ŠTEVILKA 16, LETNIK 19 ■ TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje ZASAVC 2008 7. 08. 2008, CENA 1,13 €/270 sit , 352(497.12 Zagorje ob Savi) ¥ 2a (MS pa Spffla gramoeflem Dva Orleka Abrahamevea □35@ooo© skriti HaklaP / Trboveljski NE, zagorski DA g SKB SOPETE GENERALE GttOUP Blamour KßM half 5 stylin? Nakupovalni center SPAR ZAGORJE PON - PET: 8.00 - 20.00 SOBOTA: 8.00 -17.00 NEDELJA: 8.00 - 12.00 DOBRODOŠLI! © W PAN KRTI DJ www.sedmica.si v^SN|| info: alex@sedmica.si > info: 040 339 977, 041 800 490 Prodaja vstopnic na Petrolu, Big Bang, Kompas Internetna prodaja: www eventim.si in www.vstopnice.com VSTOPNICE SO V PREDPRODAJI CENEJE ZA 2 EUR-a Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko in Klub mladih Vransko Vas vabita na prireditve VRANSKI POLETNI VEČERI ►ras ATOMI tllfk ► sobota, 16. avgust 2008, ob 20.00 cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Prekopi ZVOKI KITARE IN FLAVTE, duo Limonium sobota, 23. avgust 2008, ob 20.30 letni kino pod zvezdami za Vrtcem Vransko HERETIK, celovečerni slovenski film o življenju in delu Primoža Trubarja sobota, 30. avgust 2008, ob 20.00 letni kino pod zvezdami za Vrtcem Vransko PETELINJI ZAJTRK, romantična komedija @1 Morate prebrati: Zagorje praznuje m Heliodrom v Trbovljah Thermana, družba dobrega počutja Prva zaposlitev Iščemo zasavsko nošo Intervju: Matjaž Svagan Peking - prizorišče polet- 0 Zastrupitev s hrano Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.c., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00srn, polletna 13,52 EUR <3.240,00sit>. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. HV8BHIK © mšjem i-------- Tudi te je Zagorje ob občinskem prazniku »Nikovih 60 pomladi« Naš Niko 60 praznuje in dobro letom vsem kljubuje. Ko Zasavca nam raznaša On nas vedno vse prekaša. Misli naše so s teboj, In let želimo ti nebroj. Lahkoten tvoj korak naj bo, Iz leta v leto vsaj tako Naj se ti radosti oko, Od jutra do večera, Vsak dan obilna mera Iskrivosti je tvoja bera, Čeprav Zasavc te kdaj nervira. Dragi Niko, vsi pri Zasavcu ti želimo zdravja in veselja in srečni smo, da te imamo. Ostani z nami še mnogo let. Uredništvo V Zagorju je te dni lepo in praznično, saj je občinski praznik pred vrati. Zal pa ni povsod tako. Na fotografiji vidite lepši del dostopa do bloka na Polju 3. Komunalci so urejali odtok in pustili delo nedokončano, pa so stanovalci luknjo pokrili s starimi vrati. Ploha je naredila jezerce, ki ni nič v primerjavi z luknjami in blatom, ki jih morajo premostiti, da bi prišli do tega lepšega dela. In to vse v središču Zagorja. Bilo je govora, da bo ta del urejen kompletno (meteorske vode, kanalizacija, parkirišča) s pomočjo evropskih sredstev. Prebivalci Polja upajo, da tudi to enkrat bo in, da se ne bo treba več sramovati, kadar jih kdo obišče. Žara s posmrtnimi ostanki je bila zakrita z belimi cvetovi in z belim trakom z imeni treh Slavkovih vnukov: Domna, Mance in Tajde. 85-letni mami Dragici pa je lahko v uteho, da jo je obiskal še dan pred tragedijo, na svoj 59. rojstni dan. Prav tako sina in hčerko. Rad je obiskoval svoje domače. Z groba se vidi po zračni črti gozd, kjer se nad Savo skriva njegova rojstna domačija in v nižini Sava s širokimi polji. Oboje je imel rad. Besedilo in slike: Fanči Moljk Seznam nastopov Jureta Torija in Orlekov v mesecu avgustu. 30.8.2008, Vipava koncert, ob 20. uri, EWALD & jURE 29.8.2008, Ljubljana Noč v stari Ljubljani, EWALD & jURE 28.8.2008, Velenje Festival Konjegunda, EWALD & jURE 26.8.2008, Ljubljana BOGDANA & jURE 23.8.2008, Šentjanž Šentrockjanž, ob 22. uri, ORLEK 22.8.2008, Dravograd Koroško kulturno poletje, ob 20. uri, ORLEK 9.8.2008, Črna na Koroškem EWALD & jURE 8.8.2008, Celje Glavni trg, ob 21. uri, ORLEK 7.8.2008, Bovec Glavni trg, EWALD & jURE Podrobnosti na www.juretori.com mišmiM 0 Zagorje praznuje Prireditve v počastitev občinskega praznika Občine Zagorje so v polnem teku, glavnino seveda pomeni Noč pred nočjo in Zagorska noč 8. in 9. avgusta, čeprav to ne pomeni, da jih bo takrat konec, trajale bodo ves avgust in se zavlekle še v september. V soboto, 2. avgusta, je bilo na lokostrelskem poligonu na Ru- njem na Noči pred nočjo na ploščadi pred muzejem. Za dobro ardiju lokostrelsko tekmovanje za 14. pokal Janeza Vajkarda Valvasorja, FITA 70 m, za slovenski pokal. V Kolovratu pa so tamkajšnji gasilci postali bogatejši za novo gasilsko vozilo, ki so ga prevzeli ob veselih zvokih družinskega ansambla Avsenik na gasilski veselici. V nedeljo, 3. avgusta, so se Zagorjani in okoličani podali na Cemšeniško planino, kjer je bila spominska slovesnost ob obletnici ustanovitve Revirske partizanske čete. Direktor podjetja Tevel - Varnost Elektronika Zagorje, Iztok Živko predaja faksimile biblije direktorici Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje, Ireni Medvešek V večernih urah so v Zagorju, v Weinbergerjevi hiši, protokolarnem objektu zagorske občine, svečano odprli spominsko sobo rojaka, opernega pevca Ladka Korošca. DružbaTEVE Varnost Elektronika je ob tej priložnosti donirala zagorski knjižnici Mileta Klopčiča faksimil Biblie - Slavice. V četrtek, 7. avgusta, bo dopoldan Društvo upokojencev Zagorje organiziralo šahovski turnir v prostorih društva na Ulici talcev, ob 10.00 uri pa sledi položitev temeljnega kamna za izgradnjo novega poslovno-proizvodnega objekta družbe STIP v obrtno industrijski coni Kisovec. Petek, 8. avgust, bo za predpraznično vzdušje poskrbelo spet Društvo upokojencev Zagorje s kegljaškim meddruštvenim turnirjem v bovvling centru Planet 300.V tem času ob tudi svečana otvoritev prenove, nadzidave in dozidave objekta delavnic ter otvoritev nadzornega centra avtomatizacije oskrbe z vodo v javnem podjetju Komunala Zagorje. Ob 18.00 uri sledi odkritje doprsnega kipa dolgoletnemu predsedniku vlade in bivšemu predsedniku Republike Slovenije ter častnemu občanu Občine Zagorje ob Savi, dr.Janezu Drnovšku v mestnem parku v Zagorju, za tem pa bo v gledališki dvorani Delavskega doma Zagorje slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2008. Dan se bo zaključil z veselim raja- razpoloženje bodo poskrbeli Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Neisha. Na dan praznika, 9. avgust, bo dopoldne na Ruardiju spet lokostrelsko tekmovanje FITA 900 krogov, za slovenski pokal.V protokolarnem objektu Weinbergerjeva hiša bodo predstavniki Občine Zagorje in družbe Spekter podpisali pismo o nameri izgradnje več stanovanjskega objekta na Cesti Borisa Kidriča. Za dopoldanske ure je napovedan tudi start kolesarskega vzpona Zasavska Sveta gora 2008 pred zagorsko tržnico in za najmlajše od 7 do 12 let vožnja z avtomobilčki JUMNICAR na ploščadi pred tržnico, nato pa nastop skupine Foxy Teens. Popoldan se bo pričel množični tek - 4. tek po zagorski dolini, v počastitev občinskega praznika - na relaciji Izlake Zagorje. Tek šteje za Štajersko Koroški pokal v tekih 2008 in Slovenski pokal v rekreativnih tekih 2008. Na Ulici Borisa Kidriča bo organiziran tudi cici-tek, tek invalidov in otroški tek. Ko se bo popoldne že prevešalo v večer, bo na ploščadi pred tržnico promenadni koncert s Pihalnim orkestrom SVEA Zagorje, ki ga bo spremljal nastopTvvirling kluba SVEA Zagorje.Večer bo v znamenju Zagorske noči 2008 s Čuki, Nušo Derenda in Boštjanom Konečnikom na parkirišču pred tržnico.V mestnem parku bo nastopila skupina Rasa, čarodej in animator na hoduljah. Za vse, ki bodo želeli spremeniti videz obraza, bo poskrbela umetnica in mojstrica poslikav Alenka Peternel s Face Paintin-gom, Balon Twister Niko Fritz, prvak v vozlanju balonov, pa bo zavozlaval balone.Točno opolnoči bo tradicionalni ognjemet z avtobusne postaje.Vsi obiskovalci Zagorske noči se bodo lahko ohlajali s kornetom, ki ga časti Občina Zagorje. Po nekaj urah spanja se bo v nedeljo, I O.avgusta, dogajanje preselilo na igrišče TVD Partizan, kjer bo turnir v ulični košarki. Po končanem delovnem tednu bo naslednjo nedeljo, 17. avgusta, dopoldne pri ribniku Zagorje ribiška tekma za pokal Občine Zagorje. Popoldan pa pripravlja Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake-Mlinše-Kolovrat na ploščadi pred muzejem 3. državne kmečke igre. O dogajanjih v zadnjem tednu meseca avgusta bomo poročali v naslednji številki časopisa Zasavc. Zupan občine Zagorje Matjaž Švagan je v zloženki, ki so jo ob praznovanju dobila vsa zagorska gospodinjstva, med ostalim, zapisal: » Eden od bivših predsednikov države je nekoč ob obisku naše občine dejal, da je malo občin v Sloveniji, kjer ga ob obisku seznanjajo z načrti za prihodnost, in ne s problemi, za katere naj bi tako ali drugače poskrbela država. Pa še to je dejal, da v Zagorju znamo in zmoremo svoje cilje in načrte tudi uresničevati ter da ga to potrjuje v prepričanju, da so najbolj pomembni ljudje; ljudje, ki jim ni vseeno in ki hočejo drugače in boljše ter imajo za to voljo in pogum.« Besedilo: MaH Slika.Tatjana Polanc Kolander I© FUNftagC Trboveljski NE za Hamniško-zasavsko pokrajino Župan Občine Trbovlje sklical korespondenčno sejo Občinskega sveta Občine Trbovlje, kjer so svetniki izrazili mnenje o predlagani Kamniško-zasavski pokrajini Vlada Republike Slovenije je 10. julija 2008 na svoji 177. redni seji določila besedilo Predloga zakona o ustanovitvi pokrajin (ZU Po k) in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljevanju: DZ RS) v prvo obravnavo. Naslednji dan je predsednik DZ RS, France CUKJATI, županom mestnih občin in občin poslal predlog besedila in zaprosil za izdajo mnenja k le-temu. Mnenje občin oz. občinskih svetov pričakuje najkasneje do 10. avgusta 2008. Zaradi kratkega roka za izdajo mnenja, je bilo potrebno sklicati korespondenčno sejo občinskega sveta, saj gre za odločitev, ki je v skladu s 24. členom Poslovnika občinskega sveta, pomembna za razvoj občine Trbovlje. V novem predlogu besedila zakona jeVlada RS upoštevala mnenja državljank in državljanov RS, izražena na posvetovalnem referendumu 22. junija 2008 ter v besedilu zakona predvidela 13 pokrajin in posebni status Mestne občine Ljubljana, ki naj bi imela poleg statusa mestne občine tudi pravni status pokrajine, ki se določi z zakonom - skupaj torej 14 pokrajin. Do spremembe je prišlo tudi v povezavi z Osrednje-slovensko pokrajino, ki je v novem predlogu zakona razdeljena na Kamniško-za-savsko in Notranjsko-dolenjsko pokrajino. Kamniško-zasavska pokrajina naj bi obsegala 15 občin (Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji,Trbovlje, Trzin, Vodice, Zagorje ob Savi), sedež pokrajinskega sveta naj bi bil v Trbovljah, sedež pokrajinske uprave pa v Kamniku. Z navedeno vsebino predloga zakona se v trboveljskem občinskem vodstvu ne strinjajo. Ocenjujejo namreč, da v predlagani pokrajini ni fizično-geografskih in družbeno-geografskih skupnih značilnosti, nobenih zgodovinskih in kulturnih silnic, ki naj bi jih združevale niti nobenih upravno-političnih členitev, ki bi takšno pokrajino pogojevale.Trditev predlagatelja, da so pri predlogu poimenovanja pokrajin upoštevane zgodovinske, zemljepisne in kulturne značilnosti območja in večinska volja prebivalcev območij pokrajin, ne drži. V skladu z zgoraj navedenim so predlagali občinskemu svetu, da sprejme mnenje glede uvrstitve trboveljske občine v pokrajine. O predlaganem sklepu je glasovalo 21 članov občinskega sveta, 20 jih je glasovalo »ZA« predlagani sklep, I član pa je glasoval »PROTI« sklepu.Tako je bilo sprejeto naslednje mnenje: »Občinski svet Občine Trbovlje se s predlagano Kamniško-za-savsko pokrajino ne strinja. Občinski svet Občine Trbovlje ponovno predlaga, da se ustanovi Zasavska pokrajina.« Mnenje občinskega sveta so že poslali predsedniku državnega zbora. Oviran premet na območju Trbovelj Izgradnja zbiralnikov meteorne vode v sklopu projekta čistilne naprave je v Trbovljah v polnem teku, zaradi tega bo oviran promet po mestnih ulicah na več odsekih državnih cest. Od 4. avgusta dalje, vse do sredine novembra, bo zapora od križišča pri Komunali do Gasilskega zavoda ter pred Avtohišo Malgaj, od križišča pri občini proti spodnjemu delu Trbovelj in od križišča v Bevškem proti Slačniku. Predvidevajo, da bodo zapore med 7.00 in 18.00 uro, takrat bo promet potekal izmenično enosmerno. MaH izgradnja zbiralnika meteornih vod pri Občini Trbovlje Zagorski svetniki ZA kamniško zasavsko regijo Zagorski svetniki in svetnice so se pozitivno opredelili do predloga Zakona o ustanovitvi pokrajin, po katerem naj bi bila občina Zagorje ob Savi, skupaj s trboveljsko in hrastniško občino, umeščena v kamniško-zasavsko pokrajino. Na korespondenčni seji, ki jo je pretekli teden sklical župan Matjaž Švagan, je od petindvajset svetnikov glasovalo sedemnajst, od tega jih je bilo štirinajst za vključitev, trije pa proti. Tako bodo v državni zbor poslali pozitivno mnenje občinskega sveta v zvezi z vključitvijo občine Zagorje ob Savi v kamniško-zasavsko pokrajino. MaH Preplastitev regionalne ceste Trboveljčani so dočakali tudi to« da njihovi motorni konjički v osrčju mesta, v samem centru Trbovelj, ne bodo več poskakovali kot besna kobila, pešci pa naj ne bi več potrebovali čolna za prečkanje ceste ob nalivih. Direkcija za ceste je pričela z zbiranjem ponudb za preplastitev regionalne ceste na relaciji Bevško-Trbovlje. To je petsto metrov dolg odsek od rondoja mimo trgovine Spar proti stadionu Rudar. Ponudbe so zbirali do konca meseca julija, do 15. septembra pa naj bi ta odsek ceste že dobil novo prevleko. MaH Gest promet in premalo parkirnih mest Občina Hrastnik je objavila razpis za rekonstrukcijo lokalne ceste Dol-Blate in Gasilski dom-Rižnar. Cesta na tem območju ne ustreza potrebam vse gostejšega prometa v naselju in predvsem prometa tovornih vozil skozi naselje proti Blatam. Problem predstavlja tudi pomanjkanje parkirnih mest. Občina Hrastnik je projekt ureditve območja prijavila na 3. razpis EU za Razvoj regij in bila uspešna. Zdaj izbirajo izvajalca, ki bo izvedel rekonstrukcijo lokalne ceste in vsa potrebna dela. Razpis je odprt do 22. avgusta. Hrastniška Pivnica ima novega lastnika Hrastniški Domex se je odločil, da proda poslovni prostor, kjer je domovala nekdanja Pivnica. Na razpis sta prispeli dve ponudbi, od katerih je bila ponudba AGM Nemec najugodnejša, saj je podjetje ponudilo 6.000 € več, kot je bila izklicna cena.Tako je njihova ponujena vrednost za 175 m2 metrov velik prostor znašala 91.000 €. Objekt je bil zgrajen leta 1986, uporabnega dovoljenja nima, prav tako je potrebno urediti vse priključke za elektriko, vodovod in ogrevanje. Heliodrom v Trbovljah?! Pretekli teden je bil v Trbovljah, pri podžupanu Mitju Rozina na obisku vodja letalske policijske enote Vojko Robnik.Namen njegovega obiska je bil, da skupaj z občinskimi predstavniki izdelajo načrt za pristajanje helikopterja v Trbovljah. Poleg poveljnika so se sestanka udeležili vsi predstavniki operative s področja reševanja v občini Trbovlje: direktor gasilskega zavoda, predstavnik policistov, predstavnik centra za obveščanje in predstavnik reševalcev. Na sestanku so sprejeli sklepe, ki bodo poenostavili reševanje vprašanja pristajanja helikopterja. Dogovorjeno je, da bo odslej pristajal v Gabrskem, na travniku nasproti Gostilne Račič. Lokacija se je vsem udeleženim zdela sprejemljiva, kljub občasnim severnim vetrovom, ki zapihajo. Takrat se bo pilot tik pred pristankom sam odločil, kje je najprimerneje pristati, alternativa še nogometno igrišče Rudar. Podžupan Mitja Rozina se je odločil za obisk na Ministrstvu za zdravstvo, kjer bo poskušal dobiti finančno soudeležbo pri izgradnji pravega pristajališča za helikopterje v občini Trbovlje. MaH Obnova sejne dvorane v zgradbi Občine Trbovlje V začetku meseca julija so se v upravni zgradbi Občine Trbovlje pričela investicijsko vzdrževalna dela pri obnovi sejne dvorane, kjer med drugim (okrogle mize, sestanki, srečanja, izpiti,...) potekajo tudi seje občinskega sveta. Povod začetka obnovitvenih del je bila skoraj nevzdržna vročina v poletnih mesecih, zato so se odločili za klimatizacijo dvorane. Le-ta pa je za seboj potegnila še druga dela in tako bodo obnovili vse