/
117. številka.
anje za soboto 28. septembra
_(v Trstu, v soboto zjutraj dne 28 septembra 189R.)
Tečaj XX.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na tedrn v fteatili iz-danjih oh torkih, četrtkih
in lobotkh. Zjutranje itilnnjo izhaja ob H. uri zjutraj, vedemo p« ob 7. uri večer, — Obojim izdanje Htatie : *» Jelen uit-nec . f. —.5*1, iKvnn Avniril* I. 1,40 rix tli nii.rc . . „ 2.(Hi . . . 4,— f.H |lol l<Ma
m na leto
10.—
, IH.-
Na naroćbe brez priložena naročnine »* jemlje ozir.
Potnim ično Atevilke h« dobivajo v pro-dajalnlcah tobaka v Trutu po S> itvč., izven Truta pu S ntč. Sobotno veftorno udauje v Irutu « ni„ izven Trsta S n*.
EDINOST
Glaailo »le venskega političnemu druAtva za Pplmo
Ojlrtrfi *n račun«* po tarifu v p«>titu; ta nmloTi« x 'Inlmlirai črkami «o pl»ču|« l>roHtor. kolikor nlmi-^i navadnih vritie. l'o«lana numrmien in javnezahvula, .lomači o^lmi itd, «e računajo po pogodbi-
Vni .lupini naj so p.iAiljajo urtnlnUtvu : iliru CnHerina »t. lit. Vn^o pi nio in'>ra tnti frankovano. ker nofr.in kovana n«i •proj •mihjo. Rokopisi •« ne vračajo.
Nnručnino. reklamacija in o^lano *pr.< )eiaa Mpruruimh'O ulica M ilimi p it -rolo hit. II, II. nadst. Odprto rok limarijo •o pro.te poštnino,
ICA
r r,lin„,H J0 mor".
Naši Italijani in jednakopravnost.
Iz članka, ki ga je objavil te dni list .11 Giovine Pensiero" — baje iz peresa (lr- 1 žavnega poslanca Bartolija — kojega smo ' posneli tudi mi v glavnih potezah, razvideti je, da se naši politiški in narodni nasprot- ' niki italijanske narodnosti delajo tako,' kakor da se od novega kapelnika — grofa I Badenija — nadejajo tudi nove glasbe, novih 1 zvokov: novega zi.stenia glede na postopanje osrednje, dunajske, in deželne, lokalne vlade primorske glede na postopanje z Italijani, živečimi v monarhiji avstrijski.
Ako hočemo soditi avktorja onega članka v »Giovine Pensieru" le po tem članku, potem mu moramo že priznati, da je res izboren pol i tiSki režiser.
Lepo je razvrstil svoje somišljenike, da jih predstavi bodočemu možu — grofu Badeniju. Dospevši se svojo četo pred velemožnega načelnika bodočemu kabinetu, razvrstil je spretno svoje varvance postavivši jih v kar najtigodnejo pozicijo. Efekt je bil seveda sijajen: žarki Bartolijeve zgovornosti so padali toli spretno na ljube naše sodeželane italijanske, narodnosti, da si videl na -njih same lepe čednosti, zgolj uzorna svojstva — grof lladetii bi moral biti zares kamenitega srca, da ne bi se zaljubil v g. Bartolija in njegove varvance.
Manj vendar ne more zahtevati nijedna stranka v Avstriji nego to, da ne po s t a n e nesrečna žrtev drugih gospodovanih strank. — Italijanom v Trstu in v Primorju ni niti na kraj iniBli,da bi hoteli jr^odaiiti uad diUfcimi narodnostmi ali da fcl bi se posluževali krivičnih sredstev sebi na dobro : oni zahtevajo le pravičnost in jednakopravnost in ničesa drnzega. — Grof Badeni naj se le nikar ne ozira na obstoječe stranke, hitajoče le za narodnimi in politiškimi nameni, ampak z lastno svojo avtoriteto naj poskrbi — to je najiekreneja Želja gosp. Bartolija in njegovih vernih —, d a s e t o-čno izvedejo državni temeljni za ko u i ter da se bodo spoštovala narodna in p o 1 i t i s k a n a č e 1 a vse h. Nadalje ne mrze Italijani nobene stvari na svetu tako, nego — narodno nestrpnost!! V isti meri pa žele, da se ukrene potrebno v varstvo manjšin po posamičnih pokrajinah
Iz kratka : iz člauka g. Bartolija je jasno razvidno, da so gospoda iz italijanske stranke najnavdušeneji zagovorniki u arodne in p o* 1 i t i š k e j e d n a k o p r a v n o s t i, in ako bi Slo po njih volji, zavladala bi v Avstriji kar čez noč idiličen mir in idejaluo razmerje.
