingradu je nemški manever rodil uspehe, ki jih je hotelo vrhovno poveljstvo, to je zaprtje velike rečno žile — Volge. Taktično je tiitka za Štalingrad končana. Zdaj jo — pišejo nemški listi — glavno bojišče pri Tereku.
3.	Pripominja se, da Jo tudi na drugih odsekih izven Stalingrada in Kavkaza pobuda spet prišla v nemške in zavezniške čete, kar je pokazala dvojna zmaga pri llmanskem jezeru.
Ameriške grožnje
Berlin, 10. okt. AS. Diplomatska In politična korespondenca komentira zadnji govor Summerja Weilesa na severnoameriški trgovinski konferenci in piše, da izjava Rooscveltove desne roke meče jasno luč za kulise severnoameriškega imperializma. Summcr Welles jc posebno pohvalil tiste države latinske Amerike, ki 60 se pokorile Roose-veltovim zahtevam ter 6e vrgle v vojno. Mnogo umernejša in hladnejša je bila pohvala tistih republik, ki so samo prekinile diplomatske odnošaje s 6ilami Osi. Besede, ki 60 letele na Cile in Argentino, ki 6ta doslej imeli moč in pogum upirati se nasilniški volji \X'ashingtona, 60 bile nasilne in grozeče. Summer \Velles je celo hinavsko namiga-val, da sta ti državi, ki 6ta ohranili diplomatske odnošaje z državami Osi, izdali skupno 6tvar in da je njuno zadržanje podobno tistemu, ki prijatelja v hrbet zabode. Članek v diplomatsko-]X)li-tični korispondenci se končuje z vprašanjem, kakšen odmev bi nastal v severnoameriški javnosti, če bi 6ile Osi izvajale podobno na6ilstvo nad obstoječimi nevtralnimi državami v Evropi.
Marionetska vlada v Iraku
Rim, tO. okt. AS. Nova iraška vlada, ki jo je sestavil London, je tipična marionetska vlada. Nurri cd Said, ki je novi ministrski predsednik, je znan kot velik anglcško-ameriški priganjač in najzasovraženejši človek v Iraku, ki je prodal svojo domovino tujcu. Ker Angleži niso mogli najti nobenega pravega politika, so se morali zadovoljiti z njegovo osebo in z nekaterimi drugimi figurami tretjega reda, ki nimajo nikakega političnega in verskega ugleda in nika-kega vpliva na ljudstvo. V iraškem nacionalnem pogledu je Nurri Saidova vlada pravi izrodelc.
Razgovori s slovenskim ljudstvom:
žene
časnikar tj. Aiessandro Nicotera je imel snoii po radiu Ljubljana naslednje predavanje: •
Kakšno naj bo poslanstvo žene po mišljenju boljševikov, nas niti najmanj ne zanima. Dovolj je, ako omenimo, da so slovenske žene ne kakor izjemni primeri možač, vendar pa v nekoliko znatnem številu živele življenje banditov ter se udeleževale njihovih akcij, kar se nam zdi, da je eden izmed nadaljnjih vznemirjujočih simptomov, zaradi katerih smo silno iznenadeni nad nagnjenji iz.vestnega dela toga ljudstva. Z vsemi pojasnili, tudi verjetnimi o čudnih in pretiranih pojavih in z vsem trudom, ki smo si ga dali, da bi razumeli te pojave, jih pri najboljši volji ne moremo razumeti. kadar so združeni s čini divjosti ter po divjaštvu prekašajo drug drugega, dasi n. pr. lahko dopuščamo, da kaka ženska sledi razbojniku iz čisto čustvenih nagibov.
Bolj ali manj vsi poznamo žensko duševnost. Basi pravimo, da je nikoli ne moremo popolnoma spoznati, vendar je treba včasi ugotoviti, da ni vse samo parfem in sijaj, kakor bi nam hoteli predstaviti pesniki. Vsekakor je golovo to, kar nam pravijo fiziologi in prirodoslovci in česar nas uči naše izkustvo, da jih spoznamo skoro do popolnosti kot delikalne in šibke v njih ženskosti, kar ie ravno ena izmed največjih, najglobljih, najlepših in najnjdoločenejših tajnosti človeškega življenja.
Zdaj pa jo vidimo v moški obleki, s puSko preko rame. kar bi bilo vsekakor komaj bizarnost (Nadaljevanje na 2. slrani.)
•Stran g
>9EOVENEC<, nedelja, ti ofctobra 1942-XX,
Bt©v. 294,
Velik uspeh štiriodstotnega posojila
Minister za finance in guverner Banco d'Ita-lia, ki jo predsednik konzorcija za prodajo 4% dcTctlctnih lionov s premijami, ki zapadejo v plačilo dne 15. septembra t'.trii, sta sporočila Du-roju, da jo skupna vsota podpisov dosegla 21 milijard 958,075.000 lir. To pomeni v primeri s podpisom 6% lionov, ki so bili izdani dne 15. februarja letos, da io bilo zdaj podpisanih več za 452 milijonov 903.000 lir, v primeri s podpisom bonov, ki sn bili izdani dne 15. septembra laniv je bilo zdaj podpisanih 4.727.909.000 lir ve« in v primeri s podpisi zu posojilo, izdano dne 15. februarja 1941, jo bilo podpisanih zdaj 6.0119,350.000 lir.
Kot pri prejšnjih podpisovanjih je nspeh operacijo pripisovati popolnemu sodelovanju varčevalcev vseli vrst. K uspehu so pripomogli v obilni meri tudi Libija, italijanska posestva v egej-skem morju in nove pripojene pokrajine.
Kot znano je bil dne 5. oktobra zaključen rok za podpisovanje novih 4% devetletnih pre-mijskih bonov, ki zapadejo dokončno v plačilo <]no 15. septembra 1951. Z ozirom na sedanje stanje kapitalnega trga in trdne volje italijanskih varčevalcev dati na raz|>olago državi vsa potrebna denarna sredstva za nadaljnje finnciranje vojne, je bilo pričakovuti, da bo posojilo dalo velike zneske, kar se jo v resnici zgodilo. Italijanski varčevalci vseh jiano? so se obilno odzvali vabilu za vjiis, kot to poudarja tudi samo uradno jioročilo in s tem izreka priznanje številnim velikim in malim varčevalcem za razumevanje državnih potreb.
Sami rezultati posojila kažejo, da je bilo kljub zmanjšanju obrestne mere zdaj v jeseni podpisano za skoraj pol milijarde lir več kot je
(Nadaljevanje s 1. strani)
in kaprira; vidimo jih, kako jih je prevzela ne-odoljiva strast do muk, ki jih gledajo; tudi to je žensko. Četudi si ne znajo predočiti natančno, na kateri strani je prav za prav večja krivda.
Naenkrat pa eo postale divje zven iz brloga, naenkrat so začele ubijati in prirejati turobne plese okoli oltarja žrtev. Zdi se nam, da smo zašli v najtemnejša tisočletja trogloditskih dob, ko so divja krdela živela od ropa in od razbojniških po-
bilo podpisano v mesecu februarju tekočega leta, kar jo s|iet nov dokaz privrženosti italijanskih varčevalcev vseh vrst do naložb v državne papirje, kar je pa tudi dokaz zaupanja vseh slojev naroda v državo iu njene pajiirje.
Posojilo samo je zanimivo tudi s čisto finančnega vidika. Usjieh kaže, kako močan je Italijanski kapitalni trg, ki radevolje daje državi na razpolago znatna sredstva za kritje njenih potreb. Vsota skoraj 50 milijard lir, ki je bila podpisana v dveh emisijah, spomladi in jeseni, je značilno velika in nima primere tudi v mnogih drugih državah, ki so mogoči! kapitalno celo močnejše kot Italija, ki je, kot znano, predvsem država malesra, toda delovnega in varčnega človeka. jO milijard lir letno pomeni veliko vsoto za dr-
žavno finance, ki bodo zaradi tega rezultata v
stanju premagati vse težave inliacionističnega značaja. S pod|>isotn jK>sojila so se italijanski varčevalci najboljše odzvali za sodelovanje pri ukrepih, ki bodo preprečili inflacijo, ki bi šla v škodo vsega naroda. Odliv teh vsot v državno blagajno Ik> rodil ugodne posledice za celotno finančno politiko, kar naravno prihaja končno v korist tudi milijonom vlagateljev.
Končno moramo podčrtati še zadnji 6tavek uradnega sporočila, ki pravi, da so v obilni meri sodelovale pri vpisu tudi Libija, italijanska posestva v Egejskem morju ter nove priključene pokrajine. S tem jo daho priznanje tudi varčevalcem iz teh krajev, da so sodelovali pri vpisu posojila in po svojih močeh pripomogli k uspehu, ki je v celoti nov dokaz zavednosti ljudstva, da mora pomagati državi v njenih finančnih naporih, da bi dosegla najvišji cilj. to je zmago.
Italijan Krištof Kolumb je pred 450 leti odkril Ameriko
Admiral Krištof Kolumb, s pravim imenom: i krcali na zeleni obali. Krištof Kolumb je vsprem-
;ga stvu obeh kapitanov ostalih dveh ladij, z zastavo
hodov. Ali moramo mi zanje zardevati? Kaj niso vera, omikano sožitje, zakoni in zgodovina mogli ustvariti nikakršne sozveze, nikakršnega sramu v ženski duši, čeprav je slednja po svoji pnrodi tako nestalna:1 Po tem takem bi bila ta omika samo tenka, pozorna plast laka, dasi smo vedno pripravljeni hvaliti se z omiko. Po vsem tem bi bilo to samo nekaj površnega, ki izgine, brž ko se pojavi zver, ki izgine na prvi poziv onega boljševizma, ki je pravilno označen z izrazom »povratek v živalsko stanje«.
Ni potrebno, da bi v zabavo javnosti naštevali sramotne vzglede, dejstva in imena oseb. Zdi se nam, da smo o tej 6tvari že preveč povedali. Ponavljamo, da 6e sramujemo mi za one junakinje. Slovenska javnost ve več stvari o tem predmetu kakor mi in ravno zaradi tega hočemo od njene strani slišati besede graje in celo besede obsodbe. Ca6 je, da vsaka poštena duša povzdigne glas in izjavi svoj neznosni 6tud. Tudi zahrbtnost ima t voje meje in ,tudi 60krivda postane na izvestni točki neznosna.
Ako naj primerjamo poslanstvo žene v dveh sorodnih vladah, ki odločajo o usodi osi in Evrope, ne moremo najti niti pripravnih izrazov. Treba bi bilo ustaviti se glede tega pri boljševizmu in pri Fašizmu, da se vidi naenkrat, kakšno neprehodno orezno zija med obema idejama in kako ena stran teži k najslabši izroditvi instinkta in kako 6i druga prizadeva izboljšati in poplemeniti nagone.
Nobena evropska žena, čeprav se navajajo primeri ženskega junaštva, ugotovljeni v izjemnih in zelo redkih primerih, nobena žena, vzgojena v svetišču rodbine k milemu čustvovanju, ne more misliti na to, da bi posnemala moškega v vojaških dejanjih, da bi delala ž njim vse tveganje iu drugim prizadevala zlo. leni manj so na svetu žene, ki bi bile pripravljene izpremeniti se v razbojnike. Vedno smo vedeli, da ima žena nagonski strah pred krvjo in nasilnostjo, ona je odločena, da prinaša nasprotje v nasilne in krvave nagQne moškega.
Naše žene si mi ne moremo drugače predstavljati, kakor tako, da se sklanja in tolaži ranjence in nesrečnike, tiste, ki od vojne trpe največ, da jim pomaga boljše prenašati te muke s jKmiočjo svoje lahke roke in svojega smehljaja. Naloga ženske v fašistični družbi in lahko rečemo v človeški družbi sploh, kajti na tem polju se ni iznašlo prav nič novega, marveč je bilo ženski puščeno mesto, ki ji gre, je tako važna, žena, ki ima na svojem mestu toliko posla, da bi ji no ostalo časa, niti hi ne imela volje, da hlepi za nevarnimi dogodivščinami in zločinskimi niz-kotnostmi. Kavno te dni se neka okrožnica Fašistične Stranke obrača na italijansko ženo. V njej res ni niti pozivov na vojno, niti za vojaško novačenje in sploh nikake besede o vojnem huj-skaštvu. Te potrebe sploh nihče ne čuti. Pri moških narodih so že moški dovolj pogumni in bojeviti jn se nikjer ne čuti potrebe, da bi jim v tem tudi ženske morale pomagati.
Poslušajte, kaj pa zahteva od naših žena tajnik Fašistične Stranke. »Treba je pomnožiti število obiskovalk in izbrali med fašistinjami one, ki so znajo približati narodu z najboljšimi potezami dobrote, ljubeznivosti in razumevanja in ki bi znale točno predstavljati potrebe posameznika ter občestva. Dežela ne sme biti zapuščena, zlasti ker tja prodira pomožna akcija često z izredno počasnostjo.
Ženski fašiji naj nadaljujejo svojo delavnost 7.a pomoč Oboroženim silam (ranjenci, pošiljke itd.), zlasti pa naj se njihova pomoč očituje družinam vpoklicanih. Takisto se naj njihova pomožna akcija posveti skromnejšim slojem, ki najbolj občutijo neugodnosti besede.
Pripravljanje volnenega perila za bojevnike nai bo del priprav, ki se vrše za razdelitev obleke onim, ki so potrebni. Zato naj se zbirka oblačil izvršuje zlasti pri imovitejših ljudeh. Zbirališča teh oblek naj bodo pri fašijih ženski delovni krožki za fašistično žene, mlade fašistke in mlado Italijanke.
Razdeljevanje obleke se naj vrši predvsem v ljudskih četrtih, zlasti otrokom in starcem, [>o skrbni ugotovitvi potrebe, da se dobi gotovost, da bodo podarjeni predmeti tudi v resnici rabljeni v svoj namen.«
V splošnem imajo tedaj fašistične žene v tej vojni dovolj posla, kakor ga imajo dovolj v ostalem tudi v mirnem času. Treba je izvesti velikanski niz dobrotvornih del. Da so demokracije pri -nesle veliko nereda tudi na to polje družabnih odnosov, ni novo odkritje, toda v dvajsetem veku so presenečeni srečujemo s pobesnelimi Emilijami v gozdu slovenskih gora in to je iznenad-ljivo odkritje, pred katerim stojimo odprtih ust kakor otroci pred kletkami v zoološkem vrtu.
Cristoforo Colomho, se je kot sin prei>rostep suknarja rodil 1. 1456 v Genovi, kjer stoji tudi krasen &|x>menik njemu v čast. V italijanskih šolah in na univerzi v Pavi ji se je učil matematične vede in je žo zgodaj spoznal tuje deželo na vožnjah v Anglijo in na zahodno obalo Afrike. Vstopil jo v portugalsko službovanje in si jc tu pridobil tistega praktičnega znanja, ki ga je kasneje tako potreboval. Polagoma je dozoreval v njem smeli načrt: da pojadra na Zahod in tako dospe na Vzhod!