talne, stenske in stropne obloge, električno napeljavo, delno obnovili pohištvo in postavili nov elektronski glasovalni sistem. Na javni razpis za izvedbo obnovitvenih del sta prispeli dve ponudbi, izbran izvajalec pa je družba Spectra 9 d.o.o.,z njim je tudi sklenjena pogodba v vrednosti cca. 180.000 evrov. Plačilo si bosta Občina Trbovlje in Upravna enota Trbovlje razdelili v razmerju 52 oz. 48 odstotkov, saj na podlagi sklenjene pogodbe UETrbovlje prispeva k investicijskem vzdrževanju, in sicer v sorazmerju z deležem prostorov, ki jih uporablja. Dela so v polnem teku, končana pa bodo do konca septembra, saj je za 29. september 2008 napovedana seja občinskega sveta, ki naj bi bila že v novi, obnovljeni sejni dvorani. MaH [Q HMfeRß Kako ukrepati» če gre kaj narobe pri turističnih storitvah To je vroča tema oškodovanih ali opeharjenih turistov v teh dneh, ko jim potovalna agencija ni izpolnila, kar jim je obljubljala ali zagotavljala v turističnem aranžmaju. Poglejmo osnovne pravice in korake uveljavljanja reklamacije na napake pri izvedbi aranžmaja, ko gre za letovanje ali zgolj potovanje. Kot prvo in zelo na kratko : - Preden podpišete pogodbo o potovanju ali letovanju, skrbno preberite vsebino pogodbe, se pravi program potovanja, obseg storitev, ki so zajete v ceni, še posebej pa splošne pogodbene pogoje - Program potovanja se lahko spremeni le zaradi nastopa izrednih okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali se jim izogniti oz. jih preprečiti (vojne razmere, naravne nesreče, politični nemiri,...). Sicer lahko uveljavljate odškodnino. - Organizator mora izpolniti vse kar je zagotavljal v turističnem aranžmaju, ko je predstavljal ponudbo, na podlagi katere ste se odločili za sklepanje pogodbe.Vse, kar je bilo naknadno ustno obljubljeno, se zelo težko uveljavlja. Shranite reklamna sporočila, ponudbe, objavljene na spletu, brošure, kataloge, posebne objave, vse kjer je agencija ponujala Vaš’ aranžma. - Organizator odgovarja tudi za vse nepravilnosti storitev svojih pod-izvajalcev, katerim je zaupal storitve. - Ob sklenitvi pogodbe o turistični storitvi mora potrošnik shraniti vse dokumente, s katerimi bo kasneje lahko dokazoval, kakšno pogodbo oz. aranžma je sklenil z agencijo in pod kakšnimi pogoji - Rok pritožbe in naslovnik : Potrošnik se mora organizatorju potovanja - turistični agenciji, s katero je sklenil turistični aranžma, pritožiti (reklamacija na izvedbo aranžmaja) pisno v dveh mesecih po končanem potovanju. Pritožbo z zahtevkom pošlje pisno s povratnico, ki jo shrani.Turistična organizacija je dolžna odgovoriti 8 dni od prejema pošte. * Pritožba mora vsebovati opis nepravilnosti (odstopanj od pogojev sklenjene turistične pogodbe) z argumenti in dokazili ter navedbo višine morebitno zahtevane odškodnine. - Odškodnina : Če pomanjkljivosti niso odpravljene na kraju samem, lahko potrošnik zaradi nepopolno ali nekako- vostno opravljenih storitev uveljavlja sorazmerno znižanje cene po končanem potovanju. Pri presoji, do kakšne odškodnine ste upravičeni, si lahko pomagate s t.i. Frankfurtsko tabelo. To je odškodninska tabela glede na vrsto napake pri izvedbi aranžmaja, (odstopanja od pogodbe). Priporoča jo tudi GZS - sekcija za gostinstvo in turizem in je v celoti dosegljiva na njihovi spletni strani.V skrajšani verziji je dosegljiva na naši spletni strani www.zagorje.si/zpz ( okno ‘kaj morate vedeti’). (Primer: Če sta obseg ali kakovost opravljenih storitev bistveno odstopala od obsega in kakovosti, ki so bile določene v potrdilu ali pogodbi o letovanju, je potrošnik upravičen do vračila celotnega zneska) POMEMBNO: Za uspešno uveljavljanje reklamacije potrebujete: pogodbo - potrdilo o potovanju, račun o plačilu, dokazila o napakah (slike, izjave prič, izjave izvajalcev storitev v kraju bivanja) in sporočilih o napakah iz kraja destinacije. Kvalitetna pritožba z navedbo argumentov je pogoj za uspešno reklamacijo. Kot drugo - opozorila na najpogostejše probleme : - Postopek pritožbe. Potrošnik mora za vsako napako, ki jo opazi med izpolnjevanjem pogodbe, najprej na kraju samem čimprej pisno (ali v drugi ustrezni obliki: SMS sporočilo, faks, e-sporočilo - in vse obvezno shraniti) obvestiti izvajalca storitve ali lokalnega predstavnika organizatorja Če predstavnik agencije ni dosegljiv ali ga sploh ni v tem kraju, naslovi pisno sporočilo na odgovorno osebo agencije same in dokaz shrani. Zelo priporočljivo je vse nepravilnosti tudi poslikati, če je mogoče. Zelo pomembno je, da si pridobi potrdilo, da je opozoril na napako in ga skrbno shrani. Sicer ob prihodu domov ne bo mogel uveljavljati pisne pritožbe. Če se potrošnik pritoži, mora organizator potovanja ali lokalni predstavnik storiti vse potrebno, da bodo pomanjkljivosti odpravljene -Sprememba nastanitve je lahko le v ob- jekte iste ali višje kategorije in samo v dogovorjenem kraju. Razliko v stroških krije agencija. -Odpoved potovanja s strani potrošnika je možna kadarkoli. Če gre za pravočasno odpoved, ste dolžni agenciji povrniti le administrativne stroške. V primeru, da odpoveste potovanje zaradi izrednih okoliščin (bolezen, smrt v družini, nesreča...) ste agenciji dolžni plačati le dejanske stroške, ki so nastali zaradi vaše odpovedi (Glej splošne pogoje agencije!!). -Zavarovanje za primer odpovedi velja samo v primerih izrednih okoliščin.V primeru, da ste si premislili, zavarovalnica ne bo krila stroškov turistične agencije (Nova določila Zakona o varstvu potrošnikov, ki veljajo od januarja 2008) -Obvezna informacija za potrošnika: (navedene v katalogu, prospektih, reklamnem ali informativnem gradivu ) ne sme vsebovati neresničnih ali zavajajočih informacij. Mora biti razumljiva in mora vsebovati točne podatke o : - ceni, - kraju potovanja, - načinu in vrsti nastanitve, - lokaciji nastanitve, - turistični kategoriji, ki jo priznava država kjer bo storitev opravljena (v različnih državah različne), - stopnji kakovosti nastanitve in njenih glavnih značilnosti, - programu potovanja, - potnih listinah in morebitnih zahtevah za vizume, - denarnem znesku ali odstotku cene, ki jo je potrebno plačati ob rezervaciji, - časovnih rokih za plačilo razlike - najnujnejšem številu oseb za izvedbo turističnega aranžmaja - in o skrajnem roku, kdaj je potrebno potrošnika obvestiti o morebitni odpovedi. - Potrdilo o potovanju: organizator potovanja mora potrošniku najpozneje ob sklenitvi pogodbe o organiziranju potovanja izdati potrdilo o potovanju (ali skleniti pisno pogodbo, ki vsebuje vse sestavine potrdila o potovanju) Nov zakon predpisuje še nekatere dodatne podatke kot so : - Posebne želje, ki jih potrošnik ob prijavi sporočil organizatorju potovanja in jih je ta sprejel, - Sprememba cene ( navzgor ali navzdol), - po možnosti navedbo taks in pristojbin, - dinamike plačil in načina plačila, - podatki o zavarovanju, - opozorilo, da je potrošnik dolžan na kraju letovanja takoj sporočiti napako pri izpol. pogodbe - podatek ali je najmanjše število prijavljenih pogoj za izvedbo tur. aranžmaja in navedbo odpovednega roka potovanja (opomba : ta ne sme biti krajši od 7 dni pred datumom pričetka potovanja) - Organizator potovanja mora potrošniku zagotoviti (pred pričetkom potovanja) tudi ; - pisno informacijo o voznem redu in mestu, ki je za potrošnika rezervirano na prevoznem sredstvu - pisno informacijo o lokalnem predstavniku (ime in priimek, naslov in telef. številka). Če ta ni zagotovljen, mora imeti potrošnik na voljo telef. številko, na katero lahko pokliče ob primeru morebitnih napak ali drugih težav. Inšpekcijski nadzor ;Tržni inšpekotrat RS je pristojen za nadzor nad izvajanjem pristojne zakonodaje o turističnih storitvah in spoštovanja določb zakona, za kršitelje pa predpisuje sankcije. Zakonske podlage : - Obligacijski zakonik - Zakon o varstvu potrošnikov - Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - Zakon o pospeševanju turizma Pri uveljavljanju reklamacije pri tujih turističnih agencijah vam nudi brezplačno pomoč center za reševanje čezmejnih sporov »Evropski potrošniški center« v Ljubljani : , telefon 01 432 30 35 Svetovalna pisarna: Tanja Šulin Drnovšek Staro se umika novemu En sam trenutek je dovolj, da se zbriše preteklost in prične nastajati novo. V Trbovljah, v križišču pri Dimniku, bosta v teh dneh postali preteklost dve hiši, ki sta dolga leta kljubovali vsem zgodam in nezgodam in končno morali kloniti in odstopiti prostor novemu, lepšemu.To je hiška, v kateri je nazadnje domovala trgovina Bogo šport in servis smučarske opreme in poleg nje še tista, kamor so Trboveljčani pred (mnogo?) leti nosili svoja oblačila na kemično čiščenje k Veri Kovač, kasneje je bilo tam urejeno stanovanje. Na tem mestu naj bi bila zgrajena garažna hiša, ki jo trboveljski jekleni konjički z veselje m pričakujejo. Nev obraz trboveljskega bazena V preteklem tednu je stavba trboveljskega bazena dobila preobleko. Prebarvali so namreč njeno lice, ki je vidno s ceste. Vse pohvale vredno! Le mimoidočim ni jasno, zakaj je v zgornjem nadstropju, ki je v istem nivoju s teraso, zamenjano z novim le eno okno, vrata in drugo okno pa, kot da bi bila pod spomeniškim varstvom. Mar ne bi bilo pametneje in lepše, ko bi se odločili za enotno ureditev? Ob tem naj še zapišemo, da je v pospešeni obnovi in povečanju prostorov tudi gostinski lokal Megas Alexandras. trenutno ob del zelenice Ob Osnovni šoli Trbovlje so ogradili del zelenice nasproti trboveljskega letnega kopališča. Predvsem pa brez panike - bi dejal dobri vojak Svejk. Zagraditev je samo začasna. Delavci SGP-ja Zasavje bodo na tem delu položili v zemljo kanal, ki bo povezan z zbiralnikom meteorne vode pri občini Trbovlje. Obljubili so, da bodo zelenico vrnili. Besedila in slike: MaH •- / Thermana, družba dobrega počutja Druga faza investicije, hi je zajemala izgradnjo Hotela in Wellness Spa Centra v Zdravilišču Laško, se je zaključila I. avgusta, ko so v hotelu Wellness Park Laško že sprejeli prve goste. Ponudba Wellness Parka Laško je zasnovana na ohranjanju vitalnosti, krepitvi telesnega in duhovnega zdravja, sprostitvi in oddihu, kar vodi k zadovoljstvu in sreči. Thermana, družba dobrega počutja Druga faza investicije, ki je zajemala izgradnjo Hotela in Wellness Spa Centra v Zdravilišču Laško, se je zaključila I. avgusta, ko so v hotelu Wellness Park Laško že sprejeli prve goste. Ponudba Wellness Parka Laško je zasnovana na ohranjanju vitalnosti, krepitvi telesnega in duhovnega zdravja, sprostitvi in oddihu, kar vodi k zadovoljstvu in sreči. Predračunska vrednost celotnega projekta Wellness Park Laško znaša 75 milijonov evrov, od tega znaša investicija v Wellness Hotel približno 24 milijonov evrov. Investicijo so financirali z lastnimi sredstvi dokapitalizacije in dolgoročnim kreditom, Evropska sredstva jim niso bila odobrena, ker naj bi z investicijo pričeli pred pridobitvijo sklepa. Z investicijo so pričeli 25. oktobra 2007, po vseh racionalnih rokih za izdajo sklepa o odobritvi sredstev. Temu je pritrdilo tudi upravno sodišče, ki je ugotovilo, da je bil sklep Ministrstva za gospodarstvo p reti ranjen in je zadevo vrnilo v ponovni postopek. Investicija je pomembna tudi za lokalno okolje, saj neposredno pomeni skupaj 200 novih delovnih mest. S Termalnim centrom so realizirali 26, z Wellness hotelom 40 in Wellness Spa Centrom 23 novih zaposlitev. Wellness hotel ponuja 90 sodobno opremljenih sob kategorije štirih zvezdic, kulinarične mojstrovine A la carte restavracije s panoramskim pogledom na reko Savinjo, penzionsko restavracijo, kavarno, vinoteko in sejno sobo za 25 oseb. Hotelske sobe so klimatizirane, opremljene z internetnim priključkom, LCD televizorjem, telefonom, sefom, mini-barom ter kopalnim plaščem. Gostje imajo možnost izbire med enoposteljnimi ter dvoposteljnimi sobami, njihovimi komfortnimi različicami ter apartmaji. Gostje hotela bodo imeli prost vstop v Termalni center, savna in fitnes center. Wellness Spa Center ponuja na površini 1200 m2 25 sodobno urejenih prostorov za različne terapije, fitnes in rekreacijo.Velja za enega najbolj izpopolnjenih S PA centrov v tem delu Evrope. S svojim izjemnim ambientom, ki predstavlja edinstveno kombinacijo tradicije, izkušenj in najmodernejših S RA ritualov, ustvarja harmonično vzdušje v objemu narave. Izbor vvellness ponudbe zaokrožujejo: • ••ajurvedske masaže, tajske masaže, Comfort Zone rituali, nege obraza, telesa, obloge in maske priznanih vrhunskih kozmetičnih linij Comfort Zone in Pevonia Botanica; • • edinstvene tehnike izvajanja Stone terapije, klinične aromaterapije, havajske lomi lomi masaže in shiatsu masaže. • • tematsko obarvane kopeli z romantičnim prizvokom, kjer lahko sami ali s partnerjem uživate v trenutkih sproščanja; • ••fitnes center z najsodobnejšimi Technogym napravami; • ••Mind and Body programi yoge, pilatesa in aerobike. Gostje hotela Wellness Park Laško, Zdravilišča Laško in hotela Hum lahko koristijo pri bivanju v mesecu avgustu 20% popust na storitve Wellness Spa Centra. Odprtju Termalnega Centra, Hotela ter Wellness SPA Centra Wellness Park Laško bo v letu 2009 sledilo še odprtje kongresnega hotela s 108 sobami in devetimi dvoranami, kjer bo prostora za skupno 760 udeležencev kongresov, seminarjev in drugih srečanj. Za hotel Zvezda v Celju je pripravljena projektna dokumentacija. Sledi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Načrtujejo tudi vrtino za raziskavo možnosti pridobitve termalne vode, za kar pričakujejo tudi sofinanciranje iz javnih sredstev. Za razširitev doma starejših so pripravljeni idejni projekti. Z gradnjo bodo pričeli takoj, ko bodo pridobili ustrezno koncesijo. V prvem polletju se je število nočitev povečalo za 15%. Realizacija pogodbe z ZZZS za zdraviliško zdravljenje je na lanskoletnem nivoju, za 55 % se je povečalo število nočitev iz naslova turistično poslovnih programov. Nekoliko se je zmanjšalo število wellness, zato pa povečalo število gostinskih storitev. Na kopališču Wellness Parka v Termalnem Centru so od otvoritve sredi februarja do konca polletja našteli 55.000 obiskovalcev. Program varstva starejših je polno zaseden. Finančni kazalniki ne sledijo ugodnim gibanjem v fizičnem obsegu dejavnosti. Družba je v polletju poslovne prihodke, ki znašajo 8 mio EUR, povečala za 26 %. Nenormalno velike podražitve energije in hrane, ki najbolj prizadenejo prav turistično dejavnost, ter še nekateri stroški za končno sanacijo poplave iz leta 2007 pa povzročajo negativni finančni rezultat v višini okrog 400.000 EUR. Negativna gibanja na finančnem trgu in povečanje obresti primanjkljaj povečajo še za 600.000 EUR. Ob tem velja poudariti, da so prodajne cene v turizmu za nočitve in penzione sklenjene v naprej in jih ni mogoče spreminjati, valorizacija cen na sektorju javnih storitev pa sledi z zakasnitvijo po splošnem indeksu (zdraviliško zdravljenje se je z junijem podražilo za 7 %), kjer pa se premalo upoštevajo specifične podražitve hrane in energije. Z vrsto notranjih ukrepov so uspeli omiliti negativne zunanje vplive, tako da družba tekoče posluje pozitivno. Upajo, da bo tako tudi do konca leta, če seveda ne bo novih stroškovnih in inflacijskih pritiskov. MaH Vir: izjava za javnost d ÄVigma *ite vidri 1 5ko ■ ** e Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ , E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI 1 -k o ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 JEs 40 let z vami! elektroinstalacije 1 strojne instalacije - projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij 1 geodetske storitve 1 daljinsko ogrevanje z lesno biomaso 1 kabelsko komunikacijski sistemi 1 grafitne ščetke 1 trgovine EVJ Center 1 delovni stroji in nizke gradnje 1 bar Sedmica TURISTIČNO DRUŠTVO CEMSENIK VABI VSE LJUBITELJE POHODNIŠTVA NA S. CEMSEN1SKI POHOD, KI BO ZADNJO SOBOTO V MESECU AV6USTU 30, avgusta 1008 DOBRODOŠLI LJUBITELJI ZASAVSKIH PLANIN. KŠEFTI GSM 040 107 411 ® pommiKfi PRVA ZAPOSLITEV Diplomanti, Hi iščejo prvo službo, pogosto tožijo, da zanje ni dovolj služb in da na razpisih ne morejo kandidirati, her nimajo uradnih delovnih izkušenj, Vendar