ß. maja 197« — ŠTEVILKA 18 — LETO XXX — CENA ^ DT-VARJE
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske
konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Zdaj, ko so prvomafski prazniki za nami, do poletja pa ostane le še malo časa,
velja pregledati »rokovnik« najpomembnejših družbenih aktivnosti v tem času. ča-
kajo nas najmanj tri.
Prvič je tu začetek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ali ka-
kor mu sedaj že popularno pravimo mala ustava. Gre za oblikovanje norm družbe,
nega ravnanja na področju USTVARJANJA IN DELITVE DOHODKA v najširšem
pomenu te besede. Poseči moramo v miselnost, ki jo je naravnati v prizadevanja:
ustvarjati, da bi lahko delili dohodek. V tem tudi stvari postavljamo — ne na glavo,
ampak v glavo.
V drugo, z vso resnostjo se moramo lotiti cestnega posojila, če hočemo OHRA-
NITI ODPRTA VRATA У SVET IN IZ SVETA. Kajti, ljudje brez ožilja ne morejo
živeti v širšem družbenem prostoru.
Tretja naloga, a zato nič manj pomembna, pa zadeva naše priprave na sprejem
vlaka bratstva in enotnosti. Politična in rodoljubna manifestacija — katere začettk
ni šteti tja v šestdeseta leta, temveč v enainštirideseto — terja in zahteva, da tudi v
tej obliki POTRDIMO BRATSTVO IN ENOTNOST med našimi ljudmi.
Vsem aktivnostim pa je enoten temelj: včeraj — za danes — na jutri!
F^S UREDNIK
O področnem srečanju gledaliških skupin ob-
širneje pišemo na 7. strani. Naša slika pa pri-
kazuje mlade igralce »Svobode« iz Polzele,
ki so uprizorili komedijo Srečni dnevi v re-
žiji Jake Jeršiča. Na posnetku so od leve
proti desni Olga Juhart, Tomi CvikI, Tatjana
Drešček, Igor Pungartnik, pred njim stoji Jaka
Jeršič, Marjana Ogriz in Zdenko Beloglavc.
Foto: D. IVIEDVED
JE ČAS
ŠE ОЕШ?
Nekoč smo imeli pregovor, ki nas je učil, da je čas
zlato, da je čas denar. Pregovor sicer imamo še danes,
vprašati pa se moramo, ali še vedno velja. Je za nas
čas še vedno tako zlat, kot je bil? Še vedno minuta velja
toliko denarja, kot nekoč? Ali res naredimo danes vse
in ne odlagamo preveč na jutri?
Morda se zde ta vprašanja komu smešna, vendar je
o njih vsekakor treba razmišljati. Nemalokrat smo namreč
izračunali, koliko vsako organizacijo združenega dela sta-
nejo izgubljene ure zaradi odsotnosti delavcev z delov-
nega mesta iz teh ali onih razlogov. Mnogo je bilo tudi
razglabljanj, zakaj smo po številu izgubljenih delovnih ur
in dni v samem vrhu svetovne lestvice. Tudi odgovorov
srno že' našli veliko. Krivi so bolezenski izostanki, pa se-
stankarstvo in še marsikaj. Zakaj torej vnovič začenjamo
to temo? Nedvomno ob naših razmišljanjih o poceni izgub-
ljenem delovnem času ne moremo mimo nekaterih dej-
stev. pred katerimi smo doslej vse preradi zatiskali oči.
In zato vnovično razmišljanje o tem, kaj nam danes po-
meni čas, le ne bo odveč.
Ob pisanju tega razmišljanja imam pred očmi podatek,
da smo v prvem^ polletju minulega leta samo v celjski
občini zaradi odsotnosti z dela izgubili kar 11.4 odstotka
efektivnih delovnih ur, ali z drugimi besedami povedano,
z dela je bilo v prvem polletju minulega leta odsotnih
3625 delavcev. Delavcev, ki so vseeno dobili svoj pripa-
dajoči osebni dohodek, pa zanj niso veliko, če so sploh,
delali. Nedvomno gre precejšen delež te odsotnosti na
'"ovaš opravičene odsotnosti, pa bodisi da gre za odsot-
f^ost zaradi bolezni, dopustov ali podobno. Toda precejšen
delež tega visokega odstotka gre tudi na neopravičene
'^ostanke, izostanke, ki nastajajo zaradi našega malomar-
'^бда odnosa do dela, zamud, reševanja osebnih vprašanj
neprilagojenosti nekaterih storitvenih, uslužnostnih ali
Servisnih in podobnih dejavnosti. Prav o tem je treba
Povedati kaj več. Naravnost nerazumljiva in razburjajoča
j® naša nesposobnost, da bi se pri delu nekaterih organov
služb prilagodili zahtevam in potrebam delovnega člo-
veka- Poglejmo le nekaj bolj ali manj značilnih primerov.
Eden od takih so odpiralni časi. Pri tem ne mislim le
odpiralne čase naših trgovin in gostinskih objektov
njihovo nerazumljivo vztrajanje na dela prostih nede-
in v zadnjem času že tudi sobotah. Tu gre tudi za
Vprašanja delovnega časa bank. pošte, vzgojnovarstvenih
''stanov, občinske uprave, da naprej ne naštevam. Ne-
dvomno imajo delavci v trgovini in gostinstvu pravico do
enakega delovnika kot drugi delovni ljudje. Te pravice
jim nihče ne odreka. Toda. ali mora biti ta dela prost
dan prav sobota oziroma nedelja? Prav tako bi lahko,
vsaj v nekaterih trgovskih in gostinskih lokalih, bil dela
prost dan med tednom, ko je zadrega z nakupi precej
manjša. Smo se že kdaj vprašali, koliko več delavcev bi
delalo, če ne bi morali ob delovnih dopoldnevih po na-
kupih? Smo se kdaj vprašali, koliko večji promet bi zabe-
ležili gostinci, če bi delali ob nedeljah in počivali v
ponedeljek?
Akcija »osebne dohodke na hranilne knjižice« je lepo
uspela. Toda delovni človek se marsikdaj znajde v za-
dregi, kdaj bo svoj dohodek lahko dvignil. Banke, posebej
tiste izven občinskih centrov, še vedno ne delajo vsak
popoldan, ob sobotah praviloma tudi ne. Torej je treba
po plačo dopoldne. Podobno je s pošto, ki izven občin-
skih središč le izjemoma posluje tudi popoldne, še huje
je z občinskimi upravnimi organi, ki delajo popoldne le
ob sredah.
Saj ste že bili na občini kak delavnik dopoldne. Vrvež,
ki vlada po hodnikih zgovorno priča, da je zadeve v zvezi
s prometom, davki, zemljiško-pravne zadeve pa tudi
osebne zadeve v zvezi s potnimi listi, osebnimi izkaz-
nicami in podobno, še vedno treba urejevati dopoldne.
En delavnik popoldne je nedvomno mnogo premalo za
vse, kar moramo vsakodnevno urejevati na občinskih
organih. Pa pustimo to ob strani. Posebno poglavje so
nesreče pri delu. Te nas stanejo mnogo več, kot smo
pripravljeni priznati. Ne le zaradi zdravstvenih posledic
poškodovanih, še več zaradi odsotnosti z dela, motenega
delovnega procesa in tako naprej.
Ali je treba sploh govoriti o stanju v zdravstvenih
ambulantah? Tu nam propade na tisoče delovnih ur- Pa
vseeno večina obratnih ambulant še vedno ne more ali
noče delati popoldne. Zakaj?
In slednjič, smo se že vprašali, koliko delovnih ur
izgubimo v prometnih konicah, ko zamujamo v službo,
ali nekaj minut prej pobegnemo, samo da bi ušli neznosni
gneči na cestah? Ali vsaj tu ne bi mogli nekoliko prila-
goditi delovnega časa?
Še eno vprašanje. Zakaj se ne moremo vsi dogovoriti,
katera sobota v mesecu bo delovna? Ali res ne moremo
doseči, da bi delali v vseh tozdih na isto soboto? Pri-
varčevali bi ogromna sredstva, če že drugje ne, vsaj v
vzgojnovarstvenih ustanovah, ki bi tako delale le eno
soboto v mesecu in ne vse, kot doslej.
Sem povedal dovolj o našem izgubljenem času? Me-
nim, da ne. Še veliko je primerov, ki dokazujejo, kako
malomarni smo pri vprašanjih izkoriščanja delovnega časa,
posledice te malomarnosti pa so težke. Največja je slaba
produktivnost, ki še vedno pesti naše gospodarstvo. Na-
šteti primeri le potrjujejo, da ne znamo upravljati svo-
jega časa in če je ta še vedno denar, potem ne znamo
delati z denarjem. Z velikimi količinami denarja, ki ga.
preprosto povedano, mečemo proč. Smo dovolj bogata
družba za kaj takega? Menim, da nismo. Prav našteti
primeri nas morajo vzpodbuditi k iskanju rešitev za boljši
izkoristek delovnega časa in za takšno delo omenjenih
organov in služb, ki bo prilagojeno zahtevam delovnega
človeka. In ne obratno. Delovni človek se je dovolj dolgo
prilagajal drugim in to nas veliko stane.
Stabilizacija ni le boj za dinar. Stabilizacija je tudi boj
za boljše delo. In čas je še vedno zlato, še vedno je
denar, ki ga ne bonrvo smeli več tako malomarno in ne-
prilagodljivo metati čez ramo.
BRANKO STAMEJČI0
2. stran — NOVI TEDNIK
6. maj 1976 — Št. 18
razprava

v petek maja 1976 do-
poldne se bo s predavanjem
Štefana Korošca, člana IS
SRS o družbeno ekonomskih
odnosih delavcev v združenem
delu pričela v Celju javna
razprava o osnutku zakona o
združenem delu.
Koordinacijski odbor za
uresničevanje ustave pri OK
SZDL Celje je pred dnevi
obravnaval enoten dogovor o
aktivnosti družbeno politič--
nih in drugih organizacij v
javni razpravi o osnutku za-
kona o združenem delu, ki je
bil oblikovan na komisiji za
samoupravljanje pri občin-
skem sindikalnem svetu.
Načrt javne razprave je
potrdilo tudi predsedstvo ob-
činske konference SZDL na
ponedeljkovi seji.
Načrt javne raaprave je
pripravljen tako, da bi dose-
gli najširšo seznanjenost de-
lavcev in občanov z osnut-
kom zakona, spodbudili kar
najbolj množično in organi-
zirano obravnavanje in zbira-
nje pripomb ter predlogov
za spremembe in dopolnitve
zakona. Obenem pa naj bi
povsod kritično ocenili samo-
upravne razmere in se s sta-
lišči predlaganih zakonskih
rešitev dogovorili za odprav-
ljanje pomanjkljivosti pri
uresničevanju ustavne vsebi-
ne samoupravnega organizi-
ranja.
SZDL in Sindikat sta v
skladu s svojo družbeno po-
litično vlogo in nalogami ne-
posredno odgovorna politič-
na nosilca in organizatorja
javne ra23prave o osnutku za-
kona- Pri tem so sindikati
neposredni nosilci te aktiv-
nosti v organizacijah združe-
nega deja. SZDL pa je nosi-
lec aktivnosti v samouprav-
nih interesnih skupnostih,
krajevnih skupnostih in v
družbenih organizacijah. Ce-
lotno aktivnost v občini pa
bo usklajeval koordinacijski
odbor za uresničevanje usta-
ve pri občinski konferenci
SZDL Celje. Načrt predvide-
va, da se bodo razprave o
osnutku zakona o združenem
delu po TOZD pričele 15. ma-
ja in končale v mesecu ju-
niju.
V ta namen je oblikovan
200-članski aktiv razlagalcev
zakona o združenem delu, ki
bodo sodelovali v rsizpravah
po TOZD, KS in drugje. V
tem času bo sklicanih tudi
več posvetov s predstavniki
SZDL, ZK, ZSMS in sindika-
ta o poteku javne razprave.
Prav tako pa bo v okviru
Kluba samoupravljalcev or-
ganiziranih več problemskih
razprav o vsebinsko zaokro-
ženih področjih osnutka za-
kona o združenem delu.
VIKI KRAJNC
žalec:
sprejem
štafete
Stafetno palico s čestit-
kami in pozdravi za Titov
rojstni dan bodo v žalsko
občino prinesli prihodnji
torek, ko jo bo žalska
mladina na Podmeji pre-
jela od trboveljskih mla-
dincev. štafeta bo od tod
nadaljevala pot do Pre-
bolda, kjer ji pripravljajo
svečan sprejem. Iz Pre-
bolda bodo štafeto pone-
sli v Šempeter, nato pa še
v Polzelo, na Šentilju pa
jo bodo predali mladin-
cem velenjske občine.
Štafeti prirejajo v vseh
krajih, skozi katere bo
potovala, svečan sprejem
s kulturnim sporedom.
Poleg zvezne štafete bo.
do v žalski občini pripra-
vili še osem lokalnih šta-
fet, ki jih bodo ponesli z
Vinske gore, Letuša, Za-
bukovice, Liboj, Ponikve,
Galicije in Andraža. Vse
lokalne štafete se bodo
priključile zvezni.
BRANKO STAMEJCIČ
šentjur
Kljub različnim poročilom
sodnih organov o delu v pre-
teklem letu za območje šent-
jurske občine, ki so bila za
nimiva, pa sta delegate vseh
treh zborov občinske skupš-
čine zanimali predvsem dve
zadevi: kako bo z zakonom
o posojilu za odpravo posle-
dic potresa na Kozjanskem m
poročilo o gospodarskem sta-
nju v občini.
Delegat Vinko Jagodič, ki
se je udeležil zbora občm
skupščine SRS je postregel z
razveseljivo novico, da je bil
predlog zakona o prispevku
za odpravljanje posledic po-
tresa na Kozjanskem močno
podprt in brez pripomb spre-
jet.
Za KozjansJco naj bi v pri.
hodnje zbrali 320 od 500 mili
jonov dmarjev, kolikor jih je
sicer še potrebno za dokonč-
no sanacijo prizadetega ob-
močja in normalizacijo druž
benega ter gospodarskega živ-
ljenja.
Temeljne in druge organi-
zacije delovne skupnosti ш
občani, ki opravljajo gospo-
darsko in drugo dejavnost z
zasebnimi sredstvi, pa bodo
takrat, ko bo predlog sprejet
(maja meseca) po predlaga
nüi določilih plačevali ome-
njeni prispevek ob vsakem
dvigu denarja za iplačilo ose-
bnih dohodkov, prispevki se
bodo izločali po stopnji 0,40
odstotka od bruto OD, denar
pa, ki se bo na ta nač.in ste-
kel pa bo namensko uporab-
ljen za obnovo stanovanjskih,
kmetijskih in družbenih ob-
jektov.
Verjetno ni potrebno pou-
darjati, kako so to vest spre-
jeli delegati šentjurske skup-
ščine. Minila je negotovost in
sanacija se bo pospešeno n^,
daljevala. In zgodilo se je pr.
Vič, da delegati v zvezi s po.
tresom niso imeM priporab,
Gospodarsko stanje v šent
jurski občini je zaskrbljujoče
ker gospodarske organizaciji
bremene visoke anuitete in
velike zaloge, ¿j se kopičijo
v skladiščih. Celo v tistih
podjetjih, kjer do zdaj ni bilo
težav. Razprava o icmetij.
skem kombinatu in njego,
vem TOZD Klavnici je zlasti
opozorila na nevzdržnost raz-
mer, ki jih je potrebno od-
praviti. Ukrepi so že priprav-
Ijem, potrebno pa jih je sa-
mo še realizirat), tudi na ta
način, da se bodo morale kla-
vnice celjskega območja inte-
grirati.
V zvezi z gospodarskim sta,
njem je potrebno spregovori,
ti o kadrih, saj ni skrivnast,
da je kadrovska zasedba v
šentjurski občini po številu
zaposlenih v slovenskem me-
rilu na repu, če ne celo ita
zadnjem mestu. Inovacij v
proizvodnji ni, modema teh-
nologija pa zaiiteva izobraže-
vanje, da bodo vložene nalož-
be v ' modernizacijo podjetij
dale potrebne rezultate.
Razmišljanja okoli gospo-
darskih vprašanj so vzpod-
budila delegate, da so spre-
jeli vrsto konkretnih sklepov,
ki naj bi šentjursko gospo-
darstvo pripeljalo na zeleno
vejo. Med njimi je bil najvaž-
nejši ta, da se mora pred-
vsem dodobra proučiti trg za
izdelke podjetij v občini, pos-
pešiti izvozna prizadevanja
zanje ter v bodočnosti zapos-
lovati samo kvalificirano de-
lovno silo.
ZDENKA STOPAH
kozjanske občine za mizo
DOSTI SKUPNIH CIUEV
Pred leti ustanovljen svet
šestih kozjanskih občin ni
izpolnil takrat zastavljenih
ciljev in pričakovanj. Reše-
vanje problema zaostalosti
kozjanskega področja je pre-
šlo v občinske okvirje in
dejstvo, da sta bili za manj
razviti priznani samo občini
Šentjur in Šmarje, je precej
ohromilo medobčinsko sode-
lovanje šestih občin, katerih
deli so sestavni del Kozjan-
skega.
Odkar pa so mogle po ve-
ljavnih kriterijih biti za manj
razvite proglašene tudi kra-
jevne skupnosti, se je ponov-
no pokazala potreba po so-
delovanju in usklajevanju,
kajti zdaj so na Kozjanskem
status manj razvitih dobile
vse krajevne skupnosti, ra-
zen Koprivniške v krški in
Kapelske v brežiški občini,
ki sta kdo ve zakaj izpadli.
Poleg občin Šentjur in Šmar-
je v celoti so po občinah
priznane za nerazvite še: v
laški občini 3, v sevniški 2,
v krški 1 in brežiški občini
7 kraje\Tiih skupnosti. Okoli
30 krajevnih skupnosti pç-
kriva geografsko zaokroženo
kozjansko območje, in vse
imajo status manj razvitih.
Seja v Laškem je imela
za cilj proučiti možnosti in
oblike samoupravnega pove-
zovanja na območju Kozjan-
skega, kako doseči enotnost
politike in akcije za hitrej-
ši razvoj tega območja, ugo-
toviti glavne točke in pro-
gramska izhodišča za hitrej-
ši razvoj tega območja.
Seja je bila precej dolgo-
trajna, kajti pozna se, da
dolgo niso sedeli za skupno
mizo, da se je medtem mar-
sikaj razvijalo in odvijalo
parcialno, v vsaki občini po-
sebej. No, razprava je bila
potrebna, saj so šli po kon-
čani seji narazen z mnogo
bolj enotnimi pogledi.
Treba je povedati, da bo
v začetku maja druga seja
sveta, na katerem bi najprej
sprejeli samoupravni spora-
zum o sodelovanju šestih
kozjanskih občin za hitrejši
razvoj Kozjanskega. Do ta-
krat naj bi bili na dlani vsi
občinski načrti o razvoju v
kozjansko področje spadajo-
čih krajevnih skupnosti. Na
osnovi tega bi na prihodnji
seji ugotovili kaj vse je za-
jeto v občinskih razvojnih
programih, kaj je še mogo-
če vključiti v regionalne in
obče slovenske okvirje. Na
osnovi tako ugotovljenega
skupnega interesa ne bo tež-
ko najti tudi oblike sodelo-
vanja in ustanoviti delovne
skupine, ki bi te skupne in-
terese po strokovni in akcij-
ski plati uresničevale.
Nekoliko v ozadje pa je po
zastavljenih začetnih nalogah
stopila skupnost kozjanskih
krajevnih skupnosti. Le-teh
bi bilo okoli 30 in prav kra-
jevne skupnosti bi bile naj-
bolj poklicane in pristojne,
da v teh naporih tvorno so-
delujejo, zlasti še, če ven-
darle ugotavljamo, da je ob
že znatni podi>ori in pomo-
či Kozjanskemu v nekaterih
osrednjih kozjanskih krajev-
nih skupnostih nerazvitost
malone še »nedotaknjena«.
Zato naj bi naloga o usta-
novitvi ene ali več skupnosti
kozjanskih krajevnih skup-
nosti tekla vzporedno. No, te
zadeve bodo najbrž dobile
konkretnejšo obliko na pri-
hodnji seji sveta šestih koz-
janskih občin.
J. KRAŠOVEC
kurirCkova pošta
POTI DO SVOBODE
Prisrčno slovesnost, ki je
bila v vojašnici Rajka
Muniha v Celju ob predaji ku.
rirčkove torbice pionirjem iz
osnovne šole Franja Vrunča,
ni zmotilo močno aprilsko
sneženje. Točno ob enajsti
uri, v sredo 28. aprila so ku-
rirčkovo torbico, ki nosi po-
zdrave slovenskih pionirjev
tovarišu Titu za 84. rojstni
dan, predali pionirji I. osnov-
ne šole v Celju svojim vrst-
nikom iz osnovne šole Franja
Vrunča na Hudinji.
Ob tej priložnosti se je v
vojašnici zbralo veliko število
mladih in predstavnikov dru-
žbenopolitičnega življenja iz
Celja. Gostoljubni vojaki so
pričakali mlade z godbo in z
njimi sodelovali v kratkem
kulturnem programu, nato pa
jim razkazali nekatere zani
mivosti v svoji vojašnici.
Sneg in snežena brozga sta
resda nekoliko okrnila sloves,
nost, ki naj bi se po prvot-
nem programu odvijala na za
to pripravljenem odru na dvo-
rišču vojašnice, toda mladi
pionirji vedo, da so se njiho.
vi vrstniki v času NOB pre
bij ali skozi mnogo hujše te-
žave in v še slabših vremen-
skih pogojih.
Potem, ko je iz mladih grl
izzvenela Bilečanka in še ne-
kaj drugih partizanskih pes-
mi, je vse zbrane pozdravil
sekretar komiteja občinsice
konference zveze komunistov
iz Celja Stane Seničar, ki je
orisal pKjmen te akcije m nje.
no i>oslanstvo: »Z radostjo v
srcih prenašate torbico od
javke do javke, od enega do
drugega pionirskega odreda
z iskrenimi čestitkami in po-
zdravi dragemu maršalu Titu.
Vsako leto tako s Kurirčkovo
pošto kot s štafeto mladosti
simbolično zlijemo v dve mo
gočni in vseljudski manifesta-
ciji vso našo ljubezen in pri.
padnost do domovine in na-
šega vélikega človeka komu-
nista in našega voditelja —
Tita. Domovina, vsem ljudem
po svetu draga, pomeni nam
Jugoslovanom še nekaj več.
pomeni nam mogočno, zavest-
no vstajo naših narodov in
narodnosti proti tisočletnim
željam vzeti svobodo slovan-
skim ljudstvom, pomeni en
milijon strašnih družinskih
pretresov, ki so vtkani v mo-
gočno besedo: svobodna do-
movina. Zato radi rečemo: o
domovina, to smo mi!
V nastajanju domovine so
imeli tako med vojno kot po
njej, posebno mesto pionirji
in mladinci. Tisočero prime-
rov širom po Jugoslaviji o po-
gumnih akcijah, herojstvu, iz-
najdljivosti, borbenosti pio-
nirjev in mladine, ni samo
zgodovina In spomin za ob-
čudovanje, temveč temelj in
poslanica vsem generacijam,
kako živeti, delati in se bori-
ti za svobodo.
Dragi pionirji, danes tega
in upamo da tudi jutri ne, ne
morete izkazati s kurirčkovo
torbico ali puško v roki; lah-
ko pa daste svoj velik pris-
pevek s tem, da boste vsak
dan in i)Ovsod krepili brat-
stvo in enotnost naših narodov
in narodnosti in da bosta
praktično uveljavljali med se-
boj do drugih vrednote, ki so
nastale na začetku naše bor-
be — tovarištvo, revolucionar-
nost, pogum in poštenje. Ve-
lik bo vaš prispevek tudi s
tem, da se boste dobro in
pridno učili. ..«
Kurirčkovo torbico so pio-
nirji hudinjske osnovne šole
predali svojim vrstnikom iz
IV. osnovne šole, od njih pa
so jo prevzeli pionirji osnov-
ne šole 1. celjske čete, kjer
je kurirčkova torbica po slo-
vesnosti tudi prenočila, v če-
trtek pa so jo učenci osn<)V-
ne šole Slavka šlandra preda-
li pionirjem žalske občine.
M. P.
ZDENKA
SLOMŠEK
Vsako leto ob obletnici
OF podeljujejo občinske
konference SZDL prizna-
nja OF posameznikom, or-
ganizacijam in društvom,
za posebne dosežke, ki so
s svojim delom pripomog-
li h krepitvi socialističnih
samoupravnih družbenih
odnosov. Ena med nagra.
jenci je Zdenka Slomšek.