Mi smo sicer že povedali, kaj in kako mislimo o poklanjahu laške gospode pred grofom Badenijem — izbrali smo za primerno označenje poj m — h i n a v s t v a!!
Vendar pa bode morda umestno, da tu navedemo par vzgledov, kako razumejo l a š k a g o s p 6 d a pravičnost in j e -d n4a k op r a v n o s t.
PODLISTEK. Mračni spomini blaznega.
Mračni spomini blaznega. Tako naziv-ljejo ljudje tužno dramo mojega življenja. DA, v resnici mračni spomini, kajti v teku časa j« dosti izpuhtelo in le glavni obrisi — katere povem sedaj — ostali so mi še vedno v neizbrisljivem spominu.
Bilo je nekdaj — davno. Na parniku, v tržaškem pristanišču je vzela slovo od mene. — „Ostani m1 zvest!" rekla je, ter me tako milo in proseče pogledala, da mije srce pokalo od težke boli in tuge. .Moje srce trpi in trpi, kajti neki tajni glas mi pravi: da me pozabiš, da mi postaneš nezvest! -- .Taz pa umreni. Veruj mi, jaz čulim,
Gospoda imajo v svojih rokah deželno upravo v Trstu in v Istri. V Trstu so oni v neznatni večini, v Istri pa v odločni man jšini. Pustimo torej Trst na strani in izberimo si bolj kričeči vzgled! Poglejmo torej v Istro, kjer vlada italijanska manjšina nad slovansko večino, kjer gospodarijo Italijani, ne na podlagi številnega razmerja in faktičnih narodopisnih odnošajev, ampak le zbok slučajnih okolnosti, skrajno ugodnih njim in trajajočih že desetletja.
Tu se ogromna večina deželnih dohodkov porablja v korist manjšine. Mesteca, po katerih biva manjšina, imajo svoja dobra občila, obilico ljudskih šol in srednjih šol nad potrebo; sela, v kojih biva ogromna večina, pa nimajo ni cest, ni poti, da ubogo ljudstvo ne more primerno razpečati ni ono malo pridelka na vinu ; ta manjšina nima niti polovico prepotrebnih ljudskih šol, tako, da je poleg 185000 Hrvatov in Slovencev nič manje nego 20000 otrok, ki ne zahajajo v nobeno šolo, ker je n i m a j o 1!! Žalostna posledica temu kričečemu nedostatku je ta, da je naš istrski kmet poleg vse svoje bistroumnosti daleč zaostal v omiki za svojimi vrstniki po drugih pokrajinah in da je gospodarstvo v Istri še sedaj v najprimitivnejšem stanju.
In potem govore gospoda o — pravičnosti in jednakopravnosti I
Italijanski jezik ima povsodi svojo veljavo : v uradu, v šoli, v cerkvi, v javnem življenju; hrvatski in slovenski jezik pa je popolnoma izključen iz deželnih uradov, in le redki so oni d.žavni uradi, kjer najde milosti tudi hrvatsko-slovenski jezik, jezik večine. Naš jezik je izključen iz deželnega kulturnega sveta in iz deželne gospo-darske šole, dasi bi ravno ta dva zavoda morala v prvi vrsti služiti slovanski večini in sicer uprav zato, ker se ta večina bavi skoro izključno s poljedelstvom. — Naš jezik je izključen iz uradov deželnega odbora tako, da morajo občine čakati mesece in mesece na rešenje predloženega proračuna, ako isti ni bil sestavljen v italijanskem jeziku. V kake zadrege prihajajo često županje radi te na-sprotnosti do slovanskega jezika, to si lahko misli vsakdo. — Naš jezik je izključen tudi iz jedine trgovinske zbornice v pokrajini in reči smemo, da ogromna večina prebivalstva nima ni najmanje koristi od tega zavoda.
In potem še govore gospoda — proti narodni nestrpnosti, o jednakih pravicah za vse.
Rekli smo že, da tudi v državnih uradih — bodisi sodnih ali politiških — so le redki slučaji, kjer je v rabi naš jezik, jezik večine. A ko je minolega leta -- po neprestanem pritiskanju v državnem zboru in po tolikih tožbah — hotela vlada v z m i s 1 u obstoječih temeljnih zakonov postaviti nekako vidno znamenje, da tudi za Istro velja narodna jednakopravnost — ko je hotela napraviti dvojezične napise na sodnih uradih, zašumelo je ravno med isto go-
da tačas, ko bodeš ti počival v objemu koje druge, polagali bodo mene na mrtvaški oder. Tvoja nezvestoba bode meni smrtni udarec, moj grob*. Tako in jednako mi je šepetala ter grenko ihte vila svoje bele roke okolo mojega vratu. Tudi jaz sem plakal, prisegajo jej zvestobo, kajti nemila usoda tirala meje od nje, daleč, daleč tja v širni nepoznani svet, tja doli na jug.
