Za ravnopravnost slovenščine pri c. kr. viš. dež. sodišču v Gradcu. 335 Za ravnopravnost slovenščine pri C. kr. viš. dež. sodišču v Gradcu. Odbor odvetniške zbornice kranjske je po sklepu v svoji seji dne 13. novembra 1907 uporabljaje pravico §-a 21 lit. e) odv. reda, predložil c. k r. ju stičnemu ministrstvu naslednje poročilo, odnosno pritožbo: Dne 7. septembra in dne 8. oktobra t. I. sta bili pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu prizivni razpravi o sodbah c. kr. deželnega sodišča ljubljanskega v pravdah Cg 11 10/07, odnosno Cg i 106/07. Ena kakor druga pravda se je na prvi instanci vršila v slovenskem jeziku in rešila s slovensko sodbo, proti kateri se je tudi v obeh pravdah vložilo prizivni spis v slovenskem jeziku. Ko se je na to prizivno razpravo pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu oklicalo v nemškem jeziku, sta v obeh slučajih zastopnika obeh strank zavzela proti temu svoje stališče in soglasno predlagala, naj se c. kr. višje deželno sodišče poslužuje pri prizivni razpravi edinole slovenskega jezika in tudi sodbo izda v slovenskem jeziku. Ta predlog je pa c. kr. višje deželno sodišče s sklepom Bc. 11 72/07—3, odnosno Bc II 84/07—4 zavrnilo in potem sta ') Ta sklepa imata (mutatis mutandis) nastopno izvirno besedilo: Das k. k. Oberlandesgericht in Graz, 11. Senat, bat in der Rechtssache des Mathias Gostiša, Besitzers in Altendorf (Stara vas), Klagers, vertreten durch Dr. Franz Novak, wieder den Bezirksstrassenausschuss in Bischoflack zu Handen des Obmannes Ignaz Čadež, Beklagten, vertreten durch Dr. Ivan Tavčar, vvegen Zahlung einen Betrages von 3335 K, den Antrag beider Streitteile dahingehend, dass sich das k. k. Oberlandesgericht bei der Ver-handlung uber die Berufung des Klagers ausschliesslich der slovven Ischen Sprache bediene und das Urteil in der slowenischen Sprache hinausgebe, zuruckzu\veisen befunden. Griinde : Daruber, vvelche landesubliche Sprache bei eineni bestimmten Ge-richte als Gerichtsprache gebraucht werden konne und unter gevvissen Um-standen gebraucht \verden musse, hat nach Ansicht des Berufungsgerichtes nicht das Gericht als soiches in Ausubung der streitigen Gerichtsbarkeit zu entscheiden, sondern die Justizverwaltung. — Da nun besondere Vor-schriften iiber den Gebrauch der landesublichen Sprachen bei dem k. k. 336 Za ravnopravnost slovenščine pri c. kr. viš. dež. sodišču v Gradcu. Oberlandesgerichte in Graz nicht bestehen, so muss sich dieses Gericht bis auf vveitere Weisung seitens der Justizverwaltung an die bisherige Uebung festhalten, nach der die Sache stets in deutscher Sprache auf-gerufen, der Bericht stets in deutscher Sprache erstattet und das Urteil stets in deutscher Sprache verkiindet und hinausgegeben vvurde. Aber auch wenn diese Ansicht unbegrundet ware, konnte das Beru-fungsgericht dem Antrage der Streitteile keine Folge geben. Seine Ent-scheidung musste sich in diesem Falle auf § 13 der aligem. G O. vom 1. Mai 1781 stutzen, der, bei richtiger Auslegung (vergl. § 14 der west-galizischen G. O. und § 4 des kais. Pat. vom 9. August 1854), durchaus nicht besagt, dass jede im Lande iibliche Sprache als Verhandlungssprache gebraucht werden konne und musse, sondern dies nur fiir die gerichts-ublichen Sprachen verordnet, d. h fur jene landesublichen Sprachen, welche nach der bestehenden Uebung bei dem Gerichte in Gebrauch stehen. Ist nun die Uebung entscheidend, so entscheidet sie selbstverstandlich nicht nur daruber, ob eine Sprache uberhaupt, sondern auch daruber, in welchem Umfange und unter vvelchen Voraussetzungen sie bei Gericht zu gebrauchen sei. Das Begehren der Streitteile aber vviderstreitet der beim k. k. Ober-landesgerichte in Graz seit Jahren feststehenden, schon oben naher darge-stellten Uebung und ist demnach unzulassig. Vorstehender Beschiuss ist den Parteien auch in slowenischer Sprache zu intimieren. Graz, am 8. Oktober 1902. se obe prizivni razpravi vršili in rešili z nemškim jezikom, razun da so se zastopniki-odvetniki posluževati smeli slovenskega jezika. Iz tega je razvidno, da c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu še vedno noče za Slovence in slovenske pravdne zadeve uveljaviti tiste ravnopravnost! slovenskega jezika, ki je zajamčena po členu XIX. drž. osn. zakona in ki se v enakih razpravah izvršuje točno pri sodiščih 1. instance v kranjski kronovini. To zapostavljanje domačega jezika strank in drugih pravdnih interesentov je obžalovati tembolj, ker ravno novo civilno pravdno postopanje, vzgrajeno na načelih ustnosti in neposrednosti, zahteva kategorično, da se razpravlja v jeziku strank in njih zastopnikov. Posebnih predpisov za to civilnopravdni red nima, ker ta postulat izhaja iz stvari same. Glede na to se nam ne vidi prepričevalen razlog c. kr. višjega deželnega sodišča v omenjenih sklepih, češ, da ni posebnih predpisov justične uprave o rabi deželnonavadnih jezikov pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu. Takih pred- Za ravnopravnost slovenščine pri c. kr. viš. dež. sodišču v Gradcu. 