Njena življenjska pot je
bogata; že takoj, ko je
končala študij na ljubljan.
skem učiteljišču, se je za-
čela njena težavna pot v
življenju. Na učiteljsko
službo je čakala polna tri
leta in šele oktobra leta
1934 je dobila mesto na
enorazredni šoli, ki je bi-
la oddaljena iz Kočevja
19 km. Ni bilo težko, dok.
1er niso »ačeli prihajati
nemški študentje in zače-
li s hitlerjevsko propa-
gando. Po štirih letih je
bila premeščena v Stal-
cerje, kjer se je še bolj
poznal vpliv hitlerizma.
Ob razpadu stare Jugosla-
vije so jo z možem hitler-
ja?icì zaprli v kočevske za-
pore, a kmalu so zasedli
tudi pokrajino. Ko so si
nato Nemci, Italijani in
Madžari razdelili našo do-
movino, so jo z možem
Italijani izpustili. V njej
je tlelo in na jesen leta
1941 se je vključila v na-
še narodnoosvobodilno gi-
banje. Na jesen tega leta
je srečala prve partizane
v Loškem potoku. Prvo
njene delo je bilo zbira-
nje sanitetnega materiala,
pozneje pa organizacija
pomoči mitingov, širjenje
literature in druge akcije.
Aprila leta 1942 je v ku-
hinji Ferda Skoka kuha-
la kosilo za štiri člane, ki
So imeli sestanek, na ka-
terem je bil tudi Jošt
Melč. Pod oknom pa so
hodili karabinjerji.
Ze petega maja leta 1945
pa je prevzela v Kočevju
prosvetni oddelek in za-
čeli so učiti našo mladi-
no slovenski jezik. Njeno
življenjsko delo je, ko je
s pro). Katarjem organi-
zirala v močnem poško-
dovanem poslopju tečaj
za otroke iz oddaljenih
krajev, da so že čez po-
čitnice opravili izpit za
prvi razred gimnazije. Sta-
novali so kar v razredih
in spali v vojaških »po.
gradih«, a vendar so vse
zmogli.
Ko se je vrnil mož,
sta odšla v Ravne nad
Šoštanjem, od tam v
Gornji grad, potem v Rad.
gono in Apače. Povsod se
je v nove prilike hitro
vživela in delala v orga-
nizacijah zveze komuni,
stov in na kulturnem
področju. Prostega časa
in počitka ne pozna, se-
daj že, 14. leto živi v Ve-
lenju, kjer je tudi pouče-
vala, sedaj pa je v poko-
ju, kjer je še vedno ak-
tivna v organizacijah in
še danes opravlja vrsto
odgovornih političnih dolž-
nosti, saj je podpredsed-
nik OK SZDL Velenje,
predsednica Sveta za druž-
^)eno aktivnost žena pri
OK SZDL, sekretar OO
ZK Velenje-Center desni
breg. Opravlja pa še dru.
ge dolžnosti v organiza-
cijah ZZB NOV in je ak-
tivna v SIS za otroško
varstvo.
Kot predsednica sve-
ta za družbeno akiv-
nost žena pa želi, da bi
se naše žene čimbolj izo-
braževale in se samoza-
vestno vključevale v pod-
ročja našega samouprav,
nega sistema, za katerega
se je zapisala Zdenka
Slomšek že v rani mla-
dosti.
L. OJSTERŠEK
gt. 18 — 6. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 3
^LENJE
SLAVNOSTNO
pmzmvAu
so praznovali tudi delovni ljudje velenj.
jj^e občine letošnji 1. maj. Organizator
(prednjih prireditev je bil tako kot lanl
(jbčinski sindikalni svet, ki se je potrudil,
^ je pripravil za vsakogar nekaj. Vsekakor
jiajim^i^itri^jša prireditev je bila zdaj že
yadicionalna povorka po mestnih ulicah, v
materi so sodelovali delovni ljudje- (najbolj
jO navdušili rudarji v svoji opremi in s
svetilkami, ki jim utirajo pot pri kopanju
črnega zlata), športniki, člani raznih orga-
nizacij (taborniki, ribiči, lovci, gasilci, te-
ritorialci itd.) in seveda nepogrešljivi ba-
Itlaá'- Vsi so se nato zbrali v novi Eldečd
dvorani, kjer je delovnim ljudem najprej
spregovoril Drago Seme iz rudarskega šol-
skega centra ter jim zaželel prijetne prvo.
majske praznike. V zabavnem delu sta na-
stopila Plesni orkester iz Maribora in na-
rodno zabavni ansembel Zadovoljni Kranj-
ci s pevci Bracom Korenom, Edvinom Fli-
serjem in Čarlijem Arharjem. Navdušeni
praznovalci so vztrajali vse do jutranjih
ur, ko so po glavnih središčih velenjske
občine (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-
ki) zadonele budnice godb na pihala iz Ve-
lenja in Šoštanja.
Slavje so olepšali še kresovi, ki so za-
goreli fX) bližnjih hribih, pa kanonada,
c^jemet in vse tisto, kar pač sodi k pri-
jetnemu vzdušju.
Pred 1. majem pa se jih je kar 156, kljub
nekoliko slabšemu vremenu, podalo iz Skal
na Paški Kozjak v borbi za značko trim
»hod;«. Kot je povedal eden izmed organi-
zatorjev te akcije pri Občinskem sindikal.
nem svetu Velenje Jože Kandolf, so v ak-
ciji prevladovali mlajši udeleženci, najsta-
rejši udeleženec pa je bil 59-letni upoko-
jenec Valter Demšar iz Velenja.
Ce k temu prištejemo še podelitev pri.
manj za OF Ln sindikalni znak, praznovanje
prvega krajevnega praznika KS Velenje —
Stara vas in številne izlete delovnih ljudi
v bližnje ter daljne planinske postojanke,
potem lahko zaključimo, da so 1. maj vsi
resnično lepo praznovali. Praznovali sicer
skromno, vendar z edino željo, da v bodoče
dosežejo še večje delovne rezultate.
T. VRABL
šentjur
KREPITI
ČLANSTVO
Na zelo dobro obiskani razširjeni
sejii občinske konference ZK so njeni
člani obravnavali idej nepolitične raz-
mere v občini ter rezultate uveljav-
ljanja delegatskih odnosov v pretek-
lem obdobju. Rečeno je bilo, da se
morajo akcijski programi dela, ki so
jih pripravile osnovne organizacije ZK,
izvajati v celoti, potrebno pa je tudi
okrepiti vrste ZK, predvsem med ne-
posrednimi proizvajalci. V ta namen
morajo osnovne organizacije izdelati
programe o sprejemu novih članov.
Delovne organizácije morajo svoje
članstvo povečati v letošnjem letu naj-
manj za deset odstotkov od števila
zaposlenih, šole in družbene službe pa
za 50 odstotkov. Za izvajanje tega pro-
grama pa so zadolženi vsi komunisti
v delovnih sredinah, zlasti pa še v kra-
jevnih skupnostih in kmetijskem kom-
binatu, kjer je veliko število mladih
kmečkih proizvajalcev. Potrebno je tu.
di zagotoviti spoštovanje demokratič-
nega centralizma na osnovah medse-
bojne discipliniranosti, aktivnosti ko-
munistov pa nenehno kontrolirati.
Kritična ocena o delu delegatov in
delegacij v samoupravnih interesnih
skupnostih je bila izrečena z name-
nom, da se današnje stanje, ko se de.
legaci j e za interesne skupnosti pred
sejo ne sestanejo, popravi. Resnično je
veliko sej, zato pa je potrebno delo
uskladiti, so dejali na zadnji seji ob-
činske konference ZK v Šentjurju tfer
sprejeli sklep, da predsedstvo občin-
ske konference SZDL skliče vse pred-
sednike skupščin in izvršilnih odborov
skupnosti ter z njimi koordinira se-
stanke.
E. R.
celje
Kljub dnevnemu redu, ki
je imel enaindvajset točk, so
delegati vseh treh zborov celj-
ske občinske skupščine na lo-
čenih sejah, v četrtek, 29.
aprila, pravzaprav malo odlo-
čali. Večina materiala je bila
vezana na poročila o delu raz-
ličnih komisij pa tudi na
predloge o srednjeročnih na-
črtih razvoja Izobraževanja,
kulture pa tudi družbene skr-,
b; za starejše ljudi v občini.
Razprava o vseh treh predlo-
gih srednjeročnih načrtov pa
je bila na sejah treh zborov
le prispevek v javni razpra-
vi in zato mnenja, ki naj slu-
žijo pri končnem oblikovanju
teh pomembnih dokumentov.
Sicer so delegati sprejeli
odlok o povišanju stanarin
za 20 odstotkov od prvega
maja dalje. Prav tako so
sprejeli spremembo odloka o
zazidalnem riačrtu Otok in ne
nazadnje vse predloge komi-
sije za volitve in imenovanja
ter dopolnitve in spremembe
v izvršnem svetu občinske
skupščine. Gre za spremem-
be v skladu z novim odlokom
o i23vršnem svetu in zato o
imenovanju dveh podpred-
sednikov izvršnega sveta (Ri-
sto Gajšek in Mitja Pipan),
za imenovanje novih članov
izvršnega sveta (Jože Kučer,
Janez Kozmiis in Alojz Bra-
čič), za imenovanje Stanka
Gaberška za načelnika oddel-
ka občinskega inšpektorata
ter Draga Cučka za načelnika
oddelka za gradbene, gospo-
darske in splošne zadeve. Ra-
z-en tega so delegati v tej
zvezi razrešili Janka Rota kot
načelnika oddelka za notra-
nje zadeve, ker odhaja v po-
koj.
Ni naključje, da so se de-
legati v razpravi močno ustav-
ljali zlasti pri predlogih dveh
srednjeročnih načrtov in to
za izobraževanje ter za kul-
turo. V tej zvezi je bilo več
pobud, ki jih ne kaže prezre-
ti. To velja med drugim za
predlog o gradnji prizidka
pri osnovni soli Franja Vrim-
ča na Hudinji, kajti sedanji
prostori so postali pretesni,
število učencev pa narašča
hkrati s številom prebivalcev
na tem območju iz leta v le-
to. Tudi zahteva po takoj-
šnjem začetku adaptacijskih
del na gostinski šoli je na-
šla podporo. Prav tako mi-
sel, da bo treba v večji me-
ri doseči sodelovanje med
usmerjeno šolo in gospodar-
stvom. Sicer pa bi z reševa-
njem šolskih vprašanj ne
smeh pozabiti na stanovanja
za učitelje. Bržčas bo moral
tudi končni program postaviti
na svoje mesto gradnjo telo-
vadnice pri osnovni šoli v
Prankolovem ter možnosti za
ustanovitev poklicne gradbe-
ne šole.
In ko je beseda tekla o
predlogu srednjeročnega na-
črta kulture v občini, so de-
legati znova opozorili na ne-
katere nerešene probleme v
slovenskem ljudskem gleda-
lišču. To ne velja samo za
določena gradbena dela, mar-
več prav tako za druga. Ne
nazadnje za nagrajevanje de-
la v tej kulturni ustanovi.
In potem še opozorila za ure-
ditev vprašanj zgodovrnskeiga
arhiva pa za prestavitev ga-
brške knjižLiice v novi druž-
beni center na Hudinjo in
ne v neprimerne prostore, ki
jih zaenkrat v Gaberju zase-
da tehniška šola. Mar naj po-
stanejo ti neprimerni prosto-
ri naenkrat primerni za knjiž-
nico?
Delegati so v celoti podprli
program družbene skrbi za
starejše ljudi, prav tako pa
tudi sklep o podpisu družbe^
nega dogovora o družbeni sa-
mozaščiti v občini. Zanimi-
vo je, da na poročilu o delu
inšpekcijskih sKižb in občin-
skih upravnih organov ni bi-
lo bistvenih pripomb. V tej
zvezi je prišla na dan spet
zahteva, da naj bi - Narodni
dom vrnili kulturi in zato
čimprej pričeli z gradtijo no-
vega poslopja za občinske up-
ravne organe oziroma za
skupščino.
M. BOŽIČ
velenje:
odlikovanja
Tik pred prvomajskimi
prazniki je predsednik ob-
činske skupščine v Velenju,
Nestl žgank, podelil odliko-
vanja predsednika republike
nekaterim aktivnim družbeno-
političnim delavcem. Tako je
red zaslug za narod sprejela
Röckova mama. Z redom za-
slug za narod s srebrno zve-
zdo pa so bili odlikovani:
Avgust Jeriha, Hermina
Klančnik, Jože Kovač, Janez
Miklavčič in Emo Rahtel.
V Velenju pa so ta dan za-
beležili še en pomemben do-
godek: na starem jašku v Ve-
lenju je namreč Franc Le.
skošek-Luka odkril ploščo v
spomin na napad Bračičeve
brigade na rudnik 1. maja
1944. leta.
L. - OJSTERŠEK
marksistična knjižnica v celju

v Celju postajajo potrebe po marksistični literaturi vse večje in vedno
bolj pereče. Da bi zadovoljili te potrebe in vzbudili še večji interes za
delo z marksistično literaturo, so Občinska konferenca ZKS Celje in vod-
stva družbenopolitičnih organizacij v Celju predložili, naj se v okviru Os-
rednje knjižnice v Celju organizira še marksistična knjižnica. Vodja knjiž-
nice, ki bo za bralce odprta od 6. maja dalje, bo MILENA JONTES, knjižni-
čarka iz oddelka za mladino in odrasle.
Bi za uvod lahko poveda-
la nekaj besed o pomenu in
vlogi marksistične knjižnice
v Celju?
»Na pobudo družbenopoli-
tičnih organizacij in mark-
sističnega centra, ustanavlja
Osrednja knjižnica v Celju
marksistično knjižnico.
V zadnjem času potekajo
tudi dogovori za sodelovanje
s klubom samoupravIjavcev.
Priprave za marksistično
knjižnico potekajo pri nas
že več kot dva meseca.
Marksistična knjižnica bo
vsebovala literaturo iz od-
delka za odrasle in mlađano
iz oddelka za študij, daro-
vanih knjig in nove litera-
ture iz področja marksizma.
Nakup novih knjig, kakor
tudi strokovno delovanje
marksistične knjrîm.ce nani
omogočajo Občinska konfe-
renca ZK Celje, vodstva dru-
gih družbenopolitični.h or^a-
Qizacij in organizacij zdtu
ženega dela.
Menim, da je ustanovitev
te knjižnice za Ccije veJika
pridobitev, saj bo tako lite-
ratura zgoščena na enem
prostoru in bo na voljo vsem
Zainteresiranim občanom, de-
lavcem in študentom«.
iz katerih področij bomo
^огеј lahko dobili knjige, re-
in brošure?
»Knjige, revije in brošure
^0 razdeljene na štiri pod-
ročja, in sicer na marksi-
zem z vsemi klasiki mark-
sizma, delavsko gibanje pri
nas in v svetu, dela o samo-
upravljanju in dela o med-
narodnem položaju in zuna-
nji politiki Jugoslavije«.
Kolikšno število publikacij
bo zajemal vaš začetni fond?
»Že zdaj, na začetku je naš
knjižni fond dokaj obsežen,
saj zajema okoli 5000 knjig,
revij in brošur, seveda pa
ga bomo sproti dopolnjevali
in bogatili. Vse naslove bo-
mo zajeli v posebnih katalo-
gih. Za zdaj imamo priprav-
ljena dva kataloga: abeced-
noimenskega in naslovnega.
Poleg tega še delamo biblio-
grafijo člankov Iz revij in
časnikov. Do sedaj že ima-
mo okoli 600 člankov iz re-
vij in nekaj sto člankov iz
časnikov«.
V katerih jezikih bo moč
dobiti literaturo?
»Poseben poudarek bomo
dali jugoslovanskim in slo-
venskim marksistom. In te-
mu primemo bo največ lite-
rature v srbohrvaščini in se-
veda v slovenščini. Sicer pa
bomo imeli literaturo tudi
v vseh modemih jezikih in
jo bomo prav tako sproti
dopolnjevali«.
Ali boste bralce oziroma
člane knjižnice na kak na-
čin obveščali o novostih iz
vaših knjižnih polic?
»Naj najprej navedem no-
vost naše knjižnice: izposo-
ja knjig vpisanim bralcem
bo brezplačna.
Vsak mesec bomo izdajali
mesečna obvestila, ki bodo
obiskovalce seznanjala z no-
vostmi in delovanjem mark-
sistične knjižnice«.
Kateri prostor ste nameni-
li marksistični knjižnici?
»To je prostor bivše čital-
nice pri oddelku za mladino
in odrasle, ki do sedaj ni bil
racionalno izkoriščen. Upam,
da bodo na naših policah
našli občani, publicisti, štu-
dentje, dijaki in člani druž-
benopolitičnih organizacij vse
tisto, kar jih bo iz področja
marksizma zanimalo in jim
predvsem koristilo pri svo-
jem delu v praksi«.
MATEJA PODJED
velenje: vaje
teritorialne
obrambe
Pred Kratkim so imele
enote teritorialne obram-
be vaje po letnem delov-
nem naćrtu vzgoje v Ve-
lenju. Vaje so tokrat po-
tekale na območjih kra-
jevnih skupnosti Gaberke,
Cirkovce, Ravne, Bele vo-
de, Zavodiije in šentflor-
jana, kjer so v tej veliki
vaji sodelovali tudi odbo-
ri SLO v krajevnih skup-
nostih. Vaja je potrdila
dejstvo, da si brez pri-
pravljenosti in tesnega so-
delovanja občanov ne mo-
remo zamisliti doslednega
izvajanja načrta SLO. Po-
membnost pri takšni vaji
so i>okazale osamljene
kmetije, pripravljenost in
povezava med enotami te-
ritorialne obrambe in po-
stajo milice, ki je v mno-
gočem pripomogla k us-
pešnemu zaključku vaje.
V vaji so sodelovali tudi
bohiičarji, ki so opravljali
strokovne izpite — še prej
so namreč imeli tečaj, ki
je vseboval 100 ur pouka.
Pokazali so visoko stro-
kovno usposobljenost. V
tej vaji so se enotam te-
ritorialne obrambe pri-
ključili tudi vezisti in eno-
te za posebne namene. Ta-
ko so pripadniki teritorial-
ne obrambe velmjsk,e ob-
Sine dostojno proslavili ob-
letnico ustanovitve OF, ob-
čani v omenjenih krajev-
nih skupnostih pa so s
svojo veliko pripravljeno-
stjo potrdili, da je naša
domovina trdna v name-
ri, da brani neodvisnost
in svobodo.
L. OJSTERŠEK
šmarska zk

Delovanje osnovnih organizacij zveze komunistov
v šmarski občini so pretekli teden ocenili na seji
občinske konference. Če naj bo sestanek dogo-
vor za politično akcijo, potem so se komunisti v
nekaterih osnovnih organizacijah na Šmarskem
le poredko dogovarjali. Obravnava teh vprašanj
ni ukvarjanje samih s seboj, ampak vsebinski po-
goj za uspešno delovanje.
Sestanki niso edino meri-
lo aktivnosti komunistov v
posameznih sredinah, kažejo
pa na akcijsko pripravlje-
nost. V dveletnem obdobju
so se, na primer komunisti
v krajevni skupnosti Šmar-
je sestali kar 33 krat, v te-
meljni organizaciji združene-
ga dela Polnilnica, v Obrt-
nem komunalnem podjetju
iz Rogaške Slatine, v Kon-
fekciji KORS in še v neka-
terih organizacijah pa le 5
do 9 krat, ugotavljajo v oce-
ni, ki so jo pripravili za to
sejo. Nedovoljno povezanost
komunistov v nekaterih sre-
dinah s konkretno proble-
matiko kaže tudi podatek, da
se komunisti v glavnem se-
stajajo le na pobudo občin-
ske konference ali sekretar-
ja osnovne organizacije. Le
poredkoma pa pobuda priha-
ja od samoupravnih organov
in posameznih članov orga-
nizacije. Temu primerna je
zato tudi vsebina razprav v
teh organizacijah, saj so
mnogokje kar pozabili na
vprašanja kot so povezova-
nje gospodarstva, uresničeva-
nje kadrovske pwaUtike, kme-
tijstvo in njegov razvoj, so-
razmerno malo pa so tudi
ukrenili za družbeno politič-
no usposabljanje.
Večina organizacij pa je
sicer bila aktivna in č^ani
delavni. V nekaterih organi-
zacijah so se sproti dogovara
jali in obravnavali večino
aktualnih in perečih vprašanj
sredine v kateri delujejo.
Zbrani podatki za 578 članov
kažejo, da je tri četrtine čla-
nov ZK aktivnih, četrtina pa
nima nobene zadolžitve. V
Splošno gradbenem podjetju,
na primer od 53 komunistov
kar 43 njih nima nobene
funkcije. Zato pa je v po-
prečju kar 15 odstotkov čla-
nov obremenjenih s štirinoi
in več funkcijami.
Oceno teh in drugih vse-
binskih vprašanj, ki so jo
obravnavali na seji občinske
konference ZK, bo rabila
šmarskim komvinistom za ka-
žipot o katerih vprašanjih
se morajo v naslednjem ob-
dobju spoprijeti, da bo de-
lovanje organizacije okrepi-
lo idejno in akcijsko enot-
nost ter večjo učinkovitost
članov zveze komunistov v
vsem družbenoekonomskem
in političnem življenju v ob-
čini.
, Na seji občinske konferen-
ce v Šmarju so obravnavali
in sprejeli še program dela
v prihodnje, dopolnili statu-
taini sklep o organizirano-
sti in delovanju občinske or-
ganizacije. Se posebej pa je
pomembno, da so se dogo-
vorili kako čim hitreje od-
praviti pomanjkljivosti v de-
lu šmarskih komxinistov.
B. V.
4. stran — NOVI TEDNIK
6. maj 1976 — Št. 18
akcija nt — rc
KONZERVE Z BRADO
Po Samopostrežni restavraciji sva z inšpektorjem dr. ANTONOM KOVAČEM in VIN-
CENCOM DOLŽANOM obiskala še hotel Cele io. Hotel, ki »ni imel preveč sreče« tako zaradi
lokacije, kot morda še kaj drugega. Pregled ni zajel hotela kot celote, temveč kot drugod
predvsem stvari v hladilnicah in kuhinji.
v hotelu Celeia — kot
običajno za dopoldanski
čas — ni bilo veliko go-
stov, zato pa je bilo to-
liko bolj živahno v kuhinji,
kjer so si kuharice priza-
devale pripraviti »za na
mizo« čimboljše jedi.
Tudi v Gelei je potekal
pregled po običajnem po-
stopku, inšpektorjema pa
sta stvari pojasnjevala
ŠTEFKA EMERŠIC iz ku-
hinje in delno tudi
ZDRAVKO TURNŠEK, di-
rektor hotela. Tako bo tu-
di današnji zapis sledil
delu obeh inšpektorjev.
MESO
NA KOLESU
Hladilni pa-ostori so si-
cer solidno urejeni, ven-
dar kot drugod tudi v Ge-
lei ni termometra za mer-
jenje temperature, čeprav
je to za hladilni prostor
nekaj osnovnega. Meso
nakupujejo direktno od
mesnice Narezek Celje, ki
jim ga največkrat dostav-
lja z avtomobilom s hla-
dilnimi napravami, včasih
pa tudi z navadnim kom-
bijem. Najbolj zanimivo
F>a je to, da jim pripelje-
jo meso — manjše koli-
čine — tudi kar z navad-
nim — »triciklom«. V tem
primeru je meso na pia.
stičnih ali aluminijastih
pladnjiih, te pa pokrijejo s
prtom. Torej, s svežim
mesom ali mesnimi izdel-
ki hajd po celjskih ulicah
proti hotelu!
V hladilnici je viselo
precej mesa na katerega
iašpektorja nista imela
pripomb. Prvi prostor
predstavlja skladišče za
gotova jedila in konzerve,
drugi pa za sveže meso.
Nekoliko »sumljiv« po-
stane piščanec v eni iz-
med posod na tleh v hla-
dilnici. Namreč, iz njego-
ve trebušne votline je mo-
goče zaznati neprijeten
vonj. Tako piščanca kot
odrezike pljučne vzameta
inšpektorja za bakteriolo-
ško in kvalitetno preiska-
vo. Vodja kuhinje pove.
da so dobili piščance pred
dvema dnevoma iz Narez-
ka, kar pomeni, da je pi-
ščanček zelo hitro dobil
»vonj«. Tudi v Gelei se po-
novi ugotovitev iz prejš-
njih pregledov drugod:
prostori hladilnice so za
zdajšnji promet premajh-
ni in je v takšnih pogojih
resnično težko imeti vse
v redu. Zato so prisiljeni
obrezline, razne ostanke
mesa in drobovino hladiti
oz. skladiščiti na tleh v
posodah, kar nekoliko ne-
ugodno vpliva na higien-
sko varstvo blaga.