S tem drznim načrtom v mislih in v proučevanju zemljevidov in knjig je čakal sedem dolgih let, dokler ni dobil potrebnih ladij in sredstev, da jo mogel odpluti v neznane dalje. V sedmih dneh je malo brodovje priplulo na Kanarske otoke in odtod milje in milje dalje. Ves čas vožnje Kolumb nt izgubil upanja in je na vse načine pregovarjal pomorščake, da so vztrajali in zaupali svojemu voditelju. Kolumbov sin je po smrti svojega velikega očeta dokazal, da ni bilo na ladjah nikoli nobenega upora, kot so v zgodovinskih spisih tolikokrat zmotno omenjeni.
Vprav danes, 11. oktobra, je minilo 450 let, ko so se po Kolumbovi naporni in dolgotrajni vožnji s tremi jadrnicami, s »Pinto«, »Nino« in »Santa Mario«, pojavili prvi znaki bližine kopne zemlje. S »Pinte so pomorščaki prestregli okrašeno palico in suhozemsko rastlina Mornarji z »Nine« so potegnili iz morja vejo z rdečimi jagodami — in posadka se je globoko oddahnila. Bilo je 11. oktobra krog desetih zvečer, ko je Kolumb nenadoma zapazil, kako so je v dalji nekaj zaiskrilo. Ladje so plula naglo dalje in ob dveh ponoči je posadka kriknila; »Zemlja!« in top je za grmel z ladje.
Ko se je posvetilo jutranje sonce, so se iz-
iti križem v rokah, slovesno zavzel novo zemljo —novi svet. V zahvalo Bogu za srečno uspelo vožnjo, je pokleknil na novi svet in zasadil križ v zemljo. Otoku je dal ime San Salvador. to je Odrešenik. Ker je bil trdno prepričan, da je pri-plul v Vzhodno Azijo, je prebivalce, ki so osuplo prihiteli na breg gledat bele ljudi, imenoval >In-diosc = Indijce. Tudi oloka Kuba in Haiti je Kolumb še zavzel na tej prvi vožnji. Na drugi svoji vožnji je odkril Puerto Riro in Jamaico, a na tretji obalo Južne Amerike. S to poti se jo zaradi nesramnih spletk cele množice nevoščljiv-cev vrnil vklenjen. Njegova četrta in poslednja vožnja (1502—1504) pa ga je povedla na bregove Srednje Amerike.
Zaradi mnogih, naravnost nečloveških težkoč na teh štirih potovanjih in zaradi velike nehva-ležnosti, ki jo je moral v dno duše tolikanj občutili, je veliki Krištof Kolumb bolj in bolj slabel in je skoraj pozabljen umrl dne 21. maja leta 1500 v Valladolidu. Do svoje smrti je bil trdno prepričan, tla je odkril vzhodno obalo Azije. Toda Amorigo Vespuzzi, tudi Italijan, ki je bil rojen v Firenzi in je spremljal Kolumba na njegovi tretji vožnji in je preiskal obalo severne Južne Amerike, je prvi spoznal, da je novi svet tudi poseben del zemlje, ki so ga iz njegovih potopisnih knjig polagoma spoznavali po vsem svetu. In slednjič je dobil novi 6vet ime po njem, po Italijanu: Amerika.
Kako je v teh dneh bridka ironija dejstvo, da je Amerika, ki jo je odkril Italijan in jo_ je proučil in ji dal ime Italijan, tolikanj sovražno nadahnjena vprav proti domovini teh velikih mož, očetov ameriške domovine I
Žrtve komunističnega ubijanja na deželi
V nedeljo, dne 4. oktobra 1942 je vaška straža iz okolice Grosupljega odkrila v gozdu v bližini Kriške vasi, grob 26 letnega Rosija Ludvika iz Velikega Mlačevega ter 30 letne Zofije Globokar-jeve iz Žalne; oba sta žrtvi komunističnih tolp. Odpeljali so ju že 14. junija v neznano smer, ne da bi povedali zakaj. Preden so ju ubili, so ju morali na nečloveški način mučiti, kakor se je še sedaj videlo na njunih truplih. Oba sta bila pokopana ali bolje vržena v isto jamo, ki sta si jo morala sama skopati. Trupla so našli skoraj popol-
noma naga, a še precej dobro ohranjena in so jih sedaj prepeljali na domača pokopališča, kjer so ju ob številni udeležbi domačinov pokopali. Oba sta bila vedno dobra in zgledna in ker nista marala sodelovati s komunisti, sta morala žrtvovali svoje življenje.
Iz Kočevja prav tako poročajo o nasilni smrti Pečnika Štefana iz Cvišlerjev, ki so ca ubili komunisti dne 3. junija ter Franca Pečine, ki so ca komunisti umorili dne 13. junija tega leta. Naj počivajo v miru!
Kukoviču Kazim, na grob
Kadar pade v gozdu posekan hrast, zaječi od silnega padca vsa njegova okolica in gozd ni več tisto, kar je bil prej. Pa ne bi r.aječali ml za Teboj, dragi Kazimir, ko si tako nenadno padel, ti morda duševno in telesno eden najbolj krepkih med nami, gotovo pa eden najbolj vzravnanih mož, kar jih je dal naš rod, ki je s Teboj delil leta učenja, leta mladostnih borb, mladih iskanj in mladega iskrenega navdušenja za vse, kar je dobro, zdravo in lepo, kar je verno.
Tako poln si bil v6ega zdravja, onega, ki je najbolj všeč vsakemu poštenjaku, namreč notranjega zdravja, čvrste volje po dejanju, po rasti iu delu.
Še ko si bil dijak v Mariboru, smo vedeli za
Te kot enega najboljših med nami, ko pa si prišel v Ljubljano in si pričel študirati pravo, si bil takoj v prvih vrstah naše akademske mladine. Z zgledom in z vnemo si nas navduševal; kljub temu, da si marljivo študiral in nisi po nemarnem zapravljal časa, si vedno našel dovolj prilike, ia si se pokazal povsod, kjer bi Te sicer pogrešali. Nisi hotel biti govornik, učen debater in spreten pretvarjale« besed, Tebi se je besedičenje upiralo, če pa si se oglasil k besedi, si vedno zadel že-belj na glavo: »Tako bomo napravili!« si dejal in vedeli smo, da se bo tako tudi zgodilo, kakor si rekel. Ne mož besedi, mož dejanja si bil ined nami.
S kako žarečiini očmi si nam pozneje, ko smo se porazgubili z univerze v življenje, trdo in radosti skopo deleče, pripovedoval o svoji družinski srečici, o svoji pospej in o svojem sinčku in zopet smo Te razumeli, saj smo gledali v Tvojo otroško čisto dušo, pa si bil že vendar mož, ki je dosegel vrhunec moške dobe, polnih 35 let!
In pozneje, ko si v Mariboru in v Ljubljani zavzemal važno in odgovorno mesto, s kakšno ljubeznivostjo si vedno ustregel, če si le mogel, prošnjam strank in vseh, ki so se v tej ali oni uradni zadevi obrnili nate! Koliko gorja, koliko bolečin si pomagal olajšati, ker si bil tudi na svojem. ostrost in strogost zahtevajočem mestu, vedno človek s srcem! Ali si pred smrtjo pozabil, tedaj, ko si padel od roke zločinca, ali si se vsaj za hip spomnil, kako človeški si bil v svojem uradnem delu.
Ah, ne, nikoli ni6i zahteval trohice hvaležnosti, čeprav si delil samo dobroto in vemo, da je bila Tvoja zadnja misel nanje: »Naj jim bo odpuščeno!«
Toda ne, spomin na Te nam ne dopušča, da hI jim odpustili še mi s popuščanjem! Saj sam ne bi hotel, da bi bili rmerikavi in jokavi, ko si padel Ti! Prav zaradi Tvojega svetlega vzora, zaradi Tebe, ki Te je bila kljub Tvoji mehki duši, v stvarnem življenju sama borbenost, bomo borbeni tudi mi, dokler ne bodo za vedno onemogočeni taki zločini, kakor se jih je eden izvršil prav nad Teboj! Ne, ne bomo Te pozabili, dragi Kazimir, nikoli!	Tvoji prijatelji.
V Žužemberku so partizani umorili občinskega tajnika Jeniča, gostilničarja Finka in njegovo ženo Pavlo ter še tri druge osebe. Vdrli so tudi v cerkveno grobnico in premetavali krste in kosti. Med voditelji te tolpe so bili Kocbek, dr. Brilej Jože in Brejc. Ali so ti bivši »krščanski« socialisti komunisti ali niso? Sodite po delih, tisti, ki še delate razlike in najdete za vsakogar zagovore!
Žrtve komunističnega ubijanja: Zofija Globokar iz Žalne, Rosi Ludvik iz Vel. Mlačevega ter Pefnik Štefan iu Franc Pečina, oba iz Cvišlerjev pri Kočevju.
Samomori med partizanskimi voditelji se nadaljujejo
Drug za drugim padajo kolovodje komunizma v roke maščevalne pravice
Ljubljana, 10. oktobra.
Iz Mokronoga smo dobili sporočilo, da si je v trebelskih gozdovih — ravno tam kjer je maja meseca poklal nesrečno Zavodnikovo družino iz Bistrice pri Št. Rupertu, vzel življenje — znani partizanskih krvnik in strah Mirenske doline — France Jerič, posestnik in gostilničar v Mokronogu. Ko je videl, da so mu vaške straže za petami in da Nne bo ušel zasluženemu plačilu, je z revolverjem ustrelil ženo ki je bila ž njim v gozdu, nato še sebe. Malo prej, je tudi v teli gozdovih padel in položil obračun svojega življenja glavni krivec Zavodnikove tragedije, France Avsec, veleposestnik in gostilničar na Bistri, ki je duhovni zasnovatelj Zavodnikovega umora. Ko je bil v Št. Rupertu pogreb te nesrečne družine, ki je prva v Mirenski dolini padla kot žrtev komunistične zablode in strasti, je bil Avsec tisti, ki je grozil s požigi in smrtjo vsem, kateri se bodo pogreba udeležili, ln res. še isti večer smo imeli 3 požare.
V Trebnjem, pa so se pred kratkim javili in
Hud partizanski poraz
V Logu pri Brezovici so v začetku tega tedna partizani napadli šolo, v kateri je bilo tistega dne 16 členov samoobrambne edinice. Partizanov je prišlo preko 100. Šolo so napadali od 23 do 3 zjutraj. Rezultat napada je bil, da je zmagala mala posadka in so se partizani morali umakniti, s seboj pa so odpeljali oz. odnesli več mrtvih in ranjenih, dočim od oblegane posadke ni bil nihče ranjen. Ta spopad dokazuje, kako velika je razlika, v borbenosti partizanov in domačih kmečkih fantov, ki se dobro zavedajo, kaj zanje parlizanstvo pomeni. Partizani sedaj samo žanjejo, kar so sejali. SfKimladt so l judem dokazali, da so proti ljudstvu in ljudstvo se sedaj junaško bori, da ne bi še enkrat imelo prilike okušati dofirot j>ar-tizanske »osvoboditve«. Na tak odpor in tako borbenost kot v Lopi bodo partizani naleteli prav povsod, kjer koli bodo skušali napadati mirno prebivalstvo.
z vsem orožjem predali, trije part. voditelji in krvniki, bratje Gačniki iz Tržišča ter politični komisar Karol Catar od istotain, Ki imajo tudi na vesti številne umore in rope v Mirenski dolini. Oblast je že dala postreliti številne komunistične voditelje in priganjače, katere so izdali lastni »tovariši« misleč, da si bodo s tem sami rešili življenje. Našteli bomo le glavna imena, imena tistih, ki so krivi toliko in toliko nesrečnih žrtev in prezgodnjih grobov: Alojz Kunstek, čevljar na Mirni; Artur Jakopin in Rafael Golob, posestnika v Gorenji vasi, občina Mirna; France Smrke, posestniški sin iz Drage pri Št. Rupertu; Franc Bevc, šofer, Bistrica pri Št. Rupertu; Alojz Udovč, posestnik na Malkovcu pri Tržišču. — Tudi ostali, katerih še ni doletela roka pravice, ne bodo ušli in pridejo prej ali slej na vrsto.
Zfdariu Hočevarju Francu v spomin
Bil si tih in skromen. Ves si gorel za delo in družino. Bil si naravnost nerazumijivo delaven, čeprav si prejemal revno plačo državnega služite-lja. Pa še s to neznatno plačo si si pred 12 leti ob poroki kupil hišico in jo te dni izplačal. Upati je bilo, da boš lažje shajal, ko bo cela plača ostala doma. A ti nisi mislil nase, ampak poslal otroka v gimnazijo. — Tvoje mlado življenje je 3. oktobra ugasnilo, ko si še toliko obetal bodisi kot strokovni delavec bodisi kot borec proti "komunizmu.
Sodba vseh znancev je: Hočevar je bil poštenjak do kraja. Tebi je bilo belo vedno belo in črno vedno črno, pa naj je bilo komu všeč ali ne. Ko so te silili v OF, si odgovoril: »Nek Ko je agitator še vprašal: »Ali se res ne daš spreobrniti?« si odgovoril: »Mene tudi krogla ne spreobrne.« Ko so se začeli množili zločini OF, si jih začel javno obsojati, čeprav si bil tih značaj. Stal si vedno izven organizacij. Vendar si menil, da je v protikomunistični borbi meslo zate. Pomagal si z največjo požrtvovalnostjo pri njenem delu. Ko si pomagal neki kraj očistiti komunizma, ti je odvrnil starček: »Zdaj bomo spet lahko mirno spali, kar že tri mesece nismo mocli.« To priznanje ti je bilo v otroško veselje. Šel si v borbo, čeprav si vedel, da boš morda v njej moral žrtvovati življenje. Bog, ki ima za svoje lepše plačilo, kot ga nudi zemlja, je dopustil to žrtev.
Babnika Janeza zadnja pot
V Dobrunjah so včeraj ob 3 popoldne pokopali zemske ostanke Babnikovega očeta, žrtev komunističnih partizanov. Obilna udeležba na pogrebu je zgovorno pričala, kako priljubljen je bil pokojni strojar med ljudmi. Bil je iz kmečke hiše, pošten, pravi sin slovenskega poštenega ljudstva, ki se je dvignilo proti komunističnim tolpam in se pridružil borcem, ki hočejo za vedno zbrisati s slovenske zemlje — komunizem.
Padel je pod kroglami iz strojnice, ki je za-regljala slednjo zemsko pesem iz zasede, kakor so pač komunisti vajeni borbe. Iz zasede streljajo, iz zasede ubijajo, toda naj vedo, da njihov teror ne more udušiti ogorčenja in neustrašeno-sti našega ljudstva, ki je vstalo in se bori proti uničevalcem.
Babnik zapušča užaloščeno družino, kateri izrekamo ob izgubi naše globoko sožalje. Babnik Janez nam bo ostal vsem simbol neuklonljive volje in vztrajnosti v borbi proti uničevalcem našega ljudstva, morilci pa naj vedo, da stoji za tem delovnim človekom, ki je padel pod njihovimi kroglami, ljudstvo, delovno kmečko Ijud
GOSPODARSTVO
Dovoljenja za uvoz in izvoz blaga. Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta kor-poracij, soba št. 25-11 prevzamejo med uradnimi urami od 9.—13. in od 16.—19. ure uvozna oziroma izvozna dovoljenja.
