Inserati ee sprejemajo in velja tristopna vrata:
8 kr., če so tiska lkrat,
»j »j jj M 2 ,,
11	Ji
iJ t> t? V f7 ° »
Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma so no srejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na .Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, ]I. nadstropji.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — Za poiieta . . 5 „ — Za četrt leta . . H ,, 50
kr.
Političen lisi za slovenski nami.
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ ^
V Ljubljani na dom pošiljan ' velja 60 kr. več na leto.	j
Vredništvo jo Florijanske ulice j§ štev. 44,
Uhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Na delo!
Dočakali smo novega leča, ktero nas kliče na novo delo. Saj delati moramo, dokler živimo in dok'er smo zdravi in krepki. V čem pa naj obstoji nuša delavnost? V prvi vrsti, se ve da moramo delati za bvoj namen na tem svetu, za svojo pravo domovino v nebesih. Ker „kaj koristi človeku, če celi svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi!" Lepo je s csr, če se človek poganja za prav čuo, posvetno reč, za narodnost in domovino; pa to mu za večnost ne bi koristilo, ako pri tem pozabi ua svojo dušo. Rodoljubje mora biti združeno s krščansko zvestobo ; lahko je človek iskren domoljub in še zvest katolik ob enem, in še več bo tak storil, ker ima) blagoslov z ntbes na svoji strani, po besedah nepozabljivega Slomšeka : ,,prazno je delo brez žegna z nebes".
Ne zadostuje pa, da smo samo po imenu kristjani, mi moramo to tudi dejansko kazati, in prilik za to ima vsak po svojem stanu več ko dovolj. Naš narod je v svojih raznih stanovih zadosti reven, saj zdihuje kmet in obrtnik, kakor tudi prosti težak, da ne govorimo o bolnih in silno revnih ljudeh, ki se jih med nami ne manjka. Z dobrimi deli in sveti, pa z delavnostjo v povzdigo blagostanja našega naroda si bomo pridobili zaslug ne samo za narod, ampak tudi za večnost.
Skrbeti moramo pa tudi za posvetne potrebe, za bodočnost našega naroda, ter nadaljevati svoje rodoljubno delo. Niijhujši naš sovražnik je bila od nekdaj naša histna malomarnost in po lustljivost, ali če hočemo, naša apatija. Že davno bi si bili vtč pravic in več, veljave priborili, ako bi biii bolj iskren', bolj
goreči, bolj požrtvovalni. Mnogo jih je, ki
sebično le svoje koristi iščejo, za občni blagor pa se ne zmemjo; tako je domovinska stvar prepuščena le nekterim redkim, plemenitim značajem, ki so svoje moči posvetili narodu. Krepko moramo delati in se poganjati za narodne pravice, ker kar bomo priborili s skupnimi močmi, to vse bo v korist nam in našim potomcem.
Marljivo moramo delati tudi na literarnem polji, kajti literatura je tisti duševni zaklad, iz katerega bodo duhovi zajemali bvojo duševno hrano; boljši in veči ko bo naša literatura, bolj trdno bo stal naš narod, ker mu ne bo treba zmerom in vsega pri soBedih na posodo jemati, kar bo potreboval za svojo izobraženje; pogled na lastni zaklad vede, učenosti storil ga bo ponosnega in tujim vabljiv-cem nepristopuega.
Mi ne smemo čakati, kdaj nam bo vlada priskrbela šolske knjige, ampak sami si moramo narediti tako bogato znanostno literaturo, da ne bodo samo dijaki z vsemi potrebuimi knjgami preskrbljeni, ampak da bodo še drugi izven šol, odraščeni iu mladenči, kakor tudi i gospe in gospice v obilnosti preskrbljene z vsakovrstnimi knjigami, ki so pripravne za poduk v vedah, obrtnih strokah, umetnosti, lepoznan-Uu itd. Dandanes izobraženost ni več predpravica maloštevilnih izvoljenih, ampak sega čedalje bolj v množino ljudstva, v razne kroge in stanove. Ako se nam posreči, dospeti do takega napredka, da bo naš obrtnik, naš kmet, naš delavec vsled slovenskih strokovnih in drugih podučn;h knj g bolj izobražen, nego njegov nemški sosed, potem se nam po-nemčevanja ui treba več bati, kajti nihče ne bo hrepenel po nemščini, ako bo videl, da


novo leto 1882.
Iz Štajerskega 1. januarija.