TO IN ONO
Prostor, namenjen za
shranjevanje slaščic, prav
tako nima termometra,
z njim pa ni razpolagala
tudi vodja kuhinje. Sicer
pa ta hladilnica služi ne
samo za slaščice ampak
za shranjevanje vseh vrst
živil. Ob pregledu je bilo
razmeščeno na dnu: sola-
ta, peteršilj, karton jajc,
paradižnik, paprika, krom-
pir, limone, na policah pa
pladnji s klobasami, os-
tanek pršuta in še bi lah-
ko naštevali. Torej zopet
prostorska stiska, za kar
pa bi moral hotel kot ho-
tel poiskati ustrezno reši-
tev.
NAREZEK
NAREZKOV
v prvem prostoru nas
je razveselil pogled na ve-
lik in zelo lepo oblikovan
narezek. Prava poslastica.
Le da narezek ne bi smel
biti »pripravljen mnogo
prej«. Toda gostje, ki so
ga naročili, so zamudili
in je moral narezek tako
»čakati«.
Toda najbolj zanimiv je
bil pladenj, ki sva ga s
Tonetom v šali imenovala
narezek narezkov. Nam-
reč, ni bil lepo oblikovan,
na pladnju pa je bila ce-
la parada izdelkov, ki si-
cer oblikujejo narezek.
Sir, salama, savinjski že-
lodec, celo gobica itd. Vse
tako, kot da gre za ostan
ke narezka ali narezkov.
Nočemo ugibati ali gre
za ostanke že uporabljene-
ga in prodanega narezka
ali ostanke tistega, ki so
ga pripravljali. Dejstvo je,
da je bilo vse skupaj prav
ubogo in da vsebine tega
pladnja niso imeli name-
na zavreči, saj je bil v
hladilnem prostoru.
Police so preobložene z
najrazličnejšimi malimi
kosi mesa in mesnih izdel-
kov. Najbolj me moti pe.
čen kos piščanca, ki izgle-
da, kot da ga je nekdo že
obiral. Vse pride prav!
Inšpektorja odkrijeta
sir, ki mu je rok upora-
be potekel marca in ga
tako izločita. V kontejner!
Z njim roma tudi kvas,
ki se je od starosti spre-
menil v drobne kroglice.
VARČNOST
Pregled polic se nada-
ljuje. Dva jogurta, ki ji-
ma je bila namenjena
uporaba že pred dnevi,
romata v kontejner. Gor-
nja polica pa je prava
razstava konzerv z brado.
Zaradi starosti namreč.
Predstavniki Celeie sicer
povedo, da so resnično
imeli te konzerve menda
na kulinarični razstavi pa
so jih spravili. Za spo-
min?
Konzerve školjk ostrig
imajo datum proizvodnje
leto 1971, rok trajanja dve
leti. Mi pa pišemo leto
1975. Dve konzervi koruz-
nih zrn ne razpolagata z
datumom, vendar sta že
močno načeti s korozijo.
Indijskim i-akcem je od-
zvonilo že pred leti, prav
tako pa tudi sedmim kon-
zervam, katerih je slad-
ka zmes. Prav zanimivo,
kako varčni so pri Gelei,
da hranijo konzerve nare-
jene 1. 1971 z rokom tra-
janja dve leti.
Razumljivo Je, da in-
š.pektorja konzerve izloči-
ta — kar lep kupček jüi
je — direktno v kontej-
ner. Kaj pa bi bilo sicer
z njimi lahko samo ugi-
bamo.
Nadaljnji pregled ugoto-
vi še vrsto podrobnosti,
ki niso posebno zanimive
za širok krog, verjetno
pa bodo največ pomenile
kolektivu Celeie, ki bo
»nekoliko pospravil« svoje
police.
DOMAČA JAJCA
Za zaključek se to, ka-
ko skrbijo v Gelei, da bi
se gostje počutili čimbolj
domače, če se veliko hra-
nimo v gostilnah, res рк)-
grešamo juhe z domačimi
rezanci. Zato pa so po-
trebna tudi domača jajca.
Hotel sicer nakupuje ve-
čino jajc tako kot vse dru-
ge gostinske organizacije,
za tu in tam, kadar hoče
ustreči gostom, pa naku-
pi tudi domača jajca. Ta-
ko je bilo tudi tisti dan,
ko je prinesla zasebnica
v kuhinjo poln jerbas
jajc. Hoteli smo jo pov-
prašati kako in kaj, ven-
dar je tako hitro »izgini-
la«, da tudi inšpektorja
nista uspela govoriti z
njo. Med kokošjimi je bi-
lo tudi nekaj purjih jajc
(baje so iz Pregrade),
med čistimi pa je bilo tu-
di nekaj onesnaženih —
na lupini —kar pa poraja
možnost infekcije.
Zato je jerbas dobil
pregrinjalo iz papirja in
ljubko plombico ter bil
vrnjen prodajalki. Seveda
ne takoj, ker je ni bilo.
Za zaključek še to —
nedvomno v hotelu mno-
go nepravilnosti izvira iz
pomanjkanja prostorov za
hlajenje živil in mesa.
Delno bodo te težave pre-
mostili z nakupom dveh
hladilnih omar, je pove-
dal direktor Zdravko
Tumšek. Prav bi bilo!
V akciji sta sodelovala
s fotoaparatom
TONE VRABL
in z beležnico
MILAN SENIČAR
Štefka Emeršič pred »bogato« obloženimi policami
Staro roma v konteiner
planiranje
Boli skladno
Pretekli teden je medob-
činski svet SZDL sklical ob-
močni posvet o srednjeroč-
nem planiranju, ki so se ga
udeležili predstavniki vseh
občin celjskega območja. Na
posvetu je bil tudi član re-
publiškega izvršnega sveta
Miran Mejak.
Namen posveta je bil, da
bi ugotovili, kje v občinah
trenutno so v pripravah na
sprejem srednjeročnih raz-
vojnih načrtov za obdobje
do leta 1980. Posvet je poka-
zal, da v večini občin preha-
jajo v zaključno fazo obliko-
vanja srednjeročnih načrtov
in kaže, da bodo ti povsod
v roku, do konca junija,
sprejeti.
Kljub temu velja opozori-
ti, da je v zvezi s srednje-
ročnim planiranjem še ved-
no vrsta nejasnosti, zamud,
pa tudi neskladnega planira-
nja. Bolj kot ostale hibe je
zaskrbljujoče pomanjkljivo
usklajevanje srednjeročnih
razvojnih načrtov med ob-
činami celjskega območja,
čeprav so tudi na tem pod-
ročju v minulem letu dosti
naredili. Potrebno pa bo
skladnejše planiranje pred-
vsem na področju splošne in
skupne porabe, pa tudi ne-
katerih vej gospodarstva, saj
drugačno obnašanje vodi le
v podvojitev zmogljivosti, ne-
lojalno konkurenco in po-
dobno. Precej težav bo pred-
vsem na področju zaposlo-
vanja, saj v nekaterih obči-
nah, predvsem velenjski
žalski že čutijo močno pol
manjkanje delovne sile.
Miran Mejak je v svojj
razpravi opozoril predvseoíi
na neskladno planiranje, p^
tudi na pretiran optimizem,
ki izhaja iz načrtov nekate!
rih organizacij združenega
dela. Te so planirale svojo
gospodarsko rast zelo nere-
alno, še posebej pa se to vi.
di v trenutnem gospodar,
skem položaju, ki ga ozna.
čuje zelo počasna rast druž.
benega proizvoda. Res je, da
je v planiranju treba biti
optimističen, vendar nikakop
ne smemo biti nerealni, saj
pretirani cilji vodijo le v no.
ve težave, začete, pa nedo.
končane naložbe, visoke ob.
remenitve gospodarskih or.
ganizacij in podobno.
Planiranje mora v naši
družbi postati še bolj ela-
stično, pripravljeni moramo
biti na dopolnitve, nadaljnje
usklajevanje planov, pa tudi
na popravke planov, ki izha-
jajo iz gospodarskih razmer,
Nedavni posvet o srednje-
ročnem planiranju na celj-
skem območju je bil ne-
dvomno koristen, saj je po.
kazal, kakšno je trenutno
stanje v občinah celjskega
območja in kam bo v pri-
hodnje treba usmeriti druž-
bena prizadevanja, da bomo
planirali še realneje, bolj
skladno in v okviru obsto-
ječih možnosti.
BRANKO STAMEJČIC
žalec
Ugodne oceite
Na nedavni seji direktorjev
organizacij združenega dela v
žalski občini so ocenili gos-
podarske dosežke minulega
leta v občini ter trenutne go-
spodarske razmere, žalsko go.
spodarstvo je bilo lani po do.
sežkih na drugem mestu na
celjskem območju, takoj za
konjiškim gospodarstvom^ ki
je zabeležilo naj ugodnejše do-
sežke.
Tudi start v letošnjj pošlo,
vno leto je bil zato v žalski
občini dokaj ugoden, čeprav
so se tudi tu pojavile teža-
ve zaradi uvedbe novih pred-
pisov in ukrepov. Te te;':ave
se odražajo predvsem v na-
raščajočih zalogah, pa tudi v
pomanjkanju trajnih obratnih
sredstev. Kljub temu ocenju.
jejo, da vsaj trenutno v žal-
ski občini ni kritičnih prime,
rov, izjema je le tozd Ope-
karna Ložnica, za katerega pa
tudi že pripravljajo sanacij
ski načrt.
Na seji so še posebej ugod.
no ocenili delo koordinacijs-
kega odbora za stabilizacijo,
ki skupaj z izvršnim svetom
občinske skupščine in komisi-
jo za družbenoekonomske od.
nose pri občinski konferenci
ZK tedensko obravnava eko-
nomski položaj gospodarskin
organizacij v občini na osno- '
vi podatkov, ki jih posredu
je služba družbenega r '.'igo-
vodstva. Takšen pristop ne-
dvomno omogoča hitre ukre.,
pe v primerih, ko se v dolo-
čeni delovni organizaci.il po--
javijo težave.
Na seji so bili tudi pred.-;
stavniki Ljubljanske in Beo--
grajske banke, ki so tudi ugo-^
dno ocenili gospodarski polo.;
žaj v občini, še posebej dra-
gocen pa je bil predlog pred-i
staTOikà Beograjske banke, da
bi problem pomanjkanja traj.
nih obratnih sredstev v gos-
podarskih organizacijah obči-
ne reševali skupaj vsi denar-
ni zavodi, ki poslujejo v ob-
čini.
V nadaljevanju seje so dL
rektorje organizacij združene-
ga dela seznanili še s pripra-
vami na izvedbo javne raz-
prave o osnutku zakona o
združenem delu ter z oceno
o delovanju in dosežkih dele.
gatskega sistema v občini.
konjice: kmečki turizem
Prodornost
šele v letošnjem letu so
pričeli v konjiški občini in-
tenzivneje razmišljati o raz-
voju kmečkega turizma na
predelu južnega Pohorja. Po-
bude za to obliko dejavno-
sti so že stare, letos pa jih
bodo pričeli v konjiški O'bči-
ni tudi uresničevati. Kmečki
turizem namreč financirajo
hranilno-kreditne službe v
kmetijskih in gozdarskih or-
ganizacijah, bankah in seve-
da kmet — interesent sam.
Vendar pa doslej banka ni
kazala večjega zanimanja za
razvoj kmečkega turizma, za-
to tudi ni izdvajala sredstev
za njegovo kreditiranje. Le-
tos pa je drugače. Ljubljan-
ska banka, podružnica Celje,
je izdvojila okrog 50 milijo-
nov starih dinarjev kreditnih
sredstev za financiranje
kmečkega turizma. Seveda
bodo večji del razpoložlji-
vega denarja usmerjali v Gor-
njesavinjsko dolino, ki ima
za razvoj kmečkega turizma
največje monžosti. Kljub te-
mu pa bo nekaj denarja za
to dejavnost dobila tudi ko-
njiška občina. Tu se že po-
govarjajo z nekaj kmeti, ki
živijo na področju južnega
Pohorja, da bi svoje kmetije
preuredili v gostišče za tu-
riste. Doslej se je v konjiški
občini odločil za preureditev
svoje kmetije le kmet Lipuš_
Milan iz Planine pri Gore-
nju, ki meni, da bo do
prihodnjega poletja že vse
nared za sprejem gostov.
Kajti v čas, ki je potreben
za ureditev kupčije, je vklju-
čen tudi tečaj, ki ga mora
opraviti kmečka gospodinja-
Njeno delo na turistično us-
merjeni kmetiji je za goste
namreč veliko bolj pomemb-
no kot sama ureditev kme-
tije.	D. S.

NOVI TEDNIK — stran 5
KONJICE
BOLJ SODELOVATI
pj-ed dnevi je bila v Sloven-
cih Konjicah seja izvršnega
^eta občinske skupščine, na
^teri so člani obravnavali re-
-iltate gospodarjenja v lan-
^gni letu ter informacijo o
jospodarskih gibanjih v pr-
^ treh mesecih letošnjega
|gta. Podatki kažejo, da je
^ral skupni obseg letos do-
ježene proizvodnje na nivoju
jgiiskoletne v tem istem ob-
jobju. In to kljub temu, da
ЏЈ v Konusu v lanskem letu
(4prM dve novi tovarni ter v
pometu modernizirali enega
od proizvodnih obratov. Kot
kaže, so organizacije združe-
nega dela v prvih mesecih
letos namenoma omejevale
proizvodnjo, da bi se tako
izognile posledicam nakopiče-
nih zalog.
Lepe rezulta,te pa so do-
segle gospodarske organizaci-
je na področju izvoza. To je
še toliko bolj pomembno ob
dejstvu, da so imele nekate-
re temeljne organizacije za-
loge, katerih višina je znaša-
la tudi višino štirih mesecev
poprečne proizvodnje. Na po-
dročju izvoza se je najbolj
izkazala Kovaška industrija,
kije v teh mesecih izvozila
kar za 45 odst. več proizvo-
dov kot v istem obdobju la-
ni, Comet za 21 odst., Kostroj
za 13 odst., manjši izvoz pa
so zabeležili v LIP in Konu-
su. Tako so gospodarske or-
ganizacije izpolnile v prvem
tromesečju letos že 22,5 odst.
letnega plana izvoza.
Ko so člani izvršnega sve-
ta obravnava.li gospodarska
gibanja v občini za prve me-
sece letos so ugotavljali, da
so sicer doseženi rezultati do-
kaj ugodni, da pa se bo mar-
sikatera organizacija letos še
otepala z gospodarskimi te-
žavami. Težko bo predvsem
nekaterim manjšim organiza-
cijam, ki že sedaj le s teža-
vo prodirajo na domači trg
in prodajajo svoje izdelke.
V	teh organizacijah bodo mo-
rali čimprej pripraviti sana-
cijske načrte za izboljšanje
stanja in iskati rešitev iz te-
žke gospodarske situacije v
povezovanju z drugimi orga-
nizacijami zdiTiženega dela.
V	okviru teh asociacij pa
bodo morale čimprej tudi
specializirati svoj proizvodni
program. Sicer pa je vpraša-
nje povezovanja aktualno tu-
di za ostale gospodarske or-
ganizacije v občini. Mnoge bi
lahko veliko lažje prodirale
na trg povezane v sestavljeno
organizicijo, vendar se zdi,
da večina konjiških organiza-
cij Je ne vidi perepektive svo-
jega razvoja , v povezovanju
z ostalimi organizacijami. To
pa pomeni, da nastopajo na
trgu za svoje interese in čim-
višje cene, ne iščejo pa poti
v skupnih dogovorih in pKJve-
zovanju. Nedvomno je to ve-
lik minus za celotno ko'njiško
gospodarstvo. Člani izvršnega
sveta so zato menili, da bi
morali o možnostih povezo-
vanja znotraj občine, pa tudi
znotraj regije, republike ali
federacije, temeljito spregovo-
riti v vseh organizacijah zdru-
ženega dela v občini.
DAMJANA STAMEJCIČ
KONJICE:
NA POHODU
v počastitev 27. aprila
je občinska konferenca
Zveze socialistične mladi-
ne Slovenske Konjice tu-
di letos priredila tradicio-
nalni pohod po partizan-
skih poteh.
Pohodniki so krenili iz
Konjic proti Zrečam, od
tam pa čez Resnik na Ro-
glo, kjer jih je čakal par-
tizanski golaž. Popoldne
so udeleženci pohoda in
mladi pripadniki terito-
rialnih enot poslušali pre-
davanja, zvečer pa so za-
kurili kres, ob katerem
je mladim spregovoril o
dogodkih med NOB pred-
sednik občinskega odbora
zveze borcev Jakob Ste-
fančič.
Naslednji dan je udele-
žence pohoda presenetil
sneg, ki je ob vračanju v
dolino ustvaril pravo par-
tizansko vzdušje,
i	IRENA TRATNIK
velenje:
spomenik
titu
v prostorni in veliki
svetli avli stavbe občin-
ske skupščine Velenje je
razstavljen in na ogled
občanom osnutek za spo-
menik maršala Tita. Le-ta
je visok nad 2 m, odlit v
mavec in patiniran, z vse-
mi ustreznimi podatki.
Spomenik naj bi bil odlit
v bron in visok 6 m, po-
stavljen pa naj bi bil na
granitnem podstavku na
Titovem trgu med kultur-
nem domom in stavbo ob-
črnske skupščine Velenje.
Osnutek spomenika je
delo akad. kiparja Cirila
Cesarja iz Velenja. V. K.
aeroklub pred občnim zborom
Člani Aerokluba Celje se
bodo morali na občnem zbo-
ru spoprijeti z nekaterimi
usodnimi vprašanji. Pesti jih
pomanjkanje gmotnih sred-
stev, kar ogroža njihov raz-
voj, če že ne obstoj. Neko-
liko preseneča, vsaj v Celju,
njihova ugotovitev, da si »že
dlje časa prizadevajo doka-
zati SIS za telesno kulturo,
za izobraževanje, organizaci-
jam za tehnično kulturo in
drugim dejavnikom, da je
letalski šport po svoji vse-
bini še kako pomemben za
socialistično družbo«. Prese-
neča zategadelj, ker je po-
membnost (večstranska) te-
ga športa za gospodarsvo, za
SLO in druge človekove de-
javnosti vendar že dokazana.
In vendar ponujajo »aero-
klubovci« v gradivu za obč-
ni zbor nekaj zanimivih po-
datkov iz koristno opravlje-
nega dela v preteklem letu.
Med modelarji tekmuje 9
modelarjev, dva med njimi
sta lani na državnem prven-
stvu požela prvi dve mesti!
Lani je letelo 55 jadralcev,
v začetno šolanje pa so spre-
jeli 45 novih članov. Jadral-
ci imajo 45 licenc in 18 li-
cenc učiteljev jadralnega le-
talstva, osvojenih pa imajo
9 najvišjih športnih odlioij.
In čeprav imajo 9 jadralnih
letal, je le tretjina sodob-
nih.
Med 35 člani motornega
letalstva (doma so izšolali
lani tri, dva pa v vojaškem
internatu) jih kar 28 ima li-
cence športnega pilota, štirje
so učitelji, osem pa je licenč-
nih poklicnih pilotov. Pohva-
liti se morejo tudi s tem,
da so lani oživili padalski
šport, izšolali 15 padalcev in
osvojili 15 športnih značk
»A« in 12 značk »B«, zgradi-
li pa so z lastnim delom pa-
dalski poligon v vrednosti
100.000 dinarjev. Padalci so
lani izvedli že kar 267 sko-
kov.
Teh nekaj podatkov že na-
zorno pove, v čem je po-
membnost tega športa in kaj
ta šport družbi pomeni. Mar
je treba to še kako drugače
utemeljevati? Morda bo i>ot-
rebno v javnosti še kaj več
storiti, da bi tudi letalski
šport dobil primerno velja-
vo. Labko pa se tudi vpraša-
mo, kje so letalska podjet-
ja, da bi finančno podprla
šolanje kadrov, ki jih po-
tem zaposlujejo, ne da bi k
njihovemu šolanju kaj pri-
spevala?
B. V.
celje in obrt

Pri poslovnem združenju
Formator so že stekle prve
priprave na deveti sejem
obrti. Letošnji bo od 24. sep-
tembra do 3. oktobra, in to
v prireditveni hali rekreacij-
skega središča pod Golov-
cem. To je dejstvo, kajti tu-
di dela za popolno ureditev
te dvorane se v resnici bli-
žajo koncu. Kot vse kaže, jo
bodo odprli v okviru prire-
ditev in proslav za praznik
celjske občine, dvajseti julij.
Tako bo uresničen načrt,
ki so ga sprožili prav obrt-
niki, saj so zlasti sejemske
prireditve, poleg drugih se-
veda, op>ozorile, da Celje po-
trebuje večje pokrite prosto-
re. Potem je stekla akcija,
ki je kot že neštete dnige,
dobila solidarnostni pečat.
Na novi lokaciji bo na vo-
ljo okoli 4000 kv. metrov raz.
stavnega prostora. Glede na
to, da gre po večđni za po-
kritega, je seveda prednost
nove hale več kot očitna.
Kot je pokazal prvi odmev,
je zanimanje za letošnji se-
jem veliko. To pa ni naključ-
je, saj bodo v borbi za plas-
man izdelkov odigrale po-
membno vlcgo tudi takšne
prireditve.
Hkrati s pripravami, ki jih
je sprožil Formator, so stek-
la določena prizadevanja tu-
di pri občinski konferenci
SZDL, kjer so imenovali po-
seben odbor, ki bo skrbel in
vsklajeval še druge priredit-
ve v času tradicionalnega
obrtnega sejma.
Priprave in tudi izvedba le-
tošnjega sejma bo stekla po
običajnih tirnicah. Toda, že
letošnji primer opozarja, da
bo treba dati tudi tem prire-
ditvam samoupravno osnovo,
se pravi samoupravno orga-
niziranost vseh, ki so kakor-
ko-li zainteresirani za te sej-
me.
Sicer pa so na zadnji seji
izvršilnega odbora Formator-
ja med drugim razpravljali
tudi o F>odpisovanju samo-
upravnega sporazuma o za-
gotavljanju plačil med For-
matorjem m vsemd članica-
mi, za katere poslovno zdru-
ženje opravlja določene uslu-
ge.
Kritične so bile besede na
račun delitve deviene kvote
za uvoz reprodukcijskega ma-
teriala in orodja. Tembolj,
ker sredstev ni veliko. Zato
bo odločitev, komu omogo-
čiti uvoz ter zakaj, toliko
bolj pomembna.
Glede na to, da je bila pred
dneva prva seja izvršilnega
odbora рк) nedavnem zboru
pogodbenic poslovnega zdru-
ženja, so na njej izbrali tu-
di novega predsednika in
podpredsednika. Tako so
predsedniško funkcijo izvršil-
nega odbora Pormatorja za-
upali Stanetu Jurku, direk-
torju Steklarja, podpredsed-
niško pa Francu Bebarju, di-
rektorju Remonta.
M. B.
Líboíes Likovniki
amaterfi za Cakarfa
DPO Svoboda »Ludvika Oblaka« Liboje je v po-
častitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja pripravila
zanimivo razstavo likovnih del na kateri sodelujejo
s sedemindvajsetimi deli: Zdenka Kotar, učiteljica,
Franc šular, upokojenec, prej je delal v razvojnem
centru KIL Liboje, Zofka Korošec, gospodinja, Pa-
vlika Jelen, delavka v KIL in Tone škerlin, pleskar,
vsi stanujoči v Libojah. To je po dolgih letih prva
takšna razstava v Libojah, kulturnem centru v žalski
občini, ki si jo je že prvi dan ogledalo 117 obiskoval-
cev, kar je za takšen kraj več kot veliko Razstava bo
odprta do sobote, 8. maja, ko bo z njeno zaključit-
vijo ob 18. uri tudi proslava v njihovi dvorani, kjer
bodo nastopile vse sekcije. Darko Šular, pred-sednik
DPO Svoboda »Ludvik Oblak« Liboje, je ob tem de-
jal, da sta ti dve prireditvi samo uvod v letošnjo bo-
gato kultumo-zabavno sezono v njihovem kraju, kjer
še posebej omenjajo bližnjo javno radijsko oddajo
(v maju) in jesensko četrto revijo narodno zabavnih
ansamblov, ki jo v sklopu društva pripravljajo Ve-
seli Libojčani.	T. VRABL
PRVE LASTOVKE
Pred dnevi je bila v la-
hkem BORU skromna sveča-
■^^st, na kateri so podelili
spričevala in potrdila o op-
ravljenem šolanju v šoli za
Specializirane delavce v le-
sarstvu. Petnajst absolventov
z zelo dobrim uspehom
J^onalo zaključek skoraj 400
ur trajajočega učnega
Pfocesa, v katerem, seveda
^oniače individualno delo, iz-
delovanje nalog in branje
ni vračunano.