Izključna prodaja tipiziranih proizvodov. Med-ministreki odbor za v istosmerjenje je izdal navodila o ustanovitvi trgovin, ki bodo prodajale izključno tipizirano blago. V vsakem glavnem mestu pokrajin, ki ima nad 100.000 prebivalcev, bo ustanovljena taka trgovina. Tozadevne prošnje bodo upoštevane 6amo pri tvrdkah, ki se bodo odpovedale prodaji netipizaranih proizvodov in bodo te proizvode oddale drugi tvrdki, ki ima sedež v i6tem mestu. Dovoljena pa bo prodaja tipiziranih proizvodov tvrdkain, ki bodo svoje poslovanje delile v dva ločena oddelka, eden bo za tipizirano, drugi pa za netipizirano blago. Prednostno pravico bodo imele tvrdke, ki imaj več obratovalnic v mestu in veleblagovnicam, ki bodo imele za to posebne oddelke, po možnosti ločeno po nadstropjih.
Poizvedba
Čeren Marjana, roj Klemen. s(qra S2_ let,
...... ....n......., tj______i _________ __________ _ suha, srednje jiostave, z rieiovtio temno obleko,
stvo, ki se je pustilo pestiti plačancem komuni- I je izginila v sredo zjutraj. Izsleditelj dobi na-sličnih voditeljev do mere. Ta mera pa je polnal 1 grado 1000 lir. Javiti v Savije 12
2)kq&JM, novice
Koledar
Nedelja, 1. oktobra: žegnanska: Materinstvo Marijino; Nikazij, mučenec; Prob, mučenec.
Ponedeljek, 12. oktobra: Maksimilijan, škof; IVimnina, mučenica; 4966 afriških muč.; Serafin, spoznavalec; Salvin. škof.
Torek, 13. oktobra: Edvard III., kralj; Kc-lidonija, devica: Koloman, mučenec; Karp, spoznavalec; Hugolin, mučenec.
Slovenec - Slovenski dom
AjkV&ttWilG	JIU///^y
^	TRAFIKA
^ Peterlin, Vel. Lašče ž
—	Misijonska nedelja se nam hliža. Teden prpd njo od 11. do 18. oktobra naj bo teden molitve, žrtve in varčevanja za misijone. Kot člani katoliške Cerkve smo dolžni sodelovati pri njeni največji akciji. Misijonsko delo ni Cerkvi nekaj postranskega, nekaj dodanega, ampak bistvena dolžnost, brez katere ne bi bila katoliška. Zato pa je za vsakega vernika misijonska dolžnost temeljna katoliška dolžnost, je merilo naše verno-sli in čutenja s Cerkvijo. Zato vsaj ta teden nekoliko več mislimo na misijone, oklepajmo v svojo molitev ves poganski svet in z ljubeznijo žrlvujmo svoje trpljenje in tudi kak mal gmotni dar za to našo skupno akcijo! To bo najlepša priprava na misijonski pravnik, ki se bo tudi letos čim slovesneje praznoval.
—	Blagajna Poštne hranilnice v Ljubljani bo odslej izplačevala čeke le proti legitimiranju dvigatelja in zabeležbi tozadevnih podatkov. Čeki na prinosnika se sinejo odslej izdajati največ do zneska 10.000 lir. Za zneske nad 10.000 iir pa se morajo izdajati imenski čeki, t. j. na hrbtni strani čeka se mora napisati odredba, komu naj se ček izplača; ta odredba .so mora podpisati kakor ček na prvi strani. Imenski čeki se smejo izdajati največ do zneska 38.000 lir. blanko indosirati pa samo, ako nc presegajo zneska 10.000 lir.
DRUŽINSKA PRATIKA
ZA LETO 1943
IE IZŠLA in se bo odslej dobivala v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi" v boljših trgovinah in trafikah
Cena Izvodu L 2--
Zahtevajte povsod le našo DRUŽINSKO PRATIKO!
—	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni t čaji prično v ponedeljek, 12. okt.
Hitra in noj uspešnejša desetprstna metoda. Največja moderna strojepisnica, 60 raznovrstnih pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev.
—	Specialna strojepisna šola! Posebni tečaji
—	dnevni in večerni — za stenografijo, knjigovodstvo, moderne jezike. Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolske oblasti. Informacije, brezplačni novi prospekti s slikami na razpolago: 1 rgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 13.
—	Po dežju hladno in na planinah sneg Kakor so v petek vsi vremenski pojavi in tudi ajiarati za določanje vremena pokazali, je bilo v najkrajšem času pričakovati dež. Po zapiskih meteorološkega zavoda je ombrograf zaznamoval nastop dežja ob 9.5 dopoldne in je deževalo tja do 14.33. V vsem tem času je padlo 6.2 mm, ko je bilo lani v prvi oktobrski dekadi mnogo deževnejše in je bilo takrat dežja do 13.4 mm- Popoldne v petek se je začelo spet jasniti. Bilo je lepo vreme. V soboto zjutraj jo pritisnilo hladnejše vreme. Na planinah je zapadel sneg in zato je jasno, da je bil v soboto dosežen .najnižji jutranji temperaturni minimum +3.5° C, ko je bilo prejšnji dan zelo toplo. Živo srebro v toplomeru je od petkovega jutra do sobote zjutraj zdrknilo nenadno nizko kar za več kot deset stopinj. Lani na ta dan, 10. oktobra, smo imeli najnižjo jutranjo temperaturo +7.6» C, najvišjo pa +16» C. V petek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura 1+17.4° C, prvič letos v oktobru pod +20» C. Barometer pa je od petka zjutraj do sobote zjutraj napravil silen skok. Kar za 10 milimetrov se je dvignil in sicer na 768.4 mm. V soboto zjutraj je bilo močno megleno. Mnogi
Ena violina, 23 žensk in en hudič!
Tak je izvirni naslov Salvaneschi-jeve svojevrstne bniige o hudičevem goslačd'" PAGANINIJU Slovenskemu prevodu je pridružena še druga knjiga istega aviorja, biografija slovitega Poljaka, pianista CHOPINA
Ta knjiga (300 strani) izide v krotkem kot drugi zv. drugega polletja .,Naše knj ge". Prvi zv. prekrasen roman GURiČANEC je že ižšel. Za Paganinijem sledi Dickensov roman v dveh delih: Doritova najmlajša
Naročnina za vse štiri knjige je L 168'— in se plača v 4 obrokih po L 42'—. Pohitite z naročanjem.
Založba Naša knjiga
Ljudska knjigarna v Ljubljani,
Pred Škofijo 5
skrbovalni urad. Kdaj bodo trgovci s kurivom | k ovtvoritvenl službi božji, v torek, 13. oktobra
ljudje so se začeli že topleje oblačiti, poiskali so površnike in celo suknje. Drugi se skušajo po navodilih športu še utrjevati in hoditi le-tensko opravljeni.
—	Ffltima se dobi tudi vezana v lepi opremi arh. Gajška. Vezan izvod stane 20 tir, bro-
iran 12 lir. knjigo je izdala Mladinska založba v Ljubljani, .\nri trg 30.
—	AbsohiVti višjih rnzredov srednjih in strokovnih šol imajo priliko, nadaljevati strokovno šolanje v višjem trgovskem tečaju pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 13. Novi prospekti na razpolago pri ravnateljstvu.
—	Tečaji italijanščine, nemščine, francoščine itd. — dnevni in večerni — sc prično 12. oktobra. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski oddelek. Uspešna in praktična učna metoda. Učnina zmerna! — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, strojepisje ild. Zahtevajte nove brezplačno podrobne prospekte! Tečaji so uradno priznani in dovoljeni. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2.
—Zahvala. Podpisana so zahvaljuje vsem, ki so se udeležili pogreba mojega jiokojnega moža Franceta Hočevarja, predvsem domači duhovščini za pomoč in tolažlvo in govornikom na grobu. — Angela Hočevar in Pranja, Vevče.
—	Nova oktobrska knjižica govori o moči sv. rožnega venca pod naslovom: Naše orožje. Lično zunanjo opremo jc oskrbel slikar-grafik j. Kocjančič. Knjižica stane le eno liro.
—	»Upaj, zaupaj!« To je naslov septembrske knjižice, ki se jc zakasnila. Sedaj jo lahko dobite v vseh založbah. — Obe zadnji knjižici sta močno sodobni in se sami jiriporočata.
—	Tečaj za spremljavo na kitaro tvori poseben predmet v Slogini glasbeni šoli. Spremljanje na kitaro je lepo le, če jo pravilno. Pravilno spremljanje pa je podvrženo harmoničnim in ritmičnim pravilom. Tečaj morejo obiskovati tudi kitaristi, ki ne obiskujejo pouka kitare na Slogini glasbeni šoli. Kakor je lopo spremljanje na kitari prijetno, tako je nepravilno spremljanje odbijajoče. Zato naj se kitaristi poslužijo tečaja v čim večjem številu. Prijave sprejema šolska pisarna v Pražakovi 19.
—	Prošnja. V noči od 7. na 8. oklohra je odšla od svojega doma v Savljah neznano kam 82 letna Marjana f'oroti roj. Klemen. Oblečena je v temno delovno obleko in je srednje velike postave. Zaradi starosti je nekoliko omejena. Kdor bi kaj vedel o njej, je naprošen, da to sporoči njenim sorodnikom v Savlje št. 12, občina Jožica, policijski stražnici 9 v Ljubljani. Bleivveisova (prej Dunajska cesta 62 ali najbližji karabinjerski postaji. Vsi stroški bodo povrnjeni.
—	Vabimo stavbna, ključavničarska in industrijska podjetja na prostovoljno javno dražbo stavbnih in ključavničarskih strojev in materiala, ki bo v četrtek, 15. oktobra 1942 ob 2 popoldne na Smartinski cesti 64, poleg nove mitnice v skladišču »Tehna«, družbe z o. z. v likvidaciji
očja&žjaKa
Najvišje cene za gobe in kostanj
Včeraj smo objavili cenik za gobe in domači kostanj. Kakor nam poročajo z Visokega komisariata, se mora cenik glasiti pravilno:
Plemenite gobe.....12 lir za kg
Druge užitne gobo ■ « ■ 6 lir za kg
Domači kostanj.....3 lir za kg
Te cene veljajo od sobole, dne 10. oktobra, dalje
GOSPODJE POZOR! Klobučarna .,PAJK" strokov, očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizk h cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra c. 38
dobili imenike strank pri mestnem, preskrbova nem uradu, nadaljo dan, kdaj se bo pričela oddaja drv in pa množine, koliko l>o dobila vsaka družina, 1k> o pravem Času objavljeno. 2o zdaj pa mestni preskrbovalni urad vabi trgovce, naj pripravijo drva, da bodo čim hitrejše lahko postregli svojim odjemalcem. Upravičenci bodo pa dobili drva pri tistem trgovcu, ki so ga zapisali v prijavo.
1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. bo razdelila med 6voje člane nekaj semenskega krompirja »Bintje« za saditev spomladi v ponedeljek, dne 12. t. m. od 14 do 16 |>opoidne pri blagajniku g. Dronigu, Cesta v Rožno dolino št. 36. Obenem bo neobvezno sprejemala naročila za semenski pozni krompir »Oneidovect ter naročilu sadnih drevesc.
1 Mi>lile na bodočnost! Temeljito znanjo stenografije in strojepisja vam odpira vrata v trgovske, industrijske, notarske in drugo pisarne. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 10, Mestni •rg 17-1. Začetek novega pouka 12. oktobra.
I 0 prvi žrtvi obešanja na tramvaj smo objavili notico, o kateri zdaj sporočajo očividci, da so nesreča ni zgodila tako, kakor jo bilo omenjeno v poročilu. Pokojni Jože Koren je čakal na avtobus, s katerim se jo hotel peljati do doma. Na nesrečo pa je preslišal znake tramvajskega voza, ki je prihajal v smeri od kolodvora proti pošli. Ker voznik ni mogel več ustaviti tramvaja, je Korena podrl na tla. Resnici na ljubo ugotavljamo pričevanje očividcev, ki potrjujejo, da se pokojni Koren ni obešal na tramvaj in tudi ni imel namena peljati so z njim, ker se je vozil domov proli Bežigradu vedno le z avtobusom.
1 Zalivala. Ob priliki pogreba pok. gospe Marjete Jesenko se najlepše zahvaljujem pevskemu društvu Slavec« za ganljivo petje — ter vsem, ki so jiokojnico spremili na njeni zadnji poti. — Dominika.
I Starši. S poukom otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol žo začenjamo. Vpišite jih žo sedaj, ker bomo z njimi ponovili vso tvarino, prodno gredo v šolo, pozneje pa bomo z njimi delali vsak dan sproti po dve ure (razlaga, poprava nalog, priprava, izpraševanje itd.). Informacije in prijavljanja dnevno od 8 do 12 in od 14 do 10 — Korepelilorij. Mestni trg 17-1.
1 Sobotni živilski trg. Trg jc bil nn drugem živilskem otoku dobro zaseden. Zelenjave je bilo na izbiro po maksimalnih cenah. Prodajajo zelo lepo zeleno, razne solato je bilo mnogo, izredno lepo je bila nadzemska, zelena koleraba. Nekaj podzemske kolerabe je bilo na prodaj. Primeren je bil dovoz zelene paprike, po kateri je vodno večje povpraševanje, kajti ljudje so se zlasti navadili na taknzvnno nadevano papriko, knmor dajo riž. Je res dobra jed. Na trgu je bilo nekaj iz Itali je uvoženega grozdja, ki je bilo zdravo in le|>o. Cena po 8 lir kg. Grozdje kakor paprika sta bila kmalu pokupljena. Na prostoru pri semenišču, kjer prodajajo gobe, je bilo manj živahno. Naprodaj jo bilo nekaj domačih jabolk slabše vrste. Gobe — jtirčki so bili v solioto redki. Objavljene so bilo z današnjim dnem veljavne maksimalne cene zn gobe. V petek je nekdo pripeljal do 200 kg lepih jurčkov, ki jih je kmalu spravil v denar, kajti ljudje so hiteli nakupovat jurčke.
i*..^.1
1 Rekolekcija za gospe in matere. Vse gospe, ki so letos opravile duhovne vaje, zlasti še one, ki so bile v tečaju od 8,—12. septembra, prav prisrčno vabimo na rekolekcijo, ki bo v četrtek 15. oktobra ob 4 pojraldne v Lichtenturnu.
1 Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov nčni zavod«, Domobranska 15, za enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti 6e vrši vsak dan. Pogoji za sprejem: dovršeni 4. razr. srednje oz. meščanske šole. Dijaki(inje) z nižjo pred-izobrazbo se sprejmejo v posebni oddelek. Prar-vice rednih dijakov(inj): veljavnost izpričeval, rodbinska dokiada, dijaške vozne karte! Brez-
Plačni prospekti na razpolago pri ravnateljstvu, ouk prične 12. oktobra^
1 Razstava šušteršič v ObcrSnelovi galeriji. Danes, v nedeljo, od 11—12 in od 16—18 bo imel slikar vodstvo po svoji razstavi. Vabljeni!
1 Doktor Dragaš zopet redno ordinira.
1 Orgelski koncert v ljubljanski stolnici. V ponedeljek, dne 19. t. m. bo koncertiral v ljubljanski stolnici eden največjih sodobnih mojstrov na orglah Ulisse Matthey. Umetnik je koncertiral pred letom dni pravtako na orglah naše stolnice in dosegel takrat tako velik uspeh, kakor še nihče pred njim v našem mestu. Zato že danes opozarjamo na koncert prvovrstnega umetnika, ki bo izvajal na svojem koncertnem večeru za Ljubljano popolnoma nov spored. Začetek koncerta bo ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic od jutri dalje v Knjigarni Glasbene Matice.