Prišel sem v Carigrad in se tam nastanil. Od početka bilo mi je dolgočasno, strašno dolgočasno. Kajti daleč je bilo ono bilje, kojo sem ljubil, daleč je bila moja domovina. Kakor vene cvetka na neiznosni letni vročini, tako je venelo srcć, kopnio za njenim milim pogledom in sladkimi besedami. Započel geni hirati in od dneva do dneva prihajati slabeji. Zdravniki, videvši mojo melanholijo,
spodo, kojo sedaj posl. Bartoli toli ljube*-njivo predstavlja grofu Badeniju, in uprizorili so pravo pravcato listajo po ulicah in v deželni zbornici.
In potem še govore gospoda o t, o Č -nem i z v e d e n j u državnih temeljnih zakonov, j e d n a k o v e 1 j a v n i h za vse narode v Avstriji!
S takimi vzgledi „pravičnosti" in navdušenja laske goipode za Jednakopravnost' bi lahko nadaljevali še precej dolgo. In ako je tako v Istri, kjer so v manjšini, potem si lahko mislimo, kako gospodarijo tam, kjer so v večini.
A nadejamo se, da se grof Badeni ne da preslepili po Potemkinovi vasi, kojo mu je pričaral pred oči spretni režiser v »Giovine Pensiero", ampak mi hi želeli iskreno, v interesu tega siromašnega ljudstva, v interesu državne varnosti in v imenu pravice, da bi načelnik bodočega kabineta r e s j e 1 na Primorskem izvajati načelo stroge jednakopravnosti, a ne tako, kakor jo razumejo gospoda v italijanski stranki, ampak kakor je označena v — drž. temeljnih z a k o n i h!!!
Politiške vesti.
V Trstu, <lne 27. septembra 1805.
Cesar na Ogerskem. Velike vaje pri Bantfy-Hunyadu so se završile včeraj opo-ludtie, na kar je cesar odpotoval na Dunaj 1 ob u<i*u>;j«uih ovacijah množice. Pred od-'hodom je cesar izjavil * voje posebno zadovoljstvo na dispozicijah generalov in na vztrajnosti vojakov, ki so pred bitko prehodili zdržema 30 kilometrov.
Ali ste čuli Krašcvci ? ! Včerajšnji .Mattino* — list torej, ki je dobro obveščen o nakanah v nasprotnem taboru — piše v današnji svoji številki glede na izid goriških volitev : „Številno razmerje v zbornici ostane staro. Kvalitativno pa kaže slovenska stranka neko premembo; kajti: dočim so bili zmerni poprej v jednem in istem klubu z radikalci in so morali slediti tem poslednjim tudi proti svojemu lastnemu prepričanju, se morejo, ako hočejo, smatrati sedaj n e v e-z a li i mi, ker so bili izvoljeni, ne-le brez pomoči, temveč proti srditi opoziciji radi-kalcev.
Pripeti se lahko ob važnih vprašanjih, pri katerih ni odločilna samo narodna zaslepljenost, pač pa materijalni in moralni napredek dežele, da osem radikalnih S1 o-v e n c e v o s t a n e v manjšini i n d a njih izstop ne onemogoči parlamentarnega d e 1 o v a n j a v deželnem •/. b o r u in se ne ponove velike škode, na katerih trpe sedaj celi razredi oseb*.
Tu nam je torej povedal „Mattino" na vsa usta, kojo ulogo prisojajo nasprotniki že sedaj — kraškima poslancema: z a gvozda n a j p o s t a n e t a v s 1 o v e n s k e m za-
svetovali so mi: naj zahajam v društva, naj zahajam med svet. Poslušal sem jih ter videl marsikaj, kar me je zanimalo in razvedrilo za nekoliko šasa. Seznanil sem se tudi z neko rojakinjo, katera je živela v Carjem-gradu. Tako odbijajo tužne misli započel sem na svojo veliko nesrečo —, pozabljati na Milko in na njene zadnje besede.
Bilo je nekega spomladanskega večera. Zamišljeno s«*m korakal ob Bosporu poslušaje zvoke turške godbe, koje je večerni zefir donašal i/, nekega parnika, preko bleščečih se valov, na moje uho.