Oddelek šole za specializi-
ane delavce ozkega profila
if 'iil organiziran v okviru
.^rokovne šole za lesno stro-
ji v škofji Loki, pouk pa
J® Potekal ob delu in pro-
času v domačem kraju,
vendar po programu, ki je
rezultat študije škofjeloškega
izobraževalnega centra.
Ker je vseh petnajst ab-
solventov pred časom konča-
lo prvo oziroma najnižjo
stopnjo, tečaj za polkvalifi-
cirane delavce v lesarski
stroki. Tako imajo borovi
absolventi za sabo že dru-
go stopnjo v usmerjenem izo-
braževanju, ki ga škofjeloški
center uveljavlja s svojim
programom izobraževanja ot>
delu. Ker bodo nekateri od
petnajsterice gotovo nadalje-
vali šolanje tudi za speciali-
ste širokega profila, si bo-
do s tem odprli možnost za
študij na vseh naslednjih
stopnjah, do najvišje mož-
nosti. Program škofjeloške
šole za izobraževanje ob de-
lu je namreč tak, da priz-
nava vsako predhodno op-
ravljeno stopnjo in v novi
višji stopnji že pridobljene-
mu znanju samo dodaja no-
vo, širše znanje.
Absolventi za zaključek ni-
so pokazali samo teoretično
znanje, marveč so v pod-
jetju in v Laškem razstavili
svoje izdelke, ki so jih na-
redili v praktičnem delu izo-
braževalnega procesa. Na sli-
ki absolventi šole za specia-
lizirane delavce v lesarstvu
na svečani podelitvi spriče-
val o uspešnem šolanjii.
izobraževanje v laškem boru
6. stran — NOVI TEDNIK
6. maj 1976 — Št. 18
usmerjeno izobraževanje
SEMINAR VODJEM
Vzporedno z razpravo o
predlogu zakona o združenem
delu bo tekla še ena zanimi-
va in aktualna razprava; o
projektu preobrazbe srednje-
ga šolstva v usmerjeno izo-
braževanje. In tako ni naklju-
čje, da je celjska enota Zavo.
da za šolstvo pripravila se-
minar za ravnatelje osnovnih
in posebnih šol, vzgojnovar.
stvenih zavodov, glasbenih
šol in upravnikov domov za
učence o preosnovi sirednjega
šolstva.
Projekt reforme srednjega
šolstva je tolmačil pedagoški
svetovalec, prof. Jože Gluk.
Pri tem je zlasti poudaril ti-
ste elemente, ki bd jih naj us.
merjeno isvobraževanje prese-
glo nasproti dosedanjemu
srednješolskemu sistemu. To
pa je njegova zaprtost, nepre.
hodnost in reprodukcija soci
alnih razlik. Ker pa jc izo-
brazba sama po sebi vredno
ta, moramo zagotoviti enake
osnove, pogoje in možnosti
izobraževanja za vse.
Jože Gluk je govoril o op-
ravljenem delu in o proble-
mih te preosnove v celjski re.
giji. Vseh učencev v srednjih
šolah v regiji je 8.349. Od teh
jih je 3.849 v poklicnih šolah,
ki prežive polovico časa v šo-
li, polovico pa na praktičnem
delu. In prav za to drugo po.
lovico bo treba poskrbeti no-
ve prostore. Te ogromne pro-
bleme, prostorske, materialne
in kadrovske pa bomo zmog-
li le v tesni povezavi z gospo-
darstvom, postopno in strp-
no.
O organizaciji centrov us-
merjenega izobraževanja že
razmišljajo poleg Celja še v
Velenju, 2alcu, Slovenskih
Konjicah, Šmarju in še dru-
god.
Ravnatelji so dobili potreb,
ne napotke za vodenje javne
razprave. O predloženem na-
črtu morajo najprej seznani-
ti učne zbore, zatem učence
šestih in sedmih razredov, ki
bodo že vključeni v nov izo-
braževalni šolski sistem, pa
tudi starše na roditeljskih se.
Stankih in se tvorno vključi-
ti v razpravo v delovnih or-
ganizacijah in v krajevnih
skupnostih.
FRANJO MAROŠEK
šentjur:
prvi klubi
ozn
Pri občinski konferenci
Zveze socialistične mladi-
ne Šentjur je bila ob kon-
cu lani ustanovljena ko-
misija za OZN, ki je isto-
časno Ludi komisija za
mednarodne odnose pri
občinski konferenci. Njen
predsednik je Edi Peper-
ko.
Glavna naloga komisije
je, da ustanavlja klube
OZN, da koordinira njiho-
vo delo, dokler se ne usta-
novi občinski center klu-
bov OZN.
Prvi uspehi njenega de-
la so se že pokazali-, saj
že delujejo klubi OZN na
osnovnih šolah v Gorici
pri Slivnici in na Planini
ter na kmetijski šoli. Ker
je delo v klubih OZN v
šentjurski občini novo in
morajo vodstvene kadre
klubov šele pripravljati,
so se člani komisije od-
ločili, da bodo zanje pri-
pravili seminarje, kmalu
pa bodo začeli izdajati tu-
di bilten o dogodkih v
svetu in doma, iz katere-
ga bodo lahko klubi črpa-
li snov za svoje delo. Naj-
večje probleme imajo
namreč z materiali, saj
jim republiška konferen-
ca klubov OZN ne pošilja
dovolj gradiva in se mo-
rajo tako zjiajti sami.
Sicer pa imajo težave
tudi z učitelji, ki se bra-
nijo postati mentorji. Ta-
ko nima celo na šentjur-
ski šoli nihče čaisa za to-
vrstno dejavnost.
META PLOŠTAJNER
Otroci na osnovni šoli v štorah sami vodijo oddelčne konference... Bodo v jeseni pre-
stopili prag celodnevne šole?
V VRTCIH BC
VPISOVANJI
Čeprav se je prostor v vrt-
cih z novogradnjami precej
razširil, se še ne moremo po-
hvaliti, da s tem zadovolju-
jemo potrebe po varstvu in
vzgoji vsaj tistih otrok, ka-
terih starši so zaposleni. Teh
pa je vedno več. Sicer pa
se starši vedno bolj zaveda-
jo pKjmena družbenoorganizi-
rane predšolske vzgoje. Za-
to število odklonjenih otrok
v vrtcih vedno bolj narašča.
Predvsem so omejene kapa-
citete za dojenčke. Od tod
tudi zamisel o razvijanju pri-
vatnega varstva dojenčkov
pod vodstvom WZ in raz-
nih oblikah dodatnih vzgoj-
nih dejavnosti za tiste otro-
ke, ki niso zajeti v vrtce.
O tem je Tednik že pisal.
Upamo, da bodo tudi te za-
časne rešitve pomagale pre-
broditi krizo pomanjkanja
prostora v vrtcih.
Ker se vsako leto ob od-
hodu predšolskih otrok v šo-
lo v vrtcih sprosti nekaj
mest, objavljamo WZ vpi-
sovanje, ki bo letos nekoli-
ko prej kot lani, oziroma
bo čas vpisovanja enoten.
Tako bodo WZ Anice Cer-
ne j eve, Tončke čečeve in Zar-
ja vpisovali od 12, do 24. ma-
ja. Starši bodo dobili za ot
roka vpisnico, na kateri bo-
do i25>olnili podatke o otro-
ku in družini, v delovni or-
ganizaciji, kjer delajo, pa
jim bodo vpisali poprečni
dohodek za preteklo iç.
Novost letošnjega vpisoval
je, da bodo morali vpiačj
akontacijo oskrbnine —
ni šteta cena prehrane,
en mesec vnaprej. Višino 23
ska ugotovimo po diferí
cirani lestvici glede na (
hodek družine in je toi
različen. Ce starši v 15 da
po prejemu položnice znes*
poravnajo, je otrok prakt
no vpisan. S tem si za7(
zaradi zakona o zavarovaji
plačil zagotovi obratna sre
stva.
Ce je v roku vpisovau
vpisanih več otrok, kot j
zavod lahko sprejme, mo
o sprejemu iwsameznika o
ločiti posebna komisija,
jo sestavljajo člani sve
staršev, člani krajevnih sk\i
nosti, člani vodstva zava
in člani vzgojiteljskega z1)
ra. Pri presoji o upravičen
sti staršev do varstva otrok
si komisija pomaga s krit
ri ji. Predvsem imajo pra
nost otroci mater samohi
nilk, otroci socialno šibk
družin in obojestransko 2
poslenih staršev.
O sprejemu otroka boc
starši seznanjeni do konc
1. polovice jimija, tisti,
bodo eventualno odpadli, }
si bodo morali žal začasi
urediti varstvo v kakšni dn
gi obliki. Upamo, da teh i
bo veliko.
celodnevna šola
VLAGANJA SO KORISTNA
Celodnevna šola združuje v
največji meri vse naloge iz ži-
vljenja in dela šole v enovit
proces in uresničevanje vzgoj-
no izobraževalnih smotrov so.
cialistične angažirane samo-
upravne šole. Ta oblika šola-
nja se pojavlja pod vplivom
družbenih in psihopedagoških
potreb na določeni stopnji
družbenega razvoja. Torej ni
»modna« ali trenutna ^cija,
ampak izraz pwtreb družbe,
kajti dosedanja osnovna šola
kljub reformi leta 1958 in
spremembam predmetov ter
učnega načrta leta 1973 ni do-
volj učinkovita, niti ne izpol-
njuje vseh sprejetih in nalo-
ženih nalog, v šoli je od pre-
natrpanosti do metod dela in
odnosov kljub dobrim rezul-
tatom v marsikateri sredini
še veliko preživelega. Zato so
nujne odločnejše spremembe.
Vzgoja in izobraževanje mo-
rata postati orožje delavske-
ga razreda za oblikovanje so-
dobnega, socialističnega, akti-
vnega in humanega samoup-
ravljanja.
Celodnevna šola se mora od
dosedanje razlikovati po or-
ganizaciji, vsebini dela in po
metodah, učitelj ne bo vodil
učence samo pri pouku, vodil
jih bo pri samostojnem uče-
nju, prostem času, prosto-
voljnih aktivnostih in podob-
no. Pri uvajanju celodnevnih
šol je treba misliti tudi na to,
da morajo šole med seboj
sodelovati s sorodnimi šola-
mi, organizacijami združene-
ga dela, krajevnimi skupnost,
mi in družbeno-političnimi or-
ganizacijami. Delo v šoli mo-
ra biti fleksibilno, prilagoje-
no tudi lokalnim razmeram
in zato ne more biti povsod
enako organizirano. Pri taki
obliki šolanja bo osip prak-
tično padel, ker bodo mini-
malno znanje osvojili prav
vsi učenci.
Zavedati se je treba, da ce-
lodnevna šola zahteva velike
spremembe v šolskih zgrad-
bah in številu zaposlenih,
predvsem pa v delu učiteljev
in vseh drugih, ki bodo šoli
pomagali. Postati mora delo
vseh delavcev, občanov in su.
bjektivrúh sil v naši družbi.
Čeprav v Celju do sedaj še
nimamo nobene celodnevne
šole, smo že zgodaj pričeli z
njeno predhodnico, ki jo po-
znamo pod imenom »varst-
vo«, pravilno pa s podaljškom
bivanja v šoli. v podaljšanem
bivanju so učenci vključeni v
načrten pedagoški proces ne
le med učenjem, ampak tudi
v prostem času. Tako so se
bistveno povečale možnosti
za boljši učni uspeh in vzgoj-
ni napredek učencev. Vendar
je treba še dalje težiti k te-
mu, da bo čimprej in čitnveč
otrok iahko hodilo v celo-
dnevno šolo.
Nova vsebina v starem šol.
skem okviru ne more dati ti-
stih rezultatov, ki jih pričaku-
jemo, zato je razumljivo, da
bo že prehod v novo obliko
šolanja osnovnošolskih otrok
dražji. Toda ta dinar se bo bo-
gato obrestoval, saj bodo učen-
ci osvojiU več uporabnega
znanja za svoje prihodnje de-
lo, osip bo zmanjšan na mi-
nimum, otroci pa se bodo ob-
likovali v vsestransko razvi-
to osebnost bodočega sociali-
stičnega samoupravljalca. Na
šolah bo potrebno spremeniti
učno opremo, prostore in po-
slopja. Spremeniti bo potreb-
no učilnice in jim dodati več-
je ali manjše prostore, kajti
šolske zgradbe so različno
stare in zato različno uporab,
ne za celodnevno šolo. Oü
tem razmišljanju je seveda
iluzorno, da bi lahko na ce-
lodnevni pouk prišli hkrati
kar v celi občini. Naloge za
prehod na novo obliko šola
nja se je potrebno lotiti na-
črtno in racionalno.
Poseben problem pri uvaja,
nju celodnevnih šol je tudi
učiteljski kader. Učiteljski
osip pa še vedno raste.
Pri akciji za uvedbo celo-
dnevne šole bodo FKDmagale
družbeno-politične organizaci.
je, združeno delo in starši.
Na 10. seji predsedstva Ob-
činske konference SZDL v
Celju so že podali informacije
o aktivnosti za uresničitev ce-
lodnevne šole v Celju in spre-
jeli gradivo o F>oteku aktivno-
sti kot minimalni program.
Nosilec koordinirane aktiv-
nosti je postal v fronto orga-
nizirani SZDL na novo imeno.
van Koordinacijski odbor za
uresničitev projekta celodaiev-
ne šole v Celju.
Zelo konkretno in večkra
je Koordinacijski odbor rai
pravi j al o možnosti prehod
na celodnevno šolo na Zavt
du Ivanke Uranjekove in o!
novni šoli štore. Tudi izvrši
svet občine Celje je celovit
in prizadeto obravnaval рГ(
blematiko celodnevne osnovn
šole. Predvsem pa je pomen
bno, da so občani, zlasti p
roditeljskih sestankih, ki s
jih organizirali na osnovni
šolah, celodnevno osnovno š<
lo v celoti sprejeli. Pósame
ni pomisleki, ki so izhajali i
nepKDznavanja programa, s
bili kmalu odpravljeni. Eni
ko je z Učitelji. Zavedajo »
da je ta oblika dela v šo
boljša in veliko bolj uspešni
Vedo tudi, da to delo zahtì
va od njih odločno ve: un
skega in fizičnega napora. N
hče ne more zahtevati ali pr
čakovati, da bo učitelj, ki j
navajen leta in leta delati v
ustaljenem ritmu, to del
spremenil z enim ali dvem
seminarjema. Kajti ne gre si
mo za novo obliko, gre prec
vsem za novo vsebino deli
Akcijo uvajanja celodnevn
šole v Celju je treba odločB
nadaljevati. Celjski razvoji
center mora pripraviti poro¿
lo o gradnji sosesk in projei
tiranju šol. Celotno akcij
morajo podpreti vse sam'
upravne interesne skupnost-
nekatere med njimi bodo ni
redile šele začetne korake. O
lotno akcijo morajo podpre'
vse samoupravne interes^
skupnosti; nekatere med nj
mi bodo naredile šele zač^
ne korake. Celotno političn
dejavnost pa bo tudi v P"^
hodnje usmerjal in vodil K'
ordinacijski odbor za uresfl
čitev projekta celoonevne
le v Celju, ki deluje pn Oi
činski konferenci SZJ3L.
o delu hišnih svetov
VELIKO DELA ČAKA
v krajevni skupnosti Cen.
ter Celje so pripravili prob-
lemsko konferenco o delova-
nju hišnih svetov na območ-
ju te skupnosti. Na njej so
seznanili občane z delitvijo
sredstev stanarine za investi-
cijsko in tekoče vzdrževanje
stanovanjskih hiš, z osnut.
kom odloka o hišnem redu
ter z osnutkom samoupravne-
ga sporazuma o medsebojnih
razmerjih delavcev v zdmže
nem delu, ki ga bodo sklenili
hišni sveti in samoupravna
stanovanjska skupnost.
Problemska konferenca je
Uvspela in nakazala vrsto pro-
blemov, s katerimi se ubada-
jo stanovalci hiš. Ugotovili so,
da je povezava med hišnimi
sveti, stanovanjsko skupnost,
jo in krajevno skupnostjo
nujno potrebna. PVarmirali bo.
do strokovno komisijo, ki bo
pregledovala dotrajane hiše
in pravočasno preprečila Л1-
šenje. Občani so predlagali,
da bi imeli nadzor nad obrt-
niki, ki po naročilu stano^
vanjske skupnosti opravljajo
popravila. Pritoževali so se
nad neuvidevnimi vozniki, ki
parkirajo svoje avtomobile na
katerem koli dvorišču. Zahte.
vali so, da se prepreči nekon-
trolirano naseljevanje stana
vanj. Navedli so primer, kjer
se je samski človek naselil v
družinsko stanovanje, zase
obdržal sobo, ostale piostore
pa oddaja v najem za večje
vsote denarja.
Zanimiv je tudi predlog, da
bi naj na območju krajevne
skupnosti ustanovili servis za
manjša popravila, ki jih obrt.
niki neradi prevzemajo. Naj-
več poudarka pa so dali ra-
zumevanju med stanovalci hiš,
ki se pogostokrat na sejah
hišnega sveta prepirajo in ta-
ko zavirajo reševanje aktual-
nih vprašanj. Pomembno je
tole: stanovalci, ki svojevolj-
no ne plačujejo sredstev za
obratovalne stroške več kot
tri mesece, izgube stanovanj,
sko pravico.
D. POS
gt. 18 — 6. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 7
amatersko gledališko gibanje

Letošnje srečanje amater-
skih gledaliških skupin celj-
skega območja je končano.
Toda končani so samo nasto-
pi, ki so bih predvideni od
nedelje do petka minulega
tedna, ko smo v štorskem
kulturnem domu videh na-
slednje predstave: prvo je
nastopilo amatersko gledali-
šče IZ Velenja z Žmavčevo
komedijo Obisk v režiji Jo-
žeta Kolar j a. Naslednji so bi-
li mladi igralci »Svobode« iz
Zagrada z znano in vedno
dobrodošlo komedijo »Floren-
tinski slamnik« Eugena La-
bichea in v priredbi Marjana
Beline ter v režiji Jožeta Do-
lenca. V torek je nastopilo
amatersko gledališče Zelezar
Celje—štore z dramo Paula
Hühnerfelda »Sam sebi sov-
ražnik« v režiji Cveta Verni-
ka. Naslednji dan je nasto-
pilo isto gledališče s komedi-
jo Oldfiha Daneka »Poroka
ženitnega goljufa« v režiji
Štefana Volfa. Četrtek je pri-
nesel dve predstavi. Popol-
dne so nastopili člani kultur-
nega društva Anton Aškerc
iz Rudarskega šolskega cen-
tra v Velenju z Erikovo ko-
medijo »Plešoči osliček« v re-
žiji Marjana Tofanta, zvečer
pa smo gledali predstavo
polzelske Svobode in sicer
komedijo Srečni dnevi zna-
nega avtorja Clauda Andrea
Pugeta. Režiral je Jaka Jer-
šič. Zadnji dan srečanja v
petek smo videli tmoveljsko
Zarjo z igro irskega avtorja
Brendana Behana »Talec« v
režiji Štefana žvižeja.
Ce pogledamo repertoami
izbor posameznih skupin,
zlahka ugotovimo, da prevla-
dujejo komedije. 2e od nek-
daj jih je nmogo na reper-
toarju amaterskih odrov, ker
so laično rečeno lažje upri-
zorljive. Toda to je žal res
laično, saj so mnoge p>oka-
zale ustvarjalcem ostre zobe,
ker zahtevajo doslednost v
izvedbi, predvsem pa strogo
opredeljenost v načinu upri-
zarjanja, v pristopu do spK)-
ročilnosti komedije. Najtrši
oreh je za amaterje prav pri-
stop in dramaturška razčlem-
ba celotnega dela in posa-
meznih likov. Tako se je zgo-
dilo ob sicer dobri igri Ve-
lenjčanov, da so imeli težave
pri Obisku, ker se niso bolj
podali v grotesko in bolje
izrabili scenski prostor.
Kljub temu pa pomeni nji-
hova uprizoritev pomemben
korak v iskanju sodobnejše-
ga gledališkega izraza, če se
to zgodi na amaterskem od-
ru, je to toliko bolj drago-
ceno. Igralci iz Zagrada so
se oprijeli dela, ki so mu
bili dorasli in to je pozitivna
plat njihovega dela. Ni ga
sicer ocenjeval republiški se-
lektor za republiško srečanje
amaterskih dramskih skupin,
ki bo letos na Vrhniki, am-
pak je bila to predstava iz-
ven konkurence. Z uvrstitvi-
jo na področno srečanje pa
so si mladi in predvsem pri-
zadevni igralci pridobili do-
ločeno priznanje. Z delom
morajo vsekakor nadaljevati,
bolj pa bodo morali izkori-
ščati seminarje in druge ob-
like strokovnega izpopolnje-
vanja in izobraževanja, ki je
na dramskem področju v
amaterizmu najbolj razgiba-
no. Možnosti za razvoj vseka-
kor obstajajo, AG Železar
Celje—Store nam je prikazal
dve deli, od katerih je »Sam
sebi sovražnik« bil izven
konkurence, kar je po svoje
dobro. Dramski tekst najbrž
ne bi vzdržal kritike, prav
pa je, da so igralci pokazali
voljo in predvsem znanje v
izvedbi. »Poroka ženitnega
goljufa« je izzvenela dovolj
prepričljivo, obe letošnji
predstavi pa sta pokazali, da
bo moralo to gledališče na-
rediti odločnejše korake v
nova repertoama izhodišča,
ki morajo smele je ubirati
stopinje po kažipotih sodob-
nosti, predvsem pa večje ak-
tualnosti dramskih besedil.
Velenjski »Plešoči osliček« je
bila prisrčna izvedba mladih,
ki so si naložili breme, ki
so ga lahko prenesli preko
čeri, ki jih vsebuje odrsika
uprizoritev. Polzelani so pri-
jetno preseiietili z izborom
»Srečnih dnevov«, manjkala
je le podrobnejša dodelava
posameznih likov in dosled-
nejša dramaturgija. Trnovelj-
ska Zarja je bila z izborom
najdlje od vseh, čeprav je
predstava pokazala, da je bil
Behanov Talec trd oreh za
igralce, še bolj za režiserja,
saj se pri oblikovanju pred-
stave niso mogli povsem do-
kopati do ustreznih oprede-
litev oseb, ki nastopajo v
Talcu. Z nekaj korekturami
je to predstava, ki bi jo mo-
rali v izvedbi Zarje videti tu-
di na odru Slovenskega ljud-
skega gledališča v Celju.
Ob zaključku tega pregleda
je treba reči to, da je vedno
več dramskih skupin, ki se
zavedajo svojega poslanstva
in poslanstva amaterizma na
sploh in to v najbolj pozitiv-
nem smislu. Vedno več je
skupin, ki izbirajo ustrezna
besedila, ustrezna znanju in
času. Razveseljivo je to, da
niso več največje hibe v
igri (če je bila kdaj kje igra
delitantska, je to pomenilo
amaterizem, kakršnega nihče
ne mara, nekaj tretjerazred-
nega). Pot v zahtevna sodob-
na besedila pa pomeni več
teoretičnega znanja. Zato bi
kazalo, da bi strokovna tele-
sa v okviru združenja poskr-
bela za večjo informiranost
in možnost izobraževanja na
dramaturškem polju.
Dejstvo je, da so dramska
pota amaterizma na celjskem
območju dobro zastavljena in
da trud prejšnjih let ni bil
zaman. Predvsem z vidika
odkritih, kritičnih, s tem pa
tudi dobronamernih razgo-
vorov in medsebojnih izme-
njav izkušenj.
DRAGO MEDVED
Talec v režiji Štefana žvižeja. Od leve proti desni: Jože Zagoričnik, Bojan Šalamun, Kar-
men \lagyar, Živko Beškovnik, leži Franjo Bobinac.	Foto: Drago ]\Tedved
likovni salon
MILK IZ МСУЕ
v petek, 7. maja, ob 18. un bodo v razstavišču Li-
kovnega salona v Celju odprli predzadnjo od letošnjih
razstav, razstavo slik beograjskega umetnika Milica iz
Mačve, s katero bodo celjski publiki prikazali drobec
likovne tvornosti, ki se razvija izven slovenskih meja.
Umetnik Milic Stankovič ali popularneje Milič iz
Mačve se je rodil 1934 v srbskem mestecu Belotiču.
Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v Beogra-
du, kjer je diplomiral leta 1959. Zdaj pretežno živi in
dela v Beogradu ter v okolici Zlatibora. Poleg rednih
razstav v Beogradu je od leta 1964 razstavljal tudi v
tujini, v Švici, ZDA, Avstriji, Franciji in Italiji. Njego,
ve slike so odkupili številni domači in tuji muzeji, eno
njegovih del pa je izbral tudi Vatikanski muzej.
Umetnost Milica iz Mačve se giblje v razponu med
renesanso in sodobnimi nadrealističnimi prijemi, v
dvojnosti, ki jo sestavljajo tradicija, zgodovina, kon-
vencije ter sodobna vizionarna doživetja. Kot da bi se
na njegovih platnih zlivali svetovi Hieronima Boscha,
Albrechta Diirerja in Salvatora Dalija. Oko prehaja od
scene do scene, od prizora do prizora, od kadra do
kadra, prek tisočerih nanizanih podrobnosti, ki pa so
kljub navideznemu kaosu ujeti v trdno kompozicijsko
celoto, v skladnost, ki jo uravnavajo klasična likovna
načela. Slika — Milič iz Mačve: čakajoč Kristusa, tem-
pera, 1971.
V TOREK REQUIEM
Simfonični orkester Slovenske filharmonije je s
sodelovanjem Slovenskega okteta, mladinskega zbora
Maribor in solisti Zlato Ogiijanovič, Boženo Glavak,
Jurijem Rejo in Ivanom Sancinom zelo uspešno kon-
certiral pretekle dni z Mozartovim REQUIEMOiM v
Velenju, Mariboru, Ljubljani in Trstu. Kritiki v Ma-
riboru, Velenju in Trstu so si edini, da je ta koncert
pomemben slovenski kulturni dogodek in hvalijo od-
lično izvedbo in dirigenta Antona Nanuta.
REQUIEM bodo izvedli gori navedeni ansambli tu-
di v Celju in to v torek, 11. maja v Narodnem domu.
Le nekaj vstopnic je še na voljo v pisarni Turistič-
nega društva — Stanetova ulica 15.
kulturna skupnost žalec
v
v žalski občini ugodno oce-
njujejo delo občinske kultur,
ne skupnosti v minulem letu.
Vsi odbori in komisije te sku-
pnosti So delali po sprejetih
programih dela in dosegli za-
dovoljive rezultate, tako da je
edina šibkejša točka pri delu
kulturne . skupnosti slabša
udeležba delegatov na sejali
skupščine. Oglejmo si nekaj
dosežkov iz dela kulturne
skupnosti. Odbor za Savinov
razstavni salon je minilo le-
to pripravil osem razstav, ki
so vse imele zelo dober obisk.
Med letom je odbor pripravil
tudi 4 razstave na Polzeli.
Odbor za muzejstvo se je
močneje kot poprej zavzel za
ureditev zbirke »Iz zgiodovine
hmeljarstva« in ureditev spo
minske sobe Rista Savina, do.
polnjujejo pa tudi zbirko iz
zgodovine gasilskih društev v
občini. Največji uspeh je od-
bor dosegel z odprtjem šmi-
glove zidanice nad Grajsko
vasjo, ki sodi med najpomem-
bnejše spomenike naše bliž-
nje preteklosti.
Odbor za spomeniško varst-
vo je opravil popravilo strehe
na turškem stolpu ter obno-
vitev dveh fresk v Žalcu. So-
delovanje s Pokrajinskim mu-
zejem v Celju se je še pose-
bej pokazalo ob skupni raz-
stavi fotografij kulturnih spo-
menikov in obeležij v občini.
Antični park v Šempetru še
vedno urejujejo. Del sredstev
kulturne skupnosti ao lani na.
menali restavriranju rimskih
grobov in temeljev na vzhod-
nem delu antičnega parka.
Odbor za tisk in založništvo
je izdal monografijo Andraža,
ki jo je uredil pokojni Dra^o
Predan, finansirali pa so tu-
di knjigo »Komunistična paj:.
tija v revolucionarnem delav-
skem gibanju Savinjske doli.
ne«. Najbolj nehvaležno na-
logo je imela komisija za iz-
gradnjo in adaptacijo kultur-
nih domov, ki je morala raz-
deliti svoja sredstva za naj-
nujnejša vzdrževalna dela na
kulturnih domovih v Andra-
žu, Letušu in Šempetru.
TONE TAVČAR
naša beseda 76
ZAKLJUČEK V CELJU
Letošnje republiško srečanje mla-
dih na gledališkem odru bo v Celju
od 8. do 10. maja. V soboto bo ob
10. uri okrogla miza organizatorjev
NB, ob 12. uri pa bo že prva predsta-
va v Slovenskem ljudskem gledališču
(tam bodo vse predstave), in sicer bo
nastopila recitatorska skupina osnov-
ne šole iz Radeč z delom Cankar-Pe-
šec: Otroci so se pogovarjali. Takoj za
njimi bodo nastopili mladi iz Smart-
nega ob Paki s Kodrom plavih las Mi.
roslava Antiča, zatem gimnazija peda-
goške smeri iz Maribora z Navihanci
in pionirska gledališka skupina iz Lim-
buša s Sovico Oko Svetlane Makaro-
vič in EŠC Celje s Cmim Orfejem.
Ob 18. uri bo nastopila recitator-
ska skupina gimnazije iz Postojne z
Voznyjevo priredbo Cankarjevega re.
citala Domovina, ti si kakor zdravje,
nato pa bodo nastopili mladi pedago-
ške gimnazije iz Maribora kar dva-
krat, in sicer enkrat s Himno mlado-
sti in drugič z recitalom Obroč v po-
moč.
V	nedeljo, drugi dan Naše besede,
bodo ob 10. uri nastopili mladi iz Med-
vod z delom Dragutina Dobričanina
Brez dela ni jela, ob 18. uri pa gle-
dališčniki iz Prevalj in Mežice s ču-
dežnim pisalnim strojčkom Smiljana
Rozmana.
V	ponedeljek, 10. maja, bo nasto-
pila dijaška skupina gimnazije Jurij
Vega iz Idrije s Cankarjevim delom
Iz lepih časov, za njimi tehniški šol-
ski center Celje z recitalom Moje ime
in zadnji bodo nastopili mladi iz Vrh-
nike s Cankarjevim delom v priredbi
Jožeta Voznyja V areni življenja sem
stal. Letošnjo republiško Našo besedo
bo zaključila mladinska gledališka sku-
pina iz gledališkega centra Kranj s
Cankarjevimi Hlapci. Pokrovitelj je
celjski Ingrad,	D. M.
prešernovci
razstav-
ljajo
v Muzeju revolucije so v
petek odprli razstavo likov-
nih del članov likovne sek-
cije France Prešeren iz Celja.
Otvoritveni govor je imel
predsednik skupščine kultur-
ne skupnosti Celja prof. An-
ton Aškerc. Na že tradicio-
nalni razstavi sodelujejo
Milrna Dereani, Vera Pristov-
šek-Fišer, Alojz Golež, Štefa-
nija Papič, Cveta Rožene vet,
Konrad Romih, Vika Sekulič,
Angela Spil jak, .Anta Trobej,
Anton Pratnemer in Branko
Wudler. PrizadeTOi likovniki,
ki vsako leto prirejajo svojo
razstavo zaslužijo priznanje
za svojo • vztrajnost na likov-
nem področju.	D. M.
CELJE-VEC ZA
Demografski podatki potr-
jujejo, da število starejših
ljudi narašča, zato si vsa-
ka država zase prizadeva, da
jim posveti čim več družbe-
ne skrbi. Tudi v celjski obči-
ni število ostarelih narašča
in po predvidevanjih naj bi
bilo leta 1980 v občini okrog
8360 ali 12,8 odstotka ljudi
starih nad 60 let.
Ti podatki in dosedanja
družbena skrb za ostarele pa
so narekovali štiriletni pro-
gram, ki so ga na zadnji seji
občinske skupščine potrdili
delegati vseh treh zborov, še
več — poudarjali so, da bi
morali v program vnašati
večje denarne zneske, pred-
vsem pa je bilo govora o
nizkih socialnih podporah, ki
bi jih morali dišati. Druž-
beni dogovor, sprejet pred
leti nas je obvezoval, da bo-
do družbene denarne pomoči
znašale polovico minimalne
varstvene pokojnine in da se
bodo vsako leto valorizirale.
Tega sklepa nismo uresniči-
li, zato tudi letošnje denar-
ne pomoči ostanejo v višini
lanskih, to je 750 dinarjev
mesečno, kar predstavlja 44
odstotkov minimalne varstve-
ne pokojnine. To pa je zne-
sek, ki ne zadostuje za nor-
та1до preživljanje.
Ker pa so za ostarele ljudi
p>otrebne pri domovih v No-
vem Celju in Domu upoko-
jencev nove investicije, osta-
ja odprto vprašanje le teh,
ker za nje še niso zagotov-
ljena potrebna sredstva. Dom
— enoto v Grmovju je po-
trebno ukiniti, zlasti pa ure-
diti prepotrebno kurjavo.
V domu upokojencev v Celju
se mora do leta 1980 dogra-
diti prizidek za nego in os-
krbo nepomičnih obskrbo-
vancev, ki jih je z dneva v
dan več. V projektu pa se bo
moralo upoštevati tudi spre-
mljajoče prostore (ambulan-
ta, mrliška vežica, prostori
za servisne storitve za zu-
nanje potrebe).
Manjkajoča sredstva za ta
minimalni program ва var-
stvo ostarelih bo potrebno
najti in ne bi bilo napak, če
bi drugo leto razmišljali o
večji prispevni stopnji.
Z. S.
harmoni-
karji med
upokojenci
I Ker je v zadnjem času
J 9 Domu upokojencev ze-
^ lo razvita družbena dejav-
' nost, ki spreminja enolič-
. nost dneva v prijetne ve-
I čere, je bilo tudi v pred-
majskih dnevih pri njih
; zelo živahno. 2e v drugo
' so pri njih imeli svoj
- koncert harmonikarji DPD
; Svoboda iz Celja, ki so
v pod vodstvom dirigenta
; Alberta Zaveršnika pripra-
vili upokojencem prijeten
; in topel večer. 2e prvo
gostovanje harmonikarjev,
ki jih je vodil dirigent
Oskar Leskošek, Je vzbu-
dilo med domskimi oskr-
bovanci veliko zanimanje.
Skupen večer je pred
praznično vzdušje v Do.
mu upokojencev popestril,
ob takih prilikah pa se
tudi kujejo prijateljstva,
zlasti če Je hvaležnost
ostarelih ljudi velika. Da
je tako, pa povedo vsi, ki
so v domu upokojencev
v C-elju že nastopali.
Z. S
VELIKO RIB
Tudi letošnjo pomlad ima vzrejna in odlovna ekipa ribiške družine Celje v v$
osmih ribnikih v Blagovni obilo dela. Vodo so spustili iz drstnega ribnika in pobrali p
menke in mladice krapov, smučev, belih amurjev, ščuk in linijev ter jih vložili v vzrej
ribnike. Ker te vrste rib, če jih intenzivno krmimo, naglo rastejo, bo jeseni dovolj svej
sladkovodnih rib, tako za široko potrošnjo kot za vlaganje v druge tekoče vode širom
Sloveniji.
Na posnetku vidimo celjske ribiče z nekaj plemenkami v naročju, katera vsaka ti
ta od 6 do 10 kg. Vse ribe pa so žive.
Skupna vrednost vloženih rib v vse vode ribiške družine Celje znaša letos 41,5 л
lijonov starih dinarjev.	SANDi UDERM/
ljubečna:
kresovi
in nagrade
Na predvečer praznika de-
la so mladi v krajevni skup-
nosti Ljubečna zakurili več
kresov. Povsod je bilo ob
kresovih živo. Posebej pa še
ob kresu v naselju Začret,
kjer so -pripravili tudi zabav-
ni program. Ob mladih so se
razveselili ob kresu tudi sta-
rejši. Ob tem kresu je bilo
veselo do jutranjih ur.
Dan pred praznikom je bi-
lo svečano tudi v kolektivu
Opekarn Ljubečna. Ta dan
so namreč podelili jubilejne
nagrade delavcem za 10., 20.
in 30-letino zvestobo podjetju.
M. BR.
andraž:
plesni
venček
Pred dnevi je bdi v dvo-
rani Zadružnega doma v
Andražu plesni venček, ki
so ga tu pripravili andra-
ški mladinci. S plesnim
venčkom so zaključili tri-
mesečni plesni tečaj. Ta
je lepK) uspel, kar so
učenci na plesnem venč-
ku tudi dokazali.
Mladi so bili nad uspe.
hom tečaja in plesnega
venčka, ki se ga je ude-
ležilo staro in mlado, le-
po presenečeni.
ZOFIJA BLAGOTINSEK

Krajevna skupnost Vinska
gora niti ni velika. V tej KS
imajo nekaj kmetij, osnovno
šolo do 4. razreda, otroški vr-
tec, eno trgovino in pet gos-
tiln. Zaradi velike razsežnosti
KS imajo pa veliko cest zà
vzdrževati. Nekaj so jih že
asfaltiran, druge so leix) ure-
jene v makadamskem stanju,
le cesta Prelska—Lukovica—
Dobrna, ki je v planu obči-
ne Žalec, predvidena za rekon.
strukcijo v letu 1977, je bila
zaradi vedno večjega prometa
že v tako slaben' stanju, da
po njej ni bilo več moč voziti
z motornimi vozili kakor tu-
di ne z živino, pa tudi za lio-
jo je bila zaradi blaVa skoraj-
da neprehodna ob večjem de.
ževju.
Na pobudo krajanov, ki so
vezani na ta odsek ceste Prel-
ska—Lukovica, je bil sklican
sestanek, katerega so se ude-
ležili predstavniki občine Ža-
lec in predsednik KS Vinska
gora. Obravnavali so, kako
čimprej pristopiti k rekonst-
rukciji ceste. Izdelali so pred-
log po kakšni stopnji bo vsak
prispeval denar za začetna
dela. Do sedaj so zbrali nekaj
nad 10 milijonov starih di-
narjev, še več pa bodo opra
vili z udarniškim delom, ti-
sti, ki pa imajo traktorje, pa
so tudi pripravljeni upraviti
prostovoljno razne prevoze,
ki jih, če cesto gradiš, to ve-
mo, ni malo. Tako so prepri-
čani, da bo cesta s te. Vin-
ske strani do meje s celjsko
občino gotova kmalu.
Opravili so že nad 3000
udarniških ur, približno po-
lovico. Računajo, da jim bo
dala KS Vinska 'gora 10 sta-
rih milijonov, deset so jih že
zbrali. Tako skupno in enotno
kot smo jih videli v torek,
27. aprila, ko so na več kot
20 mestih prekopali cesto, po-
ložili cevi in jih zasuli, potr-
juje, da bo delo opravljeno.
Tokrat so delali vsi krajani
Prelske, saj jih je bilo na
udarniškem več kot 50, otroci
pa so doma kuhali in krmili
živino.
Do poletja bo cesta nared,
da sprejme asfaltno prevleko.
Poto: L. OJSTRŠEK
1
Ob koncu aprila .чо na po-
sebni šoli »Pohorski odred«
v Slovenskih Knjicah zabele-
žili tri pomembne dogodke,
tri praznike. Najprej jih je
obiskal pred.sednik CK ZKS
France Popit, zatem so spre-
jeli in tudi varno prenesli
na določeno mesto kurirčko.
vo pošto, tretji praznik pa je
bil, ko je pionirski odred
razvil svoj prapor.
O njem so razmišl.jaji ta-
koj, ko so se preselili v no-
vo šolo. Zaprosili so uprav-
ni odbor sklada za rti-užbeni
standard Slovenske Konjice
za sredstva in jih tudi dobili.
Pionirski odrod se imenuje
»Bratov Mernik«. To ime no-
si tudi zastava. Merniki so
bili trije bratje na kmetiji
na Pa deškem vrliu pri Go.
renju: Anton, Franc in Jer-
nej. Med vojno so delali za
OF, Bili pa so izdani. Dne
13. januarja 1914 so prišli iz
Maribora gestapovci in orož-
niki iz Zreč. Obkolili so hi-
šo, Mernikove zaprli, hišo pa
izropali. Zasliševali so jih v
vitanjskih in mariborskih za-
porih, kjer so jih strahovito
mučili. Toda Mernikovi niso
povedali ničesar. Dne 9. mar-
ca 1944, ko je po teh hribih
bila boj 14. divizija, so jih
Nemci pripeljali v Zreče ter
jih ob železnici s še di
mi talci ustrelili. Na ta
čin so hoteli prestrašiti
di.
V spomin na te hrabre
skromne pohorske borce
pionirji odreda posebne i
v Konjicah izbrali ime
du in zastavi. Prai>or je i
vil predstavnik sklada, d
gati podjetij pa so nanj :
peli trakove. Tudi ob tej :
ložnosti so imeli pionirji
kulturni nastop.	]
Nad to šolo kot рокл
telj bdi občinski štab te^
rialnih enot Konjice. S ^
tesno sodeluje in ji рои»^
FRAN.IO MAROS*
razmišljanja mladih
kwiìÈa.^	bi	» «	i- „v .^.г
Misli so še praznične, če-
prav so prazniki že za nami.
O 1. maju, mednarodnem
prazniku dela, ki ga praz-
nujemo kot Spomin na do-
godke v Chicagu leta 1886,
so dijaki iz Pedagoškega šol-
skega centra takole razplet-
li:
Karmen Magyar iz 4. let-
nika je na vprašanje, kaj ji
ixìmeni 1. maj, odgovorila:
»Zame je 1. maj nekaj po-
sebnega. Letos je minilo že
90 let odkar so si delavci
izbojevali svoje osnovne pra-
vice. Meni se zdi, da bi se
predvsem mladi morali za-
vedati, kako pomemben za
vse nas je ta praznik. Na
nas je, da ga očuvamo in ga
z našim delom krepimo«.
Zlata Jandrovič iz 3. letni-
ka: »Temu prazniku posveča-
mo mladi veliko premalo po-
zornosti. Naši starši in na-
ši predhodniki so ga praz-
novali bolj svečano, čeprav
ga znamo ceniti tudi mladi,
saj je bilo zanj prelito veli-
ko krvi. Mi ga zdaj praznu-
jemo v svobodi in svobod-
ni po zaslugi mnogih žrtev«.
Stane Bobek iz 3. letnika:
»Danes 1. maj praznujemo
na različne načine, še pose-
be j so svečane osrednje pro-
slave na sam 1. maji Pri nas
mladi že na predvečer praz-
nika zakurimo kres. Ob kre-
su se razgovorimo, prepeva-
mo in postavimo mlaj. će se
ta mlaj podre, je to velika
sramota za fante tega kraja
ali vasi«.
Tinka Žnidaršič iz 3. let-
nika: »Danes delavec svo-
bodno in svečano proslavlja
1. maj. Tako je pri nas, ta-
ko je marsikje drugod, a žal
še ne povsod po. svetu. Zdi
pa se mi, da so ga delavci
včasih, ko niso imeli proste-
ga dne, kljub temu na nek
način proslavljali še bolj i
čano in množično. Prij
so si rdeče nageljne v gul
nico in skupaj odšli na i
v naravo ...«
Ozrimo se še za hip nî
v	leto 1886. Delavci v Ch
gu so v množičnih dei|
straci j ah zahtevali 8-urni
lovnik. Policija je njih
demonstracije v krvi zad
la. 1. kongres II. interna
naie je sklenil, da bodo i
ko leto na ta dan množi
stavke in demonstracije.
vi	maj je tako postal p
nik razrednega boja. Pri
so bile prve proslave poi
čene 1. maju v Ljublj^
Novem Sadu, Zagrebu
Beogradu.	j
Pomembno je, da se d
di zavedajo, kako težko '
ko so si izbojevali délai
in da znajo te pridobitve
di ceniti in čuvati.
MATEJA PODJ
^samoupravni dan
šole
¡jne 8. aprila smo na osnovni šoli
jietrovčah praznovali obletnico rojst-
^ Miroslava Sirce, po katerem nosi
^ šola tudi ime. Obenem smo na
ipiateljevo pobudo organizirali dan
poupravljanja. Mladinci smo pre-
jÜ vsa dela: učili smo sovrstnike in
^jše, pripravili smo malico in ko-
sami smo skrbeli za red in disci-
1)0 med odmori, imeli pa smo tudi
pjega ravnatelja in tajnico,
gola se je takoj po zvonenju zavila
Üéino, saj so se učenci pod vocljs-tvom
Ф učiteljev vestno lotili dela. Vse
( so bile radovedno uprte v resne
jaze mladih fantov in deklet, ki so
^ tablo z vso vnemo razlagali...
(gno je bilo le v učilnici za likovni
)Uk.
že prvo uro nas je po zvočniku
ozdravil naš novi ravnatelj. Vsem
{encem je zaželel, da bi se tega dne
pr največ naučili, učiteljem pa, da bi
g)ešno m brez zadrege opravili svojo
Kljub temu vsaj na začetku ni
jo brez treme
po šesti uri smo se vsi samouprav-
^ci zbrali na sestanku, kjer smo po-
dali svoje mnenje o opravljenem
ilu. Tovariš ravnatelj nam je izrekel
phvalo in zahvalo za naš trud. Mi
^ pa smo želeli, da bi se takšen dan
i ponovil.
In kaj so povedali?
DRAGO ERJAVEC, 8. a razred: V
ftrtek sem opravljal dolžnosti ravna-
nja. Nisem vedel, da je to delo te-
jvno. Pregledal sem učne načrte, spre-
snal pošto in nadzoroval potek naše-
g samostojnega dela. Prepričan sem,
s smo v tej akciji vsi pridobili nekaj
¡kušenj.
MILENA SITAR, 7. b razred: Učen-
I, ki smo prevzeli vlogo učitelja, smo
k v veliki meri sami pripravili na
kik. Poučevala sem slovenski jezik v
toiem razredu. Delo sem si močno
lajšala, ker sem poznala knjigo in
ilomek, ki smo ga obravnavali.
I TANJA DELAKORDA, 8. b razred:
^devala sem matematiko v sedmem
■angleščino v petem razredu. Ko sem
po uro stopila v matematični kabi-
(t, sem imela nekoliko treme. Toda,
b resnem delu z učenci sem nanjo
izabila. Med uro so mi zbežale misli
i sedem let naprej, saj bom takrat
sak dan opravljala to delo.
JANI ČEDE, 5. razred: Ponosen
m, da sem lahko pvokazal svoje spo-
Dbnosti. Novo matematiko imam silno
Id, zato sem z veseljem nadomestil
)varišico. Tega dnè ne bom pozabil.
DARJA ŽUŽRJ, 6. a razred: V četr-
ik je na šoli vladalo posebno vzdušje,
fienci smo bih disciplinirani, celo
olj kot drugikrat. Novi učitelji so z
Kelimi m nasmejanimi obrazi stopali
razred. Vsi so se zelo potrudili in
Ü smo bili z njimi na moč zadovolj-
i. Ure so potekale hitreje kol pona-
&đi, kajti mlade tovariše in tovarišice
410 poslušali z veliko vnemo.
Tako je torej potekal pouk, ko smo
lilo na šoli opravljali učenci sami.
BOJAN PEVEC,
8. a razred
^ žalec: počitniška
zveza
Pred kratkim je bila v Žalcu usta-
'Ovna skupščina počitniške zveze ža-
ki jo je sklical pripravljalni od-
"or pri občinski konferenci Zveze so-
'i^istične mladine.
Kljub nekaterim težavam, so uspe-
' pripraviti osnutek programa, po ka-
'fem bi se naj zgledovale in delale
^ članice zveze.
. Na zboru so sprejeli poleg pravil-
'"^a počitniške zveze tudi njen pro-
''^m, ki zajema najrazličnejša leto-
^fija, razgovore v posameznih druži
seminarje, sodelovanje pri izved-
" raznih pohodov, izletov in shodov
¡^tničarjev, sodelovanje z drugimi
^čitniškimi zvezami in podobno.
Za predsednika počitniške zveze ob-
Žalec je bil izvoljen Vlado štin-
za sekretarja Marija Klanfar, za
Rajnika Magda Gornjak in za pred-
nika nadzornega odbora Darko Na-
^lav. v izvršnem odboru so še: Bo-
tia Drobnak, Miran Pristovšek, Jo-
Laptuš, Radica Zakonjšek, Silva
'^^■^ej, Jože Meh in Jelka Adrinek.
D. N.
•	petrovce:
obiskal nas je
alojz čede
Pred dnevi nas je na osnovni šoli
Petrovče obiskal nekdanji partizanski
kurir Alojz Cede.