337 pisov pa na pr. tudi ni o rabi deželnonavadnih jezikov pri c. kr. viš. deželnem sodišču v Trstu in vendar se tukaj, odkar je uveden novi civilnopravdni red, c. kr. višje deželno sodišče poslužuje slovenskega jezika na prizivnih razpravah v slovenskih zadevah in sicer, če smo prav informirani, tako daleč, da se v takih slučajih celo interno posvetovanje vrši, da se celo sklep ali sodbo stori v slovenskem jeziku. To je pač dosledno izvrševanje načela ravnopravnosti, za katero c. kr. višje deželno sodišče v Trstu ni potrebovalo posebnih predpisov. Mi si usojamo opozarjati na to, za pravno državo čudno razliko med Gradcem in Trstom, ki je tembolj čudna, če se pomisli, da majhen del slovenskega naroda v okrožju tržaškem uživa pravice, katerih pa nima »gros« naroda, živeč kompaktno na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Koroškem, ker pri c. kr. viš. dež. sodišču v Gradcu vlada za Slovence jezikovna praksa, katero se hoče sankcijonirati z zadnjimi sklepi istega viš. sodišča. Sicer pa imamo za okrožje c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu tudi jezikovne predpise, katere je le treba prav in po njihovem namenu tolmačiti, da je tudi v tem pogledu upravičena zahteva po rabi slovenskega jezika pri prizivnem senatu c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu, v slovenskih pravdnih zadevah. Vsi ti jezikovni predpisi se pač morajo analogno uporabljati na novo ustno postopanje, katero gotovo teh -predpisov ne izključuje. Razpis c. kr. justičnega ministrstva z dne 8. aprila 1883 št. 4224 izrecno poudarja, da poprej izdani jezikovni predpisi ne veljajo samo za sodišča prve stopnje v slovenskih pokrajinah, temveč so merodavni tudi za višja sodišča, kadar so druga stopnja za imenovane pokrajine. Kakor so v zmislu teh predpisov prilagodile rabo slovenskega jezika prve instance vsaj na Kranjskem popolnoma tudi za novo pravdno postopanje, to isto bi se moglo in moralo zgoditi tudi za novo postopanje pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu za katero kakor višjo instanco v slovenskih pravdah veljajo isti predpisi. Interpretacija §-a 13 obč. sod. reda, s kakršno zagovarja C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu svojo jezikovno prakso, znana je še iz tistih časov, ko se je pravico slovenskega jezika v sodnih uradih še sploh zanikalo, češ, da je sicer deželno-navadni, da pa ni sodnonavadni jezik. Prav zaradi tega pa se 22 338 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. je bilo izdalo razne jezikovne predpise, da so to argumentacijo, po kateri bi bila morala v slovenskih krajih za vedno ostati nemščina sodnonavadni jezik, zavrgli ter ukazoma odprli vrata slovenskemu jeziku pri sodiščih. Sklep C. kr. višjega deželnega sodišča v Gradci, da za to instanco ne velja slovenski razpravni jezik v slovenskih pravdah, torej ne odgovarja ni zakonu, ni jezikovnim predpisom, najmanj pa zdravemu razvoju pravosodja. Osobito pa ni nobenega razloga, da se ustanavlja nekako pare i j al no ravnopravnost, ko se namreč dovoljuje zastopnikom na prizivnih razpravah govoriti slovenski, ko pa naj bi ne bilo dovoljeno, da sodišče izpre-govori slovensko besedo! K temu še pride, da c kr. višje deželno sodišče v Gradcu zaukazuje, da morajo prve instance prevajati njegove odločbe iz nemščine na slovenščino, dočim je osobito sedaj po §-u 215 posl. reda stvar istega višjega sodišča, da samo preskrbi odpravke svojih odločb, ki so za stranke potrebni. Proti sklepoma c. kr. višjega deželnega sodišča Bc II 72/07—3 in Bc II 84/7—4 tečejo sicer od vseh prizadetih strank revizijski rekurzi, a udano podpisani odbor si usoja tudi visoko c. kr. justično ministrstvo na vse to opozarjati in prositi blagovoljnih primernih ukrepov, da se odstrani navedene nedostatke pravosodja.«