Oj, Bospore! Bospore! Brezštevilno-krat sem že preklel oni trenotek, ko sem prvikrat stopil na tvojo obal! Tako še-taje srečal sem svojo pozuanko. „o, vi pa vedno satu!V In še vedno Žalosten!? "de-
s t o p s t v u, r a 7. n i ni n e opravi č e n i m zahtevam Italijanov naj p r i-p o m o r e t a d o v e č i n e in p r i p o m o-r e t a na j, da bodo S I o v e n c i p o p o n o m a o b n e m o p; 1 i nasprot i n e n a-s i 11 i,i v o s t i Italijanov. Vsega tega se nadejajo Italijani od obeh kraških poslancev — ali raznmete-Ii sedaj vzroke in ozire. ki so bili odločilni za nas v vsem boju?! Italijani sami potrjujejo sedaj, da nam res preti nevarnost, na katero smo opozarjali mi že ob početku volilnega boja. Zadoščenje nam je torej prišlo nenadno hitro in od kompetentne strani — če tudi žalostno zadoščenje.
Vendar pa se nadejamo, da gospoda poslanca ne pojdeta tako daleč v dekre tova ni jima „zmernosti", da bi popolnoma pozabila na dolžnosti do svojih slovanskih volilccv. Ako bi se vendar dogodilo, čemur pa ne moremo verjeti, da bi ona dva gospoda res hotela uresničevati želje „II Mat-tinove", potem sineta biti uverjena, da bo obračun grozen, tudi pred on i m i, k i so bili d o s e d a j njiju pristaši. Storita naj torej, kakor jima velevata r a-z u m i n vest!
O bodočem deželnem glavarju za Istro. .Naši Slogi" pišejo :
Doznali smo slučajno, toda od povsem verodostojne strani, da je bil posl. U i z z i pozvan v Trst in da se mu je definitivno ponudila čast deželnega glavarja. G. Rizzi je s prvega odklanjal to breme, kakor devojka, k( so jej došli pričakovani snnbači, slednjič pa je, postavivši nekatere pogoje, ustregel želji svojih mogočnih zaščitnikov. Najvažneji pogoj je bil nesrečni razpravni jezik v deželnem zboru, ali kakor so nagla-šali njegovi konkurenti: svobodne roke glede razpravnega jezika v zbornici. Pustili so mu seveda svobodno roko, a drugače tudi niso mogli postopati, ker so ustvarili tako deželnozborsko večino, ki postavlja ta pogoj in s kojo morajo računati odločilni krogi. Tako so hoteli imeti!
Govora je bilo tudi o namestniku deželnega glavarja, oziroma podpredsedniku dež. zbora; ali tudi v tem pogledu so pomirili mladega deželnega glavarja, zatrdivši mu, da bode namestnikom imenovan člen iz v e-č i n e, odločen Italijan, kakoršen je g. glavar sam!
Na resno pripombo g. Rizzia, da kot odvetnik in župan ptiljski ne bi mogel zadoščati službi deželnega glavarja, predsednika zbornici in dolžnostim, združenim s tem dostojanstvom, kakor n. pr. p r e s o 1 j e n j u v sedanje mest o. dež. zbora in odbora, odgovorilo mu se je, da radi tega naj ga ne boli glava. Razumljivo je, da mi navadni ljudje ne moremo pogoditi pravi zmisel temu poslednjemu odgovoru, ker je istega možno tolmačiti na dva načina: tla namreč glavar more ostati tudi nadalje v Pulju in zbor in odbor v Poreču, ali da se
jala je ljubkim nasmehom, vprši svoj goreči pogled v moje oči. Stresel sem se. Jaz ne vem zakaj. Zmedeno sem jej rekel neke navadne fraze ter — da zakrijein svojo razburjenost —, pridružil se jej ter korakal počasno na njeni strani. Došla sva v neki drevored ; ona vedno govoreča, a jaz molčeč. Blizu naju ui bilo žive duše. Vstavila se je ter pogledši me zopet onim ognjenim pogledom, je rekla šepetaj« : „Zakaj ne govorite? Kaj nimate jedne prijazne besedice za svojo rojakinjo, ki vas toli iskreno ljubi V" — Prestala je. Meni se je započelo vrteti v glavi — in ne vem, kako je prišlo, da sein jo stisnil na svoja prsa. Pogledala me je v obraz nekoliko strastnih poljubov skoraj se mi je pamet zmešala a rt ni je bilo več.
(Konec prih.)
zbor in odbor približata njemu, t. j. tla zbor okličejo oziroma prelože v P u 1 j. Naj bode pa jedno ali drugo, vsakako je častno in tolažljivo, da so se gospoda lepo in mirno pogodili v vsem in na obojestransko zado-voljnost.