Enajst let mu je bilo, ko se je za-
čela druga svetovna vojna. Ker je bila
družina številna, je odšel k stricu za
pastirja. Leta 1944. se mu je ponudila
lepa priložnost, da je odšel k partiza-
nom. Sprejeli so ga v Tomšičevo bri-
gado. V četi je bil najmlajši. Bil je
hraber, zato so ga izbrali za kurirja.
V tem času je bil ranjen v nogo in
so ga odnesli v partizansko bolnišni-
co blizu Luč. Ko je ozdravel, je prosil,
naj ga dajo znova v brigado, želja
se mu je uresničila in tako je prišel
v Gornjo Savinjsko dolino. Tudi tu
je bil kurir
Najbolj se mu je vtisnilo v spomin
prvo kosilo, ki ga je imel med parti-
zani. Doma je bil navajen, da je snel
pokrivalo, če je sedel k mizi. Tako je
storil tudi tu, ko je pričel jesti na
planem. Pa je prišel komandant in mu
rekel, naj tega v partizanih ne poče-
nja, kajti vsak hip lahko prileti leta-
lo in lahko se pripeti, da bo ob ti-
tovko. Ni še prav povedal nasveta, že
so bil riad njimi letala in Alojz brez ti-
bovke. Takrat je dobil ime Sinek.
BARBKA PÀVLINC
os. šola Petrovče
•	laško:
vesela šola
v osnovni šoli »Primož Trubar« v
Laškem je bilo občinsko tekmovanje
vesele šole. Udeležili so se ga šolski
prvaki iz osnovnih šol Radeče, Rimske
Toplice, Jurklošter in Reka.
Občinski prvaki za četrti, šesti in
sedmi razred so postali tekmovalci iz
Laškega, za tretji in osmi razred tek-
movalca iz Radeč, za peti razred pa
tekmovalec iz Rimskih Toplic.
Prvaki so dobili diplome, značke,
pisalne sete in tudi denarne nagrade.
KARMEN STRNAD,
osnovna šola Ptadeče
® celje:
kviz klubov ozn
Končano je tudi območno kviz tek-
movanje klubov OZN osnovnih in sred-
njih šol, ki je bilo tako kot občin-
sko v organizaciji občinske konference
klubov OZN Celje.
Tekmovalci so na obeh preizkuš-
njah odgovarjali na vprašanja o delav-
skem gibanju Ш18—1941, zatem o po-
znavanju OZN in o manj.šinski proble-
matiki,
V konkurenci osnovnih šol je na ob-
činskem tekmovanju sodelovalo šest
ekip, med srednjimi pa sedem, od
tega kar štiri gimnazijska. Pravico do
udeležbe na regionalnem kvizu sta si
priborili ekipi osnovne šole Polule in
gimnazije Celje.
Za kulturni del programa pa so po-
skrbeli člani mladinske gledahške sku-
pine Hrast, ki deluje v okviru Zarje
v Trnovljah.
Na regionalnem tekmovanju je med
ekipami osnovnih šol iz Celja, Šošta-
nja in Dravograda zmagala vrsta šole
Bibe Röcka iz Šoštanja c sestavi Re-
nata Zaje, Jana Komar m Andrej Sle-
menšek. Med srednjimi šolami pa je
zmagala celjska gimnazija. Sicer pa
sta sodelovali še ekipi iz Raven na
Koroškem in Velenja. Zmagovalno vrsto
sta sestavljala Polona Barič in Igor
Karlovšek.
Obe zmagovalni vrsti bosta nasto-
pili na republiškem kviz tekmovanju
15. maja v Ljubljani.
BOJAN KOROŠEC
® konjice: teden rk
Od 8. do 15. maja bodo tudi v Slo-
venskih Konjicah proslavljali teden
Rdečega križa. Kakšnih posebnih pri-
reditev v okviru tedna RK ne bodo pri-
pravljali, prireditve bodo le na osnov-
nih šolah, kjer bodo sprejemali učen
ce prvih razredov med mlade člane
RK in učence osmih razredov med
člane RK. Sicer pa se bodo konjiški
aktivisti Rdečega križa udeležili praz-
novanja ob 20-letnici okrevališča na
Debelem rtiču, katerega ustanovitev je
vezana na_ pobudo republiškega od
bora RK.	D. S.
Ko so v Šoštanju pred
dnevi v počastitev dvojnega
praznika odprli novo telo-
vadnico pri šoli Karla De-
stovnika Kajuha, so prišli
na zanimivo idejo, da so kot
vabilo na otvoritev razposla-
li okrog 100 vabil г original-
nim linorezom. Linorez, ki
prikazuje telovadko z vrvi-
co, je delo učenke Marte
Svetina iz Zavodenj pri Šo-
štanju, ki obiskuje 6. razred
osnovne šole Karla Destov-
nika Kajuha. Ročno tiskana
vabila so vsekakor hvale
vredna zamisel likovne peda-
goginje Majde Lesničar, hkra-
ti pa je to lep originalni li-
kovni spominek na otvori-
tev nove telovadnice.
V. KOJC
Avtobus, poln pričakujočih
obrazov, se je v petek po-
poldne ustavil pred Savino-
vim salonom v Žalcu, člani
folklorne skupine in narod-
nozabavnega ansambla 14.
Oktober iz Kruševca s
spremljevalci so nam poda-
li roke, srečni, da zopet vi-
dijo svoje prijatelje iz po-
bratene žalske občine. Tako
dogovor o sodelovanju ni
ostal samo na papirju, am-
pak se razvija mogoče še
bolj, kot so nekateri v za-
četku pričakovali.
Gostovanje kulturnoumet-
niške skupine v žalski obči-
ni je bilo precej naporno,
saj so imeli v soboto kar
štiri nastope, razen tega pa
so si ogledali še nekatere
delovne organizacije. Nede-
lja, ko so se srečali s člani
folklorne skupine iz Šem-
petra, s katerimi so postali
že skoraj neločljivi prijate.
Iji, je bila namenjena ogle-
du velenjskega gradu, jame
Pekel in še nekaterih drugih
zanimivosti. Zvečer pa so
imeli svoj dvoumi koncert
v kulturnem domu Svoboda
v Šempetru. Prav tu so gle-
dalcem pokazali največ svoje
temperamentnosti, ljubezni
do ustvarjanja — delček svo-
je kulture, in ko je prikup-
na povezovalka programa Zo-
rica v slovenščini povedala
Minattijevo pesem »Nekoga
moraš imeti rad«, je bilo
navdušenje gledalcev na vi-
šku.	EDI MASNEC

V maju smo, mesecu mladosti. Povsod nas sprem-
lja radosten smeh mladih, ki hitijo v .šole in tovarne.
A mladi imajo tudi svoje probleme, lú jih nosijo s
seboj. Mnoge od njih rešujejo v okviru osnovnih orga-
nizacij ZSMS, ki delujejo na šolah ah v tovarnah.
V njihovem okviru se pogovarjajo o svojem delu, o
aktivnosti, sodelovanju z mladimi, ki živijo in delajo
drugje. Da bi se podrobneje seznanih z delom mladih
v eni od osnovnih organizacij ZSMS, smo obiskali LIP
v Slovenskih Konjicah. V enem njegovih tozdov, to je
v Lesno industrijskem obratu v Slovenskih Konjicah,
dela večina mladih delavcev, nekaj čez dvesto jih je.
Franc Komljanec, pred-
sednik OO ZSMS v LIO:
»Naj po'/em, da se v naši
osnovni o-rganizaciji kar
lepo pripravljamo na praz-
novanje meseca mladosti.
Pripravili bomo srečanje
vseh mladih iz naše celot-
ne delovne organizacije,
vključili se bomo v občin-
sko prazriovanje meseca
mladosti, prav tako pa
bomo tudi sami pripravili
zabavno prireditev in
športna tekmovanja. Kar
zadeva delo mladih v na-
šem tozdu pa lahko po-
vem, da bi bilo lahko to
delo glede na število mla-
dih veliko boljše, kot je
bilo doslej.«
Lidija Jeseni čnik: »V na-
šem tozdu je veliko mla-
dih, ki so vključeni v naj-
različnejše dodatne oblike
strokovnega izobraževanja.
Veliko jih obiskuje pre-
davanja пг Delavski imi-
verzi, marsikdo je vpisan
tudi na katero od tehnič-
nih šol. Mladi se namreč
zavedamo, da sloni raz-
voj našega tozda in celot-
ne organizacije ravno na
strokovno usposobljenih
kadrih. Seveda pa se mla-
di vključujemo tudi v
družbenopolitično izobra-
ževanje, predvsem v okvi-
ru Zveze komimistov.«
Peter Mlakar, sekretar
aktiva mladih komuni-
stov: »Naš aktiv smo usta-
novili meseca februarja in
izdelali tudi obširen pro-
gram deia. Ta vključuje
številna predavanja, od
katerih smo nekatera že
imeli, člani pa bodo pri-
pravljali tudi referate o
različnih temah. Sicer pa
je naš aktiv tesno pove-
zan tako z osnovno orga-
nizacijo Zveze socialistič-
ne mladine, kot tudi z os-
novno organizacijo Zveze
komimistov. Naše naloge
so zaradi tega še večje.«
.■%nica Ulčnik: »Mladi se
v naši organizaciji aktiv-
no ukvarjajo tudi s špor-
tx>m. Vsako leto se števil-
no vključujemo v medob-
ratna tekmovanja, pa tu.-
di v občinske sindikalne
športne igre Največ sode-
lujemo v kegljanju, stre-
ljanju, nogometu in teni-
su. V nekaterih od teh
disciplin beležimo tudi le-
pe rezultate. Lani smo na
primer dobili kar veliko
število pokalov, «
Ljudmila Lampreht: »Do
letos ni bilo veliko mla-
dih vključenih v samoup-
ravne organe naše delov-
ne organizacije, ob zad-
njih volitvah pa se je to
število močno povečalo.
Tako je v delavskem sve-
tu kar sedem mladincev,
tudi predsednik odbora za
medsebojna razmerja je
mladinec. To kaže, da ima-
jo mladi v naši delovni
organizaciji velike možno-
sti vplivanja in odločanja.«
Mladi v Lesno industrijskem obratu v Slovenskih
Konjicah se torej aktivno vključujejo na vseh pod-
ročjih dela v Lipu. Pa vendar, kot je dejal predsednik
osnovne organizacije Franc Komljánec, še vedno ne
morejo biti zadovoljni s svojim delom. Morda je rav-
no mesec mladosti priložnost, da temeljiteje pregle-
dajo opravljeno delo ter se dogovorijo za naloge, ki
jih bodo opravili v bodoče. DAMJANA STAMöJCIC
10. stran — NOVI TEDNIK
6. maj 1976 — Št. 18
kramljanje na ulici

VELEBLAGOVNICA »T« znova preseneča s svojim pristopom do potrošnika, s katerim navezu-
je čvrste vezi, od katerih pričakuje skladnost v popolnem zadovoljevanju njegovih najbolj
raznolikih potreb. Zdaj je sklenjena akcija »T — poskrbi za vaše lase«, le ena med njimi, ki
so že bile in med tistimi, ki jih še načrtujejo. Navezanost na »T« namreč zaokrožuje krog:
potrošnik — potreba — ponudba — TEHNOM ERKATOR. Poznavalci tržaških trgovin poime-
nujejo VELEBLAGOVNICO T kratkomalo za celjsko Stando. Morda ta primerjava niti ni tako
od muh. Le, da VELEBLAGOVNICA T ni načičkana, ni tolikanj natrpana z vsakršno šaro in
— plačuje se v njej večinoma z dinarji, manj z lirami. Se pravi, da je namenjena bolj ali
manj zahtevnemu domačemu kupcu, ki kupuje po izbiri, kvalitetno, a vendar poceni.
Sicer pa je »T« na do-
brem glasu tudi zaradi iz-
redne kvalitete mesa in
suhomesnih izdelkov in,
kar gospodinje rade pri-
dajo, zaradi urejenosti in
vljudnosti prodajalcev
prav na oddelku in o bla-
gu, o Katerem se zadnje
čase po Celju precej govo-
ri v zvezi z akcijo NT-RC
m občinskih inšpektorjev.
To sev-3da ni strokovna
ocena, kajti takih ocen,
primerjalnih še zlasti ne,,
najbrže pristojni ne dela-
jo. Je le prisluh uličnemu
kramljanju, tu, na vogalu
VELEBLAGOVNICE T. Ti
sto soboto, ko so se lju-
dje že po milem priprav-
ljali na prvomajske izle-
re, nakupovali provijant in
se ozirali proti nebu, vpra-
šujoče, kam kreniti: na
smuko v gore ali na mor-
ie na kopanje — v bazen,
saj na šimem morju ta-
ko ne bo mogoče.
Petinpetdeseta
»Jutri pK>poldne grem k
ZORI, da mi uredijo lase,
če bomo krenili za praz-
nike v Piran,« pravi znan-
ka sogovornici v kratkem
klepetu, ki sta ga začeli
že preden sem stopila k
Izložbenem oknu VELE-
BLAGOVNICE T.
»Veš,« je nadaljevala —
meni pa so besede na-
merno silile v uJio, »on-
dan sva z možem kupova-
la v T-eju konfekcijo in
ob nakupu sem prejela
darilni bon za ureditev
pričeske. Zdaj mi ravno
prav pride, ko gremo na
pot.«
Sogovornica, očitno se-
znanjena s T-ejevo zanimi-
vo potezo do kupcev je
vedela povedati, da so v
T že pred tednom dni iz-
ročili šestdeseti darilni
bon.
»Jaz sem bila petinj>et-
deseta,« pojasnjuje potni-
ca za Pir-vn Menda je kar
precej žensk poceni pri-
šlo do pričeske. Zdaj pred
prazniki se kar prileže, če
imaš frizerja zastonj.«
»Stopi no z mano v T,
kupiti moram sončna oča-
la .. .« Pomenek je bil ta-
ko v hipu prekinjen. Ni-
sem mogla več slediti, kaj-
ti obe sta vstopili v VE-
LEBLAGOVNICO T.
Družabni prostor
Tudi sama sem vstopila.
Ne z ' nekim posebnim na-
menom — tako pač, iz na-
vade. čeprav iz te nava-
de vedno tudi kaj kupim,
tokrat '•esnično nisem na-
meravala ničesar. Morda
le popiti kavico tu. pri
vhodu, itoga srečati in
stopiti še tja do torbic.
Rada obiskujem T. Ugaja
mi ta živ-žav, veliko ljudi
srečaš. To kar v južnih
krajih proti večeru glav-
no ulico spreminja v kor-
zo, spr-=ihaja.lišče, to mi
prek vsega dneva pomeni
T. V centru je, pa še ka-
varno nadomešča. Ne ti-
sto, za tri ure sedenja.
Popiješ kavico, malo po-
gledaš naokoli, se spom-
niš, da kaj potrebuješ, ku-
piš — m pravzaprav v
življenje vneseš spet del-
ček vsakdana. Tokrat mor-
da nenačrtnega, neutesnje-
nega v večno pomanjka-
nje časa, za hip sprošče-
nega, ali za toliko, da pre-
neha ploha, ki se je prav-
kar spustaia z 9(X) metrov
nadmorske višine. Poreče
kdo, nič posebnega. Mor-
da. Vendar pomislimo, kaj
bi bilo, če bi bil na tem
prostoru, na primer par-
kirni prostor V nas bi
nastala praznina, okoli nas
pa kup hladne železne
pločevine, ki jo tako in
tako srečujemo na vsa-
kem koraku. Bili bi ob
veleblagOTOico in družab-
ni prostor hkrati, žal ni-
sem novinarka, da bi ime-
la možnost pobliže zvede-
ti koliko ljudi gre dne^vno
skozi vrata VELEBLA-
GOVNIOPJ T. Menim, da
veliko. Tudi ne vem, če
je to moje pisanje sploh
za objavo. Preprosto sem
razmišljala o tem in —
nehote prisluškovala po-
govoru.
Pa naj. še drugi razmi-
šljajo. Za razmišljanje do-
dajamo še nekaj podatkov,
ki nam jií je telefonično
posredoval direktor TOZD
Maloprodaja TEHNO-
MERKATOR Celje o VE-
LEBLAGOVNICI »T«.
Devno, 13.000 nog
TEDENSKO: 6.000 sko-
delic kave
MESEČNO: 24.000 obro-
kov jedi
LETNO: 170 milijonov
dinarjev prometa
STALNO: 169 zaposlenih
AKCIJA: T — poskrbi
za vaše lase: 86 pričesk v
Cesalnici ZORA
Ko nam je »pokazal
osebno izkaznico« ene iz-
med hiš TEHNOAIERKA-
TOR ni pozabil omeniti
še druge. Kajti, Tehnomer-
kator zadovoljuje kupce
v več specializiranih pro-
dajalnah v Celju. Mimo
teh pa še v krajih in me-
stih Prebold, Šmartno ob
Paki, Šoštanj, Velenje in
ceio v Zagrebu oskrbuje
potrošnike s tehničnim
blagom, kemičnimi izdel-
ki in sicer z blagom za
široko porabo.
Pred VELEBLAGOVNICO T v Celju je vselej živahno, v njej še bolj
gt. 18 — 6. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
4
Mostar je po dveh dneh
življenja v njem ostal za
nami. Podobno smo pole-
teli, tokrat proti morju,
da spoznamo še življenje
mornarjev. Tu pa ni šlo
za življenje »navadnih«
mornarjev, ki vozijo Dar-
kače in lovijo ribe, чтрак
za ljudi, ki opravljajo s
težkimi podmornicami,
torpednimi in raketnimi
čolni ter podobno mašine-
rijo, ki pljuje po našem
morju in ga varuje pred
morebitnim sovražnikom.
No, še prej pa smo se
ustavili v Zadru, <jer je
Letalska vojaška akademi.
ja, edina te vrste v Jugo-
slaviji in kjer nam je o
pomenu te šole ter njeni
organiziranosti govoril Slo.
venec podpolkovnik Ivan
Hočevar iz Kostanjevice.
Osnovne naloge šole so,
da dajo študentu osnovo
iz vojaškega poklica in se-
veda tudi vse ostalo, kar
potrebuje za splošno izo
brazbo. šolanje traja štiri
leta, glavni pogoj za spre-
jem pa je popolno zdrav-
je. Največ študentov za
Letalsko vojaško akademi-
jo dobijo iz Letalske voja.
ške gimnazije »Maršal Ti-
to« v Mostarju, del x>a tu-
di iz civilnih srednjih šol
Kako poteka šolanje?
Prvo leto imajo študent-
je v glavnem samo teore-
tični pouk, v drugem že
dobijo osnove iz letenja,
f tretjem imajo letalsko
šolanje (nočno in instru.
mentalno letenje) ter v
četrtem letniku borbeno
letenje.
Akademija ima svojo
upravo na čelu z načelni-
kom ter posamezne cent-
re za teoretični pouk, za
aplikativne tečaje, za os-
novno letalsko šolanje, za
instrumentalno in nočno
letenje ter center za bor-
beno šolanje. Tudi posa-
mezne predmete imajo ra-
zdeljene na tri osnovne
skupine: za splošno po-
dročje, vojno področja in
telesno —- kulturno podro-
čje. v drugem letni-ku se
najprej učijo osnovne pr-
vine letenja, ob koncu pa
že preidejo na skupinsko
letenje. S poukom začne,
jo vedno 1. septembra_ pr.
vi mesec pa je namenjen
zgolj prilagajanju na kas-
nejši sistem študija, prve
izpitne roke imajo že v
februarju, potem pa počit,
nice.
V zadarski akademiji šo-
lajo več različnih profilov
kadrov, predvsem pa pi-
lotski kader in kader za
splošno letalsko smer. Pri
čisti pilotski smeri se lah-
ko specializirajo za pilo-
te vojaških avionov in za
lažje, če bi že v srednjih
in poklicnih šolah, zlasti
za tiste, ki bodo to kas-
neje potrebovali, dali več
pozornosti matematiki in
fiziki. Zdaj p^ prihajajo
fantje, ki imajo vse osta-
le pogoje, nekoliko šibki
pa so recimo v matemati-
ki. V akademiji si prizade.
vajo, da bi to ublažili, ven-
dar sami vsega ne zmore-
jo in je jasno potrebna
pomoč tudi iz civilnih šol,
gaj navsezadnje gre za iz-
redno pomembno smer šo.
lan j a.
Zanimiva je bila . tudi
ugotovitev, zaradi česa je
največ fantov odklonjenih
pri sprejemu. Pred Isti so
zaradi bolezni srca danes
mezne sobe so čudovito
urejene, športnih objektov
s trim kabineti je na pre-
tek, skratka ničesar ne
manjka tako za dober štu-
di j, kot tudi za splošno
dobro počutje.
Potem so nam omogo-
čili ogled posebne posla-
stice. Oašli smo na leta-
lišče, kjer so že brneli
trije avi'^ni. Po nekaj mi-
nutah ogrevanja in zad-
njih pregledov pred pole-
tom, so zaropotali po dol-
gi pristajalni ali odha j al-
ni, kakor pač hočete, ste-
zi, nekajkrat zavili levo
in desno, da so prišli na
najdaljšo »pot«, potem pa
je zabobnelo in po nekaj
metrih so že bili v zra-
ku. Zal je tisti dan bilo
nekoliko slabše vreme in
nizka oblačnost, tako da
ni bilo najbolje za izvaja-
nje divjih akrobacij tik
nad zemljo. Vendar nas
trije zračni heroji v obje-
mu mogočnih svetlih ptic
niso razočarali. Nekaj mi-
nut nam je zastajal dih ob
njihovih divjih akrobaci-
jah, ki so jih izvajali nad
letališčem in seveda smo
se na vso moč čudili nji-
hovim resničnim sposob-
nostim. Sredi prikazovalne
vaje so se sredi najhujše-
ga naleta spustili do 12—
15 metrov nad stezo in se
I>onovno dvignili! Kasneje
je vodja trojke Božidar
Stojanovič povsem hlad-
no pKxvedai, da če je vse
0Ì K., se spustijo tudi do
kakš.nega metra nad zem-
ljo! To pa so že pravi
zračni mački!
Ko so pristali, smo se
vsi trije kot otroci zakadi-
li proti mim. da vidimo.
kdo so ti heroji. Posadko
je vodil Božidar Stojano-
vič, levi spremljevalec je
bil Dobren Mladenovič in
de-sni Laslo Kolar. Stoja-
novič je povedal, da dru-
gače leni j o v formaciji
štirje, /jdaj pa so trije.
Ce so štirje, delajo vse
vaje na pamet, pri trojki
pa jih v določeno vajo
usmerja vodja.
»Med seboj se izredno
dobro pnznamo, zato lah-
ko to iz'/ajamo. Potrebna
pa je popolna koncentra-
cija in gre za velik psi-
hični napor če le malo
odvrneš pogled ... Med
nami je •/ zraku 3—4 me-
tre presledka, danes pa
smo leteli najnižje na vi-
šini 12 do 15 metrov.«
Ostali na letališču so
rekli, da je bila to ekshi-
bicija zmagovalcev. Pa
še res je bila in to je tre-
ba videti! Vse to pa dobi-
jo v letalski vojaški aka-
demiji v Zadru.
TONE VRABL
pilote helikopterjev, pri
splošno letalski smeri pa
imajo štiri specializacije
oz. usmeritve in to v služ.
be, ki neposredno poma-
gajo pri tem, da je polet
in vse ostalo varno. To-
rej ne gre za manjvredne
I>oklice, ampak za enako-
vredne, saj si enega brez
drugega ne bi mogli pred-
stavljati.
Prvo leto šolanja je sku-
pno za vse smeri, potem
pa pride do delitve.
Ctenenili smo že, da do.
bi jo 80 % kadra za aka-
demijo iz letalske vojašlie
gimnazije v Mostarju, os-
talo pa iz civilnih srednjih
šol in poklicnih šol, ven-
dar morajo slednji opra,
viti sprejemni izpit iz fi-
zike in matematike. Prav
tema dvema predmetoma
se v akademiji posveča ve.
lika pozornost in podan
je bil predlog, da bi bilo
pa zaradi sluha, ki pa so
si ga pokvarili zaradi staL
nega poslušanja močne in
hreščeče glasbe. Ivan Ho-
čevar je še povedal, da
pa vse to ne sme vzbudi-
ti nekega strahu zaradi
zdravja, kajti v avionu la-
hko leti vsak normalno
zdrav človek. Torej se ne
zahteva nekaj nemogoče-
ga., ampak samo tisto, kar
je resnično potrebno, kaj-
ti avion ne pozna ničesar
drugega, kot samo zdrave,
ga človeka.
O ostalih pogojih, ki jih
nudijo pri šolanju, ne bo-
mo več podrobno govorili,
saj so takšni, kot v vseh
naših vojaških šolah in
TOjaških akademijah — od.
lični. Zadrška akademija
je sredi borovega zelenja,
kjer se v posameznih ob.
jektih skrivajo najmoder-
nejše opremljeni kabineti
za dajanje znanja. Posa-
V trim kabinetu ne nabirajo fantje samo kondicijo, ampak se na posebnih pripravah
tudi navajajo na vse mogoče položaje, ki jih bodo kasneje opravljali in doživljali
z letali v zraku.