strokovnjaki poudarjajo pomen študentskega dela, ki ga je treba pametno predstaviti in svetujejo delovanje na trgu dela že v študentskih letih. Pri zaposlovanju mladih diplomantov se pojavlja zanimiv paradoks. Mladi tožijo, da ni služb, delodajalci pa, da ne najdejo ustreznih mladih kadrov, priložnosti pa je veliko. Iščejo tudi povsem neizkušene Delodajalci iščejo tudi kandidate brez kakršnihkoli delovnih izkušenj. Delodajalce bolj zanima, ali je kandidat iz pravega testa, torej njegov odnos, nastop in druge mehke veščine, pa tudi strokovno znanje, ki ga pridobi med študijem. Niso redka niti večja mednarodna podjetja, ki imajo oblikovane programe za mlade, v katerih jih želijo vzgojiti po lastni meri in je količina izkušenj, ki naj bi jih imeli, navzgor omejena. Ponekod vse manj posluha za mentorstvo Po drugi strani se delodajalci pogosteje odločajo za kandidate z izkušnjami. Razloga sta predvsem dva. Prvič, zakonodaja zahteva, da v sistemizaciji določijo pogoje za zasedbo delovnega mesta. Ko tehtajo, kaj uvrstiti, se praviloma odločajo, da nekaj predhodnih delovnih izkušenj mora biti. Drugič, v zadnjih letih je v podjetjih vse manj posluha za mentorstvo. Izkušeni delavci se za uvajanje ne odločajo z veseljem, saj s tem pogosto zmanjšajo svojo učinkovitost, od nje pa je lahko odvisno nagrajevanje in napredovanje. Prevelika pričakovanja Kljub temu se večina delodajalcev zaveda, da mora začetnike usposobiti za konkretno delo. Izkušnje, ki jih ima posamezen kandidat, so prednost. Štejejo tudi izkušnje, ki niso povezane z delom, za katero se kandidat prijavlja, saj kažejo na delovne navade in odgovornost kandidata.Tako kot pri drugih stvareh v življenju gre tudi pri iskanju službe za to, da dobiš natanko toliko, kolikor vložiš. Neaktivnim in neambicioznim kandidatom nihče ne trka na vrata.Večina, ki za težave krivi pomanjkanje delovnih izkušenj, bi se morala vprašati, kaj je počela med študijem in kako se loteva iskanja, pa tudi preveriti svoja pričakovanja. Skok od diplome na vodstveni stolček je namreč redkost. Študentske izkušnje koristijo pri iskanju Anketa, ki jo je lansko leto pripravila agencija Atama, je pokazala, da 91 odstotkov študentov meni, da jim delovne izkušnje prek napotnice koristijo pri iskanju. Četrtina jih pričakuje, da bodo v podjetjih, kjer delajo, pozneje lažje dobili redno zaposlitev. Študentsko delo je v Sloveniji zelo razvito na vseh stopnjah. Študenti so že med šolanjem pomemben kadrovski vir za podjetja. Večina anketiranih ocenjuje, da po koncu šolanja ni brez izkušenj in je dobro usposobljena za opravljanje dela. Po naših izkušnjah predvsem podjetja z razvito kadrovsko politiko dojemajo podatke o študentskem delu kot pozitivni element njihove kadrovske selekcije. Priporočila iskalcem prve zaposlitve 1. V življenjepisu navedite, kje, koliko časa in kaj ste delali. Pomembno je, da delodajalcem sporočite, kaj ste se s tem delom naučili, za kaj ste se morda dodatno usposobili. 2. Če je katero od študentskih del ozko povezano z razpisanimi deli morebitnega delodajalca, ga v prijavi posebej poudarite. 3. Študentski servis naj vam izda potrdilo o tem, kakšno delo ste opravljali. 4. Bodite aktivni pri obštudijskih dejavnostih. 5. Že med študijem spoznavajte potrebe delodajalcev - spremljajte kadrovske oglase in se udeležujte kadrovskih sejmov. 6. Aktivno gradite socialno mrežo kontaktov. 7. Bodite angažirani pri vsem, kar počnete, in se zavedajte, da priložnosti dobivajo pogumni. 3. SLOVENSKI FORUM INOVACIJ NA TEMO PODNEBNIH SPREMEMB Inovacije, izumi in napredek na vseh področjih delovanja človeštva so odločilno prispevali k družbi, kot jo poznamo danes. Smo dosegli limit? Limitov enostavno ni, napredek je neizbežen! Organizatorji 3. Slovenskega foruma inovacij vabijo tiste, ki verjamete, da ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Če ste zagovornik in soustvarjalec pozitivnih učinkov tehnološkega razvoja, kreativni izumitelj, če ste podjetnik z novimi poslovnimi modeli, če ste tisti, ki verjame v realizacijo svojih idej, potem prijavite svoje inovacije, izume, izboljšave, inovativne podjetniške ideje,... in se uvrstite v izbor 30 najboljših inovacij oz. 10 najbolj inovativnih podjetij! Predstavili se boste na 3. Slovenskem forumu inovacij, ki bo 21. in 22. oktobra ter v katalogu inovacij Slovenije za leto 2008. Najboljšim iz vsake kategorije bo omogočeno sodelovanje na podjetniških izborih v Sloveniji in v tujini. Prijavijo se lahko posamezniki ali skupina posameznikov, mala in srednja podjetja, velika podjetja ali raziskovalno-razvojne institucije, mladi raziskovalci s statusom Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ostali mladi (študenti, dijaki). Letos so še vabljene inovatorke, lastnice inovativnih podjetij. Prijavite lahko novosti v različnih kategorijah, od inovacije in izuma do izboljšave in inovativne podjetniške ideje. Letošnje tematsko priporočilo so podnebne spremembe. Zato vašo idejo postavite v kontekst podnebnih sprememb in razmislite, kako vpliva na okolje, v katerem živimo. Rok za prijavo je 25. avgust. Organizatorja 3. Slovenskega foruma inovacij sta Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ter Ministrstvo za gospodarstvo RS. Izvajalec je Inštitut Hevreka! v sodelovanju z IRP Inštitutom za raziskovanje podjetništva in Centrom za raziskovanje novih tehnologij - CNT. Več informacij in prijave na spletni strani: www.sfi.si. Besedilo: Irena Meterc mumo 0 Iskanje skritega zaklada Kekec v pravljici verjame, da lahke Mojce ozdravi slepote in skozi kalvarijo po hribih res najde lek za njene oči. Tako pravi Vandotova zgodba in četudi na srečo dobro vidim (pri tem je Samsungovo mehansko oko odlično pomagalo), sem začela verjeti tudi v to, da se v življenju lahko zgodi pravljica. Vsak dan in vsakemu od nas. Vedno je težka odločitev, ali se lotiti gole poti, kjer je možnost le za kakšen oprimek veščega plezalca in je večino dela mogoče opraviti v glavi, ali se podati na pot po znani poti, kjer je množica stezic in je mogoč tudi kakšen komarjev pik. Časovne razlike praktično ni, je pa dobro vedeti, da vedno obstajata dve plati. Gozdna pot je vedno dobra vodnica misli in če je teh toliko, kot je dreves, ki vpijejo po skrbniku od bolečin v hrbtenici, je dela vedno ogromno. Skoda, da jih noben ne neguje, ko pa kar kličejo po žagi in pridnem umetniku. In kar naenkrat se ob prihodu na piano oko razveseli pravljičnega, skoraj filmskega prizora.Na neobrezanih hruškah se sadje že barva. Ob naslednjem obisku bodo že zrele, za žejo pa je tako poskrbljeno že ob prihodu na posestvo. Kašča, polna pire, je pod spomeniškim varstvom in prav tako kovačnica in največji kozolec. Ves pribor pa komaj čaka mojstra kovača. Naslednji teden bo kot nalašč zato, da grem na čaroben izlet. Res je, da so poletni dnevi odlični za dremanje po kosilu v lokalu v dolini, s polno oskrbo in ledom v kozarcu, pa vendar se ob prelepem razgledu z dvorišča na vasico Prapretno v daljavi zdi, da je v nedeljski tišini na domačem dvorišču tudi v madežih skrita alternativa za naše kraje. Z vztrajnostjo, ljubeznijo in lepo mislijo jo bomo našli. Skupaj. Težko je izbirati in sami sebi smo dolžni le resnico samim sebi. Vse ostalo pride v paketu. Besedilo in slike: MT 10 pgl/frVčAJO Spomin na prvo partizansko četo V neokrnjeno naravno okolje je, tudi po vremenu, lep sobotni dan privabil na Vrhe nad Trbovljami množico domačinov in tudi gostov. 11. julij je dan, ki ga trboveljski borci praznujejo kot svoj velik praznik (letos so ga obeležili 19. julija). Ta dan leta 1941 je bila ustanovljena Prva trboveljska partizanska četa. Letošnja 67. obletnica ustanovitve je sovpadala s 60. obletnico zveze borcev, ki ji po Sloveniji namenjajo veliko pozornost skozi vse leto. V Trbovljah so se rudarji že dolga leta v spopadih z razrednim sovražnikom kalili v vzajemni solidarnosti.Ta se je izkazala tudi v obračunu z okupatorjem znotraj svobodilne fronte slovenskega naroda. Skupina trboveljskih partizanov se je zaradi sovražnikovih okrepitev v začetku poletja 1941 umaknila v varnejši tabor. Našla ga je pri opuščenem Novakovem hlevu naVrheh. 12. julija je bila ustanovljena Prva trboveljska partizanska četa. Poleg Alojza Hohkrauta so bili ustanovitelji in snovalci organiziranega boja Tončka Čeč, Ivan Keše, Lojz Zupančič in Jože Umek. Kmalu po ustanovitvi se je četa z zagorsko partizansko skupino povezala v Revirsko četo. Prav na mestu, kjer je bila četa ustanovljena, so člani trboveljske borčevske organizacije zgradili brunarico, kjer je prijetno mesto za počitnikovanje v lepem naravnem okolju, za piknike in različne prireditve, med njimi tudi to osrednjo. Na majhni ploščadi pred brunarico se je zbralo več kot 800 obiskovalcev. Pevci Društva upokojencev Trbovlje s pevovodjem Miho Hercogom in harmonikarjem Francijem Vrtačnikom so dvignili že tako dobro razpoloženje s partizanskimi pesmimi. Letos se jim je pridružil še zbor pevk in pevcev kulturnega društva Dobrna, te vodi Oto Flis. Obiskovalci so pevcem glasno pritegnili pri vsaki pesmi. Predsednica trboveljske zveze borcev Marija Govejšek je v svojem pozdravu pohvalila delo organizacije in njenih članov, poudarila je tudi nujnost prenašanja vrednot narodnoosvobodilne borbe na mlajše.Vzpodbudno je, da se v Trbovljah lahko pohvalijo z vse večjim vključevanjem mlajših občanov v vrste borčevske organizacije. K slavnostni besedi so povabili poslanca v državnem zboru Aleša Guliča, ki je tesno povezal NOB z osamosvojitvijo Slovenije. Osvetlil je tudi pomen trboveljskih in zasavskih borcev v borbi za osvoboditev izpod okupatorjevih vezi, kritičen pa je bil do današnjega dne in do spreminjanja zgodovinskih dejstev ter večkrat kar neprijaznega in neustreznega odločanja v državnem zboru. Posebej slovesen trenutek srečanja je bila podelitev priznanj. Zlato plaketo ZB je prejela Vlasta Ameršek, partizanka Vida. Kot mlado dekle se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Zal je morala na prisilno delo, od koder pa je k sreči pobegnila in se priključila partizanom.Tudi po osvoboditvi je bila aktivna pri obnovi porušene domovine, v borčevski organizaciji pa deluje že vseh 60 let. Svoja doživetja je zapisala v pesmih, danes pa piše spomine. Srebrno plaketo so dobili gasilci iz Gasilskega društva Klek. Danes njihova četa šteje 150 članov, od najmlajših do veteranov. Delujejo že od leta 1930 in številni njihovi takratni člani so se vključili v partizansko gibanje. Gasilci s Kleka so zelo aktivni, vedno pa dobro sodelujejo z borčevsko organizacijo pri izvedbi proslav in pri različnih drugih aktivnostih. Tudi pri tej proslavi je bila njihova vloga nenadomestljiva. Priznanji je dobitnikom izročil predsednik Odbora za priznanja pri Zvezi združenj borcev NOB Slovenije Stane Koman. Ob tej slovesnosti so člani Trboveljske borčevske organizacije na svojem praporju zamenjali trak z novim imenom: Zveza borcev za vrednote NOB Trbovlje. Ponosno je zamenjavo opravil Stane Drugovič, ki je prapor trboveljskih borcev nosil kar 37 let. Slovesno ga je predal novemu praporščaku Francu Krajncu, ki je ob tej priložnosti izrekel svečano zaobljubo. NaVrheh se je po slavnosti nadaljeval lep dan ob prigrizku, kapljici, klepetu mnogih, ki pridejo od blizu in od daleč in se k sreči še vidijo ob takšnih priložnostih. Živahno dogajanje je spremljala glasba, ob kateri so nekateri celo zaplesali. Za prihodnje leto so si obljubili ponovno snidenje. Slika I Besedilo in slike: /L DgUftVčM © Iščemo zasavsko nošo »Srce me beli, ko vidim, da pri mladih ni interesa za takšno delo in hudo mi je, ko vidim, da je tako čudovit objekt prepuščen času in brez stanovalcev. Pogrešam sočutje mladih do te naše zemlje, do narave, ki nam vendar toliko daje«, mi je v razgovoru povedala gostiteljica popoldanskega zbora Drušva kmečkih žena Hrastnik. »Kašča, kovačija in največji kozolec so spomeniško zaščiteni. Poleg vseh gospodarskih objektov je zraven še ogromno gozda. Posestvo zahteva celega človeka in pridne roke. Če bi imela deset let manj, bi ostala tukaj,« je pridala z otožnostjo in upanjem v glasu. Po izletu v preteklost smo ob gledanju fotografij snule idejo za obleko zasavskih kmečkih žena. »Saj ne gre za to, da ne maramo gorenjskih avb in pumparic, bilo bi pa lepo, da na javnih predstavitvah, sejmih, slovesnostih lahko oblečemo nekaj, s čimer se lahko poistovetimo vsi Zasavci«, je ob pozdravu zbranim trinajstim članicam Društva hrastniških kmečkih žena dejala njihova predsednica, Irena Kovač. »Ponavadi so društveni sestanki pri nas doma, na Breznem, pod lipo, danes pa se je pokazala priložnost, da pridemo tudi v ta prelep hrastniški konec, po dolgem času kakšno rečemo in napravimo plan za prihodnje mesece«. Kljub izredno soparnemu vremenu smo najprej obkrožile kmetijo in pozdravile družino lam laškega rejca. Zdravica edini Ančki v naši sredini je napotila za prepolno mizo domačih dobrot. »Najprej se malo podprimo, da bomo potem laže debatirale ob slikah. Ne gremo domov, dokler krožniki ne bodo prazni!« Z ostalimi zasavskimi društvi, kjer se družijo kmečke žene in pregovorno že leta dobro sodelujejo, se skupaj pojavljajo tudi izven Hrastnika. Projekt, ki nas bo enotno oblekel tudi za kakšne bolj slovesne priložnosti, pa bo kmečke ženske v Zasavju še bolj povezal. Izlaško društvo, v sklopu katerega deluje tudi mešani pevski zbor, bo prevzelo organizacijo prireditve, kjer bodo obleko predstavili, pripravili bodo tudi kulturni program. »Sredstva za material bomo poskusili zbrati s sodelovanjem na kakšnem razpisu, računamo tudi na pomoč občinskih mož. Obiskali bomo etnologe, ljudi, ki bi mogoče kaj vedeli o oblačenju v starih časih, da bo ta obleka res prava, naša.« V hrastniškem društvu nas je od 40 do 60. »Dostikrat je aktivnost katere od članic odvisna od tega, koliko je dela doma, koliko so stari otroci,... pa saj je vedno premalo časa ob obilici dela na kmetiji, je kot v opravičilo dejala moja desna soseda.« Spomini so ob starih fotografijah kar vreli na piano, naenkrat smo iz neznank spletle resnične zgodbe in tako je, poleg izbora slik oz. oblek, padlo tudi nekaj predlogov za izbiro barv, materiala in dogovor o obisku gledališča na Studencu čez mesec dni. Ob polni mizi, ki je bila komaj dovolj dolga za vse dobrote, ki jih je bilo potrebno poskusit, pa najbrž najbolje govorijo slike. Naložile so mi še polno malho dobrot za domov in to je bilo tudi za mojo hudo sladkosnedo dušo čez glavo dovolj, tja do naslednjega velikega praznika. Besedilo in slike: MT |Q mčrmio Na Dolu veselo ob cerkvi sv. Jakoba Na Dolu se /e v nedeljo, 17. julija 1008 dopoldne, razlegalo sredi vasi veselo petje ob spremljavi harmonike. Zbrani farani in mimoidoči so bili deležni tudi sladkih dobrot in vinske kapljice, saj so praznovali god sv. Jakoba, zavetnika dolske cerkve.Včasih so bile na ta dan gasilske veselice, danes pa se praznuje sv. Jakoba prvo nedeljo po njegovem godu s slovesno mašo in pogostitvijo pred cerkvijo.Tudi cerkev praznično okrasijo. »Tokrat je vodil sveto mašo Ivan Arzenšek -Vanč, pater dominikanec iz Petrovč,« je povedal Franc Ornik, župnik z Dola. Slike in besedilo: Fanči Moljk mtfmio 0 -Z-'a^tiv^ teti Vsem občankam in občanom Zagorja ob Savi čestitamo ob občinskem prazniku! BARTEC-VARNOST, d.o.o. Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav 1410 Zagorje ob Savi Tel.: ++ 386(0) 356-64-366 Fax : ++ 386 (O) 356 64-167 e-mail: info@bartec-varnost.si internet: http//www.bartec.de ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ZAGORJEVSEM OBČANKAM IN OBČANOM. Ob občinskem prazniku čestitamo sodelavcem in prebivalcem Zagorja Ob občinskem prazniku čestitamo Gostišče s prenočišči sodelavcem in fkt ^tbrgarju prebivalcem Zagorja! Žibert Jože s.p. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA d.d. 1410 ZAGORJE OB SAVI Savska cesta 1 Tel.n.c.:+03 56 55 560 Tel.prodaja: +03 56 55 583, 56 55 584 Fax:+03 56 64 023, 56 64 284 Ob občinskem prazniku, 9. avgustu, želimo vsem občankam in občanom Zagorja ob Savi prijetno praznovanje! »Naredim tako, kakor čutim« V dneh, ho sva se dogovarjala za srečanje in kratek pogovor, je imel zagorski župan Matjaž Švagan veliko obveznosti - sicer pa, kdaj jih pa nima? Poletni oddih z družino si bo privoščil šele v mesecu septembru. Kaj vas trenutno najbolj zaposluje? Največja obremenitev je vsekakor realizacija investicij, ki so v teku v občini Zagorje.To je izgradnja obvoznice in rondoja, kole ktors ki sistem po Cesti zmage in nadomestitev betonskega cestišča, ki je precej moteče za stanovalce ob cesti, predvsem v nočnem času, z asfaltno prevleko in seveda neurja, ki so v občini povzročila kar precej škode. Večino poškodovanih objektov v Zagorju sem si ogledal. Posebne ekipe so odšle takoj na teren ocenjevat škodo. Podatke bomo, na podlagi sklepa vlade, posredovali Ministrstvu za finance oziroma Ministrstvu za okolje in prostor in skušali pridobiti tudi nepovratna sredstva za sanacijo škode. Bodo dela na Cesti zmage do občinskega praznika končana? Ne, ta cesta ne bo gotova do občinskega praznika zaradi izgradnje novega kolektorja v celotni dolžini cestišča. Sedaj pride na vrsto odstranitev kamnite plasti na drugi polovici ceste, sledi polaganje grobega in nato finega asfalta.V teh dneh smo dobili tudi naravni kamen s Kitajske, kar pomeni, da bomo pločnik ob Cesti zmage, v prihodnjih letih pa tudi ob Kidričevi cesti, tlakovali z naravnim kamnom in s simbolom olimpijskih iger. Ste imeli kakšne posebne ugodnosti pri uvozu kamna s Kitajske? Da, cenovno je bilo izredno sprejemljivo. Uvoz kamna s Kitajske in tudi polaganje se je izkazalo za cenovno najbolj ugodno. Obvoznica od Špara do krožišča je že realizirana, ali pa bo Cesta zmage dobila vzporednico? Ne, teren ob robu Zagorja je plazovit, zato tam ne more biti tam cesta. Obstajale so ideje, da bi žrtvovali park... vendar, Cesta zmage ostaja glavna prometna žila od krožišča do železniške postaje.Vzporedno z izgradnjo obvoznice smo zamenjali tudi vse komunalne vode in dodali koiektorje, da ne bi prišlo kasneje do ponovnega razkopavanja cestišča.V letošnjem letu bo izšel razpis v višini 10 milijonov evrov za dve čistilni napravi, ki naj bi bili na Izlakah in v Zagorju. To pomeni okrog 18 km novega ko lektorskega sistema v celotni občini Zagorje. Imam tudi veselo novico, sicer neuradno, da mi je uspelo pridobiti kar okoli 90 % nepovratnih sredstev za to investicijo s strani Ministrstva za okolje in prostor in iz evropskih sredstev.To je eden največjih uspehov v slovenskem prostoru in pomeni čiščenje voda v celotnem Zagorju in s tem tudi Save. V Trbovljah in Hrastniku so ta dela že v teku. Da, ampak moram povedati, da smo mi pridobili več nepovratnih sredstev. Se je izplačalo počakati? Pokazalo se je, da se je sistem financiranja v teh letih popravil. Trbovlje in Hrastnik sta nas sicer prehitela, ker smo imeli težave pri pridobivanju zemljišč. Končno smo zemljišča uspeli pridobili in bomo lahko izvedli razpis. Kdaj predvidevate otvoritev krožišča? Otvoritev kompletne obvoznice, ki sega od Regionalnega centra za razvoj do avtobusne postaje, kjer se vključuje v krožišče, bo predvidoma konec septembra. Krožišče bo eno najlepših v slovenskem prostoru, oblikovano bo z zagorskim simbolom zelena dolina (s hribčki) in dopolnjeno tudi s fontano. Kaj konkretno se bo dogajalo v dneh okrog občinskega praznika? Poimenovali bomo mestni park po dr. Janezu Drnovšku. Uspelo mi je pridobiti svetovno priznanega kiparja gospoda Begiča, ki je izdelal kip v razmerju 1:2 in 8. avgusta ob 18.00 uri naj bi ga odkrili.To seveda ne bo dan žalovanja, ampak bo dan optimizma, dan pozitivne energije in ta kip naj bi dal moč meni in vsem tistim, ki živimo v zagorski dolini in tistim, ki prihajajo vanjo, kljub nekaterim nasprotovanjem.Večkrat mi je dr. Janez Drnovšek rekel: »Tisto kar čutiš, tisto naredi.« Mislim, da je to tisto minimalno in skromno dejanje za vse, kar je on naredil za Slovenijo, za Zasavje in za Zagorje. Ko se je predsednik ZDA Georg Bush mudil v Sloveniji, ste ga povabili, naj obišče Zagorje. Kakšen je bil odziv ameriške administracije? Da.Takrat sem povabil predsednika ZDA Busha, da bi prišel v Zagorje,...Tudi meni Bush ni najbolj pri srcu kot politik in bilo je veliko odpora, takšnih in drugačnih groženj v Zagorju, ker so nekateri smatrali, da to dejanje ni primerno. Upošteval sem večinsko mnenje in obisk odpovedal.. Pisali ste tudi predsedniku Francije Sarkozyju. wem» @ Lahko rečem, da so se nekateri temu smejali. Pri meni pa je bila francoska ambasadorka in dobil sem informacijo, da Francija lobira, naj bo čimprej izdano soglasje za sežiganje 17 vrst odpadkov v CementarniTrbovlje.V dopisu predsedniku Sarkozyju sem napisal, naj se Francija ne vmešava v upravne postopke in v življenje tistih, ki tukaj živimo. In odgovor? Odgovor je bil prav tako pozitiven in z jasnim zagotovilom, da nimajo takega namena in da se veselijo, da se zavzemam za čisto in zdravo okolje. Predsednik je zagotovil, da bo sam obvestil pristojne ministre znotraj EU in lahko rečem, da se mogoče danes res premalo zavedamo, kakšen je moj uspeh in uspeh občine Zagorje v dobro zdravja ljudi, narave, okolja. Pri meni je na prvem mestu človek in narava in šele nato ekonomija oziroma finance. Moja želja je, da Lafarge Cement uspešno dela. Nazadnje so imeli preko I I milijonov evrov dobička in mislim, da je takšen dobiček zadostna osnova, da obratujejo normalno naprej, kot so do sedaj. Jaz bom vztrajal na svoji poti, me pa žalosti, da sem edini uradni politik v Zasavju, ki se je negativno opredelil in se boril proti temu početju družbe Lafarge. Ob tem pa gre velika zahvala tudi civilni družbi Ekokrog . Za vogali se šušlja, da Zagorje ne napreduje več s tako naglico, kot je pretekla leta. Se vam zdi upravičeno tako mnenje? No, dokler se to govori za vogalom, me ne skrbi in lahko rečem celo, da sem zadovoljen. Ko bo tako mnenje postalo javno, bom pa nezadovoljen.Vsi so pričakovali, da s trenutkom, ko se bo rudnik zaprl, ne bo več tako velikih investicij v Zagorju, kot so bile v času zapiranja. Dokazujem ravno nasprotno, investicij je še več, kot jih je bilo v preteklosti. V enem letu smo imeli investicijo v Vrtec na Izlakah, v najmodernejše športno igrišče v celem slovenskem prostoru, šolo na Izlakah, obvoznico, ulico Cesta zmage, pridobili smo sredstva za izgradnjo kolektorske-ga sistema, pričeli bomo z izgradnjo okrog 130 stanovanj ( 100 v Kisovcu, 20 na Kidričevi cesti, v neposredni bližini športnega igrišča bo 20 stanovanj in nov vrtec), v okviru občinskega praznovanja bo položen temeljni kamen za novo proizvodno halo v Kisovcu, začenjamo z adaptacijo vrtca v Kisovcu in s prizidkom k vrtcu Kisovec, v planu je izgradnja industrijsko obrtne cone Selo v KS Franc Farčnik, nov prireditveni prostor... Iz programa, ki so ga dobili vsi občani v Zagorju, je razvidno, da tisti, ki govorijo za vogalom, ne berejo vašega in drugih medijev. Tudi v zagorski občini se srečujete z brezposelnostjo. V Zagorju imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti po letu 1990, najnižjo v zasavskem prostoru in v osrednjem delu Slovenije. Mislim, da večina tistih, ki želi delati, lahko delo dobi. Problem imajo večja podjetja v Zagorju, ki težko dobijo delovno silo želenega profila. Največji problem je zaposlitev mladih, tistih, ki so zaključili srednješolsko izobraževanje, višjo ali visoko šolo. Kadri odhajajo ven iz občine, na žalost jih le nekaj ostane. Seveda obstaja določen procent ljudi na zavodu za brezposelne, ki iščejo že dalj časa delo, primerno svoji izobrazbi, medtem ko pa primanjkuje delavcev kovinske stroke. So pa tudi taki, ki preračunajo, da bi zaslužili z delom manj, kot pa jim nudijo socialne službe, državne in občinske subvencije. Se vam zdi to fer do tistih, ki delajo? Vsekakor tega ne odobravam. Se pa čudim nekaterim, ki so upravičeno in ne po svoji krivdi na Zavodu, kako lahko preživijo s tako minimalnimi sredstvi. Mislim, da določen odstotek ljudi potrebuje socialo, določen pa jo izkorišča. Ognjemet bo?! Ognjemet bo, opolnoči, to je že tradicija. Ko ga gledajo, vsi uživajo, ko ga je konec, pa vsi kritizirajo, da se je zanj porabilo preveč denarja. Ampak, v Zagorju je še vedno denar za ognjemet, če le tega ne bi bilo, bi govorili, da je županu Svaganu zmanjkalo denarja. Zaenkrat še ne? Ne, zaenkrat še ne in tudi dobro kaže za naprej in ...Zagorje gre naprej. Z Matjažem Svaganom? Začete projekte nameravam izpeljati do konca. Pred dvema letoma sem, ob šestih kandidatih, dobil 80 % podpore na volitvah. Ponosen sem, da me večina parlamentarnih strank vabi v njihove vrste, da kandidiram, vendar sem se odločil, da ostanem v LDS-u. Ali bom izvoljen ali ne, ne vem, ostajam pa župan občine Zagorje in mislim, da občanke in občani občine Zagorje cenijo moje delo in ga bodo znali ceniti tudi v bodoče. Ali pri tem trpi vaše družinsko življenje? Vsekakor. Pri takem poslu in pri takih investicijah in obveznostih družina tudi trpi, lahko pa rečem, da grem v parlament in čim prej iz parlamenta domov, v družinski krog, v občino Zagorje ob Savi, ki jo postavljam na prvo mesto, takoj za družino in lahko rečem, da se maksimalno potrudim, da sem čim več z ženo in otrokom. Ljudje prihajajo k vam z mnogimi problemi...skušate pomagati vsakomur ali komu poveste, naj si sam pomaga? Včasih ljudje mislijo, da je Matjaž Svagan vsemogočen, da lahko vse uredi v občini Zagorje ali celo v slovenskem prostoru. Ljudi poslušam, saj mislim, da ljudje rabijo pogovor. Realno jim povem, kaj je možno in kaj ni in na koncu je večina zadovoljna. So pa tudi taki, ki me kasneje, ko se srečamo, niti ne pogledajo, ker jim nisem takoj našel, na primer, stanovanja, kar je velik problem v zagorskem in slovenskem prostoru. Lahko pa rečem, da grem s pokončno glavo in s ponosom po zagorski dolini. Komur koli lahko pomagam, to tudi storim, kolikor je v moji moči in kar je zakonsko možno. Kakšno je vaše sporočilo občanom in občankam Zagorja? Predvsem bi se jim zahvalil. Brez njihove podpore in njihove pozitivne energije do mene, do mojih sodelavk in sodelavcev, ne bi bilo vseh teh uspehov. Zahvala gre tudi mojim najbližjim, ki me spremljajo pri mojem delu in lahko rečem, da jih ima župan Matjaž Švagan rad in... Zagorje gre napegf“^-^ 0 rmmt&A »Drage občanke in občani občine Zagorje ob Savi, 9. avg usta Zagorje praznuje. Praznuje svoj praznik ob katerem se zazre v preteklost, se za trenutek ustavi v sedanjosti in načrtuje prihodnost. Iskrene čestitke ob našem prazniku izrekam vsem in vsakemu posebej z željo, da se tudi letos srečamo na prazničnih prireditvah, ki nas združujejo in lepšajo vroče avgustovske dni. Zagorje gre še vedno naprej! Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi« SOBO TA 9.8. PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA PON 11.8. TO 12.8. SRE 13.8. ČET 14.8. ŠOLA ROKOMETA In KOPANJE NA IZLAKAH Mentor: Matej Ule Organizacija: Šola rokometa Katje Kurent 9.00.-14.00. OŠ IK Izlake, Medijske Toplice OBVEZNE PRIJAVE DO 1.8. 070 810 213 Matej matej. rokometniklubzagorje@gmail.com Cena 35,00€ V ceno so všteti treningi, kosila in kopalne karte za bazen za vse štiri dni. TOREK 12.8. »PLEZANJE « mentorica: Nataša Imperl 10.00.-12.00. v Športni dvorani Zagorje Prijava! Delavnica je brezplačna ČETR TEK, Kuharska delavnica: »Specimo torto« Mentorica Mojca Omahne Ob 9.00. zbor pred Srednjo šolo Zagorje Število v skupini je omejeno, zato so potrebne prijave! Delavnica je 20.8. »Slastne dekoracije« Mentor: Teo Gosak Ob 10.00. Delavnica je nadaljevanje. brezplačna ČAMP 6 Mentorice: Irena Hudi, Vanja Matko,Stanislava Radunovič in Marjana Mizori-Grobin 16.00.-19.00. pred PŠ Čemšenik Delavnica je brezplačna PETEK 21.8 ČAMP 6 Mentorice: Irena Hudi, Vanja Matko,Stanislava Radunovič in Marjana Mizori-Grobin 16.00.-19.00. pred PŠ Čemšenik Delavnica je brezplačna SOBO TA 23.8. LETNI KINO »Poslednja legija« Organizatorja: bPM Zagorje in KC DO Zagorje 21.30. igrišče Partizan Zagorje V primeru slabega vremena je predstava v Kulturnem Domu Zagorje Vstop je prost flKCWOQW ZäH33J)ö fflnOte D£ß fte to ZSmiEß Popolna preobrazba Mira Pavlič se ni oglasila, Joži Kos pa je sporočila, da je bila pravkar pri frizerju. Tako sta zadnji dve dobitnici na nek način odbili nagrado, za katero sta se potegovali. Zal nam je zaradi ostalih sodelujočih in, če se že odločite in pošljete kupon za popolno preobrazbo, zberite pogum in izpeljite stvar do konca. Sploh ni težko! Tokrat ima največ sreče Jaki Grošelj, Polje 10 b iz Zagorja, ki naj se obvezno takoj javi Brigiti v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovori za termin preobrazbe. Čestitamo! Upamo, da bomo v naslednji številki končno lahko spet objavili slike še ene uspešne preobrazbe. Naredite nekaj samo zase, dvignite si samozavest in z lepšo podobo zakorakajte v avgustovske dni! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! i STILSKA PREOBRAZBA « J Ime:________________________ i Priimek:______________________________ i 1 Ulica:________________________________ j Kraj:_________________________________ i Telefon:_____________________ i GO! I GRAFIKA GRACER I ■----------------------—---------------------■ vvV7l\vv 9° w ' 11 tu Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Obiščite novo VELANINO trgovino v TPC SPAR TRBOVLJE prepričajte o pestri ponudbi čudovitih zaves, karnis, trakov, čipk, magnetov, panel, rolojev... in skupaj z nami poiščite rešitev za vaše okno m se www.velana.si 7. avgust 2008 Rlitviciiaiiezer.a v s '$?■*> \ Olimpijske igre se sanje Športnikov» ki postanejo resničnost ali pa tudi ne. Peter Kauzer, hrastniški kajakaš na divjih vodah ne sanja življenja, ampak živi svoje sanje. Da so te sanje postale resničnost, dokazujejo fotografije, ki jih objavljamo brez komentarja, saj so same dovolj zgovorne. •V' ■V» 9as STUDIO Cesta zmage 65, 1410Zagorie TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija Telefon: (01)8981 088 Ob prazniku občine Zagorje ob Savi, vsem občankam in občanom iskrene čestitke in prijetno praznično druženje. Občinski odbor Desus Zagorje ob Savi Rade Kališnik ii Hrastnika preživi največ svojega časa v Gorah, na vikendu, Z njim pa sme se srečali na gradu Rajhenburg, kjer je imel sveje prve razstave steklenih umetnin. Pri svojih 62 letih je upokojen že več kot štirinajst let. »Svoje delo sem rad opravljal, čeprav je bilo naporno,« pravi. »Enkrat so pod našimi rokami nastajali kozarci, drugič lestenci pa steklenice... Vedno se je dogajalo nekaj novega.Vesel sem, da mi je vodstvo Opala Hrastnik omogočilo, da se lahko zadnjih šest, sedem let kot steklar - pihalec vračam v svoj rajon«. Seveda pa zato večkrat napravi s prijateljema za celotno Steklarno Hrastnik d.d. lepa poslovna darila. Unikate. Sicer pa so vsi ti izdelki unikati, izdelani ročno, brez modelov. In Rado Kališnik jih ima po tridesetih letih ustvarjanja kar lepo število. Stanetu Fabjančiču iz Brestanice pri Krškem je uspelo, da ga je pregovoril, naj svoje izdelke tudi predstavi.Tja hodi Rado na trgatev ali pa na kakšna slavja s svojimi prijatelji iz Turja, ki so sorodniki njegove žene. Fabjančič je namreč odličen vinogradnik in slikar, ki ima na gradu Rajhenburg v najemu galerijo. In tu se je v soboto, 26. julija 2008, marsikaj dogajalo. Rado Kališnik je imel pred dnevi rojstni dan, god so imele Ane in godba iz Senovega je slavila osemdeset let. In ta godba je tudi začela s kulturnim programom. Rado se je zahvalil organizatorjem, povedal nekaj o svojih izdelkih in steklu, ki je nagajivo, pravi: poči, če je premalo segreto, če pa preveč, se razlije. Ob ogledu razstavljenih eksponatov - okoli petdeset jih je bilo - je bila večina osupla: »Pa saj je vedno delil kake steklene ptičke pa račke, ampak nismo vedeli, da skriva tudi take umetnine...« Vaze so blestele kot steklene kaplje z igro očarljivih barv. V kombinaciji z lesom ali kamnom. Ra razne posode, skulpture, deli potopljene ladje, ribe, ki krožijo okrog in alge... «Vsak pa si lahko predstavlja še kaj po svoje,« je večkrat poudaril. Priložnost smo izkoristili tudi za krajšo predstavitev Hrastnika, jih povabili na Sovretovo pot, saj imajo Posavci našega znamenitega rojaka skoraj za svojega, ker je hodil v Krškem nekaj let v osnovno šolo. Pa tudi za našega olimpijca Petra Kauzerja ml. bodo navijali v avgustu. Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad odličnimi prigrizki zasavskih gospodinj iz Turja in nad pokušnjo vin v Fabjančičev! kleti, tako da je družabno srečanje s pesmijo in glasbo trajalo pozno v noč. Besedilo in slike: Fanči Moljk Dva Orleka srečala Abrahama Pevec skupine Orlek Vlade Poredoš I. avgusta, kitarist Bojan Bergant pa 3. avgusta. Noben od njiju ne kaže teh let, še posebej ne po aktivnosti, saj vseskozi kocertirata s skupino Orlek, ki je imela letos v prvi polovici leta že okrog 30 koncertov, od tega 12 na Kitajskem. Oba sta znana avtorja mnogih hitov skupine Orlek.Vlado je v svojih pesmih še posebej zaznamoval Zasavje in rudarstvo, ki ima v Zasavju že 250 letno tradicijo. Adijo knapi, Porno polka, Henrik in Rozi, Punca s šohta.TETovirani 3, Pišta bači in mnoge druge, so njegove uspešnice. Bojan pa je spisal dva velika hita: Perkmandeljc in Na Kum, za katero pa je besedilo napisal Vlado. Oba nastopata tudi s skupino Pax, za katero je Vlado napisal več skladb, najbolj znana je Ko so lipe cvetele.Vlado je še posebej aktiven tudi s skupino Gallenberg Vaganti, ki jo sestavlja družina Poredoš -Vlado s svojimi tremi sinovi. Gallenberg Vaganti igrajo srednjeveško glasbo, nastopajo v glavnem na raznih srednjeveških prireditvah po slovenskih gradovih. Načrtov za naprej jima ne manjka, saj se pripravljata na veliko število koncertov s skupino Orlek v prihodnjih letih.Vseslovensko turnejo v prihodnjih letih načrtujejo ob 20. letnici skupine Orlek. Ob tej priložnosti bo izšla tudi knjiga - Biografija skupine Orlek, DVD z videospoti in dokumentarci, pripravljajo pa tudi novo CD ploščo z naslovom Anduht.V teh 19 letih s skupino Orlek sta igrala na različnih koncih sveta: Avstralija, Nova Zelandija, ZDA, Pakistan, Kitajska.Večkrat pa gredo igrat tudi v evropske države kot so Nemčija, Avstrija, Poljska, Madžarska, Hrvaška, BiH in Makedonija ter seveda Slovenija. Vlado Poredoš Bojan Bergant Nastopil je Trobilni kvartet Pihalnega orkestra Litija:Vasja Namest- Koncert sta povezovala Aleksandra in Gorazd Mavretič nik, Gašper Namestnik, Matej Bovhan, Matjaž Kmet Kulturna atašejka avstrijskega veleposlaništva, mag. Natascha Grilj je na Konjšico pripeljala goste iz Avstrije. Na sliki v družbi župana Litije, gospoda Francija Rokavca Med gosti je bil tudi župnik na Konjšici, gospod Kancijan Čižman, zraven predsednica KUŠD Konjšica, Zorica Fele Globoke misli o glasbi KULTURNA Tradicionalni koncert na Konjšici v spomin dirigenta Carlosa Kleiberja je bil 5. julija 1008 Glasba je edini univerzalni jezik. (Rogers) Glasba je zvočni esperanto. (Levy) Glasba je posrednica med duhovnim in stvarnim življenjem. (Arnim) Glasba je hrana ljubezni. Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca. (Shakespeare) Jazz je zmaga črncev nad belci. (Furlan) Glasba je višje razodetje, kot vsa modrost in filozofija. (Beethoven) mum ©I Spominska soba opernega pevca Ladka Korošca svečano odprta Fundacija Ladke Korošec je ob pomoči Občine Zagorje ob Savi, ostalih partnerjev in donatorjev, predvsem pa z velikim prizadevanjem ustanoviteljev Fundacije,z odprtjem spominske sobe položila temeljni kamen k projektom, ki jih načrtuje v prihodnjih letih. Pevski zbor Ladko Korošec pod vodstvom Toma Brezovarja V začetku leta 2008 so Rudi Medved, Drago Florindo, Milan Kuder in Janez Lipec ob soglasju sina Ladka in hčerke Manje ustanovili ustanovo Fundacija Ladka Korošca. Dejavnost ustanove je usmerjena k ohranjanju in populariziranju umetniškega dela, življenja in imena opernega pevca Ladka Korošca.V Svetu fundacije sta članstvo že zagotovila Marjana Lipušček in Juan Vasle. Fundacija je vzpostavila izredno tesno sodelovanje z Gledališkim muzejem Slovenije in njegovim direktorjem Ivom Svetino, Filmskim arhivom Slovenije, Študijem MEG.TV Slovenija in K C Delavski dom Zagorje in podjetjem Multima.Vsi ti so zaslužni za uspeh projekta. Sama prireditev ob ustanovitvi spominske sobe je bila svečana in množično obiskana. Ob domačinih je bilo veliko obiskovalcev iz Ljubljane in okolice, prišli so Korošci, sosedje in znanci, poslanci državnega zbora in srečali celo znanci iz Kočevja. Rudarski pevski zbor Loški glas je zapel pesmi, ki jih je Ladko rad z njimi prepeval in jih poslušal. S spoštovanjem in ponosom so zapeli Rudarsko pesem, pesem Nebo žari, ki jo je Ladko večkrat razglasil kot njemu najljubšo in mu jo je zbor velikokrat zapel in narodno pesem Gej so tiste stezice. Za tem sta obiskovalce nagovorila predsednika Fundacije Ladko Korošec, Janeza Lipec in župan občine Zagorje, Matjaža Svagan. Mešani pevski zbor Ladko Korošec, ki s ponosom in odgovornostjo nosi ime velikega rojaka, je zapel dve pesmi. Marsikaj zanimivega in doslej manj znanega o umetniški poti Ladka Korošca je povedal profesor Peter Bedjanič. Sledil je trenutek, ko je župan s simbolnim zagonom starega gramofona sprožil predvajanje arije Figara iz Mozartove opere Figarova svadba, potem v spremstvu družine Ladka Korošca in članov Fundacije prvi stopil po stopnicah do spominske sobe. Vrata sobe so bila zaprta, da je bilo mogoče videti portret na vratih, v sobi pa so čakala presenečenja: slike iz najbolj priljub- ljenih vlog v olju, Ladkovi osebni predmeti, kot kamera, očala, pipa, in knjiga z naslovom Na tista lepa pota.V enem od kotov sobe stoji figura Kecala iz Prodane neveste, v vlogi katerega je Ladko pel več kot 400 krat. Na steni je velik ekran, na katerem se je odvrtela dvajsetminutna predstavitev v sliki in zvoku. Vse to čaka tudi bodoče obiskovalce spominske sobe. Za spodbudo pa še trije kratki izseki iz avtobiografske knjige Ladka Korošca: Na tista lepa pota: »Če sem le mogel, sem se odpeljal domov v Zagorje. Vsako leto pa sem šel na občni zbor »Loškega glasu«. Nikoli nisem pozabil pevcev rudarjev, saj sem pri njih začel svojo pevsko pot.« Ladko Korošec. »Na nebu opere je zasijala nova zvezda: Ladko Korošec kot Sancho Pansa. Slišali smo velikega pevca, kajti Korošec je glasbeni glasovni fenomen, in videli smo igralca, kajti mali okrogli mož s štrlečimi lasmi je tudi čudoviti igralec. Oba partnerja (Čangalovič) sta ustvarjena drug za drugega. Obadva utelešata Cervantesovo vizijo, ene kreature z nosom na tleh, drugega z nosom v oblakih. Scena smrti nas pretrese. Dva prijatelja se poslavljata za vedno. Je to bilo še petje? Poezija? Bil je glas vesoljnega trpljenja in vesoljne sreče na zemlji.« Marcel Schneider, Combat, Pariz . »Večkrat sem premišljeval, kaj je umetnost. Umetnost je tisti najvišji človeški dosežek, ki človeka pritegne in prevzame, je lepota in iskanje resnice. Zato resnična umetnost ne laže. Silno težko je dosegljiva. Se nekaj je pri umetnosti; ne da se je kupiti z nobenim denarjem. In če sem se umetnosti s svojim delom vsaj deloma približal, ima moje življenje svoj smisel.« Ladko Korošec. Takšen je bil naš Ladko Korošec, ki ga ne smemo pozabiti in mora biti spodbuda za nove slovenske umetnike, ki naj predstavljajo in promovirajo naše kraje in naše ljudi, našo lepo Slovenijo, ki jo je imel rad in bil nanjo ponosen. Besedilo: Janez Lipec Slike:Tatjana Polanc Kolander Ha EP veteranov v atletiki - EVACS 1008 ■ tudi Zasavci Medtem Ro so najboljši atleti Slovenije odhajali konec julija na 01 v Peking, so Ljubljano preplavili v teh dneh evropski atletski veterani - EVACS 1008 (European Veterans Athelthi« Championships). Od 23. julija do 3. avgusta so se vrstila tekmovanja v osemindvajsetih atletskih disciplinah na stadionu ŽAK v Šiški, tudi v maratonu. Slovenskih tekmovalcev je bilo okoli dvesto, trije tudi iz Zasavja. Na prizorišču smo bili v ponedeljek, 28. julija, ko sta tekmovala Alojz Vajdič iz Trbovelj in Valter Moljk z Dola pri Hrastniku. Marjan Košec izTrbovelj je tekmoval kasneje, na soboto, v metalskem peteroboju. «To je največja prireditev v Ljubljani doslej kar se tiče števila Stadion ŽAK v Šiški, prizorišče EVAS 2008 tekmovalcev. Prijavljenih je bilo 4500 tekmovalcev, prišlo pa jih je okoli 3700 in kakih 2000 spremljevalcev,« je povedal Edo Šega, direktor tega prvenstva, ki je požel pohvale za odlično organizacijo že v prvih dneh tekmovanja. »Število udeležencev sicer ni najvišje, so pa prišli v Ljubljano tokrat iz največ držav - iz petdesetih.« In Edvard Šega, direktor EP in novinarka Zasavca Navijači Kulturno rekreacijskega centra Stopnikar z Dola pri Hrastniku dodal, da se za organizacijo teh veteranskih tekmovanj pulijo mnoge države, ker se lahko tako na lep način predstavijo svetu. »Letos je tudi najhujša konkurenca doslej, saj je prišlo v Ljubljano največ nekdanjih olimpijcev in svetovnih prvakov,« je komentiral dogajanje Lojze Vajdič. Lojze tekmuje med veterani v metanju kladiva tri leta in je dosegel v svoji starostni skupini že nekaj državnih rekordov, je balkanski prvak in tudi na svetovnem prvenstvu v Italiji je prišel v finale. V Ljubljani mu zaradi poškodb ni šlo najbolje. «Poškodbe so stalna spremljevalka športnikov, sploh pa v naših letih, ko mišice in vezi niso več tako prožne,« je nadaljeval. »Zato si vsi, ki trenirajo, ne upajo na prvenstva, ker pride takrat do največ poškodb, saj daš vse od sebe.V Zasavju trenira okoli Posnetek z Brankom Vivodom, celjsko atletsko legendo, ki je dosegel na tudi na veteranskih tekmovanjih veliko odličnih rezultatov Nemec Andreas si je nadel naš zastavo, Stane pa mu je po himni zaigral še našo Golico dvajset veteranskih atletov in atletinj - največ tek, na tekmovanja pa iz omenjenih razlogov ne hodijo.« Valter Moljk se je vključil med ljubljanske atletske veterane, ker meni, da so najbolje organizirani.Trenira pa tudi v Celju. »V svetu vse bolj prihajajo do spoznanja, da je rekreacija potrebna tudi za starejše,« pravi. »Že to, da lahko skačeš, tečeš, mečeš, je velikega pomena za posameznika, saj vemo, da mnogi niti hoditi ne morejo malo hitreje.V zdravstvu bi imeli manj problemov, če bi država ta prizadevanja bolj podprla.« Valter ima državni rekord v skoku v višino (1.47 m), prvi je bil lani na balkanskem prvenstvu v Bolgariji, na svetovnem dvoranskem prvenstvu letos v Franciji je bil peti, na EP v Ljubljani pa četrti. S tem da sta imela tudi drugi in tretje uvrščeni enako višino (1,45 m), z manj popravki.Tekmuje dve leti. Matevž Kanoni je bil zadolžen za prospekte, pa smo mu zaupali še zasavsko Sovretovo pot V Ljubljano so prišli zanj navijat športni prijatelji z Dola, ki so aktivni v KRC Stopnikar. Na tribuni so napravili najboljšo štimun-go. Svoje je napravila trobenta Staneta Potočana -Totkota, člana hrastniške godbe, pa slovenska zastava in seveda glasno spodbujanje. Njihovo navijanje je bilo razvidno nekaj dni kasneje na TV, ko so utrinek posnetka prikazovali ob poročilu EP na infoTV.Tudi kasneje, ko so posedli za mizo med stojnicami, so bili v središču pozornosti. Fotoaparati so se iskrili, tudi tu kamere niso mogle mimo. »Drugič bomo pripeljali še harmonikarja, bobne in violino,« so bili navdušeni,»vse to naši rekreativci obvladajo...« Malo so bili Tekmovalca iz Zasavja :Valter Moljk, višina in Lojze Vajdič, kladivo sta prijateljevala in tekmovala že v mladih letih. razočarani, ker slovenske besede skoraj ni bilo slišati, so pa zato še bolj veselo peli slovenske viže in razprostirali slovensko zastavo. K njim je prisedla skupina nemških tekmovalcev, ki so bili kot mnogi drugi navdušeni nad Slovenijo in Slovenci. In ker je eden izmed njih prejel medaljo, so mu po obvezni himni Dolani zaigrali še na trobento. Andreas, tako mu je bilo ime, pa je na stopničkah razvil - slovensko zastavo. Tudi druženje in spoznavanje novih ljudi je del teh tekmovanj. Besedilo in slike: Fanči Moljk Zasavski navijači so bili zanimiv objekt snemalcev Na desni Valter Moljk, v ozadju nemški atleti »Ne obremenjujem se z rezultati« Tjaša Vozel šteje rosnih štirinajst pomladi in je uspešna plavalka in ne samo to, Tjaša je tudi prijetna sogovornica in glede na svoja leta že zelo resna deklica. Kdaj si odkrila plavanje? Naučila sem se plavati pri štirih letih, pri petih letih sem šla v plavalno šolo, pri šestih letih pa sem začela bolj resno trenirati. ‘Kriv’ je bil moj dedek, s katerim sva hodila na počitnice v Radence, kjer sem se tudi naučila plavati. Po uspehih, ki sem jih imela, sem dobila štipendijo olimpijskega komiteja. Letos sem iz PK Lafarge Cement Trbovlje prestopila v Plavalni klub Ilirija Ljubljana in tudi tam dobila štipendijo. Najrajši plavam prsno. Na tekmah pa največkrat plavam mešano in prsno. Veliko treniraš? Ne. Konkurenca trenira vsak dan zjutraj in popoldne, jaz pa treniram samo popoldne.Vzrok temu so treningi v Ljubljani, kamor se mi ne izplača voziti zjutraj in popoldne. Sedaj, pred svetovnim prvenstvom, sem imela kakšen dopoldanski trening, drugače pa ne. Imeli smo veliko priprav, od katerih sem dovolj odnesla, drugače pa ne treniram pretirano veliko. Potemtakem ti ostaja še dosti prostega časa. Kako ga preživljaš? No, preberem kakšno knjigo, sem dosti na računalniku in poslušam glasbo pa s prijatelji grem ven. Kako je bilo za začetku? Po vpisu v klub sem eno leto samo trenirala, da sem se naučila pravilne tehnike. Po enemu letu sem začela tekmovati in imela dokaj v redu rezultate. Ko sem šla prvič na državno prvenstvo, sem osvojila tretje mesto. Na naslednjih državnih prvenstvih sem postala trikratna državna prvakinja na letnem in zimskem prvenstvu. Potem sem prestopila v višjo kategorijo in sem bila enkrat tretja in enkrat druga. V tistem času sem imela manjše krizno obdobje in mi nekako ni najbolje uspevalo, vendar rezultati so bili kljub temu na visoki ravni, posebej poleti, ko sem sodelovala na olimpijskem festivalu evropske mladine v Beogradu lansko leto in osvojila dve peti mesti, lahko pa bi bila druga s tistim rezultatom, ki sem ga pozneje odplavala na državnem prvenstvu, ampak, tako je pač bilo. Na državnem prvenstvu sem bila nato štirikratna državna prvakinja, ob letošnjem zimskem državnem prvenstvu prav tako štirikratna državna prvakinja, potem pa sem šla na svetovno prvenstvo in sem bila pa trinajsta, osemnajsta in devetnajsta. Najprej smo bili na enotedenskih pripravah v Dallasu.Treningi tam niso bili ravno naporni, važno je bilo pridobivanje forme. Potem smo se odpravili v Mehiko, v Monterje, kjer je potekalo svetovno prvenstvo.Tekma je bila kar precej zahtevna, ker sem plavala s tri leta starejšimi udeleženci, se pravi letnik od 91 -94. Odplavala sem vse svoje osebne rezultate in državni rekord na 50m prsno, tako da so bili kljub naporni tekmi rezultati zelo lepi.Trener je bil sicer mnenja, da bi lahko odplavala kakšen rezultat še bolje. Ugotovil je, da nisem plavala sto odstotno, ampak že to dejstvo dokazuje, da so bili doseženi rezultati zelo dobri. Svetovno prvenstvo je trajalo en teden. Plavala sem tudi v mešani štafeti z ostalimi tremi Slovenkami. Po tednu dni tekem je bila še zaključna zabava, to je bilo seveda najboljše. Potem pa smo se vrnili. Ali je bilo v Ameriki kaj časa za ogled dežele? Da.V Dallasu smo si ogledali kraj, kjer je bil ustreljen predsednik Kennedy, bili smo tudi v New Torku na letališču, ki nosi njegovo ime. Imeli smo namreč probleme z letali, tako da smo tri dni potovali tja in smo prespali v Frankfurtu in New Torku. Ogledali smo si mesto in njegove znamenitosti po enem izmed treningov. Pa tudi, ko smo čakali na letališču, smo šli malo naokrog. Bili smo tudi v Chicagu, v Monterjeu smo si tudi ogledali mesto, znamenito umetno reko, hribe in se peljali z metrojem. Tjaša, ali bi živela v Ameriki? Hja, mogoče bi...tako, da bi šla tja študirat.To že, da pa bi tam ostala za vedno, to pa ne. Čeprav, ko sem prišla v Slovenijo, sem si dejala: o, ko bi bila vsaj še v Ameriki,... ampak, saj je v redu tam, doma je pa najlepše. A' © Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Pred mano je še en razred osnovne šole in vozila se bom na treninge v Ljubljano, doma pa zaključila šolo. Ali te vožnja na treninge obremenjuje? Ne, navadila sem se in se vživela v ta tempo. Po zaključku osnovne