1 Višji trgovski tečaj za ekonomsko-komer-cialno izobrazbo pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 13. Vpisovanje se vrši dnevno dojioldne in popoldne. Predavanja prično 12. oktobra. Sprejemajo se redni slušatelji(ice), ki so dovršili kak enoletni trgovski tečaj ali višje razrede srednje, strokovne šole oz. položili višji tečajni iz-ipit. Prospekt na razpolago pri ravnateljstvu.
1 Kolikor jezikov znaš toliko veljaš! Prijavite se v novo tečaje, predvsem italijanščine, nemščine in francoščine. — Posebne konverzacijsk.e ure za sprelnejše! Začetek 15. oktobra, prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16, Mestni trg 17-1.
1 Večerni trgovski tečaj — v središču mesta na Kongresnem trgu 2 pri Trgovskem učnem zavodu prične v ponedeljek, dne 12. t. m., oh 19. uri. Nudi splošno pisarniško izobrazbo in pouk iz strokovnih predmetov vsem onim, ki so čez dan zaposleni. — Šolnina zmerna. — Tečaj jo dostopen vsakomur. Izrabite priliko da si s strokovnim znanjem zasigurate bodočnost. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. — Tečaj je uradno priznan in dovoljen. Informacije in vpisovanje dnevno, tudi danes, v nedeljo dopoldne.
1 Delitev drv. Ta teden bodo trgovci s kurivom spet začeli s prodajo kuriva in sicer po množinah, ki jih je po prijavah strank za vsakega posameznega upravičenca določil mestni pro-
šolske vesti
Ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Ljubljani naznanja: V ponedeljek, 12. oktobra, bo šolska maša ob 8.30 v Baragovem semenišče. V torek 13. oktobra se prične redni pouk v prostorih uršulinske gimnazije.
Na državni klasični gimnaziji se bo začel pouk za vse oddelke 111., I. in VIII. razreda prihodnji teden. Zato naj pridejo učenci IV. in
VIII. razreda v torek 13. oktobra, a učenci III. razreda v sredo 14. oktobra ob 13.43 na ur-šulinsko meščansko šolo. Za druge razrede se bo pouk začel nekako v 14 dneh. Ravnateljstvo.
Ravnateljstvo I. moške realne gimnnzije v Ljubljani javlja, da so bo pričel pouk za učence, ki so se vpisali v 3. in 8. razred, dne 13. oktobra t. 1. na gimnaziji za Bežigradom. Učenci 3. razreda naj pridejo v šolo, 13. t. m. popoldne ob 13.50, učenci osmega razreda pa isti dan dopoldne ob 8. Zbero naj se v avli v III. nadstropju. Začetek pouka za ostale razrede bo kasneje, ker je gimnazijsko poslopjo v Vegovi ulici še zade-deno.
Začetna služba božja za nčenke I. ženske realne gimnazije bo v cerkvi sv. Jožeta v jionedeljek, 12. oktobra, ob 9. Učenke vseh razredov naj pridejo pravočasno naravnost v cerkev. — Po službi božji bo seja vsega profesorskega zbora. —'V torek, 13. oktobra razvrstitev učenk po razredih: ob 8. vsi osmi razredi, ob 9. oba sedma in peta razreda, ob 10. vsi četrti razredi, ob 14. oba šesta, II. klasični razred in vse prvošolke, ob 16 vsi realni drugi in vsi tretji razredi. Zbirališče za vse učenke na dvorišču v Liclitentliurnovem zavodu. — Ravnateljstvo.
Za vse nčenke IT. ženske realne gimna-zije v Ljubljani bo začetna služba božja v ponedeljek, 12. oktobra ob 8. uri v stolnici. V torek, 13. oktobra se bo začel pouk ob 13.43 v poslopju Trg. akademije oz. Dvorazrcdne trgovske šole za III., IV. in VIII. razred, za ostale razrede pa nekoliko pozneje.
Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča: Otvoritvena služba božja za ol»e vadnici (učencem in učenkam I. razreda ni treba priti) in za učiteljišče je v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 9 v c#rkvi Srca Jezusovega. Učenci—nke naj se zberejo ob tri četrt na 9 pred cerkvijo, na kar jih bodo razredni učitelji peljali v cerkev. Vadniški učenci in učenke naj se postavijo pred klopi, učenci in učenke učiteljišča pa naj zasedejo klopi in se postavijo po sredi cerkve. Pevci in pevke gredo na kor. Pevci in pevko imajo v nedeljo, dno 11. t. m. ob 10 v Ma-rijanišču obvezno pevsko vajo. Učenci in učenke obeh oddelkov I., ter učenci V. letnika prično v torek, dne 13. t. in. z rednim poukom. Kje, bodo zvedeli v ponedeljek v cerkvi. Kdaj bodo pričeli ostali oddelki učiteljišča in vadniški razredi z rednim poukom, bo objavljeno v časopisih. Gledalo se bo, da čimprej, je pa treba prej »v poslopju na Resljevi cesti izvršiti nekatera neobhodno potrebna jx>pravila. Za učiteljski zbor: V ponedeljek po službi božji v risalnici seja za vse učiteljstvo učiteljišča in obeh vadnic.
Začetek pouka na učiteljski in enoletni gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani. Šolska sv. maša 1» v ponedeljek, *2. oktobra, v torek, 13. oktobra se prične reden pouk.
Na dr. Krekovi učiteljski in enoletni gospodinjski šoli bo začetna maša 12. t. m. oh 8.30, v torek 13. jo redni pouk. — Prvega letnika letos ni.
Pričetek pouka na drž. trgovski akademiji
bo v ponedeljek, 12. oktobra. Dijaki-inje II., III. in IV. razreda se zberejo v učilnicah ob 8, dijaki-nje I. razreda ob 13.45.
Meščanska šola v Liehtenturnovem zavodn. Ponedeljek, 12. oktobra ob 9 naj pridejo učenke
ob 8 pa začnemo redni pouk.
Uršulinska meščanska šola ima v ponedeljek, 12. oktobra, začetno službo božjo ob 8. uri; v torek, 13. oktobra, pa so začne ob 8. uri redni pouk.
Prva mešana meščanska šola. na »icu pri Ljubljani bo imela šolsko mašo v ponedeljek, dno 12. t. m. ob 8. Učenci in učenke naj se zberejo Četrt ure pred poslo|>jem ljudske šole na \ icu, pevko pa v pevski sobi pol ure prej. Zborovo-diteljica ukrene za potjo vse jiotiebno. — Ravnateljstvo.	_
Na II. državni mešani meščanski šoli ▼ Ljubljani bo sjužba l>ožja v ponedeljek 12, oktobra t. 1. ob 8 zjutraj v Kosezah. Naslednji dan jo pričetek rednega pouka. Tega dne morajo priti vsi licenci ob 8 zjutraj v Šolo in sicer v učilnica v stranskem poslopju dr. Krekovo gospodinjsko šole, kjer l>odo prejeli nadaljnja navodila.
Na lil. mešani meščanski šidi v Ljubljanj-Moste bo v ponedeljek 12. t. m. ob 9 otvoritvena šolska maša. Učenci in učenke se zberejo pred župno cerkvijo sv. Družine. Redni i>ouk so prične v torek 13. t. m. ob 8.
1. moška meščanska šola Prule iii I. dekliška meščanska šola Sv. Jakob v Ljubljani imata začetno službo božjo v ponedeljek, 12- oktobra ob 8 v cerkvi pri Sv. Jakobu. Pričetek rednega pouka bo objavljen v časopisih.
Na II. dekliški in II. moški meščanski šoli v Ljubljani-Beligrad bo začetek šolo v službo božjo v ponedeljek 12. oktobra ob 8.30 v cerkvi svetega Frančiška v Spodnji Šiški. Učenke in učenci se zbero navedenega dne ob določeni uri pred cerkvijo v Spodnji Šiški. V torek, 13. t. m. bo ob 8 redni šolski pouk.
Otroški vrtec drž. učiteljišča. Ravnateljstvo sporoča, da bo vpisovanje v otroški vrtec. drž. učiteljišča v torek, dne 13 t. m. od 9 do 11 v poslopju drž. učiteljišča v I. nadstropju. Zaradi majhne sobe, kjer Ih> otročki vrtec, bodo sprejeti v prvi vrsti otroci, stari 5 let. sprejetih pa bo lahko tudi nekaj štiriletnih otrok.
Z Iga
Palme Josip — šestdesetletnik. - Na
današnji dan I. 1882 se je rodil v Triestu od preprostih staršev naš današn ji jubilant. Iz. skromnih razmer domačega okolja so je z lastno pridnostjo ter vso prirojeno in pridobljeno trgovsko izobrazbo povz-pcl na vodilno mesto * pri bivši (»ospodar-ski zvezi v Ljubljani. Vzljubil je Ig. šo preden se jo stalno naselil nn sedanjem domu. Kdo ga ne pozna. Ves čil in zdrav ter mladeniiko svež dobro skriva svoja leta. Ob vsakem vremenu in ob vsakem času ga lahko vidite, kako lahkih korakov hiti po vseli opravkih, vedno vsakemu na uslugo. Je član občinskega odbora ter že večkratni podžupan, in to od leta 1918 dalje nepretrgoma, odkar je lastnik ižanskega gradu. Rad hodi na lov, ljubi to svojo edino zabavo. Želimo mu. da bi zdrav in vesel doživel še mnogo jubilejev.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Nedelja, 11. okt. ob 14: »Poročno darilo«, Izvon. Zelo znižane ceno od 10 lir navzil 1. Ob 17: »Oče naš...« Izven. Ceno od 10 lir navzdol — Pondeljek. 12. okt. zaprto. — Torek. 13. okt, ob 17.30: »Deseti brat«. Premiera. Keil premierski. -. Sreda, 14. okt. ob 17: »Oče naS.. .« Hed Sreda,
Opera: Nedelja, 11. okt. ob 16: »Seviljski brivec«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 12. okt. zaprlo. — Torek, 13. okt. zaprto. — Sreda, 14. okt, ob 17: »Traviutu«. Izven. Ceur od 24 lir navzdol.
ROKODELSKI ODER. Danes, v nedeljo, točno oh 5 popoldne ste vabljeni, da poselite pretresljivo dramo: »Kadar se uirua oblak«. ki jo ju spisal .1. Zigon To JU pomembno deio v najnovejši slovenski dramatiki. Osrednja misel, ki prepleta dojauje, da so vso zruši. Kur je zgrajeno na napačni podlagi, dnju delu resnično vrednost Opozarjamo na predprodaj« vstopnic, ki bo danes dopoldne od lu do 12 in popoldne od pol trcli daljo v društveni pisarni, Putrurkova 12-1, nadstropje.
BADIO. Nedelja, 11. oktobra. 8 Napoved časa. Poročilu v italijanščini — 6.15 Koneert organisu Marcella Smatra — 11 Prenos pete maso iz baziliko Presv. OzuHiienja v Firenzi — 12 Hazlaga Evuiigo-liju v italijanščini (O .li. B. Malino) — 12.15 1U/.-laga ovaugelijtt v slovenščini IO. U. Sckovauič) -12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba
—	13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Uborozellitl Sil v slovenščini — 13.20 Operno glasbo izvajajo mladi umetniki — 13.50 Vojaško pesmi 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert kmečkega tria — 14.45 Poročilu v slovenščini — 17.15 skulj Andrej: Praktični nasveti za vrtnurjb — predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih 'dogodkov v slovenščini — 20.45 V Olimpu opereto
—	21.15 Filmsko glasbo izvaja orkester Cetra, vodi dirigent Burzizza — 21 45 Predavanje v slovenščini — 21.55 Koncert pianistu Marijana Lipovška — 22.20 Trio Emona — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek, 12 oktobra: 7.30 Pesmi in napevl -< S Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Komorna glasha — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valček — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini
—	13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Operna glasha na ploščah —, 11 Poročila v italijanščini — 14.15 Pisana glasba —i 14.45 i'oročiIa v slovenščini — 17.15 Koncert ljubljanskega komornega tria (M. Lipovšek — klavir, A. Dormolj — violina. C. Sedlbauer — čelo! — 19 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasha — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaško pesmi — 20.45 Operetno glasbo vodi dirigent Pelrnlia — 21.20 Predavanje v slovenščini — 21.30 Koncert vodi dirigent M. Macioce — 22.15 Novi orkester vodi dirigent Fiagna — 22.45 Poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno služo imajo lekarno: v nedeljo: mr. Bakarčič Sv. Jakoba trg 9, mr. Hamor, Mi-klošičova cesta 20 in mr. Mnrmayer It., Sv. Petra c. 78. V ponedeljek: mr Sušnik, Marijin Irg 5. mr. I)eu-K!,injščck Gosposvotska c. 4 in mr. Bohinc, ded., Cesla 29. okt. 31.
POIZVEDOVANJE. NaSlo se jo zlato nnlivno pero na ljubljanskem trgu. Dobi se pri Albrceht Hediga, Ljubljana, Miklošičeva 6-11. desno.
Sop ključev najden, zgubitelj naj bb zglasi na Gradu pri Bašinu
Dama, ki je naSla rokavice v soboto zvečer v tramvaju in Izstopila na trimostju, so prosi, naj jih odda v upravi »Slovenca«.
Revna gospa j(- izdubila denarnico z manjSo vsoto denarja in glavo krnSne karto od Sv. Petra ceste do Kapiteljske ulice. Prav tako prosim, da pošten najditelj odda upravi.
Izgubila sem usn.into torbico r, važnimi listinami na ime Škof Ana, Galjevioa 110 ter prosim naiditolja, da dostavi na gorn.ii naslov ali v upravo T-Slovn^n .
Kdor Je našel železniško legitimacijo v Šišenskem hribu na ime Močnik Marija, se. naproša, da jo vrno v upravi »Slovenca, ali na Podlimbarskega 39.
Iz Hrvaške
Zaprisega nslužbenstva zagrebške cestne železnice. Dne 3. t. m. so bili v Zagrebu zapriseženi vsi uslužbenci tamošnje cestno električne železnice, ker je ve« n jen obrat prišel pori vojaško upravo. Zaprisega je bila pred državnim tajnikom v domobranskem ministrstvu, podpolkovnikom Dušanom Kraljem
VancScrbildt - ali pot od 100 dolarjev do 105 milijonov
dolarjev
l eta 1811 je 17 letni sin revnega nizozemskega izseljenca z imenom Kornelij Vanderbildt, prosil svoje starše, naj bi mu posodili 100 dolarjev, da bi se osamosvojil. Pametna in odločna mati 6e je dečku smejala, vendar tnu je le izročila denar. — Korttel] si je s tem denarjem najel kos zemlje in jo olxleloval. Pridelek je prevažal s staro ribiško barko 6proti na trg Nevv Yorka, ki je imelo takrat žele 80 tisoč prebivalcev.