Občinske volitve na Dunaju so se
završile včeraj s prvim razredom, kjer volijo nezavisni imovitniki. Tudi v tem razredu pridobili so krščanski socijalisti 7 novih mandatov k onim ki so jih že imeli. Liberalci so si torej ohranili 32 mandatov in jih imajo ukupno z 14 mandati iz drugega razreda 46. Krščanski socijalisti pa imajo ukupno 01 mandatov, manjka jim torej jeden sam glas do dvetretjinske večine. Ker pa je v VII. okraju potrebna ožja volitev med liberalcem Kauenbergerjem in antisemitskim kandidatom, možno je torej, da krščanski socijalisti pridobe še ta jeden do dvetretjinske večine potrebni glas. Ako se jim to posreči, rešeni bodo skrbi, da jim opozicija pobegne iz dvorane ob važnih vprašanjih, kajti potem bodo sami gospodarji v mestni zbornici; potem si nikdo ne bode belil glave radi vprašanja, da-li uvedejo liberalci štrajk ali ne. Sicer pa menda liberalci sami ne mislijo resno na politiko absistence; že zato ne, ker bi se pri eventuvalnih novih volitvah antisemitje najbrže v še večein številu povrnili v zbornico. Zlasti pa si liberalci premislijo dvakrat, predno se odločijo za to, da se m; udeleže volitve župana, kajti mestni statut določa, da oni občinski svetniki, ki se neopravičeno ne udeleže volitve župana, izgube mandat in ne smejo biti zopet voljeni skozi dve leti.
Liberalcem torej ne preostane diuzega nego ponižno ukloniti tilnik svoj pred sodbo, ki jo je izrekla ogromna večina prebivalstva.
Različne vesti.
Odbor političnega društva .Edinost"
bode imel svojo sejo jutri v nedeljo, ob 10. uri pre<lpoludne v prostorih „Delniškega podpornega društva".
Imenovanja. Okr.komisar,g. dr. Peter L a li a m ar na Dunaji, Slovenec, z Goriškega, je imenovan podtajnikom v ministerstvu za notranje stvari.
Iinenovarfje. ('. 'ki'.1" namestnik v Tr^bn kot. predsednik finančnega ravnateljsva na Primorskem imenoval je konceptna vežbenika Romana S t u d e n i j a in dr. Ivana M o-r o s i li i j a koncepistoma. — Računarski asistent Karol Pateruost imenovanje računarskim oticijalom, računarski vežlienik Anton V o d o p i v e c pa računarskim asistentom.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti daroval je gosp. Biteno, poštar v Dekanih po gosp. Jakopu Pertot-n, krčmarju obrtnijskega društva v Barkovijah 4 krone — nadalje darovalo se je 40 stot. kot preostanek telegrafične pristojbine.
Konstituiranje novega občinskega zastopstva v Podgradu dne 18. sept. t. 1. Iz P o d g r a d a nam pišejo : Odborniki so se zbrali v posojilnici na posvetovanje ter odšli potem k sv. maši, ki jo je daroval odbornik-dekan Rogač in mu je stregel odbornik Hrvatin.
Zbrali so se v občinski zbornici. Sklice-vatelj, upravitelj Zadkovič, ostal je na galeriji. Okiajni glavar Fabiani predstavil je najstarejega odbornika Segulina kot predsednika. Ta je imenoval v komisijo odbornika Rogača in Vajšelja.
Odb. Ryšlavy je predlagal volitev župana z ustmenim, starešin s pismenim g'aso« vanjem, kar se je odobrilo enoglasno. Per acclamationem izvoljen je bil za župana g. S I a v o j Jenko. Živio-klici v zbornici in pri poslušalcih. Na Grmadi pri starem gradu zagrme! je strel iz topifiev, ki se je nadaljevalo. Začuvši streljanje odgovarjali so jednako Munci in Pregarci in tako je doznala vsa občina, da se je spolnila želja ogromne večine občinarjev. Za starešine (svetovalce) izvolili so se odborniki: Peloza, Deuiojzes, Požar, Rožič, Ukovič, Šajina (Borrijev mučenik !), I. Bubnič, Drožiua, Mršnik iu Dodič.
Okrajni glavar je čestital županu na izvolitvi, pozvavši k obljubi njega in starešine. Okr. glavar nagovoril jo zbor, izražajoč upanje, da bo isti deloval na korist občine. Obljubil je pomoč c. kr. vlade. (V zboru je 17 odbornikov iz razpuščenega zbora, 13 pa novih.)
Na to je spregovoril župan Jenko. Na-glašal je, da bode deloval v korist občine, kakor do sedaj, ker svojih nazorov ne spre-
minja, nego ostane tak, kakor je bil; povdar-jal je šo posebno, d a bo z vso odločnostjo zahteval povsod, da se slov. in h r v. jezik ne bode p r e z i r a 1, nego da bode jednakopravenz drugimi.
Naglašal je velike gmotne in duševne potrebe občinarjev in z zadovoljstvom pozdravljal obljubljeno pomoč c. kr. vlade. Potem je izjavil:
»Zanašam se na Vas možje, starešine in odborniki, in sem prepričan, da me bodete krepko podpirali. Jaz sem miroljuben človek. Ne želim si boja. Ali ako se mi ga vsili, ne plašim se ga. Pri tem, se ve, računam na pomoč naroda. Posebno v zadnjem ljutem boju pokazalo se je, da narod odobruje moje nazore, kateri so tako lepo izraženi v besedah slavnega našega pisatelja:
„„Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar je braniti česti in pravde, narodu in jeziku svojemu"'.