šole imam namen nadaljevati šolanje v Ljubljani, na eni od splošnih gimnazij, nato pa naprej na fakulteto za šport. Kako in kje bom stanovala, še ne vem, zagotovo pa se ne bom vozila, ker je prenaporno in vzame preveč časa. Plavala bom še naprej, če bodo uspehi, pač bodo, zagotovo pa bo prišla tudi kakšna kriza, tako kot pri drugih plavalcih. Samo vztrajati je potrebno. Moj cilj za naslednje leto je evropsko mladinsko prvenstvo. Norme imam že odplavane, oziroma sem jih imela že letos. Plavaš v mladinski konkurenci? Da in pa absolutno, čeprav sem še kadetinja in na svetovno prvenstvo sem lahko šla, na evropsko konec meseca (julija) pa ne, ker evropska plavalna zveza tega ne dovoljuje, ne vem zakaj ne. Naslednje leto se bom lahko udeležila tudi evropskega prvenstva. Čez dve leti pa so olimpijske igre mladih, ki se jih lahko udeležijo letniki 92 in mlajši, za te igre sem tudi že blizu norme, ki sicer še niso podane, potem bom pa videla naprej - mogoče grem tudi na olimpijske igre 2012 v London. Imaš kakšen poseben način koncentracije pred tekmo? Pravzaprav sem zelo sproščena in ko se na startu zberemo plavalci, se pogovarjamo in sploh nimam potrebe, da bi prišla strogo resna na start, bila tiho ali poslušala glasbo. Enostavno se vživim v dogajanje, se tudi nasmejim in grem na start popolnoma neobremenjena. Z rezultati se ne obremenjujem in ponavadi mi ravno ta neobremenjenost prinese dober rezultat. Na primer drugo mesto na olimpijskem festivalu evropske mladine v Beogradu - takrat je bilo mogoče res malo preveč pritiska, ali bom dobila medaljo ali ne bom in mogoče me je to malce obremenilo, saj sem naslednji dan na državnem odplavala isti rezultat. Domov smo prišli ob dveh ponoči in na tekmovanje sem šla z mislijo kakor bo, pa bo in sem odplavala vrhunski rezultat. Kako pa se odpočiješ? Kadar sta dva dela, dopoldanski in popoldanski, med njima počivam in tudi zaspim, ker sem zaspana. Med samo tekmo pa ne počivam,grem malo okrog bazena,se pogovarjam s prijatelji... Kaj pa drugače, rada spiš? No, niti ne tako zelo.Tudi sedaj, med počitnicami vstanem že ob sedmih. Nisem navajena dolgo spati kot nekateri, ki vstajajo ob enajstih. Meni se zdi, da na ta način izgubim pol dneva. Kaj boš, poleg plavanja, še počela med počitnicami? Julij je minil v znamenju plavanja, avgust pa bo zaznamovan z odhodom na morje in tam ne bom kaj preveč zares plavala, ampak samo za zabavo. Po morskem oddihu se bom mogoče podala še malo v hribe, malo kolesarila, da pa ne izgubim popolnoma prave kondicije, bo treba še na kak fitnes, da ne bo šla kakšna kil ca gor. Tvoj videz se pravzaprav ne sklada s predstavo o plavalcih z razvitimi rameni. Kako to? Svetovna elita, ki plava prsno, se krepko stegne iznad vode, jaz pa ne. Plavam bolj na površini in nimam takega zaveslaja z rokami, ker plavam bolj na noge.V bistvu drsim v vodi. Določene plavalke naredijo po trideset zaveslajev z rokami v petdesetih metrih, medtem ko jih jaz naredim samo štirinajst, plavam pa hitreje.Tudi v fitnesu ne delam tistih vaj, ki bi me naredile izrazito močno in sploh ne pretiravam. Po mojem je malce moteče, vsaj pri tistih vrhunskih avstralskih in ruskih plavalkah, ki imajo že skoraj moško postavo. Jaz ne želim postati takšna. Koliko pa stane tekmovalno plavanje? H ja, po mojem se lahko kar enači s smučanjem. Najnovejše ko- palke stanejo 500 €. Saj dobimo od zveze tudi sponzorske, ampak vseeno rabiš tudi svoje. Ali so te kaj posebnega? Naj bi bile iz čisto posebnega materiala. Sama sem imela sicer oblečene, plavala sem v njih in...v bistvu, bolj je prisoten psihičen moment. Plavalec verjame, da bo zaradi boljših kopalk dosegel lepše rezultate. Sara Isakovič je dejala, da kopalke ne naredijo rezultata, rezultat naredi plavalec sam. Ves čas pogovora sva se sladkali z vročo čokolado in zanimalo me je, kaj bodoTjašini kilogrami rekli na to. Pojem kar dosti čokolade, vendar na treningih gre vsa ven. Svoj čas sem celo malce pretiravala s čokolado, sedaj pa sem se malo omejila in pravijo, da sem dala nekaj teže dol. Sicer pa je neki nemški trener dejal, da vedno svoje plavalce en dan pred kakšno pomembno tekmo spusti v slaščičarno, da se posladkajo, ker je glukoza zelo pomembna za telo. Ali v morju plavaš daleč od obale? Sploh ne plavam v morju, ker ne vidim dna in mi gre na živce, ker ne vem, kaj je spodaj. Za morske podvige raje uporabim blazino. Takrat me pa ne moti, če ne vidim do dna, ker imam pač nekaj pod sabo. Kaj pa moda? Eh, ne zanima me ravno preveč. Menim pa, da so te, trenutno tako modne kratke majčke, primerne za vroče poletne dni, ko pa vidim dekleta, ki pozimi kažejo popke in ledvice, me kar zmrazi in mnenja sem, da to ni prav dobro za zdravje. Ti je plavanje kdaj pokvarilo zdravje? Imela sem vnetje ušesa, rama me je letos malce bolela, drugače pa ni problemov. In še sva klepetali, kot dve vrstnici, ki se poznata že celo večnost, čas pa je neusmiljeno tekel in Tjašo je v Gimnaziji, kamor je šel na internet, čakal prijatelj, zato sva se prisrčno poslovili z obljubo, da bo o svojih uspehih obveščala tudi bralce Zasavca. Besedilo in slike: Marta Hrušovar © mmitiLo REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. =. — 1 j'537 S - m w O B R A Z - D L a K E # V A z A L Z 1 D S ■ *£58 u E R R Y E s: 22 S u M jf T A R ■s? S P o v E D i3 L 1 L 1 H T 0 M E 1 Z p 0 T E M A N r? K N j 1 G A ■ssr — - Ž 1 D H F A N 1 E 0 K s K o c E N S' K i K A M 0 D E L A R S L1 0 T E V > - D BS O v n R E Ü T 1 H o- 1 E K L. A N D tj A C E T 0 N ~F o. D E R zs N A K A N A M A A 9 8 2 5 1 4 6 3 7 4 6 3 7 9 2 1 8 5 5 1 7 6 3 8 2 4 9 7 9 5 2 4 3 8 6 1 6 3 8 9 5 1 7 2 4 2 4 1 8 7 6 5 9 3 3 7 6 1 2 9 4 5 8 1 2 4 3 8 5 9 7 6 8 5 9 4 6 7 3 i 2 SUDOKU 3 6 9 5 4 5 4 3 4 6 2 9 7 7 3 5 8 2 4 9 6 5 8 6 2 NURIKABE Nagradna križanka Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 16.08. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 16/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 15/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Marija Bagara, Čeče 53, 1430 Hrastnik - bon za 20,86 € -Angela Knez, Briše I A, 141 I Izlake - bon za 12,52 € - Janez Perc.Vreskovo 32 a, 1420 Trbovlje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU ZOPET UGODNE CENE KEKSOV TAKO DOBRI.. . KOT DOMAČI... NAVADNI KEKSI 800 g SAMO 1,25 € VABLJENI POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 7.08.08 DO 20.08.08 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo kupon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do petka, 15.08.2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBEIICA VRAČEVIČ motej Valvazorjeva 2. IZLAKE, Tel.: 03/56 74 157 Zelenjavni praženec Sestavine: • 100 g korenja • 100 g bučk • drobnjak • 2 jajci • ISO g bele moke • 125 ml mleka • 125 g sira edamca • 3 žlice olja Priprava: Korenje in bučke operemo in na grobo naribamo. Damo na krpo in dobro osušimo. Drobnjak narežemo. Rumenjake zmešamo z moko. Počasi prilivamo mleko. Primešamo nariban sir, drobnjak in naribano korenje in bučke, da dobimo testo. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga narahlo primešamo v testo. V ponvi z nepregornim ročajem segrejemo olje.Vlijemo testo. Ponev postavimo na 160°C ogreto pečico. Pečemo, da se testo dvigne in svetlo rumeno zapeče. Ponev vzamemo iz pečice. Z dvojnimi vilicami natrgamo praženec na koščke. Dodamo malo masla in praženec še nekoliko zapečemo na štedilniku. Dober tek! Staša Kp pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Življenje je kot valovanje. Izmenjujejo se sonce in dež, smeh in jok, uspehi in porazi. Ampak vse je samo valovanje, ki nas ob dobrem krmarjenju vedno varno pripelje v pristanišče. Dežju smo se sposobni prilagoditi samo, če ga izkusimo, pristno se je mogoče smejati in veseliti le v primeru, da smo se pripravljeni očiščevati v kopeli preizkušenj in solza. Vsaka izkušnja je dobrodošla, zato je najbolje biti hvaležen za vse, kar doživimo. Hvaležnost se plemeniti in rojeva nove razloge za hvaležnost, medtem ko se jeza in nerganje nezavedno sprevračata v ustvarjanje dodatnih razlogov za jezo in nerganje. Izbira je vedno naša. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ŽETVE Jutra z biserno roso umita, veter zapreden v lila meglice, božajoči žarki na trati, v žitu oče, mati, otroci, domači, pri sosedih žanjice. Krogla žareča nad nami cel dan kolovrati, silno počasi drsi za obzorje. V štantih kozolcev pšenične pozlate. Naše njive so zdaj košenine, pašnik živine; na mojih, izsanjanih, žita še valovijo, in žetve so zvezdni utrinki mladosti, pršijo vame in ostajajo dragoceni spominki. Vlado Garantini USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce, pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. POLETNI VEČER Ostal bom tu, ob kraju večera, se od sonca poslovim, zahod mi ne pusti, da se umirim. Rad bi videl ugašati življenje na vasi, rad bi slišal, kako se fantovski glas oglasi, morda so še takšni časi, da se ljubezen na vasi največkrat na seniku oglasi. Rad prisluhnil bi tudi tišini te noči, rad objel bi te ljudi, ki tu pustili so svoje korenine in sledi, naj še enkrat jim sežem v dlani. Pod mano vas leži, tudi sam imam tu sledi; roke razširim in si priznam, na obraz vas poljubljam: to je vse, kar za vas imam. Andrej Režun VERNIKI Verniki so se spridili, neverniki spreobrnili, ovce so postale pastirji, pastirji trepetajo pred palico. Ali je kje integriteta? Kje je poštenost? Kot aprilski veter se obrača gibanje človeškega valovja, ki išče upanje za plotom, kjer vre živalska sila. Verniki polnega želodca iščejo pot užitka, ne želijo ga deliti z brati in sestrami, ki ostane jim ideja, da jo v svoji bedi svobodno prekalijo, v zrak spustijo telo v boju za življenje. Boštjan Grošelj POETI(NJE), OTRESITE SE SPON STRAHU IN PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! “Pravi ljudje napredka so tisti, katerih izhodišče je globoko spoštovanje preteklosti.” (Ernest Renan) Aleksi) Porednih: PREPR06A AZIJSKE VELIKANKE Preostanek avgusta bo zaznamovan z letošnjim največjim športnim dogodkom na svetu. Peking je odprl svoja vrata in poletne olimpijske igre se lahko začnejo. Za večino med nami bo to v prvi vrsti športni dogodek, čeprav se športno dogajanje ne more nikoli otresti sence politike. Zlasti ne v primeru Kitajske. Slednja postaja vse močnejši akter globaliziranega svetovnega gospodarstva tako po izvozu kot uvozu. Seveda pa še naprej močno šepata njena demokracija in spoštovanje človekovih pravic, če ju gledamo skozi zahodne oči. Skozi kitajsko prizmo je ta azijska velikanka “svetla zvezda reda in napredka”. Stvari, ki bi utegnile med olimpijskimi igrami zmotiti svetovno javnost, so skrbno pometli pod preprogo. Kdor ima po mnenju kitajskih komunističnih oblasti predolg jezik oziroma zahteva reči, ki jih pastirji skoraj poldrugo milijardo velike črede ne dopuščajo, ga je doletela izolacija. Bleščeče podobe “dosežkov plemenite družbe, kjer ima zaradi modrosti očetovskih voditeljev vsakdo možnost dostojno živeti,” ne smejo pokvariti “izmečki”, črne ovce, ki utegnejo umazati belino črede, katere članice in člani si iz strahu za svoje riti ne upajo pisniti, zato si zatiskajo oči pred bodečimi nepravilnostmi v družbi. Pod preprogo je veliko prahu in smeti. Kratena je pravica govora in tiska, prepovedana so zborovanja, za lepši izgled Pekinga med olimpiado je bilo porušenih na stotine domov, tako da je stari del mesta praktično postal zgodovina. Logično, navzven se je potrebno pobahati, toda kamere bodo ugasnile, športniki, njihovi spremljevalci, novinarji in gledalci bodo odšli, prebivalcem pa bo ostalo opazovanje novih stavb, ki jim ne bodo olajšale vsakdanjika, ampak jim ga celo otežile. Pred očmi moramo imeti tudi onesnaženost Pekinga. Ko kitajski državni opazovalci okolja pravijo, da je “nebo modro”, je po evropskih standardih slika drugačna. Jasno, da pri gradnji olimpijskih objektov in preurejanju okolice prizorišč športnih bojev brez podkupovanja ni šlo. Razpise so v veliki meri dobili tisti domači izvajalci in podizvajalci, ki so obogatili bančne račune pristojnih državnih uradnikov. Med slednjimi so tudi pošteni, ampak manj poštenih je za malo morje. Izkoristili so svojih pet minut in dobro unovčili položaj v birokratskem aparatu, saj so podjetja navalila na projekte, kjer sta bila delo in zaslužek zagotovljena za daljše časovno obdobje. Olimpijske infrastrukture namreč ni mogoče zgraditi čez noč, saj takšen projekt zahteva večletne napore. Če bi med športno promocijo Kitajske, ki bo tamkajšnji politični režim predstavila v najlepši luči, kakšna zadeva vendarle ušla izpod preproge (beri: nadzora), so na voljo dodatna sredstva za ohranjanje neoma-deževanosti kitajske fasade pred svetom. Eno izmed njih je nadpovprečen zamik pri TV prenosih. Slika, ki jo boste spremljali na TV zaslonih, bo odsevala dogajanje izpred 20 oziroma 30 sekund, odvisno od TV kanala, ki bo prenos pripravljal. Ko boste videli štart teka na 100 metrov, bodo atleti že zdavnaj pretekli ciljno črto. Zakaj takšen zamik? Iz preprostega razloga: da se še pravočasno odstranijo posnetki morebitnih incidentov. Nočna mora prirediteljev in kitajskih oblasti, ki spretno izkoriščajo olimpijski dogodek za utrjevanje svoje politične moči, so recimo protesti za podporo Tibetu. Kitajska okupacija te, nekdaj neodvisne države, traja že več kot 50 let. Dogaja se tihi genocid. Na ozemlju, ki je za Kitajsko ena izmed njenih provinc, se trumoma naseljujejo Kitajci. Tibetanci so tako v svoji domovini postali manjšina. Pod krinko napredka se na strehi sveta načrtno uničuje narod, svet pa to opazuje in se čuti nemočnega, če se prizanesljivo izrazimo.V resnici ni prave volje za pritisk na Kitajsko, ker so gospodarski interesi pomembnejši. Kitajsko poceni blago je preplavilo planet. Veselo ga kupujemo in tako neposredno podpiramo kršenje človekovih pravic na Kitajskem. Oblasti azijske velikanke dobivajo jasno sporočilo: "Še naprej lahko brezskrbno kršite človekove pravice, saj bomo ne glede na to kupovali vaše izdelke.” Ni čudno, da gre kitajskim veljakom na smeh. Čeprav zatirajo Tibet, zapirajo domače borce za človekove pravice, izkoriščajo ceneno delovno silo, ki jo sestavljajo tudi mnogi otroci, in v pohlepu za dobičkom pozabljajo na ustrezno varnost pri delu, jih njihovo početje ne skrbi.Torej se še vi brezskrbno predajte spremljanju olimpiade ... 0 MQ/omSTM mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na ' naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi ^plačljivi! j KUPON ZA s' 2 O O o m Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 E-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:.... Naslov:............. Podpis:............. Telefon in e-pošta: Davčna številka:... Številka TRR:....... I > J 3 1 lim *vsi podatki so obvezni* Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod Bojan Dolinšek iz Izlak. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Iz ZASAVCEM V KINO!) Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, st. Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Kdo je glavni igralec v filmu NEVETyETNl HULK? | Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter I pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite [ na: Grafika Gracer d.o.o. -ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona I boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na | | blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo. | Tokratna srečna izžrebanca sta: Erika Kavčič, Vid Ocepek Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. Kino Delavski dom Zagorje Nedelja Ponedeljek Torek 10.8. ob 20.00 -II.8.ob 20.00- 12.8. ob 20.00 - HANCOCK am.akc.kom. HANCOCK Film teater: STREGEL SEM ANGLEŠKEMU KRALJU kom.drama Petek 15.8. ob 20.00 - DOGODEK znanst.