Sreča brez primere. — Leta 1812 so na dunajskem kongresu skletiili uničiti Napoleona in so mu napovedali vojno. Kornelij je postal kar čez noč vojni dobavitelj za vse vrete živeža in drugih potrebščin. Ko mu je bilo 19 let, se je priženil v premožno hišo. Nabavil 6i je jadrnico. Cez 10 let je imel že 4 parnike, kar je pomenilo za tiste čase velikanski napredek. KniaHi nato je zgradil od svojega posesna do Nevv Yorka majhno železnico. Ker še je sijajno obnesla, je zgradil še eno, in sicer od Nevv Yorka do Chikaga.
V	knjigi »Življenje Vanderbildta« opisuje Way-nen Andrevv, kako se |e večalo Vanderbildtovo bogastvo od njegovega 17. leta (od 1. 1SU dalje.
Od 100 izposojenih dolarjev je premoženje naraslo do njegovega 23 leta (1817) na 9000 dolarjev lastnega premoženja, ki se je množilo na preiuden način Ko je bil Vanderbildt star 35 let (1S29), je imel že 30 tisoč dolarjev. S 40. leti (1S34) že 500 tisoč dolarjev, z 49. leti (1843) 1,250.000; i 59. leti (1853) 2,750.000 dolarjev. Ko mu je bilo 70 let (1804). je imel 40 milijonov dolarjev tn s S3. leti (1S77), pa 105 milijonov dolarjev čistega premoženja.
Kaj so te vsote pomenile pred 100 leti. si lahko mislimo Ko je Kornelij Vanderbildt leta 1S77 umrl, je zapustil svojemu sinu Viljemu Henriku Vanderbildtu premoženje 1 milijarde dolarjev' Ta sin je bil ]>o značaju jako jx»doben svojemu očetu in je znal to premoženje dobro upravljati in množiti. Leta 1886 je naraslo njegovo premoženje na 200 milijonov. Proti koncu stoletja je Vanderbildt 111. s pametnim gospodarstvom dvignil to nezaslišano woto še za pol milijarde dolarjev.
Kako se je Vanderbildtovo bogastvo večalo dalje, ni podatkov. Poleg Vanderbildta 60 se pojavili potem še ameriški bogataši — Morgan, Kockieller in drujji.
Uspeh za vsako ccno. — Da si človek pridobi tolikšno bogastvo, ne zadošča le tako zvana sreča, anrpak je jwtrebna tudi |xisebna sposobnost, da človek zgrabi srečo o pravem času. Kornelij je zaslužil 6vojih 9000 dolarjev v času, ko trajala vojna. Svoj drugi veliki skok pa je napravil v svojem 59. letu ob času vojne za svobodo Amerike, ko so umirali številni Američani in je bilo uničenega veliko njihovega premoženja, medtem pa so drugi srečnejši in spretnejši in brezvestnejši obogateli.
V	takih razrvanih ča6ih je obogatel Kornelj 1. Seveda je bil zmožen, dalekoviden in do skrajnosti — brezsrčen. Svoje veliko premoženje je naložil v ladje in parnike, ki je bil njih kapitan 6kozi dvanajst let. Leta 1848, ko je zajel Ameriko vročični val iskanja zlata, je Kornelj I. izkoristil priliko in gradil železnice v kraje, kjer 60 iskali zlato.
V	tem času je bil pravo vojno z drugimi dražbami, ki 60 tudi gradile železnice. V teh časih je bilo pravo veselje jsotovati po Združenih am. državah, zakaj Vanderbildt je znižal cene vožnje do najnižje tarife. Na ta način je potolkel vse svoje tekmece. Potem je dobil koncesijo za izkoriščanje nekega važnega prekopa. Ameriški vele-podjetniki 6o bili zelo presenečeni, ko so videli, kako jih prehiteva Vanderbildt na vseh jKKlročjih.
Hoangho —- reka smrti
Iz Čunkinga jx>ročajo, da je utonilo 3000 Kitajcev in da jih je 30.000 brez strehe, ker je Hoangho — Rumena reka, sj>et prestopila brego/c. Ker so poljski pridelki uničeni, grozi lakota. Škode je več sto milijonov lir.
Za glasbo vneta — krastača
To je pač čudno, kaj ne, da bi bila krastača vneta za glasbo! In vendar živi taka krastača v nekein kraju. Vsak večer, ko se oglasijo zvoki klavirja v sobi ob vrtu, se pojavi krastača na pragu, dvigne glavo in j>osluša. Ko 6e pokrov klavirja zapre, pa krastača nagne glavo in izgine na vrt. Tega pa še niso dognali, katere vrste glasba ji je najbolj všeč. Mogoče bodo odkrili tudi to.
Da bi dobili tudi oni tu in tam kakšno koncesijo, so mu plačevali na leto tudi do 600 tisoč dolarjev. Vse te okoliščine so fiospeševale njegove uspehe.
Seveda je imel Vanderbildt pri vseh teh podlih veliko nasprotnikov; zapletel se je tudi v velikanske jiravde in zašel v navskrižje tudi s |x>stavami. Vendar mu je vedno uspielo, da je premagal svojega tekmeca, 6aj 6e je boril s vsemi sredstvi, tudi z nejx>šteniini. In če je pripravil svojega nasprotnika do samomora, ga je to kaj malo brigalo.
Zasebna vojna. — če se mu je zdelo jxitrebno, mu ni bilo nobeno sredstvo prenizko in si je [pomagal tudi z nasiljem. Nekoč ga je hotel predsednik Nikarague pri sklepanju neke velike kupčije ugnati v kozji rog. Vanderbildt mu je na|x>-vedal pravo pravcato vojno za to. Oborožil je precejšnje število 6voiih mož in je udaril z vojsko na predsednika, v tem spora so morale posredovati celo Združene ameriške države — Da bi dosegel svoje namene, je Vanderbildt podkujeva! ča6opis|e. ki naj bi pisalo njemu v prid. In vprav v tem sporu je dosegla časopisna vojna, da je predsednik Nikarague jiopuetil in 6prejel vse pogoje mogočnega Kornelija I.
Vanderbildt pravdanja ni maral. »Sodnije poslujejo pre|x>časi,« je deial.
Pri njegovem j>oslovanju 6e mu je zgodilo, da je bil tudi on osleparjen. Tako so ga 1. 1868 trije tiči jrošteno opeharili. To 60 bili: bivši barantač s konji Drevo; kovač Gould in natakar Joe Fish. Ti trije prefriganci so nameravali zrušiti železniško družbo »Lire«. Zlikovci so prodali na 6totine delnic te družbe, a sami niso imeli niti ene delnice. Vanderbildtu, ki je bil prvi delničar te družbe, ni kazalo drugega, ko da je pokupil vse delnice in tako rešil družbo. Podjetna trojica pa je vrgla na trg novih 100.000 delnic. Preden je oblast dognala, da so delnice |x>narejene, je bilo že prefvozno. V nekaj urah je Vanderbildt izgubil 2S milijonov dolarjev z delnicami, ki jih je bil pokupil.
Prevejanci so se umaknili v državico Nevv York z vsoto 24 milijonov dolarjev, ko 60 si jih »zaslužili« s to sleparijo. Dobršen del te vsote so sleparji porabili za to, da so si izj>oslovali od oblasti dovoljenje za izdajo novih delnic. Ko je tekla proti njim tožba so bili obsojeni na — deset dolarjev globe! — To je bil baje edini primer, ko je Varderbildt izgubil večjo vsoto denarja. A tudi takrat se je zasukalo tako, da je vprav pri tej družbi dobro zaslužil in je poslal še bolj bogat, kot je bil pred njenim polomom.
Kar legija uničevalcev. — Usoda velikega premoženja je navadno taka, da ji sledi jx>loni. (Pregovor pravi: »Sparovec najde eirovca«.) — Pri Vanderbildtih pa ni bilo tako. Re6, da se z železnicami ni dalo več tako zaslužiti. Toda to za Vanderbildte ni j>omenilo poloma. Vanderbildti so bili zdaj že moč, uvaževane sile. — Današnji poglavar Vanderbildtov, Viljem Henrik Vanderbildt III., rojen 1. 1901, je senator in guverner in gospodar milijard dolarjev, ki 60 naloženi v avtomobilskih jxxljetjih.
Ena veja te bogataške družine je »revna«. To je Friderik Vanderbildt. filozof, ki je živel osamljen in je umrl 1. 1938. Bil je zelo »reven« — pre-
Tudi v svojih službah moramo biti čedno in p-imerno oblečene Zato objavljamo na pričujoči sliki nekaj lepih vzorcev za v pisarno in trgovino. Prav na levi je volnena obleka z odprtimi
Obleke za ženske v službah
praktičnima velikima žepoma. Tretja obleka je volnena, ki je za vratom štirivoglato izrezana. P o 1 e s; te je obleka iz križastega blaga. Obleka številka 5 se zapenja na hrbtu. Kot poslednji vzo-
gubami. Zraven je jako dober vzorec z dvema i rec je obleka za v pisarno z našitimi progami.
mogel je komaj — 308 milijonov dolarjev. Toda so še bolj »revni« člani te družine, na primer: Kornelij III., ki je general. Potem je novinar, tudi Kornelij, ki premore »komaj« 30 milijonov dolarjev.
Naj navedemo še nekaj važnih podatkov o hiši Vanderbildtov. V neki listini, ki navaja nevv-yorško gosjiodo — 60 po številu 75 članov, je med njimi kar 13 udov družine Vanderbildtove, oz. njihovega sorodstva. Med temi Nabobi je družina Vanderbildtov najimenitnejša, pa tudi najbolj radodarna, kar se tiče dobrodelnosti, Vanderbildti ustanavljajo različne zavode, bolnišnice in učilnice. Oni podpirajo znanstvene zavode, umetnost in umetnike. Tako je Kornelij II., ki je bil velik človekoljub, v veliki meri jiodpira! tudi misijone. Alfred Owyane pa je gojil konje za dirke, ki so bili .najboljši dirkači na vsem svetu. Viljem Kissom II. je zbiral barke in ladje; gospa Vanderbildt AVhiteug zbira kiparska dela in je tudi sama kiparka.
Današnji [»glavar Vanderbildtove družine pa se trudi, da bi 6i pridobil zaupanje ameriškega ljudstva in bi ga predlagali za kandidata pri prihodnjih volitvah novega predsednika.
»Le Ultime Notizie«.)
II
ženska pozabljivost
»Lepo ]e,< pravi lekarnar, »če greš včasih sam ven. Vzaineš palico pa klobuk in se greš sprehajat. Ne da bi klical družine — zakaj, če hočeš vzeti družino s seboj, je polno razburjenja. Ali tega nisi še opazil?«
Prikimal sem in lekarnar nalahno maha s palico in se zadovoljno sprehaja po parku.
»Družina,« pravim. »Krasno.« ponovi za menoj. »S tem mislim seveda le svojo ženo in svojo hčerko — eh, čas mineva in saj je že skoraj odrasla, pa z visokimi petami in kodri z vodno ondu-lacijo in z vsem, kar 6pada zraven! In ima torbico in rokavice in saj še ne veš ne, kaj ti potrebuje takale majhna ženščina! Pa rečeš, na primer, pojdi, greva skupaj v kino ali na kratek sprehod, kot zdajle, ali na kak obisk — kar koli že —, eh, kakšno življenje je to! Vse je treba poiskati vseh tistih tisoč reči, ki so ženskam tako silno važne. ,Čakaj, čakaj, očka, le za hip. Bom precej nared.' Ln nato se začne tekanje in iskanje in letanje skozi vse sobe. ,K.je so moje rokavice? Kam 6em dala torbico? Še malo, malo — nogavice si moram preobuti.' Oh, te nogavice — ali si to že
Križanka št. 56
1	2	i	4	5	0	i	i	9	lu	H	l;	13	14	lo	lo	li	IS	19
20				21				22				23				24		
25			26				27				28				29			
30		31		S2		33		34		35		16		37		38		
40	41		12		43		44		45		46		47		48		49	
60				51				52				53				J4		
55			56				57				58				59			»
Vodoravno: 1. poljski pridelek, 4. žive vabi, mrtve pokopava, S. bližnji sorodnik, 12. prepir, nesloga, 16. vrsta padavine, 20. domača žival, 21. ruski vladar v X. stoltju, 22. plin, 23. svetopisemska oseba, 24. nemški vladar v X. stoletju, 25. abesin-ski poglavar, 26. starogrški bog vojske, 27. pristanišče ob izlivu Marice, 28. znanstvena obravnava v lej)oslovni obliki, 29. vreta žita. 30. utežna enota, 32. lepotni grm, 34. metla jo pomete, 36. slovenski književnik (Dogodek v mestu Oogi). 38. kmečko orodje, 40. drevesna skorja, 42. srednje-azijska državica, 44. prvotni prebivalec Balkanskega ]>olotoka, 46. plemenito drevo, 48. gorstvo v Rusiji, 50. državica v Zadnji Indiji, 51. kijevski knez v X. 6toletju, 52. 6vetopiseni6ka oseba, 53. moha-medanski bog, 54. tuja beseda za razdobje, 55. velika lesena posoda. 56. starorimski dostojanstvenik. 57. slovenski cerkveni pravnik, 58. tuja beseda za polet, tudi ime športnega društva, 59. jx>-krajina, 6ultanat v Arabiji.
Navpično: 1. gozdno drevo, 2. poljski plevel, 3. hudi duh, 4. vrsta denarja, 5. studenec, 6. rob, kot, 7. del obraza, 8. vzpetina, hrib, reber, 9. reka v Nemčiji, 10. najmanjši del snovi, 11. kratica za rusko poročevalsko družbo, 12. vrsta gliv, 13. del obleke, 14. pripadnik izumrlega naroda, 15. koroški ples, 16. Slomškov rojstni kraj, 17. naslov Tur-
genjevljevega romana, 18, hlapljiva tekočina, 19. domača perutnina, 30. poljski plevel, 31. nadležna žuželka, 32. mlinska priprava, 33. slonov zob, 34. pivovarski izdelek, 35, tuja beseda za državno blagajno, 36. znameniti kelih, 37. vrsta okrasja. ,38. pokrajina med Savo in Donavo, 39. ravan, odprt prostor, 41. reka na Hrvatskem, 42 del naslova, 43. turški naslov, 44. jarem, 45. maloazijska gora, 46. mesto v brescianski fiokrajini, 47. žensko ime, 48. del glave. 49. vrsta papig.
Rešitev križanke št. 55
Vodoravno: 1. Netek, 6. tkivo, 11. bokal, 16. Amor, 20. ozir, 21. Arigo, 22. sabor, 23. ud, Iča, 24. gol, 25. opolo, 26. rejec, 27. Iža-nec, 28. opatija, 30. robot, 31. ozimina, 33. Me-1 i ta, 35. Sanin, 36. Otoče, 37. bil, 38. enako, 39. Nemec, 40. Emona, 41. Luče, 42. Tana, 43. le-mež, 44. Aten a, 45. norec.