Gromovito odobravanje je sledilo temu govoril. Župan se je spominjal tudi Onega, ki je dal občinam pravico samouprave ter je povabil zbor na trikratni živio Nj. Vel. cesarju Franu Josipu I. Zbor je navdušeno za-klical tr'kratni „*ivio"! Župan je prosil okr. glavarja, da to sporoči na najvišje mesto, kar je tudi obljubil zastopnik vlade.
Seja se je sklenila iu župan je povabil zbor li kratki tajni seji, da se je sklenilo o najnujnejšem. <>kr. glavarje odSel, pozdravivši župana iu vse odbornike.
Pri obedu pri starešini Demojzesn, katerega so se udeležili vsi odborniki in mnogo družili, napil je dekan Rogač županu, ta vsem odbornikom, ponavljaje Jurčičev stih. Govorili so še odborniki Ryšlavy in Požar ter kapelan Stemberger in župan. Napivalo se je poslancem Spitiču'u, lfandićit in Jenku, Posebno je starešina Požar in za njim župan opozoril na bližajočo državnozborsko volitev in so se navzoči brez izjeme zavezali pazili na eventualna spletkarenja. — Med obedom gromeli so topiči. Došlo je mnogo brzojavnih in pismenih čestitk. Ob it. uri razšla se je družba, ker je moral župan oditi, da prevzame občinski urad.
Telovadba pri „Triaikem Sokolu" se začne ■/. dnem 1. oktobra t. 1. iij se bode vršila nastopno:	\
Ob ponedeljkih od (i 7 ženski oddelek; od 77«— 8V4 za starejše gospode; od 87,—10 za mlajše telovadce.
Od torkih od 3 — 5 L oddelek gojencev.
Ob gredah od 3 —R II. oddelek, od 5-(i III. oddelek gojencev; od 8 —10 pred-telovadci in sicer od 8—9 teorija in od 9—10 praktični pouk.
Ob petkih od fi—7 ženski oddelek, 7 V.—87« oddelek za starejše gospode in od 8",--10 za mlajšo telovadce.
Ob sobotah od 3—5 I. oddelek, od 5—6 III. oddelek gojencev.
Slovenske stariše opozarjamo torej, da vpišejo svojo d<vo v ponedeljek in torek od 3 — 5. ure pop. v telovadnici „Trž. Sokola', tudi ženskam je telovadba jako koristna. Nadejamo se torej vseobčega zanimanja in smo uverjeni, da prihodnja akudeniija bode nov dokaz dobre šole pri „Sokolu*.
Pevsko društvo Kolo v Trstu. Vsem prijateljem slovanske pesmi se naznanja, da se prične v nedeljo učili lepa nova pesem S. Gregorčiča. — Kdor želi pristopiti v „Kolo*, naj se oglasi v nedeljo ob 3 pop. v prostorih Tržaškega Sokola, ulica Farneto. ( lani društva so vabljeni, da pridejo vsi.— Slovenski mladeniči! ne zamudite te prilike. Petje navdušuje, blaži iu kratkočasi človeka.
ODBOR.
Trgatev v Korminu. Iz Kormina pišejo dne 24. t. m.: Danes je pričela na tukajšnjem tržišču prodaja grozdja. Vrst je izborna, toda kupcev je malo. Belo grozdje je po 8 gld. kvintal, črno po 6.
Nova vpisana tvrdka v Vipavi. Pri deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani vpisali so v registru za posamične firme tvrdko France Silvester, trgovina z mešanim blagom v Vipavi.
Posku&en samomor. Predvčerajšnjem po-poludne si je 25letna zasebuica Marija Na* beruik, stanujoča v ulici Toricelli lišt. 6, v odsotnosti svojega soproga prerezala z britvijo žilo na levi roki. Žena je potegnila z britvijo po členu roke tako silno, da ji je roka obvisida le na nekaterih kitali. Vrnivši
se soprog našel je svojo ženo v krvi, ležečo i brez zavesti na tleh. Poklical je zdravnika j z zdravniške postaje, kateri je obvezal strašno i rano in poslal žensko v bolnišnico. Pravijo, ; da se gospej Nabernik me3a v glavi.
Požar v Pulju. Minolo sredo dopolmlne vnelo se je skladišče lesa na trati „S. Dona* pri Pulju. Na dotični trati je mnogo jarkov in med gašenjem padlo je več gasilcev v jarke ter se bolj ali manj hudo pobilo. Tudi načelnik gasilcev Rudolf Pons padel je v tak jarek in si zlomil desno nogo. Ponesrečenega načelnika prepeljali so na parniku „Risano* v Trst in tu so ga prenesli v bolnišnico.