-fantast. drama Sobota 16.8. ob 20.00 - NEVERJETNI HULK am.akc. ZF drama Nedelja 17.8. ob 20.00 - DOGODEK Ponedeljek 18.8. ob 20.00 - NEVERJETNI HULK Torek 19.8. ob 20.00 - Film teater: LADY CHATTERLEY Kino Izlake Nedelja Nedelja 10.8.ob 20.15 - PREDZAKONSKE ZDRAHE am.rom.kom. 17.8.ob 20.15 - NEVERJETNI HULK am.akc.ZF drama Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 7.8. ob 18.00 - MATURANTSKI PLES grozlj. ob 20.00 - VITEZ TEME akc.domišlj.pust petek 8.8. ob 18.00 - STREGEL SEM ANGLEŠKEMU KRALJU ob 20.15 -VITEZTEME sobota 9.8. ob 18.00-VITEZTEME ob 20.45 - MATURANTSKI PLES nedelja 10.8. ob 18.00-VITEZTEME ob 20.45 - STREGEL SEM ANGLEŠKEMU KRALJU ponedeljek 11.8. ob 18.00 - MATURANTSKI PLES ob 20.00 -VITEZTEME torek 12.8. ob 18.00-VITEZTEME sreda 13.8. ob 18.00 - POZABI SARO rom.kom. četrtek 14.8. ob 18.00 - POZABI SARO ob 20.00 - ISKAN akc.triler petek 15.8. ob 18.00 - POZABI SARO ob 20.00 - DOSJEJI X: Hočem verjeti,ZF triler sobota 16.8. ob 18.00 - POZABI SARO ob 20.00 - ISKAN nedelja 17.8. ob 18.00-ISKAN ob 20.00 - DOSJEJI X:Hočem verjeti ponedeljek 18.8.ob 18.00 - DOSJEJI X: Hočem verjeti ob 20.00 - ISKAN torek 19.8. ob 20.00 - DOSJEJI X: Hočem verjeti sreda 20.8. ob 18.00 - ISKAN četrtek 21.8. ob 18.00 - ZGODBE IZ NARNIJE: Princ Kaspijan Akc.domišlj.pust. Kino Delavski dom Hrastnik četrtek 7.8. ob 20.00 - SEKS V MESTU am.rom.kom. petek 8.8. ob 20.15 - DOGODEK am.zf.drama sobota 9.8. ob 18.00 - SEKS V MESTU ob 20.30 -DOGODEK nedelja 10.8. ob 18.00 - DOGODEK ob 20.00 - SEKSV MESTU sreda 13.8.ob 20.00 - 2 DNIV PARIZU am.rom.kom. četrtek 14.8. ob 20.00 - 2 DNIV PARIZU petek 15.8. ob 20.15 - HANCOCK am.akc.kom. sobota 16.8. ob 18.00 - HANCOCK ob 20.00 - 2 DNIV PARIZU nedelja 17.8. ob 18.00 - 2 DNI V PARIZU ob 20.00-HANCOCK sreda 20.8. ob 20.00 - DRUGA SESTRA BOLEYN am.zg.drama četrtek 21.8. ob 20.00 - DRUGA SESTRA BOLEYN Kino Dol pri Hrastniku petek 8.8. ob 18.00 ■ DOGODEK am.zf.drama petek 15.8. ob 18.00 - HANCOCK am.akc.kom. JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA PREDMET PRODAJE: - Stanovanje št.8, prazno, v izmeri 43,23 m2 in nestan.prostor 2,78 m2, ki se nahaja na naslovu CESTA PADLIH BORCEV 40 HRASTNIK , leto gradnje 1900 -Izklicna cena znaša 6000 EUR. -V izklicni ceni niso zajeti stroški za plačilo davka na promet nepremičnin in morebitni drugi prispevki, stroški cenitve .stroški sestave kupoprodajne pogodbe, notarske storitve in stroški zemljiškoknjižne izvedbe kupoprodajne pogodbe. - Lastnik nepremičnine je DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK. - Nepremičnina se prodaja po sistemu „videno kupljeno“. II. PODATKI O NEPREMIČNINI - Stavba, v kateri se nahaja nepremičnina je zgrajena na parceli št. 124/2 in 124/3 k.o. STUDENCE. - Stavba je vpisana v kataster stavb z identifikacijsko številko 2688-32, gosp. posl. s številko 2688-33, posamezen del obakrat z identifikacijsko številko 8 - Stanovanje je vpisano v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča Trbovlje v povložku št. 63/8, nestan.prostor pa v podvložku št. 69/8 - Stanovanje je prosto bremen in ni obremenjeno z drugimi stvarmi ali obligacijskimi pravicami, ki bi utegnile omejevati ali izključevati pravice kupca pri izvrševanju lastninske pravice na nepremičnini. - Prodaja se stanovanje s solastniškim deležen na skupnih delih in napravah objekta. III. POGODJI ZA UDELEŽBO NA RAZPISU 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. Predkupno pravico imajo etažni lastniki stanovanj v objektu VELIČKOVA 28 HRASTNIK. 2. Ponudba mora vsebovati za fizične osebe naziv kupca in njegov točen naslov bivanja, EMŠO in davčno številko, državljanstvo, za pravne osebe naziv firme in sedež, davčno in matično številko, ponujeni znesek, plačilne pogoje in številko transakcijskega računa za vračilo varščine. 3. Ponujena cena ne sme biti nižja od izklicne cene. 4. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini, potrjeno od strani banke, fizične osebe kopijo osebne izkaznice ali potnega lista, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni. 5. Ponudniki vplačajo varščino na transakcijski račun družbe DOMEX d.o.o. HRASTNIK št. 02331-0019524402 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, s pripisom namena nakazila:Varščina za javno zbiranje ponudb IV. TRAJANJE JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Javno zbiranje ponudb traja do petka, dne 21/8/2008. Do navedenega datuma morajo pisne ponudbe z dokazili prispeti na naslov nepremičninske družbe: DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, 1430 HRASTNIK, priporočeno v zaprti ovojnici s pojasnilom »NE ODPIRAJ- JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA«. Ponudbe brez vplačane varščine in nižje izklicne cene ter pozno prispele ponudbe ne bodo obravnavane. V. SKLENITEV POGODBE Po pregledu ponudb in znani doseženi ceni se bo stanovanje ponudilo v nakup pred- kupnim upravičencem-lastnikom stanovanj v objektu . Po pretečenem 30-dnevnem roku, v katerem morajo ti odgovoriti na ponudbo, se bo sklenila pogodba z najugodnejšim ponudnikom ali z enim od predkupnih upravičencev. Ponudniku, ki ni bil izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku se bo varščina štela v kupnino. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo najkasneje v roku 8 dni od preteka roka, v katerem morajo na ponudbo odgovoriti predkupni upravičenci. V 15 dneh po sklenitvi pogodbe mora plačati preostanek kupnine.Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku in ne plača preostanka kupnine, se šteje da odstopa od nakupa nepremičnine, plačano varščino pa prodajalec zadrži kot skesnino. S sklenitvijo pogodbe bo kupec sprejel tudi obveznosti in sicer, da bo plačal stroške sestave kupoprodajne pogodbe, davek na promet nepremičnin, stroške cenitve in druge morebitne prispevke, notarske stroške, kakor tudi stroške zemljiškoknjižne izvedbe pogodbe. Prednosti pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno za nepremičnino. DOMEX d.o.o. si pridržuje pravico, da z nobenim od ponudnikov ne sklene pogodbe. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni do 4/9/2008. Izročitev in prevzem nepremičnine bo opravljen v treh dneh po prejemu dokazila o plačilu celotne kupnine in vseh drugih stroškov. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru. Dodatne informacije dobijo interesenti pri družbi DOMEX d.o.o. HRASTNIK, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK, tel 03 56 44 010. DOMEX d.o.o. HRASTNIK Direktor: Mag BORUT DOLANC 10 mmmt_ Pred 90 leti se je rodil in pred 18 leti umrl: Vili Fajdiga Desetega avgusta 1990 /e v Zdravilišču Topolšica, in to brez kitare, ki so mu jo že pred tem odvzeli, da z njo ne bi motil reda in miru, umrl Vili Fajdiga, pokopan pa je na trboveljskem pokopališču v skupnem grobu, kjer je napisano ime kot Vili Fatiga. Letos je, v soboto, 14. junija, minilo 90 let odkar se je leta 1918 v takratnem Trifailu, sedaj Trbovljah, v rudarski koloniji rodil VILI FAJDIGA, glasbenik, fenomen svoje vrste in svojega glasbenega izražanja, zasavski Elmore James. Zakaj Elmore James? Oba sta bila rojena leta 1918, pa čeprav vsak na svoji celini in vsak po svoje sta ustvarjala nam takrat nenavadno glasbo, saj nismo poznali njunega stila, ki je imel veliko skupnega, in kitaro in igranje — sli-de in fmgerpiciking. Sam se ga spominjam, ko je sprva zelo rad igral v bifeju bivšega hotela Rudar, pa v Kantini na Tereziji, pa v Delavskem domu naTereziji,gostilni Stadion ob nogometnem igrišču Rudarja in ne nazadnje tudi v takratnem shajališču mladih, Mladinskem klubu Sonce.Vem, da me je prišel poprosit za e- struno, tisto najtanjšo struno na kitari, ki se je prav zaradi uporabe stekleničke rada strgala.Vem tudi to, da sva, glede nato, da sem v klubu nekaj časa tudi sam imel kitaro, ki sem jo igral na način, kot jo igrajo levičarji, nekoč ob večeru celo skupaj zaigrala. Žal se takrat ni nihče spomnil, da bi to posnel in tako smo ostali brez še enega dobrega avtentičnega posnetka. Jani Guna mi je, kot se spomnim, prinesel posnetke na CD-ju. Predlagal je, da bi lahko naredili oddajo o Viliju in podala sva se na iskanje njegovih posnetkov. Vedel sem kar nekaj o njem, nisem pa vedel, kako je živel v mlajših letih. Znano pa mi je bilo, da je še živa njegova sestra in sem se odločil, da jo poiščem in oddajo naredim malo drugače, v pogovoru z njo in starejšimi stanovalci Doma starejših Franc Salamon v Trbovljah, ki so se zagotovo dobro spominjali Vilija. Otovorjen z radijskirrrkasetnikom sem se napotil v Dom na pogovor s Hildo Žavbi, sestro Vilija Fajdige. Ko sem prišel v Dom, so me sprejeli na skupini, kjer so si stanovalci Doma krajšali čas in med njimi tudi Hilda. V začetku je bilo veselo, ko pa sem pripravil kasetofon in skušal posneti nekaj pogovorov, so postali moji sogovorniki zadržani. Hotel sem namreč izvedeti, kako so poznali, če so poznali, Vilija in kako so se v tistih svojih mladih letih zabavali. Žal so zelo malo povedali o njem, a me je iz zadrege spravila Hilda, ki je kar deževala s pripovedjo o svoji mladosti in bratu Viliju. Na koncu mi je pokazala njegov portret, ki ga je narisala po spominu. S posnetki otovorjen sem odšel na Radio, kjer je nato iz vsega tega nastala ena od mojih oddaj Glasba pod drobnogledom. S to oddajo pa se je začela pot do nastanka cd plošče, ki je kasneje izšla pri založbi Planika, pri kateri je eden od Laibachovcev in eden od obeh spremljevalcev, ki sta šla z Vilijem na koncert Andreja Šifrerja pred 30 leti v Ljubljano. Bilo je to enkrat v jeseni ali pozimi. Vili Fajdiga se je rodil 14. junija 1918 v veliki glasbeni družini v Trbovljah. Ker mu je bila glasba tako rekoč položena v zibelko, ni čudno, da je že v mladih letih z očetom igral plesno glasbo po lokalih v domačem in okoliških krajih. Čeprav je njegov oče želel, da bi igral violino, se je Vili temu uprl in začel igrati kitaro. Baje je to utemeljil z besedami, da nobeno dekle »ne pada« na violino. Iz obdobja njegove mladosti izvira tudi glavnina repertoarja, ki ga je potem z manjšimi spremembami preigraval celo življenje. Velik vpliv na njegov glasbeni izraz so imela tudi turbulentna leta 2. svetovne vojne, ki jih je Fajdiga intenzivno občutil na lastni koži. Kot mobiliziranec v nemško vojsko je prekrižaril Evropo, nekaj časa prebil v taborišču, nazadnje pa pristal pri partizanih, kjer je s svojo kitaro dvigoval borčevsko moralo. Iz tega obdobja je bila tudi njegova izvedba pesmi Tri dni sem že partizan. Če je kakšna stvar neločljivo povezana z imenom Vilija Fajdige, je to vsekakor njegova uporaba slide kitare, oziroma havaj-ke, kot je sam imenoval to tehniko igranja. Bistvena značilnost slide oziroma havajske kitare je v tem, da se strune ne pritiska ob prečke na vratu kitare, temveč višino tona določa položaj kovinskega ali steklenega pripomočka, ki drsi po strunah.V Fajdigovem primeru je bil ta pripomoček največkrat prazna steklenička »Domačega brandyja« ali embalaža kakšnega drugega alkoholnega derivata, ki je pred tem seveda stekel po Fajdigovem grlu.Ta način igranja pogojuje tudi uglasitev kitare na odprt akord. To pomeni, da je brez kakršnega koli pritiskanja na strune možno zaigrati akord.Ta je lahko durov ali molov, odvisno od same uglasitve.To predstavlja tudi določeno omejitev, saj je potem med samim igranjem praktično nemogoče menjati tonski način. Posledica tega je, da je takšna kitara primernejša za igranje melodij, kot pa spremljave. Strogo gledano Fajdiga ni bil avtor glasbe, ki jo je igral. V večini primerov je šlo za predelave skladb, namenjenih violini, ki jih je predelal za svojo havajsko kitaro in jim tudi dodal besedila. Ta so bila lebdeča, spreminjala so se iz dneva v dan in iz razpoloženja v razpoloženje. Osnovni material za skladbe, ki jih je predeloval, je izhajal iz slovenske ljudske zapuščine, dunajske plesne glasbe ter tudi iz filmske glasbe. Znano je namreč, da je Fajdiga silno rad obiskoval kinematografe. Glasbo, ki jo je tam slišal, pa nato priredil svojemu inštrumentu. Plošča »Za fuk pa špila gramofon« je nastala na podlagi Fajdigovih skladb, ki sta jih leta 1977 posnela takrat še srednješolca Roman Ivnik ter Zoran Poznič. Fajdigo sta pred njegovim stanovanjem v koloniji Žabjek posnela na prenosni kasetofon znamke Blaupunkt, ki ga je iz Nemčije prinesel Romanov oče. Snemanje ter priprave nanj je v intervjuju opisal Zoran Poznič. Kaseta s posnetki je tako postala priljubljena na mladinskih žurih.To niti ni čudno, saj so bili ravno mladostniki tisti, ki so prvi poslušali ameriški folk in blues in so elemente teh zvrsti prepoznali v nekom, ki so ga imeli ves čas pred nosom. Tudi Fajdiga se je med mladimi dobro počutil, saj so bili hvaležna publika za njegovo glasbo in obujanje spominov na čas njegove mladosti. Kot je povedal Zoran, nekih ambicij, da bi te posnetke takrat spravili v javnost, niti ni bilo. Se je pa ta ideja pojavila 20 let po njihovem nastanku. Kot veliko obetavnih zgodb, ima tudi ta, o wemm © trboveljski folk glasbi, svoj tragičen konec. Z izboljševanjem splošnega standarda so starši svoje otroke začeli pošiljati v šole. Iz rudarskih kolonij, kjer je vsakdo vedno vedel vse o vsakomur, so se ljudje preselili v nove bloke in stolpnice ter se zaprli v stanovanja. Prazna delovna mesta ter kolonije je zasedel val delavcev iz bivših jugoslovanskih republik. Začelo se je razslo- jevanje, z njim pa tudi razkrajanje kulturne identitete mesta. Sledil je še šok z zlomom gospodarstva na prehodu v novo državo in družbeno ureditev, leta 1990 pa je odšel tudi Vili Fajdiga. Zadnja leta je preživel v domu Franca Salamona, vmes pa je svoje nemirno življenje prepotoval s kitaro na rami in ta mu je pomenila več kot socialna varnost redne zaposlitve in tudi več kot predvidljivost družinskega življenja. Kot sem že na začetku zapisal je umrl pred 18 leti, 10. avgusta 1990, v Zdravilišču Topolšica... in to brez kitare, ki so mu jo že pred tem odvzeli, da z njo ne bi motil reda in miru, pokopan pa je na trboveljskem pokopališču v skupnem grobu, kjer je njegovo ime napisano kot Vili Fatiga. Pripravil: Rudi Špan Pred 90 leti se je rodil in pred 18 leti umrl: Vili Fajdiga Od 19. do 27. junija 2008, se je skupina planincev od Brežic do Zagorja potepala po črnogorskem Durmitorju. Od tega kar ena četrtina Zasavcev. Organizator: PD Lisca Sevnica. Pred odhodom v Črno goro smo si izmenjavali šale na račun Črnogorcev in najbolj sem si zapomnila tisto Jao da sam zmija pa da ležim kad hodam... Resnici na ljubo pa povejmo, da smo spoznali Črnogorce v čisto drugačni luči. Dobro se namreč zavedajo, da bodo morali po referendumu leta 2006, ko so postali samostojni, sami poskrbeti zase. Imajo veliko možnosti za razcvet turizma: Durmitor s slikovitimi gorami, rekami in jezeri, veliko Skadarsko jezero, morje, Lovčen, pragozd na Bio-gradski gori... Pa je dežela velika le za pol Slovenije. Prvi daljši postanek smo imeli na Scepan polju, kjer je center za raftanje in splavarjenje po Tari. Tega smo se vsi, ki smo že kdaj raftali, zelo veselili, nekaj pa se jih je odločilo za varnejšo vožnjo z barko po čudovitem kanjonu Pive. Po zajtrku smo se stlačili v terenska vozila, ki so nas odpeljala 16 kilometrov višje. Vrnili pa smo se - z veslanjem. Na startu, na obali reke, smo se nastavljali fotoaparatom, saj smo bili v neoprenski opremi z gumijastimi škornji prave pojave. Razvrstili smo se v štiri čolne in vsak je imel svojega vodnika, ki nas je usmerjal in poučeval. Pomembno je, da takoj zatakneš noge v vrv na dnu čolna, da te ne odnese, ko pripelje čoln do brzic. Tudi enakomerno veslanje je nujno. Veslo je potrebno držati na gornji polovici in paziti, da ga ne izgubiš, saj ni nikjer pričvrščeno. In smo šli. Po najlepši in najdaljši črnogorski reki, ki jo imenujejo tudi solza Evrope. Naša Soča se sicer nima pred njo kaj skrivati, le krajša je. Pa tudi bolj ne- varna, kar se raftanja tiče, pravijo. Kasneje smo si šli na Ščepan polju ogledat tudi slikovit predel, ko se po HI kilometrov dolgem toku Tara združi s Pivo in se od tam dalje združena imenuje Drina. Ampak zdaj smo še na Tari. Kristalno čisti, prozorni, smaragdne barve. Z mozaiki iz barvitih kamenčkov na dnu reke. Na srečo je imel nekdo s seboj prazno embalažo od piva in vodo smo lahko ves čas zajemali in pili. Ni čudno, da je UNESCO razglasil kanjon Tare že leta 1977 za ekološki rezervat, spada pa tudi v nacionalni park Durmitorja, enega izmed štirih v Črni gori, razglašen leta 1952.To pomeni, da je ves čas odprt za turiste. Slovencev na primer pride v Črno goro vsako leto okoli 20.000. Kanjon Tare ima 52 različnih rastlinskih vrst in 3 14 živalskih. Med vožnjo sicer nismo bili preveč pozorni na te posebnosti, saj smo skušali prehiteti kakšen čoln pred sabo, pa tudi škropljenje posadke konkurenčnega čolna spada k spustu. In vriskanje, ko nas je ob kakšni brzici voda povsem zalila. Pa razne pripombe, ki so kar frčale po zraku in zbujale salve smeha. Tudi naš vodnik Milan ni bil od muh:«Samo pogledajte vi ovu nelogičnost - Bosanac misli, a deset Slovenaca radi...