Velika izbira pianin priznanih tvrdk PETROF, FORSTER, YAMAHA in flaut YAMAHA
V specializirani prodajalni RADIO - TEHNO - MERCATOR Celje

RADO
MURNIK
Tiho je stokal vitez Ahac, ko je oblačil svojo suknjo.
Pokajoča v šivih. Spretno jima je omotal Omar pisana
^urbana.
Tedaj je sapa dvignila zaveso pri vhodu, da je udanla
Ob drog; platno se je skušalo dvigniti, kakor bi hotelo
odpluti daleč, daleč odondod. Osman paša je jei sopsti
hitreje in tiše ter se obrnil na svojem ležišču. Oni trije
So stali kakor ukopani. Omar se ni upal dihati. Ob sencih
Ши je udarjalo kakor s kladivcem. Bal se da se zgru-
ÔÎ od silnega strahu. Toda paša je sopel zopet globlje in
» daljših presledkih, ujetnika sta odpela ostroge in se
obula. že so bili gotovi.
Tiho so stopili v temno noč. Sarif in plemičeva konja
Њо bili daleč.
»Obvaruj nas bog!« je zašepetal vitez Ahac
Ko je sedel Omar na svojem Sarifu, ga je minila bo-
kzen; bil je tako miren, da se je sam sebi čudil. Počasi
«o jahali med šotori. Pred taborom pa jih je ustavila
straža, skrita za grmovjem.
»Selam aleikum!« je pozdravil Omar Turke mirno.
»Allaha ismarladyk — Zbogom!« so odzdravili z za-
spanim glasom.
Nenadoma je začutil Omar nekaj hladnega na obrazu,
"a rokah. Jelo je pomalem deževati, v daljavi je zamolklo
f>učal grom
»Precej tak si kakor Jusuf paša,« je dejal Omar Aha-
(ni.
»Zdaj že. Kdo bi bil mislil, da bom jaz, krščanski vi-
^ег, kdaj kakor Turek jahal po Ljubljanskem polju! Sko-
da sem moral tolovajem pustiti čutaro, lelado, oklep.
Obleko, meč in srebrne ostroge. No, mojega dragocenega
bodala pa le niso dobili. Zdaj hvalim lahka vse svetnike,
sem ga zastavil. Oh, kako mi je čudno. Tako lepo
^^^zen nisem še nikdar jahal ponoči. Stvar se mi zdi smeš-
"e, obenem pa dokaj žalostna in nevarna. «
»Pri pekovskem križu se je zdelo Omarju, da sliši za
^bo peketanje. Jezdili so hitreje. Srečno so dospeli mimo
^^^gega križa ob začetku celovške ceste in dirjali skozi
vicedomski gaj, dasi je bila tu pot nevarna, ker so bila
tla razrita in posuta z gladkim orožjem^ mrtvimi Turki
in konji. Ustavili so se ob gajevem robu.
»Za nami so!« je dejal Omar. »Slišite topot?«
Skokoma je dirjal baron Gradnikar proti vicedom-
skim vratom. Za nazidki sta stala dva stražnika z dolgimi
kopji in samostreli. Ko sta ugledala jezdeca, sta zažviž-
gala. Odgovorili so jima žvižgi od spodaj in takoj je bilo
osem mož na obzidju ter naperilo samostrele proti Mar-
ku.
»Stojte! Ne streljajte! Jaz sem tukaj, baron Gradnikar!«
»Gesla?« je vprašal stražni načelnik.
»Ljubljana. Ušli smo Turkom preoblečeni. Odprite! Hit-
ro, hitro! Turki so za nami!«
»Tudi jaz sem tukaj, vitez Ahac Doljanski. Odprite,
odprite!«
Takoj so spoznali viteza Ahaca gromki bas. Izza zi-
dovja so se čuli hitri težki koraki po lesenem mostovžu in
stopnicah.
Omar se je obrnil in videl dve temni postavi na ko
njih za debli. Ker je priletelo nekaj belega. Začutil je
udar na prsi. Pred seboj je videl vitezovo raka, ki je vrgla
turško puščica na tla. Na prsnici ga je jela skeleti.
»Ranjen sem!« je dejal tiho.
Prijahal je Marko in dvignil oslabelega Omarja predse
na svojega konja. Zarožljale so železne verige^ zaropotal
in loputnil je leseni most preko jarka; zaškripali so za-
pahi in ključi v velikih ključavnicah Vicedomskih vrat.
»To traja pol večnosti,« je godrnjal vitez Ahac in se
oziral nazaj. Venomer so jrčale tihe strelice v zid; toda
bliže se zasledovalci niso upali, ker so tudi strelci na ob-
zidju pridno sproževali puščice iz svojih daljnanosnih sa-
mostrelov.
Nagla so jezdili skozi vrata. Sarif je sam sledil svoje-
mu gospodarju. Hitra so zaprli vrata za njimi. Marka je
čutil, kako burno se dvigajo Omarju prsi^ kako drgeta
njegova mokra mala roka na njegovem tilniku. Držal ga
je previdno in varno, kakoj- mlajšega brata, ki ga je tre-
ba braniti in čuvati.
»Kar tukaj dol k zdravniku Jisroelu!« je velel vitez
Ahac, ki je sočutno gledal Omarja. Vitez Ahac je potrkal
pred zdravnikovim stanovanjem z železnim trkalom vise-
čim ob zaklenjenih vratih.
»Jisroel! JisroeV«
Odprlo se je okence nasproti šmulove hiše. Ob med-
lem svitu lojenke se je pokazalo bledo lice Miriamino.
Nenadoma je veter ugasnil svečo.
»Ranjenca imamo. Jisroela iščemo.«
Miriam je spoznala glas viteza Ahaca in rekla: »jisro-
ela ni doma. Moral je k bolnikom. Njegova žerm Dita je
pri nas. Dita zna streči ranjencem. Torej kar k nam! Od-
premo vam takoj, gospod vitez!«
»Blagoslovljen, kdor prihaja!« jih je pozdravil Smul
in dejal desnica pod bakreno svetilko, da je ne bi ugas-
nil močni prepih. Ko pa jih je zagledal je z izbuljenimi
očmi strmel vanje.
»Au, au, Turki!« je stokal in lovil sapo; zobje so mu
šklepetali in tresel se je tako, da je ražljala železna veri-
žica z gasilnikom na svetilki. »Pomagaj^ jehova!«
»Kakšni Turki pa?« je kričal vitez Ahac, hripav od
jeze. »Hitro naprej!«
»Usmili se nas, presvetlo turško veličanstvo!« je jec-
ljal Smul in zvijal svoj mršavi život kakor v smrtnih
mukah. »Milost, au, au!«
»Pokaži nam dalje!« je zarohnel vitez Ahac.
»Vse vam pokažem, prevzvišeni gospod sultan! Poka-
žem vam vse svoje braštvo, samo nikarte me ne.«
»čenča! Ali ne poznaš viteza Ahaca?«
»poznam, poznam! Velika čast... Vaša grofovska svet-
lost je šla med Turke, au!«
»Molči, prismoda! Kristjani smo vsi trije. Ne boj sel
Kje je Dita, da pomaga temu ranjenemu mladeniču?«
Se enkrat je prestrašeni Smul plašno pogledal vse tri
in jih odpeljal v sobo.
»Kar nič se ne boj. Dita,« je hrabril Smul ženo Jisro-
elavo. »Nič se ne boj, kakor se jih jaz nein
12. stran — NOVI TEDNIK
6. maj 1976 — Št. 18
CELJE
Poročilo se je 25 parov, med njimi: MARJAN BEVC
in ENICA FERLEŽ, oba iz Celja; RUDOLF PUŠNIK,
Rove in ANA ZBICAJNIK, Zg. Slemene ter EiDVARD
PISTER in BREDA JAUK, oba iz Celja.
SLOVENSKE KONJICE
FRANC KOTNIK, 23, Kovaški vrh in HERMINA KO-
ROŠEC, 21, Planina na Pohorju; AVGUST SBNICA, S7
in ZORA PODLUNŠEK, 20, oba iz Konjic; IVAN
BELA, 32, Makole in MARIJA TIRGUČA.N, 2ll, Zbelov-
ska gora; FELIKS OPREŠNIK, 24, Nova Gobrava in
SONJA JEROVŠEK, 18, Bukovlje; EDVARD LOPAN, 28,
Loče in ANA CREŠNAR, 24, Ostrožno; VLAlDlMIR
KOVACIO, 23, Zbelovska gora in JOŽICA ŠKRABL, 21,
Zg. Laže; ŠTEFAN KOLAR, 29, Konjice in ANA CUG-
MAS, 19, Jernej; BORIS PAVLIČ, 21, Poljčane in IRE-
NA ŠTEFANIČ, 22, Zbelovo; JOŽEF JBLENKO, 22, Ko-
njiška vas in MARIJA SAMEC, 19, Nova Dobrava;
IVAN LOVEC, 22, Zbelovo in JELKA PODPEČAN, 22,
Konjice; ANTON NAVERŽNIK, 35, Koritno in MA.
RIJA KOKLIĆ, 31, Stranice; ALOJZ REČNIK, 25 in
ANDREJA SIRC, 19, oba iz Gabrovnika; B^LIKS HRI-
VAT, 26 in ERNA KOTNIK, 20, Gorenje pri Zrečah;
MARTIN PUKL, 26, Ljubljana in JANJA PEČNIK, 21,
Nova Dobrava; FRANC ŠTAVFE, 29 in KRISTINA GRA-
GER, 45, oba iz Nove Dobrave.
CEUE
30 dečkov in 31 deklic
SLOVENSKE KONJICE
2 deklici
ŠENTJUR PRI CEIJU
1 deček in 1 deklica
UNION: Ü0 9. maja slovenski barvni film »Idealist«;
od 10. do 16. maja ameriški barvni film »Žrelo«.
METROPOL: do 9. maja danski barvni film »Avtocesta т
postelji«;
od 10. do 11. maja jugoslovanski barvni film »Košava«;
od 12. maja dalje ameriški barvni film »Zapeljivec«.
DOM: ob IP. url vse do 12. maja švedska risanka »Bučko
Grom«;
ob 18. in 20. uri pa do 9. maja ameriški barvni film »Ka-
lifornijski poker«;
od 10. ma.ia dalje pa japonski barvni film »Godzila proti
MegaJonu«.
»•etek, 7. maja, ob ll.äO in 19.30 Ivan Cankar: »Pohujšanje
v dolini šentflorjanski« — gostovanje v M. Soboti.
Sobota, 8. maja, ob 16. In 20. uri »Pohujšanje v dolini
Šentflorjanski« — gostovan.Je v Lendavi.
ZS.MS, Združenje gledaliških skupin Slovenije, ZKPOS, Zveza
prijateljev mladine Slovenije in Občinska konfcrenca ZSMS
Celje prirejajo v počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja
zaključeno prireditev Naša beseda 76, in sicer:
sobota, 8. maja, ob 12. uri Cankar.Pešec: Otroci so se po-
govarjali — recitatorska skupina OÄ Radeče; Miroslav .^intič:
Koder plavih las — KUĐ Oskar Hudales, OŠ Šmartno ob Paki;
Navihanci — MKUD Jože Kerenčič — gimnazija pedagoške sme-
ri Maribor; Svetlana Makarovič: Sovica Oka — Pionirska gle-
dališka skupina DPD Svobode Pekre Limbuš; ob 18. uri: Cankar-
Voznv: Domovina, ti si kakor zdravje — recit. skupina gimnazije
Postojna; Himna mladosti — .MKüI) Jože Kerenčič, gimnazija
petlagoške smeri Maribor; Crni Orlej — recit. skupina ESS
Celje; Obroč v pomoč — MKUD J. Kerenčič, gimnazija peda-
goške smeri Maribor;
nedelja, 9. ma.ja, ob 10. uri Dragutin Dobričanin: Brez dela
ni jela — oder mladih DPD Svobode Medvode; ob 18. uri Smi-
Ijan Rozman: čudežni pisalni strojček — gledali.šče mladih
DPD Svobode Mežica-Prevalje;
ponedeljek, 10. та,ја, ob li. uri: Cankar-Cuderman: Iz
lepih časov — dijaška skupina — gimnazija Jurija Vege Idrija;
Moje ime — recitatorska skupina T.šC Celje; Cankar-Vozny: V
areni življenja sem stal — gledališka skupina OK ZSMS Vrh-
nika; ob 18. uri: Ivan Cankar: Hlapci — mladinska gledališka
skupina — gledališki center Kranj;
ponedel,jek, 10. maja, ob 16, in 19.50 »Pohu.jšanje v dolini
šentflorjanski^ — gostovanje v SI. Bistrici.
Pokrovitelj »Pohu.jšanja v dolini šentflorjanski« je »T« —
Tehnomercator Celje
Pokrovitelj srečanja Naša beseda "6 je gradbeno industrij-
sko podjetje Ingrad Celje.
NEZNANE TABLETE
Ker prebiram vašo rubriko in si sama ne vem p>o-
magati, vas prosim za nasvet.
Doma imam tablete, ki jih ne znam uporabljati. To
so PANTHENOL tablete. Prosim, če poveš zakaj so
in čemu rabijo. Imam otroke in ne vem od kod so se
vzele te tablete.	P. J.
DR.VGA JOŽICA, tvoje pismo ni romalo v koš samo
zato, da bodo v zvezi z njim videli tudi drugi, da na
taka pisma ne bomo odgovarjali. Zakaj? Ker je to ne-
strokovno, nezdravo in ker trobimo vsak dan. da se
morajo stara zdravila vreči stran. In ker smo nare-
dili izjemo, ti tudi izjemoma povemo, zakaj tvoje
tablete služijo.
PANTHENOL tablete imajo širok spekter delovanja
in služijo proti izpadanju las ■ in različnim vnetjem.
Predno pa jih začneš uporabljati je nujen posvet z
zdravnikom, ki ti bo svetova] aU ta zdravila lahko
uporabiš ali ne.
še enkrat! Na taka vprašanja v naši rubriki ne
bomo odgovarjali, ker ne moremo prevzeti odgovor-
nns'i zaradi kakšnihkoli posledic.
ODVEČNI KILOGRAMI
stara sem 16 let! Pa tako sami veste, kakšna smo
dekleta v teh letih. Vse mora biti na svojem mestu,
prevsem pa je važna linija. Jaz imam prav z njo te-
žave, ker bi se rada znebila nekaj kilogramov, naj-
raje pet. Prosim, svetuj mi, kako naj .shujšam.
MARJANA
DR.\GA iVIARJANA, če redno prebiraš našo rubriko,
potem si že večkrat zasledila tak nasvet. Predvsem se
zanj sprašujejo deldeta tvojih let, ne vem pa, če se
nasvetov potem držijo Za hujšanje je predvsem po-
trebna dobra volja, ki bo pomagala obiti vsakodnevne
dobrote: sladkarije, pijače (tudi te rede), testenhie in
kruh. Zvečer ne jej, pa ti obljubim, da boš kmalu
shujšala. Pet kilogramov ne tako hitro, postopoma pa.
Namesto kruha, ki najbolj redi, prigrizni košček pre-
pečenca. Jej veliko sadja in obilno zajtrkuj. da si na-
bereš že zjutraj potrebne kalorije za čez dan. Kosilo
naj bo normalno, seveda brez močnatih jedi. sladkarij
in kruha. Za zvečer ti svetujem kakšen jogurt. Dober
je tudi sadni dan. En dan v tednu ne jej nič drugega
kot sadje in videla boš, da polagoma hujšaš.
Seveda, tele nasvete ti delim s predpostavko, da
boš imela toliko volje in jih tudi upoštevala, sic.er pa
S'» ne pritožuj, da nisi shujšala,
KOLIKO BELEGA TOKA
Kot vidite, se vam že drugič oglašam za nasvet,
Prvič ste mi lepo svetovali in nasvet mi je koristil.
Imam zelo močan beh tok, ki pa se je povečal, če-
prav sem obiskala zdravnika. Pravzaprav sem odšla k
njemu na vaš nasvet, ker ste mi napisali, da se beh
tok zdravi. Dobila sem zdravilo, po katerem imam še
bolj močan izcedek. Sem v velikih skrbeh, kaj naj bi
to bilo. Izcedek je bele barve in močno sluzast. Ver-
jetno je to beli tok in nič hujšega. Skrbi me, če bo
to vedno ostalo in kako vpliva to na rojstvo otrok.
Prosim, opišite mi to stvar, čeprav samo z d\ema
stavkoma. Ali se ta beli tok zdravi s kakšnim do-
mačim zdravilom. Za vsa ko besedo vam bom hva-
ležna. Pozdrav in hvala!
DEA
LJUB.% DE.\, brez panike prosim! >lalo več kot dva
stavka ti bom že napisala, a bojim se, ((a ti ne bom
vedela kaj veliko povedati. Kajti — ponovno moraš k
zdravniku. Kako naj jaz ugotavljam tvoj beli tok na
daljaл'0 (če sploh je, lahko gre za kakšno hujše vnet-
je), če je bilo pa zdravljenje pri zdravniku brez uspe-
ha. Zdravila ne krivi, lahko so bila preblaga ali kaj
drugega.
Će je tvoja bolezen res beli tok ni io nič hudega,
saj skoraj ni žene, ki se ne bi kdaj srečala z njim.
Potrebno je biti nanj pozoren in če je preliud, ga je
potrebno tudi zdraviti. Tudi pri tebi je taki), zato ne
oklevaj in i)ojdi ponovno k zdravniku. Če je samo
to, potem boš otroke imela, zato so tovrstne skrbi
čisto odveč.
ZAPUŠČENA
Sem mati dveh sinov. Lepo sem ju vzgojila in zanju
skrbela. Sem pa zelo razočarana. En sin je alkoholik,
drugi pa ima vse. Za mene pa za praznike nimata niti
kartice. Kako bi bila srečna, če bi vedela, da nisem
zaman trpela in vse zanju žrtvovala. N¿kaj let bi še
rada živela, čeprav si včasih, ko sem žalostna, želim
umreti. Nisem imela lahke mladosti. Zgodaj mi je
umrla mama, potem mož, zdaj sem čisto sama.
MILKA
Draga mama!
Ko bi otroci vedeli, kakšno veselje bi naredili star-
šem s čisto drobno pozornostjo, ne bi tako ravnali.
Saj ne, da se ne spomnijo, ne ljubi se jim, ne vedo, da
starejši ljudje živijo od spominov. V teh spominih so
njihovi otroci na prvem mestu. Ne morejo razumeti,
da so zanje toliko žrtvovali, pa jim otroci danes tega
ne priznavajo, ker preprosto tega ne vidijo.
Tudi vaša sinova sta taka. Najbolj me je zabolela
njuna oznaka. Eden alkoholik, drugi ima vse. To po-
meni, da ste ju izgubili zaradi pijače in presitosti.
Kruta resnica je to, s katero se morate sprijazniti.
Morda pa bo nekoč bolje — to je bilka upanja, za ka-
tero se morate prijeti v času osebnih stisk in pre-
pogoste osamljenosti. Ozrite se okoli .sebe in videli
boste, da je osamljenih ljudi še veliko. Stopile k njim
in lažje vam bo. Tako boste vsaj malo pozabili na
kruto resnico, da imajo nekateri otroci radi starše le
toliko časa, dokler jih potrehuje.jo.
MOJ FANT VOJAK
Sem mlado dekle petnajstih let. Spoznala sem fan-
ta, ki ima devetnajst let in je zdaj pri vojakih, še prej
pa mi je razkril ljubezen in me prosil, da naj ga
čakam.
Odšla sem naprej v srednjo šolo, daleč od rojst-
nega kraja, čeprav sem v svetu, polnem preizkušenj,
sem že osem mesecev zvesta svojemu fantu. Spozna-
vam ta modemi svet. Prijateljice mi pripovedujejo o
svojih ljubeznih in svojem načinu življenja. Meni pa
se ta ljubezen ne zdi lepa. Ne vem, morda sem preveč
kritična do drugih, vendar se mi zdi najina ljubezen
lepša. Odločila sem se, da bom fantu zvesta. Tej odlo-
čitvi pa se mi prijateljice posmehujejo. Kako le lahko
zdržiš toliko časa pri enem fantu, mi pravijo. One
namreč menjajo fante vsak teden in so naveličane
vsega, najbrž tudi že sebe. Jaz pa sem nako srečna ob
svojem fantu, čeprav ga že dolgo nisem videla. Je res
zvestoba nekaj staromodnega?
TINCA
Najprej si oglejmo problem fantov, ki so pri vo-
jakih. Lahko si vsakdo predstavlja, kako je vojaku pri
srcu, če sliši svoje ime, ko delijo v vojašnici pošto.
Zato je prav, da svojemu fantu velikokrat pišeš in mu
v pismu razložiš tvoje občutke. Tovrstne,^ kot si jih
opisala meni, pa raje opusti. Svojega fanta ne smeš
begati z mislimi, ki niso tvoje, ampak ívojih prijate-
ljic. Svetovala bi ti, da tudi sicer raje delaj s svojo
glavo, razen seveda, da ti drupače prija in si v dvo-
mih, ali bi lahko ali ne.
Na kratko: zvestoba ni nemoderna, je pa stvar
trdnega znača,ia.
ODGOVOR VOJAKU
Srčno rad bi spoznal Tončko, ki vam je zaupala
težave v Novem tedniku, številka 14.
Tončka, če želiš poštenega in mirnega fanta, dvigni
moj naslov pod šifro zaupno.
Sem fant, star 20 let, trenutno pa služim vojaški
rok, ki mi poteče julija. Ko ga odslužim, se bom vmil
domov in zaposlil. Sem nekadilec in nealkoholik
IVAN
Dragi Ivan, čeprav si se iskreno podpisal in morda
tudi iskreno misliš, tvoji prošnji ne moremo ustreči.
Niti Tončka ti ne bo pisala, ker ne bo dobila tvojega
naslova. Če se želiš v bodoče ženili preko oglasa, po-
tem moraš oddati svoj naslov tam — med malimi
oglasi. Najbrž si mislil pošteno in tudi vem tvojo
stisko, saj si vojak, pa vseeno ne morem narediti iz-
jeme. Sicer pa: kmalu boš vojske prost, potem pa boš
imel čas, da se sam ozreš za kakšno dečvo. Pa veliko
sreče pri izbiri!
NATAŠA
gt. 18 — 6. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 13
il 44 DNI DO BAI 76
PETER U MONTREAL
ЈДа1се čuden naslov: še 44
pi nas loči do navečje
portne prireditve v našem
jgstu, pa istočasno govori-
jo o Petru Svetu, bi si je
nastopom v Splitu na tro-
pju NDR, VB in Jugoslavija
psvojil je drugo mesto ter
polnil z doseženim časom
jimpijsko normo) zagotovil
fji', drugi Celjan nastop na
jijvečji »fešti« vseh šp>ort-
jlcov tega sveta ~ olimpi j-
igrah v Montrealu. Pe-
(Г je ponovno dokazal, da
f športnik številka ena in
B ga niti težka poškodba
j vrgla s tira. Ponovno je
: izredni formi, ki jo s po-
močjo trenerja Sime Važi-
5 samo še stopnjuje. Tako
o tudi na letošnji olimpia-
Í 2astopan celjski atlet, ka-
fremu bo delal družbo ro-
¡ometaš Vlado Bojovič. Obe-
ma že ob tej priložnosti že-
limo veliko sreče v daljnem
Montrealu!
V Splitu ni bil nič slabši
tudi »naturalizirani« Celjan
Dušan Prežel j. Tudi on je os-
vojil drugo mesto v skoku v
višino z 214 centimetri ter za
las zgrešil olimpijsko normo,
ki je 218 om! Upajmo, da bo
to vstrajnemu Dušanu na na-
slednjih tekmovanjih uspelo!
Sicer pa, kaj je novega v
taboru organizatorjev letoš-
njih BAI 76? Peter Drofenik
je povedal, da jih preganja
čas. Slabo vreme, ki se po.
javlja v letošnjem prvem de-
lu leta, onemogoča normal-
ni razvoj del pri obnavljanju
stadiona. Vendar vseeno upa,
da bo vse O. K. Prijavljenih
je že 2000 grških turistov
(največji ljubitelji atletike,
kjer je bila rojena tudi
olimpiada novega časa), ka-
tere bodo namestili po hote-
lih izven Celja od Maribo-
ra do Kranjske gore (v Celju
ni prostora!), na stadionu pa
bodo našli svoje mesto pod
glavno tribuno. Sicer pa os-
tala dela potekajo normalno,
tako da bo do 18. junija, ko
bo start BAI 76, vse nared.