Goriška Tiskarna A. Gabršček v Gorici
izda že 15. decembra 1H!>5. „Koledar za nadškofijo goriško" za leto 1896. (Letnik II.) Zraven raznega koledarskega gradiva bode obsegal zabavno-poučno berilo, zlasti zgodovinske razprave o deželi iz peresa prof. S. Rutarja, ter prinese raznovrstne oglase ali inserate, ki se smejo nadejati najboljši uspeliov, kajti prihajali bodo tako pred oči najboljšim ljudskim vrstam. Važno pri koledarju je posebno to, da ga vsakdo drži vedno pri rokah in tako tudi vsak hip lehko poišče oglase o takem blagu, katero isti čas potrebuje. O vseli v tem letniku priobčenih oglasili prinese vsebino ali kazalo na zadnji tekstni strani tako, da bode navedeno ime trgovca, s Čem trguje, in kraj, oziroma stran, na kateri se nahaja oglas, s čemer se čitatelj opozori nanj. Koledar bode tiskan v 1200 izvodili in se ga razpošlje po deželi na ogled četudi si ga ne na roče. Tako se ga razširi mej svet ukljub morebitni založni-kovi gmotni škodi, a na korist mnogih in mnogih trgovcev, ki priobčijo oglas v tem koledarju. — Cena koledarjev bo le 35 kr. Oblika koledarju bode navadne osminke: tiskan bode ukusno. Posebno skrb se uloži v lepo i z vrši ve v oglasov s strokovnega sla--lišfia. Radi vseh teh koledarjevih lastnostij opozarjamo naše trgovce, da naklone gmotno podporo izdajatelju s priobčenjem svojega oglasa v lem koledarju. Oglase se računi tako-le: cela stran (V.) gld. 6, pol (7,) gld. 31/., tretjina (»/,) gld. 2'/,, in četrt (7.) pa 2 gld. Vsaki naročnici je treba priložiti primerno svoto na račun, katera se odšteje pri konečnem obračunu. ' Vsak oglasnih dobi koledar brezplačno. O as za doposlanje oglasa je najkasneje do 1. novembra 1895. — Ker namerujejo goriški Slovenci obrniti hrbet zagrizenim goriškim laškim trgovcem, bi utegnil koristiti našim trgovcem vsaki oglas v tem koledarju.
Nezvest odvetnik. Te dni je propadla na Dunaju tvrdka Maresch. Upraviteljem konkurznega premoženja bil je imenovan odvetnik dr. <1 e r 1, V torek so upniki zahtevali, da jim odvetnik položi račun. To umestno zahtevanje je spravilo odvetnika v veliko zadrego. Izkazal je, da znaša svota 22.000 gld., katero je treba odbiti od konkurznega premoženja kot nagrado za njegov trud (!) in za razne stroške ter 5000 gld. (!) za tlrjalna pismu nemarnim dolžnikom. Upniki tvrdke Maresch so prijavili stvar sodišču, Prišel je sodnijski adjunkt, ki je pregledni blagajno. Namesto 32.000 gld. našel je v blagajni le 400 gld. Odvetnik se je izgovarjal v istem smislu, kakor upnikom. Zahteval je jedno uro odmora. Potem je predložil uradniku izkaz stroškov, glasečih na 27.000 gld., izjavivši, da hoče primankljaj 5000 gld. pokriti iz svojega imetka. Stvar je vzelo državno pravdništvo v roke.
Ponesrečil pri delu. Slikar Ticijau Fantu ni iz Genove padel je predvčerajšnjem raz zid, ki meji vrt postaje pri sv. Andreju od ceste. Zlomil si je desno nogo in si pretresel drobje. Prihitevši zdravnik dal je ponesrečenega prenesti v bolnišnico, toda nesrečni Fantoni umrl je tam po kratkem trpljenju.
Sodnijsko. Gostilničar Josip Zaletel, ulica deli' Istituto, vsprejel je prve dni min. julija meseca 23 letnega Stanislava Didattija iz Longaroua (Italija), kot natakarja v svojo službo. Nekoliko dnij pozneje ukradel je Di-datti svojemu gospodarju jeden petak iz miznice, dne 16. avgusta pa ga je zasačil prvi natakar Anton Korinčič pri tem, ko je hotel ulomiti miznico, v kateri je bil shranjen denar. Tatinskega natakarja so izročili oblastniji. Preiskava je dognala, da je bil Didatti v Italiji že večkrat kaznovan radi tatvine, goljufije itd. Predvčerajšnjem ga je obsodilo tukajšnje sodišče na 14 mesecev
težke ječe in na izgon po prestani kazni. — 17letna Šivilja Ana Castello iz Trsta, pristojna v Poreč, šivala je prve dni t. m. pri babici Mariji Palank. Tam je vporabila priliko, ko je bila sama v sobi, ter pokradla razno perilo in obleko ter 2 gl. v gotovini, vse vkup vredno 7 gld. 50 nč. Predvčerajšnjem stala je pred tukajšnjim sodiščem, obtožena tatvine. Dasi j«* tajila, spoznalo jo je sodišče krivo ter jo obsodilo z ozirom na okolnost, de je bila Castello že kaznovana zaradi tatvine, na tri mesece ječe.