Navpično: 1. nogomet, 2. Ezop, 3. til, 4. Erotika, 5. Kapitol, 6. Trojane, 7. kila, 8. igo, 9. Voronež, 10. osebica, 11. bajonet, 12. obet, 13. Koc, 14. Arizona, 15. Lužičan, 16. Adamelo, 17. Mini, 18. oče, 19. racalec, 29. Alan, 30. rame, 31. Oton, 32. niče, 34. ena, 35. Sem, 36. Orne, 37. Bur.
opazil? Ženske si morajo kar naprej preohuvati nogavice. To je tako pri moji ljubi ženi in isto pri moji hčerki — glede na to si lahko roko podasla.«
Zasmeje se, zavihti palico in nadaljuje:
»Da, da. Ali pa čevlji! Dozdeva 6e, ko da bi imeli čevlji svoje noge — tisoč nog, da so kot stonoge, ki kar brž izginejo. ,Ali si videl moje čevlje? Ne teh, druge, tiste mcidre.' In sam vrag vedi, po-čemu mora obuti vprav modre čevlje, ko gre v kino! ,Ali ne moreš iti v teh, ki si v njih?' vprašaš pritajeno. Potem te pa pogleda razočarano in osuplo: ,Ali si ob pamet? V tehle?' ln potem se zaveš, da si izustil nekaj strašnega in kar zardiš pri tem. Zato je pa tudi najbolje, da molče čakaš v veži. Lahko maio zakašljaš, da se spomni, da si na svetu, in nato prav prav obzirno rečeš, da se začne kino oh osmih. ,Saj vem, — pa vendar nočeš, da pojdem v kratkih nogavicah?' — Tako je, če hočeš imeti družino s seboj.«
Lekarnarjeve besede kar tečejo, jaz ga pa nočem ustaviti. Nasmehne se in nadaljuje:
»In potem,t pravi, »ko slednjič in srečno stopiš v dvigalo, pa se že začne: ,Oh! Ustavi in 6e vrni navzgor! Pozabila sem puder!' .Kaj ti bo — saj greva le na sprehod?' ,0h, pa moj robec!' Torej ustaviš dvigalo in se pelješ spet navzgor. A medtem ko čakaš na stopnišču, začne spodaj nekdo trkati, češ da hi se rad peljal z dvigalom kvišku — in moraš spustiti dvigalo nizdol. Nato pride navzgor in spet navzdol in spet navzgor. ,Kje pa si?' zakličeš skozi vrata. ,Koj, koj,' slednjič odvrne in potem vidiš — da je premenjala klobuk. V dvigalu se' pa že kesa in spremeni svoje mnenje o tem, kako je oblečena! Da, da, nič ne pretiravam, take so ženske. Pa ta pozabljivost! Če ni robec ali puder, je pa kaj drugega. Daj jim časa, kolikor hočeš, da se pripravijo, nikar ne verjemi, da bo kaj drugače! Vprav takrat, ko stopiš skozi hišna vrata, se zaokrožijo usla kakor O. obrvi se potegnejo kvišku in le j ga zlomka: ,Ključe sem pozabila!' Brska po torbici, brska in hrska in nato steče navzgor. ,Malo počakaj, počakaj!' Gledaš na uro in čakaš — kaj pa bi? Pa ti pride spet dol in začivka nedolžno: ,Pomisli, pa sem ga le imela v torbici! Našla sem ga, ko sem še bolj poiskala.' In ti pokaže ključ, da bi bil zares prepričan. Če začneš godrnjati in se hudovati in praviš, naj vendar pazi na svoje reči in naj ne ima takega nereda v torbici, s tem prav nič. ne pridobiš. Le slabe volje je in si misli, kakšen dlakocepec si. Vidiš, takole je, če hoče vzeti človek družino s seboj.«
Lekarnar se ustavi in so malo oddahne. Prišla sva do klopco, usede se in da palico med kolena.
»Ta pozabljivost,« pravi, »da zmeraj kaj pozabi, kar nujno potrebuje — to je vprav značilna ženska lastnost Ali tega'še nisi opazil? Zato je pa tako lepo, če greš včasih sam ven. Rečeš si: zdaj grem — in greš. Vzameš klobuk, palico, suknjo in greš — mirno in brez razburjenja na desno in levo. Usedcš se na klopco, kot zdajle, vzameš pipo in modruješ.«
Odpne si suknjo in seže z roko v žep.
»No!« vzklikne in se taplja z roko po žepih. »Lej ga zlomka! Ali 6em res pipo pozabil?«
Zmeraj bolj razdraženo grehe po žepih. Dozdeva se, ko da ni imel samo ene pipe, ampak mnogo. Obraz, se mu stemni.
»To je pa res čudno! Pipo sem pozabil! Nimam je s 6eboj.«
Udari se po čelu: »Oh, bedak! Zdaj se spomnim: drugo suknjo sem oblekel, preden sem odšel in sem jo seveda pustil v prejšnji suknji...«
(Švedsko: Coliander.)
Kaj se dogaja pri vkuhavanju
Pri vkuhavanju v kozarcih se s segrevanjem kozarca v vodni sopari uničijo klice dotične vsebine kozarca. Pri tem se pa v kozarcih segreje tudi zmes vodne pare in zrak nad vsebino kozarca, in notranji tlak postane tako velik, da se pokrov odpira in uhaja zračna — oz. vodna para. Po kuhanju se ohladi kozarec z vso vsebino, Pri-tem se zmanjša tlak v kozarcu in nastane v njem tako zvani »podtlak«, to se pravi, manjši tlak kot v zunanjem ozračju. Večji zunanji zračni tlak pritiska na pokrov, in gumijasti obroček, ki je med kozarcem in pokrovčkom, zapira vsebino kozarca povsem tesno spričo zunanjega zraka. Šele, ko kozarec odpreš, sikajoče izhaja zrak iz kozarca, kar je sleherni gospodinji znano.
Za segrevanjem jc ohlajenje najvažnejši način, da ohranimo živila zdrava. Življenjsko delovanje majhnih bitij se neha pod določenimi temperaturami, Sicer niso pokončana, pač pa zamorjena in se ne razvijajo več. Toda to velja samo za tisti čas ohlajevanja. Čim se toplina zviša, se že začno bakterije razvijati.
Potrebna ohlajevalna temperatura zavisi od vrete živil, ki naj bi se ohranila, in od tega, koliko časa naj bi se ohranila. Z ohlajenjem ne dosežemo le tega, da ostanejo živila užitna nekaj dni ali tednov, ko na primer v gospodinjstvu, ko damo živila v hladilnik, marveč se poveča njih užitnost tudi leta in leta. Spomninjo se le mnogih sadežev, ki jih vidimo spomladi na trgu in ki so ostala užitna le zaradi hlajenja v nizki temperaturi, pa so lepa za pogled in so tudi okusn i.
Tudi s sušenjem si lahko ohranimo živila, saj so mala bitia v hranilih potrebna tudi vlage za svoj razvoj. Če živilom s sušenjem odvzamemo vlago, vzamemo hkrati mikroorganizmom zmožnost življenja. Sočivje, sadje in gobe, so pač poglavitna živila, ki si jih ohranimo s sušenjem.
Dalje
pa moremo živilom, ki si jih želimo ohraniti, dodati take kemične snovi, ki preprečijo razvoj malih življenjskih bitij (mikro-organizmov). Ta 6red6tva vsebujejo največkrat salicil (kemično: benzoekisla natrijeva sol). Če salicil trajno uživajo občutljive osebe, na primer otroci, je to zdravju škodljivo. Zato je pri konezrviranju živil na debelo, zmeraj natančno določeno, koliko sali-cila se sme dodali. V gospodinjstvu damo salicil na pergamentni listič, ki ga položimo na mezgo, preden zavežemo kozarec. Tako se salicil ne dotika mezge, pa vendar uničuje bakterije.
Bolečine v zobeh — bolezen civilizacije
Skoraj da ga ni človeka, ki bi ne poznal bolečin v zobeh. Zobje pa razpadajo zaradi skrni-ne. človek, ki ne more jedi zadostno prežvečiti, j306tane bolan, in vprav skrnina je podlaga mnogim hudim boleznim človeškega telesa. Zobovje razpada alt zaradi bolezni v ustih, ali v telesu. Po raznih preizkušnjah so zdravniki dognali, da more sprememba prehrane okrepiti zobe tako, da 60 odjxirni 6pričo 6krnine. Tako se zobovje jako pokvari, če bivaš več mesecev v krajih, kjer je voda, ki vsebuje malo apna, in pa če je malo sonca (n. pr. v Angliji, na Norveškem). Vendar ne moremo reči, da skrnina napade kak zob le tedaj, če je njegova odpornost iz telesa radi pomanjkljive prehrane oslabljena. Zoh zboli tudi zaradi vzrokov v ustih samih, na primer je znana 6krnina zaradi sladkorja in sladkarij.
Slabi zobje so tudi lahko podedovani. Res je, da imajo nekatera človeška plemena že po krvi slabe zobe, pa čeprav se pravilno preživljajo in dasi pazijo na zobe. V Vzhodni Aziji je na otoku Formozi med Malajcj 10 odstotkov otrok, ki imajo 6krnino, med Kitajci 50 odstotkov, med Japonci 60 odstotkov.
Važno je pa tudi, kako je zobovje izoblikovano. Najbolj odporno je tisto zobovje, pri katerem so pri žvečenju zaposleni vsi zobje, da enakomerno grizejo hrano in ni nobefi zob brez dela. Takega idealnega zobovja pa skoraj ni več na svetu. Pri modernih civiliziranih ljudeh je le še 20 odstotkov takih zobovij, pri nekultiviranih pa še 70—80 odstotkov. Kakor se telesne zmožnosti manjšajo, tako se zviša nagnjenje za skrnino.
Kaj bi bilo storiti? Nekateri zdravniki svetujejo, da naj že pri dojenčkih pazimo na to, da se naučijo žvečiti. Čim delj naj bo dojenček pri prsih in če mora piti iz steklenice, naj bo cucelj tako narejen, da mora dojenček močno gibati s čeljustmi. Sem 6pada nato prehrana s sadjem, zlasti so na mestu jabolka, hruške, a tudi orehi. Najvažnejše hranivo pa je in ostane kruh. zlasti 6tar kruh, ki ga je treba gristi in žvečiti. Svež kruh ostane na zobeh in tvori škodljive kisline. V sirotišnicah in drugih zavodih 60 po skušnjah dognali, da enostranska hrana slabo vpliva na zobe in da mora biti sestavljena iz živil, ki vsebujejo mnogo apna, rudninskih soli in zlasti vitamin D, ki je najboljše 6red6tvo zoper 6krnino.
etcv. 234.
»SLOVENEC«, nedelja, 11. oktobra 1942-TX.
Stran 5
sp°rt Kako se urijo in kaj doživijo padalci
Preden sede padalec » letalo, da bi doživel prvi skok v zračno brezno, ga izučijo v veem, kar je za nevarno skakanje pottebuo. lo dejansko ni skakanje, pač pa padanje, kf predpostavlja veliko utrjenosti in spretnosti. Precej tednov poteče, preden se padalec seznani s svojim belini nosilcem, katerega se uči najprej zlagati, pripenjati nase in ga pravilno nositi. Medtem se uri v navadnem skakanju v globino in v kozolcih po mehkih tleh. kar vse spominja na tiste vaje. ki jih gojijo prijatelji japonske samoobrambe alt jiu-jiUa. Vsega, kar je le moooče, se naučijo padalci najprej v učilnicah in svojih vadiščih. Ko so ie stokrat doživeli ves potek skoka v mislih, ko postanejo nezmotljivi v V6eb fazah in gibih odskoka iz letala, krmarje-nja po zraku in doskoka z obveznim kozolcem, takrat pride veliki trenu'ek. ko gre prvič zares.
če prebirate vtise ki jih imajo padalci pri prvih skokih iz letal, tedaj naletite vselej na iste misli in občutke. Veselo razburjeni so, ko vstopijo v letalo s svojimi svilenimi oprtniki in se vzpnejo v višino kakih 400 ni Nikogar ni strah ali točneje povedano, nikogar ni. ki bi ga priznal. Minute, ko čakajo, da se odpro vrata letala, preživijo navadno molče. Vsakdo je toliko zaposlen s svojimi mislimi, da so pogovori skoraj nemogoči. Na kaj mislijo? Vso tehniko skakanja in padanja imajo navadno že v malem prstu. Misli same pa se mudijo kar nehote, kakor prt vseh velikih dogodkih in trenutkih, pa če tudi trajajo samo nekaj hipov, pri ljudeh, ki so človeku najdražji. Nekateri vidijo v duhu mater, nevesto, ženo ali otroka.
Ko pride povelje zv prvi skok, čepijo na pragu letala, čutijo neznansko moč vetra in gledajo v zračno plast, v kateri bodo zdaj pa zdaj doživeli nekaj velikega. Nobenega oklevanja ni. Ko pride povelje, skočijo kakor plavalci v vodo in se zanesejo v vsem na svoje padalo. V naslednjem hipu že padajo s hitrostjo 50 m na sekundo. Za tem Čutijo krepak sunek — padalo se je odprlo. Sledijo blaženi občutki padanja; svilen obok se razpne in padalec se hvaležno ozira po njem. Naslednji pogled volja zemlji, ki ga bo sprejela v svoje trdo naročje. Ni časa za uživanie, že se moraš pripravljati na doskok, ki ga začutiš s težkim sunkom ali padcem. Čeprav so padalci liudje, ki prezirajo nevarnost, vendar jim je- tako prijetno, ko čutijo trdna tla pod seboj. Preden se razerne padalo po tleh, 60 vzpnejo na noge in 6rce jim je polno velikega doživetja.
Ljudje, ki so se odločili za ta poklic, za padalski šport ali dolžnost, postanejo strastni ljubitelji skakanja in padanja Letalo jih nosi vedno višje in višje in kmalu ne skačejo samo na šolske travnike, pač pa ludi na nezravnano zemljo. Če so pri prvem skoku bili brez vsakega vetra, se spuščajo pozneje tudi pri manj ugodnem vremenu. Ta ali oni si poškoduje gleženj ali zlomi prst, vendar kaj bi to; skakalec je ponosen na svoj šport in za bolečine mu ni mar. V ostalem pa pravijo, da je doskok v lepem in mirnem vremenu prav tako lahek kakor navaden telovadni skok z višine treh ali štirih metrov.
Drugače pa je, kadar skačeš s padalom, ki ga moraš sani odpreti. Padalec, ki se je spustil z višine 8IOOm. opisuje takole svoje doživetje:
»Za časa vzpona z letalom v višino, ki Je trajal skoraj eno uro, sem beležil na vsakih 500 m temperaturo, pritisk zraka in podobno. Mislil som na svojo družino, istočasno pa sem se skrbno oziral po svetlobnih znakih, katere mi je dajal pilot Prvi znak je pomenil, da se moram pripraviti, drugi, beii, pa je velel, da si moram natakniti masko inhalatorja. Sledil je rdeč znak, na kar sem odgovoril, da sem pripravljen. Čakal sem pri odprtih vratih in ko je zagorelo dvoje luči hkrati, sem skočiL
To je bil najneugodnejši trenutek. Nisem se bal, čutil pa sem veliko napetost v živcih. V hipu. ko sem se odrinil z nošami, sem pritisnil tudi na gumb svoje štoperice. Močan veter me je prevrnil na glavo in prvo kar sem občutil, je bil hud mraz; kakšnih 30 stopinj je bilo pod ničlo. Nekaj časa me je sukalo in metalo po zraku, nazadnje pa se mi je le posrečilo, da sem ujel ravnotežje.