Ta manifestacija bo vseka-
kor pomenila vrhtinec šport-
nega življenja v našem me-
stu, za katerega je znani ko-
mentator Sportskih novosti
in veliki ljubitelj altetike
Vilko Luncer (poročen z na-
šo Olgo Šikovec, nekoč od-
lično atletinjo) napisal: »To
je mesto, ki diha z atletiko
in jo pozna do mozga.«
Naj tako tudi ostane in to
tudi izkoristimo!
TONE VRABL
Na razpis za tekmova-
nje v velikem nogometu
se je za občinsko ligo pri-
javilo 19 ekip, ki so na
osnovi lanskoletnih rezul-
tatov razdeljene na tri li-
ge. Tekmovanje v velikem
nogometu bo po enokrož.
nem sistemu (samo spo-
mladi), nastopijo pa lah-
ko samo člani združenih
organizacij, ki v letu 1976
niso nastopili na prven-
stveni tekmi za registri-
ran klub (zveznega ali re.
publiškega ranga).
Tekmovanje se začne
prihodnji teden, in sicer:
I. LIGA:
I.	kolo — torek, 11. ma-
ja:
Železnica Sava : žična
ob 17. uri,
železarna : Aero ob 17.
uri,
ITC : EMO ob 18. uri;
II.	kolo — torek, 18.
maja:
Žična : Aero ob 17. uri,
EMO : železarna štore
ob 17. uri,
železnica Sava : ITC
ob 18. uri.
Vse tekme se igrajo na
Skalni kleti, razen tekem
železarne, ki igra v Što-
rah.
II. LIGA:
I.	kolo — ponedeljek,
10. maja:
Ingrad : Merx ob 17.
uri,
Cinkarna : TVD Vojnik
ob 17. uri.
Zlatarna : Kleparji ob
18. uri;
II.	kolo — ponedeljek,
17.	maja:
Merx : Kleparji ob 17.
uri,
TVD Vojnik : Zlatarna
ob 17. uri,
Ingrad : Cinkarna ob
18.	uri.
TVD Vojnik igra vse
tekme na igrišču v Vojni-
ku, vse druge tekme pa
se igrajo na Skalni kleti.
III.	LIGA:
I.	kolo — četrtek, 6.
maja:
Elektro : Toper ob 15.30,
Gradiš : Metka ob 16.30,
Prosveta : Elektrosignal
ob 17.30;
II.	kolo — četrtek 13.
maja:
Elektrosignal : Gradiš
ob 16. uri.
Zdravstveni dom : Elek-
tro ob 17. uri.
Toper : Prosveta ob 18.
uri.
Vse tekme se igrajo na
Skalni kleti.
Ponovljena akcija trim
—	hodi bo v nedeljo, 9.
maja od 7. rto 13. ure na
naslednjih poteh: krožna
pot na Gričku, Skalna
klet — Celjska koča, što-
re — Svetina in Dobrna
—	Špik na Paškem Koz-
jaku.
Kontrolni kartonček ku-
pite na startu, ga potrdite
pri kontrolah, ki bodo na
progi in ga oddate na ci-
lju. Vsak, ki bo prehodil
eno izmed naštetih poti,
bo prejel značko in nalep-
ko trimčka-hodača v pla-
vi barvi, ki je karakteri-
stična za vse letošnje ak-
cije. Družine z na.jmanj
tremi člani pa bodo pre-
jele še posebne družinske
diplome. Med udeleženci
bodo izžrebali tudi nekaj
kap trim in trakov za
značke.
DROBNI
#	Z letošnjih BAI 76, ki bodo v Celju od 18. do
20. junija, bo obsežno poročala v NT in RC tudi na-
ša ekipa, ki jo bodo tokrat sestavljali: Jože Kuzma,
Lojze Ojsteršek in Tone Tavčar (zunanji sodelavci)
ter Brane Stamejčič, Drago Medved in Tone Vrabl.
Na istem tekmovanju bo naša redakcija tudi podelila
pokal najboljšemu Celjanu v reprezentanci ter pri-
pravila družabno srečanje z novinarji, ki bodo po-
ročali s tega pomembnega tekmovanja.
•	Včeraj je praznoval 60 let življenja Drago Bra-
dač, znan celjski športni delavec, ki je večino svojih
prostih ur zapisal Atletskemu društvu Kladivar. Ob
jubileju naj prejme tudi naše čestitke za vse, kar je
dobrega napravil za celjski šport.
ŠAH: F. PEŠEC V DRUGIČ NAJBOLJŠI
Tudi letos je OZD železnica Celje priredila tradicionalni prvo-
majski brzopotezni turnir za predstavnike železnice iz Slovenije in
Zagreba. Mimo železničarjev pa je nastopila tudi četverka šahistov
iz Žalca, Rogaške Slatine in Celja. Prehodni pokal je v drugič osvo-
jil Franc Pešec, ki je zbral 9 in pol točke. Sledijo: Brinovec (Ža-
lec) 9, Janez Pešec (Celje) 8,5, Planine (Celje) 8,5, Šlibar (Lj),
Djurkovič (Rog. Slatina) in Pertinač (Celje) 6, Hohner 4, Jost (oba
Celje) 3, Miculinič (Zg) 2,5, Golob 2 in Novak (oba Celje) 1 točko.
J. K.
KEGLJANJE — USODNIH 36 KEGLJEV
Celjani niso uspeli. V zadnjem kolu reiJubliške kegljaške lige
Í0 kegljači Celja doma v dramatični igri izgubili proti Rudarju iz
¡Trbovelj za 36 kegljev. Končni rezultat: Celje 6874, Rudar 6838. Ta
l)oleč poraz pa je sočasno prinesel precej sprememb na lestvici
republiške lige. Celjani so zaradi spodr-sljaja sedaj osmi. Caka jih
težko delo v kvalifikacijah, ki bodo odločale, kdo izmed Celja in
h Slovenija ceste bo sodeloval na državnem prvenstvu in kdo bo
apustil ligo. V tej borbi se bo priključila še ekipa Jceenic. In ker
je celjska ekipa trenutno vsekakor v slabi fornii, ne moremo pri-
čakovati najboljših rezultatov. To pa pomeni, da smo Celjani ob
morebitnem neuspehu Celja, izgubili tri predstavnike v republiški
ligi. Prvič, Aero je v zadnjem kolu izgubil proti Slovenija cestam
in je zadnji. Hmezad je status republiškega ligaša i^^ubil za zele-
no mizo, Celjani pa lahko rešijo čast le v kvalifikacijah. Toda pri-
čakujmo najslabše. Ko pa bo sezona dokončno za nami, naj naj-
boljši kegljači Celja le stopijo ^upaj in sestavijo novo ekipo za
Bovo sezono.
J. KUZMA
ROKOMET — PODROČNA PRVAKA
Po napornih predtekmovanjih v celjski, šaleški in za.savski re-
tiji je bilo že zaključno tekmovanje — finale področnega rokomet-
nega prvenstva ŠŠD na srednjih šolah, in to prvič v zgodovini
šolskih prvenstev v pokritih prostorih (mladinke v rdeči dvorani
' Velenju, mladinci v športni dvorani v Trbovljah).
: 1'ri mladinkah so tokrat zmagale gimnazijke iz Velenja, pred-
po zaslugi odlične strelke Pocajtove. Ob bok so jim bile mla-
dinke celjskega šolskega centra za blagovni promet, ki so bile
!*fuge, mladinke EŠC iz Celja so zasedle častno tretje, mladinke
[ekonomske šole iz Trbovelj so bile četrte. Tekme, ki smo jih gle-
dali v rdeči dvorani v Velenju, pa so pokazale, da je ta igra
"inogo pridobila tudi na kvaliteti med žensko mladino.
v Trbovljah so se spoprijeli mladinci .§ŠD. Za razred boljši od
»stalih so bili mladinci tehniške šole iz Celja z odličnima rokome-
•»šoma Ivezičem in Anderluhom na čelu. Zmagali so prepričevalno
' vseh tekmah. Druga moštva so se žilavo borila za častna mesta
J. finalu. Vsa so utrpela po dva poraza in dosegla po eno zmago,
'.rstni red je odločala gol razlika, ki je bila najugodnejša za RÄC
tretji so bili mladinci ŠC Boris Kidrič iz Celja in četrti
Jomačini — ekonomska šola Trbovlje. Vsa srečanja so bila na
«alitetni ravni, saj je v vseh moštvih nastopalo večje število mia.
"^cev, ki že igrajo v krajevnih klubih po ligah.
Tako bosta letos na republiškem šolskem prvenstvu zastopala
J^ljsko področje pri mladinkah gimnazija Velenje in pri mladincih
^hniška šola Celje, ki je bila lani republiški prvak. Upajmo, da ji
ta podvig uspel tudi letos.
K. JUG
Kulturna skupnost
Šentjur pri Celju
razpisuje
prosto delovno mesto
KNJIŽNIČARJA
POGOJI:
višja izobrazba ustrezne smeri
praksa zaželena
osebni dohodki po sporazumu
Ustrezne moralne kvalitete
nastop dela takoj
V SOBOTO
KONEC?
Čeravno smo vsi pričako-
vali, da bo v soboto ob 18.
uri srečanje Celje : Slovan
na Skalni kleti v Celju od-
ločalo o novem prvaku v II.
zvezni rokoinetni ligi sever,
so dogodki v 18. kolu, ki je
bilo na sporedu 30. aprila,
že rešili vprašanje najbolj-
šega. To je ekipa Celja, ki
ni dovolila odlični vrsti In-
tesa, da bi Celjane presene-
tila v Ribnici. Celjani so po-
novili .svojo izvrstno igro v
obrambi in zmagali 21:16
(11:6). Medtem pa je Slovan
končno le klonil v gesteh
proti Rudarju v Labinu 22:23.
Sedaj je razlika petih točk
v prid Celjanov dovolj za na-
slov prvaka. Namreč v pre-
ostalih štirih tekmah, pro-
ti Slovanu in Slovenjgradcu
v Celju in proti Rudarju (La-
bin) in Sevnici, (Deljani ne
morejo izgubiti tri tekme,
kar bi dalo ponovne možno-
sti Slovanu.
Poročevalci iz Ribnice po-
ročajo, da so Celjani igrali
to tekmo izvrstno. Pokazali
so prvorazredni rokomet. Ni-
ti en sam trenutek niso ime-
li domočini pobudo. V ob-
rambi Celja so bili izvrstni
Mrovlje, Vlado Bojevič in
Marguč. Sicer pa v ekipi Ce-
lja ni bilo slabega mesta. V
napadu pa so bih izvrstni re-
alizatorji Pevnik, Vlado Bo-
jovič, Luskar, Miha Bojovič
in Božič. Ti so bili tudi naj-
boljši strelci. Levstik, Vlado
Bojovič, Pevnik in Božič po
štiri, Miha Bojovič tri in Lu-
skar dva zadetka.
Torej v soboto ob 18. uri
gostuje v Celju Slovan. Gre
za prestiž. Zato bo srečanje
še bolj zanimivo. Celjani ne
bodo igrali pod psihičnem
pritiskom in zato lahko pri-
čakujemo vrhunski rokomet.
Seveda pa bo domače mo-
štvo poizkušalo ostati nepo-
raženo. Četrti poraz Slovana
v zadnjem letu pa bi do-
končno prepričal vse na Slo-
venskem, da je rokomet se-
daj šport številka ena v Ce-
lju in najboljši v republiki.
V republiški ligi je Miner-
va izpustila zmago v Škofji
Loki. V srečanju proti Jelo-
vici so Grižani izgubili 19:20.
Toda le nekaj minut pred
koncem so vodili 17:14. ško-
da, za letos Grižani še ne bo-
do drugoligaši. Sicer pa je
letošnji uspeh te ekipe ogro-
me;n. Šoštanj je dotma gladko
premagal Radgono 33:19.
J. KUZMA
ALPINISTIČNI KOTIČEK
USPEH V
PÂKLENICI
Na sliki: Zahodna stena Čuka z vrisano Celjsko smerjo.
Člani in pripravniki alpinističnega odseka Celje so na prvi
letošnji odpravi obiskali gorski masiv Paklenice, ki je zaradi
bližine mor.ja že kopen in ga ob praznikih pred letno plezalno
sezono oblega tudi do 100 alpinistov z vseh odsekov Jugoslavije.
Stene Velike Paklenice so plezalsko zanimive, zahtevne, s kom-
paktno, hrapavo kamenino. Smeri so vseh težavnostnih sto-
penj, ne man,jka niti VI. in tehnične ocene A 2 (skrajne težave
s previsi). Stena je zaradi velikega obiska močno obdelana in
se danes že težko najde nepreplezan del za novo smer. Celjani
so letos začrtali v steni Čuka tudi prvo »Cel.jsko smer« z oceno
V. (izredno težavno) po stebru, ki so ga že nekaj let ogledo-
vale tudi druge, predvsem kranjske naveze. Isti namen so imeli
tudi letos. Dva plezalca iz Kranja sta prišla pod steber pre-
pozno — Celjana sta bila že 60 m visoko.
Vreme je bilo ves čas izredno slabo. Dež z vetrom je pre-
ganjal naveze, vsak dan so se plezalci vračali premočeni v svoje
šotore. Kljub temu je bilo od 24. do 28. aprila preplezanih 40
vzponov, od tega ena prvenstvena (Celjski steber — Čanžek,
Mesarec in nova varianta Hramove smeri — Lesjak, Deželak).
Preplezane smeri: Brid — VI., A 2; Karabore V-t-; Bramova
IV. (celjska varianta V.); Malena II.; Centralni kamin iV.;
Kaminska IH.; šaleška V.; SV. greben III.; Rebro IV.—V.;
Zgrešena V.-h; Celjski steber V.; Akademska IV.
Udeleženci: Franc Canžek, Srečko Mesarcc, Franček Knez,
Jože Zupan, Andrej Bergant, Ivan Lesjak, Vinko Deželak, Janez
Crepinšek, Vlado Prevoršek, Srečko Štamol.
V slabem vremenu je to Izreden uspeh celjskih alpinistov.
Načrtovano je bilo sicer 8-dnevno plezanje, toda poplave v šo-
torih in mokra skala sta skrajšala tabor in okrnila načrt.
CIC
14. stran — NOVI TEDNIK
6. maj 1976 — Št. 18
gt. 18 — 6. maj 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
POTEPANJE PO EGIPTU (5)
Po 16 urni vožnji v spal.
nikih smo 5. marca ob 10.
uri prispeli iz Asuana v
Kairo. Organizacijsko se
je tu nekaj zataknilo —
namesto da bi z avtobu-
som takoj krenili proti 218
km oddaljeni Aleksandriji
smo v neki eksotični arab.
ski restavraciji kosili sa-
me arabske specialitete
kot so: »tehina« to je ori-
entalska solata iz sezamo-
vih semen, »kufta«, na ža
ru pečeno jančje meso,
PIŠE: ERNEST REČNIK
slično kot biftek, baklave
to so slaščice iz orehov,
mandeljev, ing\'erja in po-
livke iz sladkorja itd. Egi-
ptovska kuhinja je orien-
talsko-arabska, jedi so pi-e-
cej začinjene in mastne
(svinjske masti in mesa
seveda ne poznajo, ker so
muslimani) slaščice pa ze.
lo sladke. Meni je bila
hrana v vseh restavracijah
všeč, porcije so bile odgo-
varjajoče — nekateri izbir.
čneži pa so včasih ostali
tudi lačni...
Ker je naša skupina šte-
la le 22 turistov je egip.
tovska potovalna agencija
(seveda privatna) napolni,
la avtobus še z 20 Fran-
cozi in pozno popoldan
smo se po cesti, ki pelje
skozi delto odpeljali v Ale.
ksandrijo. Pokrajina v del-
ti je v Egiptu najbogatej.
ša, tu pridelujejo velike
količine najboljšega dol-
govlaknatega bombaža,
znanega tudi pri nas pod
imenom »mako«, videli
smo velike plantaže zore-
čih mandarin in pomaranč
in lepe vinograde. Precej
pozno ponoči smo se pri-
peljali v drugo največje
egiptovsko mesto Aleksan-
drijo, ki ima nad 2,.5 mi-
lijona prebivalcev in ga je
leta 331 pred našim štet
jem ustanovil makedonski
kralj Aleksander Veliki. V
starem veku je bila Alek-
sandrija poleg Rima naj-
važnejše in najmočnejšs
mesto takrat znanega sve.
ta. V mestu je svetovno
znani grško-rimski muze],
ki hrani bogate zbirke re.
liefov, numizmatičnih (de.
narnih) zbirk, sarkofagov,
slik itd. Na otočku Pharos
je znameniti svetilnik ki
je v času antike veljal za
sedmo čudo sveta, saj je
bil visok kar 180 m. V 14.
stoletju po našem štetju
pa ga je hud potres znat-
no »znižal«. Ogledali smo
si katakombe to so pod-
zemeljski prostori, kjer so
grobovi mumificiranih ob-
lastnikov iz 1. in 2. stole-
tja po našem štetju in to
v treh nadstropjih pod ze-
mljo. Tu S3 izredno poz-
na mešanje odnosno stap.
Ijanje velikopoteznega
egipčanskega sloga z gr
ško-rimskim slogom.
Danes je Aleksandrija
veliko in važno sredozem-
sko pristanišče, hkrati pa
tudi ogromno in udobno
kopališče. Več kot 30 km
dolga plaža z najdrobnej-
šim peskom privlačuje let.
no sto in stotisoče kopal-
cev. Poleti, ko je v Egip-
tu brezupna vročina, pre-
vladujejo na obali prijetni
severni vetrovi, ki blaže
pripeko. Naš hotel Salam-
lek je bil v neposredni bli.
žini mogočne palače Mon-
tasa, ki je bila pravzaprav
harem zadnjega egiptov-
skega kralja Paruka, ki
je bil zinan po svojem
razvratnem življenju in
je moral leta 1952 zbe-
žati iz dežele; Egipt je
od takrat republika.
Danes je palača Monta-
sa muzej, ki hrani vrsto
izredno zanimivih in dr a.
gih predmetov iz novejše
zgodovine Egipta — razu-
mljivo je, da smo si mu-
zej ogledali tudi mi.
Iz Aleksandrije smo se
vračali z avtobusom po 225
km dolgi puščavski cesti
v Kairo. V ogromnih mor-
skih plitvinah v okolici
Aleksandrije se meša voda
Nila z morsko vodo, z.ato
je tam mnogo rib. Trsti-
ka in drugo vodno rastli.
nje pa je odlično skrivali-
šče jatam močvirskih ptic,
ki tukaj delno tudi prezl-
mujeio — menim, da je tu
za lovca na perjad pravi
vaj. Puščava, po kateri
smo se vozili je res brez-
upna — levo in desno od
asfaltirane ceste je sam
pesek iz katerega tu in
tam bode kaka trava ali
grmiček. Pri nas pozimi
orjejo sneg s plugi ali bul-
dožerji, na puščavski ce-
sti pa pesek, ki ga veter
nanosi na cesto. Vožnja
je bila prilično enolična,
saj razen peska in kamna
ni kaj videti, v motelu
sredi poti smo se okrep-
čali s čajem iz mete, na-
kupili zelo lepe in poceni
mandarine ter se v mraku
odpeljali proti Kairu.
Zadnja noč v 15 nad-
stropnem hotelu Šehere-
zada je bila prijetna, ker
v 10 nadstropje, kjer smo
imeli sobe nismo slišali
nočnega hrupa velemesta.
Zjutraj ob 6 uri nas je av.
tobus odpeljal na letališ-
če, vendar smo si med-pot.
jo ogledali še džamijo v
kateri je sarkofag pokoj-
nega predsednika Naserja.
Grob vedno stražita po
dva vojaka in je leto in
dan okrašen s svežim cvet.
jem. Predsednik Naser je
bil poleg našega predsed.
nika Tita in indijskega
predsednika Nehru j a sous-
tanovitelj skupine neuvrš.
čenih držav — od te tro-
jice živi še samo naš pred-
sednik. Zanimivo je, da
uživa naš predsednik v
Eeintu veliko noDulamo.'ït
Kjerkoli in s komerkoli
smo govorili in povedali,
da smo Jugoslovani so ta-
koj vedeli za Tita in ga v
en glas hvalili.
Ura je kazala 8,30, ko se
je Boeing 727 dvignil iz
kairskega letališča in se
usmeril proti Atenam, ka-
mor smo prispeli po 1 uri
in 40 minut leta. Tempera,
tura je bila v Atenah že za
10» nižja kot v Kairu, na-
mreč le -f 5°C. Po 30 mi-
nutnem postanku smo od.
leteli proti Beogradu, кјел
pa je bilo zelo neugodno
vreme saj je izredno go-
sto snežilo in pihala je
močna košava, toplomer
pa je kazal —5"C. Po na-
šem pristanku je pristalo
še nekaj letal, nakar so
letališče zaprli za ves pro.
met, ker so morali očistiti
vzletne steze. S precejšnjo
zamudo smo nadaljeval)
let proti Brniku in s tem
se je naše 9 dnevno raj-
žanje po Egiptu končalo.
KONEC!
vietnam
ZA KAZEN V ŠOLO
In spet so itn zanodu
morda tudi na vzhodu) raz-
očarani. Ko so Amerikanci
neslavno končali svojo misi-
jo v Vietnamu in ko je osvo-
bodilna armada zavzela vso
deželo, so nasprotniki prero-
kovali pokol, maščevanje za
številne zločine in dolgoletno
vojno v tej deželi.
A se m nič takega zgodilo.
Glavno mesto južnega Vietna-
ma, sedanji Hošiming, je ži-
vahnejše od prestolnice na
severu Hanoja.
In nekdanji arnriški oprič-
niki, Tijevi politiki, generali
in ministri, v kolikor niso po-
begnili iz dežele, so bili po-
slani v prešolanje, ki ni niti
malo podobno ječi ali tabo-
rišču, le da nekdanji mogot-
ci ne smejo ven med ljudi.
Tu jih obiskujejo najboljši
teoretiki in predavatelji ter
jim spreminjajo njihov po-
gled na svet in na bodočnost
domovine. Na naši sliki sta
dva takšna »šolarja«. Na le-
vi je Tran Van čou, nekda-
nji viceadmiral in koman-
dant južnovietnamske mor-
narice, na desni pa general
Nigujen čan, ki je bil nekoč
odgovoren za psihološko voj-
skovanje.
Kaj so dosegli s takšno
usmiljenostjo. Zavrnili so na-
povedi o krvavem maščeva-
nju in hkrati pred svetom
pokazali, da je zanje in za
ves Vietnam glavni krivec —
.Amerika,
MATI PRI DESETIH
Zelo redek je primer v zgodovini medicine, da ima-
jo zdravniki opraviti z materjo, staro deset let. To se
je zgodilo v mestu .\nt\verpen (Belgija), ko so zdrav-
niki s carskim rezom pomagali otroku desetletne de-
klice. Seveda, noben časopis ni povedal imena in pri-
imka. Otrok otroka je po izjavi zdravnikov popolno-
ma zdrav novorojenček, sposoben za življenje.
HUMOR
Olla: Danes je 20 let, od kar sva poročena. Je to že
pozabljeno?
On: Pozabljeno ni, je pa odpuščeno!
Mamica vprašuje nadobudnega sinčka:
—	Imaš novo služkinjo kaj rad?
Sinček odločno odkima z glavo:
—	Nimam, najraje bi jo grizel v vrat, kot to dela
očka
Zanimivo, kako natančni smo glede tehtnice pri
mesarju in kako tolerantni do tehtnice v kopalnici?!
—	Je vaš sosed odpotoval, da nikogar ne dokličem?
—	Odšel je včeraj.
—	Na oddih?
—	Ne. Odpotoval je s svojo ženo.
—	Kaj poreče vaša žena, ko tako pozno hodite do-
mov?
—	Jaz sploh nimam žene, nisem poročen.
—	Potem pa še manj razumem, zakaj tako pozno
hodite domov?
Z gostovanja Slovenskega ljudskega gledališča v Zre-
njaninu, Novem Sadu in v Zemunu. Na velikem tovor-
njaku so bile naložene kulise za predstavo Cankar-
jevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski in to se je
lepo videlo tudi na velikem transparentu, kjer piše,
da je pokrovitelj te predstave Tehno-mercator, Vseka-
kor lep primer in konkretna oblika sodelovanja na os-
novi podpisanega samoupravnega sporazuma med gle-
dališčem in Tehno-mercatorjem. Foto: D. Medved
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice.
Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg
V. kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo
žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra
šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posa
mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je, cena dvojna
Tekoči račun 50102-601-Ш12 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-369, 23-105, ogla.si in naročnina 32-800,