Policijsko. Poizvedovanja redarstvenega ravnateljstva so dognala, da je dotični sumljivi duhovnik, ki je ponujal po Trstu dragocenosti na prodaj, zares duhovnik in da se zove C'avarzere. Dragocenosti je bil kupil jako po ceni na dražbi pri zastavljavnici v Padovi. Denar, katerega bi pridobil z razprodajo, bil je namenjen zidanju cerkve v Bassanelli pri Padovi. Ker se je torej ta tajin-stvena stvar povoljno pojasnila, povrnila je policija Caverzeru zaplenjene dragocenosti. — 211etno natakarico Franico T. zaprli so po noči na včeraj, ker se je preživljala z nesramnim zaslužkom. — 831etnega kmeta Josipa Sturmja iz Gradišča pri Podgradn so deli pod ključ, ker se je vrnil v Trst, dasi je bil že izgnan od tu. — 351etnega težaka Ivana Pekeršiča iz Tržiča na Goriškem so zajirli, ker se je gostil v neki gostilni v ulici Belvedere, a plačati ni imel s čim. Zaradi ponočnega razgrajanja so zaprli 25letnega mesarja Ivana Gružovina iz Gorice. Dasi stražarji sleherno noč polovijo par teh „navdušenih« pijancev, vendar to ne plaši raz-grajalcev. Dobro bi bilo, da se te ponočnjake kaznuje kolikor mogoče strogo.
Koledar. Danes (28.): Venceslav, kralj ; Marcijal, mučenec. — Jutri (29.): XVII. pobink. nedelja. Mihael, arltangelj. — V ponedeljek (30.): Hijeromin, spozn., cerkveni učenik; Honorij, škof. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 5. uri 57 min., zatoni ob 5. uri 4.1 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 19.5 stop., ob 2. uri pop. 23 stop (3.
Najnovejše vesti.
Veliki Varadin 26. Cesar je dospel ob 8. uri 9 min. zvečer. Na kolodvoru so ga pričakovali načelniki oblasti in velika množica. Cesar je stal pri odprtem oknu, zaliva-Ijevaje se na tolikih ovacijali. Po 5 minutah pomudenja nadaljevala se je vožnja.
Dunaj 27. Cesar se je povrnil na Dunaj ob 6. uri zjutraj.
Duni^JtkN bon« 87 ■•ptambva 1SM
▼^eraj	dane*
Državni ilotg t papirju .... 100.45	100.45
„ „ t »robni . . . .100 90	100.95
Avstrijska renta <r zlatu . . . 121-40	121.60
„ t kronali . . . 100 95	100.50
Kreditne akcijo.......40'3—	404.20
London 10 I.M........ 120 55	120.25
Napoleoni......... ».55	9-541 .
20 mark ........U.77	11.77
100 italj. lir........ 45.35	45-35
Razglas.
v	^^
Šolsko leto na tukajšnji c. k. pripravnici se začne dne 15. oktobra t. I.
Kobarid, 26. septembra 1895.
Prodaja se
sladkor iz Havane (črni) v moji dobro preskrbljeni trgovini s kolonijalnim blagom.
Anton Godnitf
Via Nuova
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vla Cnserma št. 16 uhod plaiza detla Caserma.
(Hatpruli vtl/H vitjatniri),
prodaja po n< verojetnih nizkih cenali vsakovrstna angleška
koleaa (bioykle)
ZaMtopHtvo koles .Raleitfh" iz tovarno „Raletgh Cyole C" L.td. Nottint;ham Aiifjloško" iu koles ,AdlerJ iz tovarno H. Klojor Frankfurt.
Kolusa „Unlei^h" in Adlor ho rvotovno znana, poslednja rabijo ko v nemški vojski.
Kolnsn pošilja so na deželo in nu vno krajo bruz vnoh ttroškov.
S ji r o i o m a h c p o p r u v a vsakovrstnih novih in starih kolu h in šivalnih strojev.
V zulogi nahajajo so vsakovrstna orodja in pripravu *a kolosa. Zahtevajo n»J se cenilci!
Lastnik politično društvo. Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorili urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.