V višini 7500 m sem prebil prvo plast oblakov. Da bi izenačil zračni pritisk na bobniče, sem začel na ves glas prepevati. Pod seboj sem zagle dal novo plast oblakov, o zemlji pa ne duha ne sluha. Ves čas sem gledal na štoperico. Počasi se je sukal kazalec in pokazal prvo minuto, za tem drugo; izračunal sem, da moram padalo odpreti v hipu, ko bo pokazala štoporica 142 sekund. Tako sem tudi storil in potecr.il za ročaj Zemlja se mi je približevala a strahovito hitrostjo. Začutil sem krepak 6unek, steklo na štoperici se je razbilo, padalo se je odprlo.
Kmalu za tem sem čutil drug udarec, doekočil sem na zemljo. Srečno 6em doskočil. vse je šlo brez poškodbe, znašel seni 6e na žitnem polju Vse je bilo tiho. nič več šumenja, le v srcu je bilo kipeče zadovoljstvo nad uspelo storitvijo. Prihitelo je nekaj ljudi s polja, začudeno so me gledali in spraševali, od kod da sem. Da som prišel naravnost z neba sem se pohvalil in dodal, da 6em bil še pred tremi minutami 8100 m visoko.
To bi bilo prav za prav vse, kar som doživel pri tem skoku.<
Šport v kratkem
Turnir namiznega tenisa na Rakovniku. Po
daljšem presledku se bodo danes spet sestali igralci z malo žogico in se dajali za prva mesta. V tem športu smo imeli nekdaj nekaj odličnih zastopnikov in mladi prijatelji namiznega tenisa se bodo morali potruditi, da bodo dosegli formo starih, ki so se tudi z velikih turnirjev v inozemstvu
vračali s slavo. Današnji turnir se prično ob 9 na Rakovniku. Prijavnina znaša 5 lir, vpisovanje pa lio od pol 8 do pol 9 na licu mesta.
Drugo kolo državnega nogometnega prvenstva.
Nogometni klubi vseh treh razredov se bodo danes spet podali na igrišča in zaigrali drugo kolo. V razredu najboljših bodo na vrsti naslednja srečanja; Florenca: Fiorentina—Triestina, Vicenza: Vicenza—Roma, Milan: Milano—Genova, Benetke: Venezia—Juventus, Torino: Torino—Livorno, Genova: Liguria—Amhroslana, Bergamo: Atalanta— liari. Rim: Lazio—Bologna.
Musiaa, italijanski boksarski prvak težke skupine je nastopil nedavno v Goriziji proti milanskemu orjaku Basaiju. Musina ga ie Dremagal v pete ni kolu.
Rdeči križ sporoča
v tajništvu Poizvedovalne«« urncln za vojno ujetnike, 1'uharjevu ulica 2. naj dvignejo pošto iz Srlnjo: Ark .losip AAimovič U Done, llreuAiA France, Cankar MalAi, Costa Kati. Croliatli Živa, (Vrne Androjka, Oeiaincrer Marin llemAar Marija Debevo Ulo^anni, Krtnožuik Milka. Klali Josip Oolja Marija, Uruni Ivan, (lerhiA Mojca, Hribar Marija, Jerctina Amalija. Jeleneo Franc. Kalari Antonija. Kastelie Kli/.a. Kastclio (ialiriiel Kralj Amalija. Kotnik Jniiea, Kla-sino Lizika, Klur Ludvik, Komna1 Jožo, Krajnc Jo-sipina, Kožar Anlcu Leskovar Olca. Levstik Vladi-inir. McrAun Aloiz. MluuliniA Rudolf Mikuletifi Valerija. MagollA t.ndvik. MiSiA Milan, McmedoviA Mina. Ni kol i A Vladi"'*.'n Okrilar Isriine, Oeverk Milan. Oražcni Angelca. Po*ar Vinko. uAitolj, Prnueno lv.m, Posek.ir Justa Proirelj Amalija 1'leiko Marija. l'o-kojn;tnki zavod za nameSAence. PoliA Zoran. ltohe>,-nlk Milan. Itozman RreAko.RaAiA Marija, liane Milka, liAlleljiea. ItaiSp TonAek Smltek Lojzka. Su&a .Lulka. Setiak Vojko StefanovlA Mia. Sketclj Ivan. SmerknlJ Anion, SmoloJ ,Iu"tl DoltnSck MalAl Sajn Slahka
O čudežu O sram. žarnice
M
Del prodigio della Lampada Osram
Rlsparmlare corrente non slgnlflca sempre dovera ridurra la luc«. - Infalli la lampada OSRAM-D che ha il fllamenlo a doppia spirale Irasforma mollo vanlaggiosamenle la correnle in luc«. Risultalo i
Risparmio di energia elellrica senza perdila di luc«.
Percid si otliene con le IAMPADE OSRAM-D molta luce e poco consumo
v
Sledili s tokom ne pomeni vedno poslabšali razsvetljavo
fn res, žarnica OSRAM-D d ojno
vi	ja^nico spreminja zeno popolno
lok v luč.
Rezultati
Prihranek električne energije brez poslabšanja razsvetljave.
Zalo dosežemo z
O S RAM-D ŽARNICE mnogo svetlobe in majhna poraba
C 2
MAE.I OGLASI
V malih oglasih vel|a pri iskani« <lu2be vsaka beseda L 0.30. prt ienitovanj;kib oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih tnalih oglasih pa |e beseda po 0.60. Davek se račnna posebej. Male oglase j« treba plačati tako) pri naročilu.
B Službe g
JSieio:
Kot hlapec
alt gospodarski pomočnik grom takoj na večje posestvo z gostilno ln trgovino ali kam drugam v območju Ljubljane ali bližnji okolici. Sem strokovno usposobljen sadjar Jn vrtnar ter čebelar in zmožen raznih gospodarskih del. Kad bi prijel za vsako delo samo za hrano ln stanovanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Strokovno sposoben« št. 5618.	(a
I Službe 1 g SDbC B
Dobe:
Kuharico
veščo vseh gospodinjskih poslov sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5510.	b
Sobarico
Oseba prosi zaslužka
ter sprejema na dom krpanje nogavic ln perila ter tudi pletenje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5230.	(a
Sedmošolec
Išče lnštrukclj, prevzame tudi za stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5490. *	(a
Prevode
v Italijanščino ln nemščino Izvršuje zapriBo-ženl sodni tolmač Plntar, Cigaletova 1 (poleg sodišča).	a
Knjige!
Vse vrste antlkvarnlh knjig, revij tn časopisov, knknr tudi separatnih od. tlBov kupuje Knjiga na Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva «. Tel. 4'-24,
ki zna tudi nekaj šivati, sprejmem v službo s 15. oktobrom proti dobri plači. Ponudbe poslati upr. »Slovenca« pod »Pošteno dekle« št. 5560.	(b
Več čevljar, pomočnikov
poštenih in treznih za mešana dela, sprejmem. Čevljar Franc Trupej, Dolenjska cesta 7. (b
Postrežnico
sprejme boljša ' družina za štirikrat tedensko od pol 3 do pol 7. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6531.	<b
Služkinjo
vajeno vsakega dela — sprejmem. Zaje Mtnka, Poljanska cesta 79. (b
Oddalo:
Opremljeno lepo sobo
oddamo takoj boljši gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5553 (e
Sprejmem gospodično
na stanovanje. Masary kova 68.	(f
Oddam malo sobico
v bližini gorenjskega kolodvora, najraje železničarju. Vprašati v času od 10 do 12 dopoldne: Medvedova cesta 10, pri tllčje, levo.	(s
Opremljeno sobo
sončno, oddam. Sv. Petra cesta 14-1.	C
Ktelo:
Stanovanje
eno- ali dvosobno v centru mesta išče mirna stranka dveh oseb. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »Dobro plačilo« štev. 6588.	c
iKiigUmpj
Perzijsko preprogo
kupim od privatnika. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posredovalci Izključeni« št. 6502.	(k
Smrekovo treslo
lepo, edravo, auho In ježlce — Kupi vsako Količino uanjarna J. Lavrlč, 9t Vid prt Stični . Ljubljana.
Tehtnico
dcclmalko, v dobrem stanju, nosilnosti 200 kg — kupim. R. Markovlč, trg. .Miklošičeva 12.	(k
Grozdna zrnca in želod
kupuje vsako množino Franc Vokač, Ljubljana, Vič - Trsatska 6.	k
Star kotel
manjši, za pralnico, kupim. Ponudbo pod : »Dobro ohranjen« štev. 6592 upravi Slovenca.	k
Kupujem suhe gobe
in plačujem po najvišjih cenah. — R. Višnjevec, Florjanska 37, Ljubljana.
(k
»Cistimadež«
je najboljše sredstvo za čiščenje madežev na oblekah ln vseh tkaninah. Poskusite ln boste zadovoljni. »Clsttmodež dobite v vseh trgovinah ln dro-gerijah. Glavna zaloga: »Petronafta«, Ljubljana, Blelwelsova (Tyrševa) o. št. 35 a.	(r
Postrežno moč
iščem za boljšo gostilno. Ponudbe na oglasni odd. Slovenca pod »Servlrka« štev. 6605.	b
Krojaškega pomočnika
izvežbanega - sprejmem. Matoh Ignac, Rožna dolina cesta VII št. 30. b
Travnik z gozdom
Rakovnik: 3154 m" travnik In 1019 m1 gozd po 20 lir, prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod J »Rakovnik« št. 6664. (p
Krojaškega pomočnika
za velike komade, tudi damske, vajcnca (vajen-ko) sprejme Sodja, Tržaška costa 28.	b
Pouk
Italijanščino, nemščino
korespondenco, poučujem; tudi začetnlke(-ce). Posebne uro za obiskovalce Jezikovnih tečajev ln prl-vattste v vseh srednješolskih predmetih. — Vrhovčeva št. 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor).	u
Skobelni stroj
dobro ohranjen (Abrlcht-hobelmaschlne), po možnosti širina 40 cm, kupim takoj — SkedelJ Vinko, Novo mesto.
(k
Pisalni stroj, gramofon
ln plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje ln plača najvišje dnevne cene: »EVEREST«, Prešernova ulica 44.	(k
Sanke
do S00 kg teže kupi Verbič, Stritarjeva ulica.
Seno
kupi tiavrenčlč & Co„ žaga. Ljubljana, Vošnja-kova ulica 16.	k
Kislo zelje
novo, prvovrstno, po dnevni ceni se dobi vsako zaželjeno količino pri E R K L A V C GUSTAV Ljubljana, PovSetova 47.
Tel. 40
PREMOG G O M B A Č
GLEDALIŠKA 14
Praira, Zdravko Valentin. Ti«. Turel Slavko V lijak Albina, Vldie Danici Vrtnik Janez. \ uiick Mat.j, V a rte k Terezija Vurtek Male vi.	«...
V Klavni pi.ar.1 lltK. tJo"|.o«vet»U ce»ta 2 I . naj .e mvtj« .ledoA, o«l.e 01. uj b ° « 1 , T ' Marolt Marko Ilir»H- t«. Podr-kar S tanko li Hcl«. Pauzek Ana Ceita na S.uion?c. Kamel e Anton J tieza, žena Terezi ja rrj llablf .oj. P" 7 leta - • delal pri HO. odboru z„ reituineijo Male«ntfrl"n. GradUar Janko rojen 1910 v Preddvoru ferkven -ali llieiwel«nva 31 Samsa Ljudmila, vdova po fiunn«.-nem pregledniku
2 modroca, 2 odeji in
pribor (55 kosov), prodam. Več v trgovini Ku-novar, Vodnikov trg. (1

KO MU PRVI DAN PItINESE STRE2AJ VEČERJO, SE SKRJANC SPOMNI, DA JE 2E KONEC PRVEGA DNE IN ZAVPIJE: «HOJ! ENEGA ZE IMAM!« SLUGA SE PRESTRAŠI IN ZBE2I.
14.
Divji zajec!
Sadjarji- škodo na sadnem drevju vas obvaruje inženir Prezljevo LEPU-SIN-mazllo. — Ljubljana, Wolfova ul. 8, tel. 34-73.
DRUGI DAN MU TR1NESE VEČERJO DRUGI STREZAJ IN TEDAJ VZD1IINE ČEVLJAR PRAV TAKO, DA GA JE SLIŠAL: >DVA IMAM ŽE!< MISLIL JE NAMREČ: DVA DNI.
»Plo«lin«
umetno gnojilo Posebni gnojilni sestavki za različne kulture. Inž. Pre-zolj, VVolfova ultra 8.
»HAMMONIA«
parketno čistilo je prispelo! Poskusite, je odlična tekočina, čisti lopo, temeljito, hitro In poceni. »HAMMONIA« čistt parkete, pohištvo, lino-lej, gumi polege. umetna zaloga pri: »PETRONAFTA« Ljubljana, Tyr-ševa cesta 36 a.	1
2 štedilnika
za vzidati, levi ln desni, 2 ln pol plošči, 21 col, kompletno ogrodje, pod I ceno prodam. Trnovski pristan 32.	(11
Podgane
voluharje ln mlšt
zanesljivo uniči Inž-nlr Prezljov »Mikrotan«, — LJubljana, VVolfova ul. 3, telefon 84-73, '	1
Nove in rabljene vreče otroške vozičke
Krompir
dokazano varuje pred gnilobo »NEGNIL«. Nešteto pohvalnih priznanj. Inž. Prezelj, VVolfova 3.
Strešno lepenko
domačega Izdelka, vse
debelosti — dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ul. 22. Tel. 25-13
200 kg hrušk moštnic
lepih, obranih, prodam. Istotam kupim 300 kg sladkega sena. Polzvo so na Ižanski cesti 36.
ter Juto (staro ln novo) dobite najceneje pri : Grebcncu, Sv. Petra cesta št. 33.	(1 |
Prašičke za rejo
dva para, 8 tednov staro, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod 6507.
(J
Otroški voziček
globok, svetle barve, z I žimnlco, prodam. LJubljana, Močnlkova 13. (11
Dva ženska plašča
dobro ohranjena, prodam I 2a 800 lir. Naslov v upr. I »Slovenca« pod št. 6563.
■O I
Damski čevlji - salonarji
št. 39—40 ln nizki fantovski čevlji štev. 87, črni — blago Je ročno delo, oba para dvakrat obuta — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6606.	(1
Stavbni material
žico, tantene, tračnico In drugo poceni proda Teh-na, Smartlnska 64, poleg mitnice.	1
Ccpilna smola
strokovno sestavljena tn preizkušena. Ing. Prezelj VVolfova ulica št. 3.
globoko ln športne, domačega Izdelka v veliki Izberi, kakor tudi gramofonske aparate, gra mofonske plošče ter drug gramofonski material kupite najceneje tn naj ugodneje prt tvrdki »TEHNIK« Josip Banjai dr. z o. z., Ljubljana. Miklošičeva cesta 20. (1
Čevljarji pozor!
Imamo stalno v zalogi ACETON, Xylo1, Benzol v najboljši kakovosti! »PETRONAFTA«, LJubljana, Tyrševa cesta 35 a.
Železno zložljivo posteljo
pocont prodam. Naslov v upravi »Slov.« štev. 6601
Stare zaboje
večjo množino, različno velikosti, prodam. Naslov v oglas. odd. »Slovenca« pod štev. 6584.	1
Perutnino
zajedajo uši. Uničuje Jih »PERUTNIN«. Inž. Prezelj, VVolfova ul. 3.
| UajcBUl |
Učenko
sprejmo salon damsklh klobukov Mimi Sark — Kreditna banka.