« Doma je bil namreč iz Foče in ima agencijo za adrenalinske športe. Pozimi smučanje, poleti splavarjenje in rafting. Ponudbe so različne - od enega do treh, štirih dni. Blizu obale so postojanke, kjer se ustavljajo za kosilo. No, nas je čakalo kosilo v baznem taboru, med vožnjo pa smo tudi dvakrat izstopili. Zaradi počitka, fotografiranja - naš vodnik Vinko je imel aparat s seboj - in ogleda slapov malo više nad obalo. Malo nerodno je bilo hoditi v hrib v čofotajočih škornjih, a smo prestali. Omenimo še, da smo Taro občudovali tudi naslednji dan, ko smo se že podali v osvajanje Durmitorja. Kanjon Tare smo opazovali s Čoresa, v delu, kjer je najvišja strmina - I 300m. Kanjon Tare je najgloblji v Evropi in menda drugi na svetu. Fanči Moljk I© m zmm Zastrupitev s hrano Zastrupitve s hrano uvrščamo med črevesne nalezljive bolezni. Hrana je lahko okužena še preden jo kupimo ali pa se okuži med njeno pripravo. Najnevarnejša je hrana, ki jo pripravimo več ur prej, preden jo pojemo. Zastrupitve nastanejo kot posledica pitja vode ali uživanja živil, ki so onesnažena z mikroorganizmi (plesni, glive, bakterije in virusi) oziroma njihovimi presnovnimi izločki, rastlinskimi in živalskimi strupi ali škodljivimi kemijskimi snovmi. Plesni uspevajo na površini živil in jedi, ki so dalj časa na toplem in vlažnem prostoru. Večinoma plesnivih živil ne uživamo, ker imajo neprijeten videz. Bakterije povzročajo različne zastrupitve s hrano, ki so lahko tudi smrtno nevarne (Clostridium botulinum, Salmonella enteritidis). Pokvarjena živila imajo vonj po žveplovodiku ali različnih kislinah, spremenjen pa je tudi sam videz hrane. Možnost zastrupitve z rastlinskimi strupi je večja zaradi nepoznavanja rastlin, kar še posebej velja za strupene gobe in druge gozdne sadeže. Škodljive kemijske snovi postanejo nevarne, če jih živila vsebujejo preveč in če jih dalj časa uživamo. Nevarne so težke kovine (svinec, kadmij, živo srebro, arzen...), kancerogeni ogljikovodiki, nitrozamini, zdravila, pesticidi in aditivi. Čas od zaužite strupene hrane do prvih bolezenskih znakov imenujemo inkubacijski čas. Odvisen je od števila in vrste škodljivih mikroorganizmov, ki so v živilu, ter od odpornosti organizma.Vsaka vrsta zastrupitve s hrano ima svoj značilen splet simptomov. Najpogostejši so slabost, bruhanje, driska, trebušni krči ter povišana telesna temperatura.Večinoma simptomi minejo sami v kratkem času, možne pa so tudi hujše oblike zastrupitve pri katerih je nujna pravočasna zdravniška pomoč. Zdravnik opravi preiskave, s katerimi ugotovi, kaj je bil vzrok zastrupitve. Njegova naloga je tudi obvestitev pristojne zdravstvene službe, ki uredi pomanjkljivo pripravo ali shranjevanje živil v odgovorni restavraciji, trgovini ali domu, saj je pogost vzrok neprimerna kuhinjska higiena. Diagnostične preiskave vključujejo laboratorijski pregled blata ali izbruhanine, s katerim iščejo prisotnost in vrsto virusov in bakterij. Na enak način se pregledajo tudi ostanki hrane, če so na voljo. Zdravljenje je odvisno od vzroka zastrupitve, v vseh primerih pa je nujno pitje veliko tekočin z namenom da se prepreči izsušitev. Maja Knez, dr.med. Joga v zagorskem Evroparku privlači »Do sedaj smo imeli srečo z vremenom, prav vsak četrtek je vadba joge uspela,« nam je povedala Polona Siter Drnovšek iz Zagorja. »Pride veliko ljudi, ki se prvič srečajo z jogo. Delamo preproste, a zanimive asane, tehnike sproščanja in dihalne tehnike. Družbo nam delajo tekači in sprehajalci.Včasih se kdo približa, malo pogleda in spet krene po potki. Pa tudi kakšen helikopter ali letalo zakroži nad nami, saj je Evropark v bližini letališča na Ruardiju.« Mogoče bo pa kdo napravil fotografijo iz zraka in jo poslal na Zasavca! Sicer pa bo brezplačna vadba joge potekala še cel avgust, vse do I I. septembra, vsak četrtek od 18. do 19. ure, zato se lahko še priključimo. Besedilo : Fanči Moljk Fotografije: Uroš Drnovšek PRVIČ V ZGODOVINI SLOVENIJE 40 PROFESIONALNIH KLOVNOV ZDRAVNIKOV NA KUPU Rdeči noski, društvo za pomoč trpečim in bolnim, je v preteklem tednu gostilo 43 gostov članov mreže mednarodne organizacije Red Noses International. Na šestdnevni delavnici so se po mnenju klovnov zdravnikov zelo dobro usposobili za še bolj profesionalno delo v bolnišnicah. Slovenija je tako prvič gostila 40 profesionalnih klovnov, ki so se v Cerknem zelo dobro počutili, saj je ponudilo vse, kar so potrebovali za nemoteno delo.V zahvalo organizatorjem in Cerknemu so vsi klovni zdravniki pripravili veliko parado po ulicah Cerknega. d\\Cad.oit jizLcls iarno Enlzzat, jiomtacii uiaJio Czto. c^f-üzhJli {iztyo'joz Ljubezen je edina smiselna stvar v tem nesmiselnem času. Hans Habe Ljubezen iskati se je podalo triindvajset novorojenčkov - petnajst fantkov in osem deklic. 22.07.2008 Silva Cestnik, Boštanj 22, Boštanj - sin Nik Plaznik 24.07.2008 Nina Jorgovan, Ulica I. junija 34a,Trbovlje - sin Luka Vidas Danica Ostrožnik.Trg revolucije I 3,Trbovlje - sin Gašper Žnidar Nevenka Razpotnik, Zagorje - sin Jakob Lazar 26.07.2008 Elvisa Susak,Trbovlje - hči Amina Parič 27.07.2008 Anica Priložnik, Zabork 10, Stranice - sin Martin Melvija Batič, Studence 17, Hrastnik - hči Kristina 29.07.2008 Polona Vozel, Jablana 12, Zagorje - hči Lucija Sajovic 30.07.2008 Leja Božič, Šemnik 40, Izlake, Zagorje - sin Tristan Maj Jerneja Ravnjak, Nas.na šahtu 33, Kisovec, Zagorje - sin Benjamin Krajšič 01.08.2008 Tanja Koren, Ljubljanska cesta 12,Velenje - hči Izla Branka Kapelari, Ul. mladih borcev 2, Hrastnik - sin Matic Gorenc 02.08.2008 Amela Selimovič, Opekarna 20 b,Trbovlje - sin Benjamin Crnalič Melita Vidrgar, Narof 42, Izlake - hči Pia Maja Broder, Šuštarjeva kolonija 25,Trbovlje - hči Valentina Broder Jokan Marijana Jagušič, Gimnazijska c. 15c,Trbovlje - sin Daniel Haralovič Saša Mlakar, Hraše 45a, Smlednik, Medvode - sin AlexVajs Polona Herle, C. Borisa Kidriča 4b, Zagorje - hči StellaTitze Herle 03.08.2008 Urška Železnik, Dolenja vas 30, Zagorje - sin Tinej Reberšek Fadila Kamenjaševič,Taborniška pot 7, Hrastnik - hči Amelia Mojca Juvančič, C. Borisa Kidriča 4a, Zagorje - sin Mark Žekar Nataša Detič, Ulica Sallaumines I Oa,Trbovlje - sin Bor Vesna Ramšak,Trg revolucije 4,Trbovlje - sin Lan ISKRENE ČESTITKE! Popravek 09.07.2008 Nataša Lašič, Ob železnici 3,Trbovlje - sin Tilen Troha mšfi močno# © Živalski krog -Zodiak Zodiak (iz grščine: živalski krog ali krog živih bitij) je verjetno najbolj razširjen simbol na svetu. Poznajo ga v Egiptu, Grčiji, Rimu, Sumeriji, Babilonu, Asiriji, Indiji, Kitajski, Severni in Južni Ameriki, danes pa skorajda vsepovsod. Krog zodiaka je razdeljen na dvanajst delov (sveto število), kar ustreza dvanajstim ozvezdjem. Štiri med njimi označujejo velika obdobja sončevega ciklusa ( Lev, Bik, Škorpijon in Vodnar). Ti stoje kot vrhunci kroga med ekvinokcijem (enakonočjem) in solsticijem (sončnim obratom). Zodiak je tako razdeljen na štiri dele, ki tvorijo popoln geometrijski in tudi živalski krog. Oven: nagon, praporiv Bik: napor, delo Dvojčka: dvojnost, razlika med duhovnim in materialnim Rak: pasivnost, privrženost Lev: življenje Devica: razslojevanje, razločevanje in posebnost Tehtnica: družabnost, uravnovešenost nasprotujočih si silnic Škorpijon: vretje in razpadanje Strelec: dvojnost med instinkti in višjimi težnjami Kozorog: povzdignjenje Vodnar: prehod v višje stanje Ribi: notranji svet (površinske vode, globinske pripadajo raku), prehod v prvobitno neodločnost. Razvojno delimo znake v štiri skupine: 1. Ribi, Oven, Bik - obdobje urana, nekontrolirane bujnosti in rasti; 2. Dvojčka, Rak, Lev - obdobje Kronosa, zastoja v razvoju zaradi ureditve že nastalega; 3. Devica,Tehtnica, Škorpijon - obdobje Zeusa, nov zagon, vendar tokrat že nadzorovan, urejen; 4. Strelec, Kozorog,Vodnar - moderna doba, nadčutno, mitološko zamenjuje človeški razum; Številka dvanajst tako simbolizira kozmos v njegovi notranji zapletenosti.To je rezultat množenja štirih elementov (ognja, zraka, vode, zemlje) s tremi fazami razvoja elementov (evolucijo, kulminacijo, involucijo) ali pa tremi alkimijskimi elementi — žveplom, soljo in živim srebrom. Dvanajst je tako število dokončanega celovitega sveta, število mesecev, število izraelskih rodov, zmnožek štirih strani sveta in treh stopenj bivanja. Odlomek iz Velike stare sanjske knjige © HEmo/oemmicfi Mefistova razmišljanja Stari obrazi, nove preobleke Da obleka naredi človeka, je star rek, ki ima za nekatere še vedno velik pomen. Dober mesec in pol pred volitvami v Državni zbor se je v slovenskem prostoru pojavila nova politična stranka, SKD - stranka slovenskih krščanskih demokratov, na čelo katere se je postavil nekdanji prvi mož ljubljanskega Litostroja, Jože Duhovnik, sekretar stranke pa je postal, do nedavna član NSi, Marko Štrovs-Matilda, ki naj bi bil tudi ustanovitelj nove stranke. Bolj, kot nastanek nove stranke tik pred volitvami, je zanimiva reakcija stranke, iz katere je pobegnil znameniti Matilda boy. Predsednik NSi - ja, Andrej Bajuk, je namreč v svojem ogorčenem nastopu za medije izdavil »neverjetno« skrivnost iz Markovega življenja, da je slednji bil nekoč član partije in da sodi, da stoji v ozadju strankarskega novotvora sam nekdanji predsednik Slovenije, Milan Kučan, ki naj bi že pred časom izjavil, da desnica potrebuje žlahtno stranko. To, da je bil Marko Štravs nekdaj član komunistične stranke, ni ravno nekaj posebnega. Če bi Bajuk ne bil v tistih rdečih časih v Argentini, temveč bi, kot večina Slovencev, takrat, v času juge živel v Sloveniji, bi glede na njegov smisel za ustvarjanje lastne kariere po vsej verjetnosti tudi sam nekoč zastopal ideje komunizma. Bolj preseneča Bajukovo ihtavo vmešavanje Milana Kučana v nastanek nove SKD. Glede na Kučanov ugled med slovenskim prebivalstvom je tako naivno dvignil ugled samemu Milanu pa tudi novi strank. Kučan, kljub temu, da se v politično dogajanje v državi ne vključuje kot pripadnik katere izmed slovenskih političnih strank, ali ravno zaradi tega, zagotovo ima velik vpliv na javno mnenje v državi. Njegovim izjavam ljudje radi prisluhnejo in v večini tudi verjamejo. Povezovanje politične eminence kalibra Kučan z ustanovitvijo neke stranke, ima za novo nastalo politično opcijo lahko le pozitiven prizvok in omenjanje Milana v povezavi z nastankom nove stranke je za kritike, v tem primeru Bajuk&comp., povsem naivno, zgrešeno in porazno. Novi slovenski krščanski demokraciji glede na bližajoče volitve ne kaže najbolje. Če pa že bodo uspešni na državnozborskih volitvah, bo to zagotovo tudi plod Bajukove izjave o Kučanovi vpletenosti v nastanek SKD, pri tem ni pomembno ali je predsednik Foruma 21 z zadevo res povezan ali pa je njegovo vmešavanje v ustanovitev nove stranke zgolj posledica Bajukove shizofrenosti. V zadnjih nekaj letih je v Slovenskem prostoru prišlo do velikih migracij članstva iz ene v drugo stranko pa tudi do odhodov posameznikov iz matičnih strank zaradi izbire lastne poti. Lepo število članov LDS se je preselilo v vrste S D, drugi so se povezali v novi stranki Zares., trije člani SNS so zapustili Plemenitega in ustanovili Lipo. Problem NSi pa ni samo Marko Štrovs.V stranki ne vedo kaj početi z Janezom Drobničem, ki ga zaenkrat ni na NSi-jevi listi kandidatov za državnozborske volitve. Kar lepo število starih obrazov se bo na letošnjih državnozborskih volitvah pojavilo v novih preoblekah. Vendar se bojim, da je z modo tako kot z zgodovino, ki se preverjeno ponavlja. Mefisto Pametna ženska ve Pravega moškega je težko najti, vendar ne bi smelo biti težko takrat, kadar ga želite poiskati po telefonu. Moški, ki pravi, da nima telefona, običajno nekaj skriva. Tistega, ki ga je težko najti, je težko obdržati. Če ga že ne morete najti, se potrudite da ga izgubite. Včasih se zgodi, da moški kar naenkrat brez razlage izgine. Nikar ne mislite, da je to zato, ker je z vami nekaj narobe. Ravno obratno... Večina žensk večkrat doživi kaj takega: doživi moškega. Nekaj se med njima dogaja.Všeč ji je in verjame, da je tudi ona njemu všeč. Naenkrat se začne dogajati nekaj čudnega. On izgine brez sledu in ona nikoli ne izve, zakaj se je to zgodilo. Nekateri med njimi izginejo za vedno, drugi pa se čez nekaj časa znova pojavijo, se opravičujejo, pa spet izginejo in tako v krog. Ona je zmedena. Sprašuje se kaj se dogaja in kje je pogrešila. Ni važno ali je to že po prvem sestanku ali pa tik preden bi morala skupaj preživeti praznike. Za kaj takega ni opravičila. Pametna ženska ve, da mora pozabiti na moškega, ki.. - se ne javlja - ne pride takrat, kot je obljubil - ne pokliče, kadar je dogovorjeno - odpoveduje dogovor v poslednji minuti - ne izpolni obljube - vara: če je varal ženo ali dekle iz prejšnje zveze, bo tudi njo. Seveda vsaka od nas ima vsaj eno zgodbo o takšnem moškem, ki izgine brez sledu ali pa se ne pojavi takrat, kadar je to potrebno. Takšen moški je čarovnik- najprej vas pripelje v stanje lebdenja in potem izgine. Običajno se to zgodi v trenutku, ko začuti, da od njega pričakujete več, kot je pripravljen dati. Ker se zaveda, da je za to kriv, nima moči, da bi se odkrito pogovoril z vami. Če je poročen, ne bo priznal, da nikoli ne bo zapustil svoje žene in bo vedno odgovarjal dvosmiselno ter vam prepustil, da ugibate, kaj je s tem mislil... Če se vam to zgodi in on izgine, bodite srečni, saj ste se še pravočasno rešili. Zanimivo je to, da se bo verjetno znova pojavil v trenutku, ko ga boste preboleli in našli drugega. Cenite tisti čas v svojem življenju, ko niste na nikogar vezani. - utrdite prijateljske vezi - poskrbite za svojo kariero - najdite sebe, svoj pravi jaz - odkrijte svoje skrite talente - poiščite otroka v sebi, saj nikomur ne polagate računov - živite tako, kot vam je najbolj všeč - lahko greste spat, ko si to zaželite - lahko jeste kar želite - lahko greste, kamor želite in kadar želite - imele boste kompromise le same s seboj (What smart Women Know, prosti prevod, insert, str.41,42,43,44, 45,46.) St.R. WA Center tehnike, gradnje in pohištva Brežice Obiščite nas na Cesti Svobode 31 v Brežicah Ponudba velja do 27. 8. 2008 oz. do prodaje zalog. IZBERITE SVOJ PROGRAM ... Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno število zbranih pik, vam lahko v ooločenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust. 699,99 EUR Hipermarketih Ljubljana, Maribor, Maribor Pobrežje. Nova Gorica, Celje, Koper, Kranj Primskovo in v M Centrih tehnike I" Plazma TVLG42PC52 1106 cm, resolucija 1024x768, HD Ready, I svetilnost 1.500 cd/m2, j kontrast 15.000:1,100 Hz, 2x HDMI PRESENEČENJE VREDNO NAKUPA 'velja za blagovne skupine: TV, DVD predvajalniki in snemalniki, hišni kini, glasbeni stolpi in mali radio aparati za zadnje kose iz programa avdio-video od 7.8. 2008 do odprodaje zalog v prodajalnah M Tehnika in velikih hipermarketih s tovrstno ponudbo. ce 2, 10C Tokrat še močnejši. NLB Super depozit www.nlb.si/superdepozit Naj vaša Izberete lahko: • NLB Super depozit z mero 5,55 % in dobo vezave 24 mesecev ali • NLB Super depozit z letno nespremenljivo mero 5,25 % in dobo vezave 13 mesecev. Minimalni polog je 1.000 EUR. Vpisno obdobje traja od 1. avgusta do 30. septembra 2008, z možnostjo predčasnega zaključka. Če boste v času vezave NLB Super depozita potrebovali finančna sredstva, vam nudimo različne ugodne možnosti financiranja. Za podrobnejše informacije obiščite katero koli NLB Poslovalnico ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 15 85.