B^l
Lokal
za trgovino ali mesarijo, oddam v najem. Polzvo so: Glinco, Ločnikarjeva ulica 7.	,<m
\ \ >SLOVENEC<, nedelja, 11. olctobra 1942-XX.

500
V tistem Irentilku pa zadoni spet glas neznane tujke: »Vi, svalje, hočete peljali svojega ženina k drugi poroki; ali pa veste tudi, da je njegova prva žena mrtva? Doka-žite mi to!...« Nihče ni seveda tega mogel dokazati. Vsi so se začudili drznosti te tujke ter se razburili: »Kaj moli sedaj svečanost! Kaj hoče od svatov in ženina?«
501
Toda Almira se ni ustrašila teh besed in je odvrnila strogo in odurno: »Kdo ti daje pravico, nesramna tujka, da zahtevaš kaj takega od mojih svatov? Govori, kar govori in povej sama, Če kaj veš o prvi ženi mojega ženina! Ni ga na svetu človeka, kaj šele pri nas v Svet-nah, da bi kaj vedel o njej, ki je storila smrt v zadnjem turškem napadu pred sedmimi letil«
502
Reračica pa. odvrne z vzvišenim glasom: »Govorili hočem, predrzno dekle! Jaz, jaz vem, kje je nesrečna žena tvojega ženina, kje je njegova Zala! Ona še živi, če tudi si jo ti, ti sama, izdala — Turkoml« — Vsi so se kar strme prestrašili takih besed in obtožbe. Almira je hotela predrzno tujko kar udariti po ustih, da bi se ji ulila kri po licih.
Pohištvo
Sperano spalnico
prodam za 4000 tir. Ko-llzejska ulica 4 na dvorišču.	(S
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana. Mestni trie 13
Spalnica
furnirana, orehova korenina, naprodaj po nizki ceni. Pogleda so lahko tudi v nedeljo dopoldne v mizarstvu Artnak Josip, Jenkova 7.	(S
§ Šivalni stroji g
Najboljše Šivalne stroje
dobite prt znani tvrdkl IVAN JAX ln SIN. Via Blelvvelsova 36 (TyrSeva)
Šivalni stroj
kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« St. 6571. (k
Bflvto-motorj
Šoferska gola I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska nlica 43
lelefon St 2S-2S. Izpit ie lahko polaga ie i 18. letom.
Modni salon
M. Sedej-SIrnad
Prešernova ulica 3 Damski klobuki — Zadnje novosti
Filfltežija
Filatelisti pozor!
Poizkusite tn uverlll ae boste, da najugodnejše v n o v č I t e ali kupite znamke vseh držav kakor tudi »JOL« albume ln vse fllatellstlčne potrebščine v Knjigarni Jane* Dolžan, LJv'-'Jana, Stritarjeva 6.
Tet 44-24.
Filatelisti!
Najugodnejši nakup vseh znamk, predvsem blvSih Jugoslovanskih, vatikanskih, ruskih ln okupacijskih, fllatellstlčne literature, vseh vrst »J O L« albumov, nudi filatellja MLADINSKE ZALOZBE, I.JublJana, Stari trg 30.
sittCs
PATENT
vložili albumi za znamke 10 najcenejši
Zahvala
Vsem onim, ki so polastili spomin in izrazili svoje sočutje ob smrti moje soproge, gospe
Ernestine Osana
se najiskreneje zahvalim.
Ing. Mario Osana, tiniv. profesor
g Ditfnpc j
sončnic
priporočamo, da seme dobro posuSe ln očistijo ter shranijo na suhem do naSIh novih navodil Tovarna olja H rova t & K o ni p., Ljubljana.
Viški mlin
na Viču sprejema žito In Izdaja Izdelke vsak delavnik samo od 7 do 12 in od 13 do 17.	r
B ŽIituU j
Tri krave za rejo
dvo s teleti, 1 bjeja Sest mesecev, prodamo zaradi bolezni; IiuSar Anton, TržaSka cesta 91.
'(J
Kozo mlekarico
ugodno prodam. Kodelje-vo, Ob dolenjski železnici St. 6.	(J
Mlado kravo
brejo 71: meseca, prodam. Mavec Helena, Studenec 12, p. D. M. Polje.	J
Prašiža za rejo
kupim ca. SO kg težkega. MISvelj, Ljubljanska 37.
Zajce
belgijske orjake, različne velikosti, ln dve moderni kunčnici prodam. Dolenjska c. 48 (pri hišniku).
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Dobavljam, polagam ln stružlm stare p a r k e t e.
Josip Brleč
Kolodvorska 28, Ljubljana
2 951
ln Frančiškanska 10.
Novi naslovi
Frančiškanska al. 3,
Telefon 45-13,
ISTITUTO CONVITTO „G. MARCONI" VENEZIA
Campo S. M. Formosa 5866, tel. 23051
lilcoronsl Iscrlzlont anno siolastlio 1U42-43 Ulnnaslo (l.o « 5.o), Llceo cIahhIco e icleotirico — Istituto tecnlco Inferlore <4.o) e nupcrlore per ruglonlerl e eeometrl — Istituto ma-itlstrnlo Inferlore Ho.) e superlore — Preparnzlone lleenzn Smola Medla. — Posslbllltft gnadagnare anno.
Convttto — Semtconvtlto — Esternato — Dopo-scuola — Accotgonst an-che študenti dl Senole Hegle — — Procramma a rlchlesta.
Sprejemajo »e vpisi za Šolsko leto 1942—1943 za srlmnazljo (4. in &.», klasični In znanstveni licoj
—	Nižjo (4.) In vlSJo trm. IJempNko Izohrazho — nižje (4.) tn vISJe očlteljl&če
—	Priprava ta matnro
srednje gole. Možnost preskočiti Šolsko leto.
Konvlkt — Podkonvltk — F.kstcroat — Nadzor po pouk o — Sprejemajo se tudi dijaki Kraljevih dol
—	Na zahtevo procram.

LJUBLJANSKI EMATOCPAFI
latui
Predstave ob delavnikih nb 16 In 18.15, ob ne-della* in urai,ilhlh ob 10.30.14.30. 1f.?P. in 1P.M
Eden nallepSih pravljičnih filmov poln zabave in umetniškega nžitka za mlado in staro
Cenerenlola — Pepelka
V	glavni vlogi: Silvana Jachlno, Koberto Villa,
Pavlo Stoopa i.dr. Jutri v nedelio predstave oh W.3T, 14,30, lfi:in in 18.30 — Ob delnvnikit) od 2.15 rinlje. Preskrbite si vstopnice v predprodaji 1 tfINO sr,0(n . TFL. 27-30
Pretresljiva žaloigra zaoeljane deklice
Speča lepotica
Najnovejši film ljubljenke občinstva LUISE FERIDE
V	ostalih vlogah: Amedeo Nazzari, Osvaldo Valenti
«CIN4» MATICA - TEI. 22-41
Tajinstveno napet film o iznajdilelju naprave, ki bo napovedovala smrt...
Svet bo trepetal___
Claude Dauphin, Marguerite Sologne
iCINU UNION . TEL. 22.21
Senzacionalen, težko pričakovan film
Hči zelenega gusarja
KOSCO GIACHETTI — Boris Dnrsnti Odličen film s krasno glasbo
Pesem življenje
On.ce Moore — Melwyn Douglas Predstave: delavnik ob 17.30, nedelja ob 14.30 in 17 KINU KODELJEVO TEL. 41-64
BANCO DI ROMA
BANCA DI INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE
PODRUŽNICA V LUBIANA
Marijin trg 5. teleL 4316-4317 TUTTE LE OPERAZIONI DI BANCA - VSI BANČNI POSLI
Kupujte pri naših inserentih!
Zimo za modroce
kupite najceneje po oblastveno odobrenih cenah pri tvrdki fj
ŽIMA"
JAGER MILAN, mehanična predilnica žime — Lastna predilnica: Fužine tel. 20-45 — Trgovina: bv. Petra c. 17, tel. 20-42
A. Fogazzaro:	9
Palača ob iezeru
Ko sta vstopila skozi široka vrata v ta hodnik, se je Sillu zazdelo, da je nekdo zbežal skozi druga vrata prav v istem trenutku. Opazil je tudi, da so se grofu zaiskrile oči. Okna na hodniku so bila odprta; toda je li res prihajal skozi okno ta prijetni vonj, ki se je širil po hodniku?
Eden izmed starinskih naslan jačev. ki so bili razvrščeni ob steni, je stal počez poleg srednjega okna. Na oknu pa je ležala odprta knjiga.
»Poglejte,« je dejal grof in mirno zaprl prvo okno, »tukaj imam ogromne posesti. Imam gorovja, gozdove, doline, reke, jezera in celo lepo zbirko morij.«
»Saj imate tukaj resnične dragocenosti!« je vzkliknil Silla.
»Ah, kajl Platno je že zelo staro in najslabše vrste.«
Pri teh besedah je grof postavil naslanjač na prejšnje mesto.
»Kako platno! Poglejte na primer to sliko iz Benetk!«
»Tudi Benetke mi ne ugajajo, čeprav pravijo, da so nekaj vredne.«	t
Vzel je knjigo, ki je ležala na oknu, jo zaprl, pogledal naslov in jo vrgel na dvorišče, kakor da bi dela! nekaj samo po sebi umevnega. Nato je mirno zaprl okno. Pod oknom pa je nastal strašen trušč, ki ga je povzročilo razbito steklo. Grof se je okrenil k gostu in nadaljeval s pogovorom, ki ga je za hip pretrgal, kakor da bi se ne bilo prav nič zgodilo.
Za Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jožo Kramarii
»Nikdar nisem mogel trpeti tega umazanega, smrdljivega in razcapanega mesta, ki se imenuje Benetke in ki zgublja po kosih svoj zamazan plašč stare pocestnice ter kaže umazano perilo in ostudno kožo. Brez dvoma si mislite v tem trenutku: Ta človek je prava živina! Ali morda ni res? Tudi drugi so mi dali to razumeti. O, sevedal Vedite, da občudujem stare Benečane, da imam sorodnike v Benetkah in morda nekoliko najboljše benečanske krvi v svojih žilah. Kaj hočete? Živina sem, a nove vrste za Italijo, kjer, hvala Bogu, živin ne manjka. Kje najdete Italijana, ki bi bil količkaj izobražen in ki bi govoril o umetnosti tako kakor jaz? Velika veličina izobražencev o njej prav nič ne razume, a tega za nobeno ceno noče priznati. Zanimivo je poslušati skupino teh hinavskih tepcev, ko stoje pred kako sliko ali kipom in se trudijo na vse pretege, da bi pokazali svoje občudovanje, ker vsakdo izmed njih meni, da ima poleg sebe izobražene ljudi. Če bi si mogli vsi obenem odvzeti krinko, kak gromovit smeh bi tedaj slišali!«
Sklonil se je skozi tretje okno in zaklical:
»Henrik!«
Skoraj otroški glas se je odzval iz kuhinje:
»Tukaj sem! Pridem takoj!«
Grof je počakal nekaj časa, nato je dejnl:
»Prinesi mi gor tisto knjigo.«
Nato je zaprl tudi to okno.
Silla se ni mogel odtrgati od slik.
»Ostal bi tukaj ves dan,« je izjavil.
»Vi turli?«
Tudil A kdo je bil drugi? Ali je bila to mlada gospa, o kateri mu je pripovedoval voznik? Naslanjač poleg okna, knjiga, nenavaden
vonj ali niso vsi ti znaki pričali, da je bila pravkar tu? Vrata, ki so se v naglici zaprla, nenavaden blesk v grofovih očeh?... Silla v pa-lači_ ni videl še nikogar razen grofa, tajnika in služinčadi. Nihče mu ni niti omenil drugih oseb.
Nekaj ur pozneje, ko je že pregledal vso palačo in vrt, ne da bi srečal kogar koli, se je umaknil za nekaj časa v svojo sobo. Ko je pozneje vstopil z grofom in tajnikom v jedilnico, je opazil, da je bila miza pripravljena za štiri osebe. Vsi trije so sedli za mizo, a četrta neznana oseba se ni prikazala. Grof je odšel ven in ko se je čez nekaj minut vrnil, je velel odnesti krožnike in pribor, ki so bili pripravljeni za četrtega gosta.
»Mislil sem, da vam bom mogel predstaviti svojo nečakinjo,« je dejal mladeniču: »a zdi se, da se ne počuti dobro.«
Silla je izrazil svoje obžalovanje. Steinegge pa se ni zganil in je jedel kar naprej ter ni odmaknil oči od krožnika. Grof je bil videti nevoljen in celo služabnik, ki je stregel pri mizi, je bil nekam skrivnosten. Ve* čas kosila se v temni sobani ni slišalo drugega kakor previden služabnikov korak in rožljanje pribora. Skozi okna je odmevala godba škržatov, videle so se trte, ki so se kopale v soncu in trava, ki jo ;e božal veter, lam zunaj je moralo biti bolj veselo.
Sonce je zašlo in škržati so utihnili. Temno gozdnato obrežje nasproti knjižnice se je odražalo na jasnem nebu, čigar zadnja svetloba je padala na tla ob oknu v clvornni, nn temne liste magnolije tn na stezice v vrtičku. Skozi odprta vrata jc prihajal svež zrak iz dolinice in čiv-
kajoči glasovi vrabcev, ki so letali okrog cipres.
Grof je sedel pri mizi, na istem mestu kakor zjutraj, naslanjal komolce na mizo in si pokrival obraz z rokama. Silla je sedel njemu nasproti in čakal, da bi grof izpregovoril.
A zdelo se je, da je grof okamenel. Samo od časa do časa so se njegovi prsti, ki so se oprijemali čela, iztegnili, nato pa zopet skrčili,
kakor da bi se hoteli vtisniti v kost. Silla ie
. irja. Ki
ni mogel najti izhoda in ki 6e je ves zbegan
opazoval na tleh kroženje sence netopirj
zaletaval v police in strop.
Tudi v plemenitaševi glavi so begale besede, ki niso mogle najti izhoda. Zmračilo se je
že in prišla je ura, ko srce postaja nemirno, ko se stvari in duše čutijo nekako oproščene nekega neprijetnega nadzorstva. Hribi, se zdi,
Izdajatelj: ini Jože Sodja
da so se z veliko udobnostjo vlekli na doline; hiše in vasice se skoraj potapljajo sredi njiv, sence dobivajo izrazitejše oblike, stvari se zgubljajo v senci; v srcu se pogrezajo v pozabljanje dogodki in vtisi sedanjosti ter vstajajo nejasni davni spomini, vzbujajo se prikazni, ki napeljujejo duše z ginjenostjo in žalostjo.
Nenadoma je grof hitro dvignil glavo in dejnl:
»Gospod Silla!«
Umolknil je za hip in nnto povzel počasi:
»Ko ste čitali moje pismo, vam je morda bilo znano ime, ki ste ga našli na koncu?«
»Bilo mi je popolnoma neznano.«
»Ali ni bilo v vašem spominu niti najmanjšega sledu o tem imenu?«
>Ne.<	1 ' • * A
Urednik: Viktor Cenili
08074120