Navada je, da si prijatelji in znanci ob novem letu izražajo svoje voščila, kakor: dolgo, veselo in zadovoljno življenje, zdravje, srečo, ter sploh stvaii, katerih si sami v izobilji želimo in za najprimernejše pripozuavamo. Vsaj je ju naslop novega leta sličen neugan-Ijivi prikazni čarobnega duha, katero zavito v neprezorno meglo bodočnosti, že samo sili nas Zemljane k temu, da se mu priporočamo, že-leči si dosego dobrot in odvrnitve vseh neugodnost. Tudi okrog ,.Slovenca" je zbranih dosti mu vdanih, zvestih prijateljev, kateri mu kakor vsigdar, tudi v tem času najboljšega vspeha voščijo; toraj noj tudi ou danes na pragu novega leta prinese svojim zveBtim in sploh vsem slovenskim domoljubom v dar svoje voščila, sicer priprosta in vsakdanja a vsekako iskrena in rodoljubna.
Mladi se nam novo leto, za zavezo donaša k nam svoje vesele in žale ure, prav kakor mlado dete na svet, porojeno, o katerem Be še
ne zna, kakšua mu bo osoda. Nade so sicer povsodi dobrohoteče in velike, ker je tudi naše življenje le kakor morje sumih nad ; žal samo, da se le tako redko, ali clo ne hote spoluiti. A vkljub temu pak povzemamo v dolžnost pozdravljati naš mladi rodoljubni naraščaj s staroznanim voščilom: dobro iutro! Kukor se v spomladi sleherni, ki seje in sadi, okopuje in gnoji, vsega najboljega iz svojega truda nadja; kakor je gorak letni dan po vremenu iz zalega jutra, osoda poznejših let pak iz dobro porabljene mladosti odvisna, tako je opravičeno tudi naše voščilo: dobro jutro! Slično od jutranjega soluca oživljajočim cveticam tudi Ti, mladost, vedriš naše lica, ako si še v prvi rani dobi svojega veka vsa rodoljubna in čednostna a pred vsem pak bogabo-ječa in uepopačena od zlobe Bveta. Da, rasti in krepi se naša mladež, Ti naše upanje iu ponos, ker Tebi še cveto rožice življenja spomladi v spodbujo, da tudi cvetlicam čednosti daš prostora v svoji duši, da se tako neisku-šena Iožej ovaruješ okužene mlake, v kateri bi si oblatila svoje čutila, ter služila namesto
ima v svojem jeziku dovolj pripravnih BredBtev za svoje izobraževanje.
Narod naš rad bere in vsaka dobra knjiga se bo brez zgube razpečala, ako narod enkrat privadimo k branju in mu dobre knjige vzajemno priporočamo. Na mesto medsobnega boja pisateljev in tiskarjev naj bi pa stopila skupna navdušenost za naš duševni napredek in pisatelji in založniki se bodo veliko bolje počutili nego do sedaj.
Taka delavnost na bo toraj priporočena vsem rodoljubom in potem leto 1882 ne bo ostalo brez vspehov in narodnih zmagi
Obrtnijstvo pa državni zbor.
i.
Med predlogi državnega zbora je eden najvažnejših načrt nove obrtnijske postave. Od pravilne rešitve tega vprašanja je odvisna osoda na tisoč in tiBoč obrtnikov, ki so vsled dosedanje obrtnijske Bvobode prišli v pomanjkanje in uboštvo. Nekdaj bili so v večih mestih po-Bebni okraji, kjer so razni obrtniki stanovali in je sleherni izmed njih imel Bvojo ne sicer veliko, pa snažno hišico, kjer je v zadovolj-uosti in brez pomanjkanja živel s svojo družino. Zdaj se je vse to obrnilo. Male snažne hišice so zginila, in na njih mestu stoje navadno velikanske fabrike, kterih gospodar bogastvo zbira na kupe in se košato okoli vozari, nekdanji svobodui obrtniki pa kot delalci v njegovi tovarni medle imajoč le toliko plače, da ue morejo z njo ne živeti ne umreti. Pač umevno je toraj, da si žele bogatini še za naprej blaženo obrtnijsko svobodo, ki jim dovoljuje napravo velikanskih tovarn, ki uničujejo manjši obrtnike in ves zaslužek zbirajo v ro-

v čast, narodu svojemu le v sramoto! Brezskrbno še živiš sedaj pod pašnim očesom svojih staršev in odgojiteljev, toraj vživaj v nedolžnem veselji radostno novega leta veselo mlado jutro!
Izkušenim boriteljem, ali vsaj narodno miBlečim Slovencem pak naj velja drugo voščilo: dober dan I V veku v kojem je vsak sam za se mož, ko povdarja in misli po lastnem prepričanji, po katerem potem tudi svoje dejanje vravnava, treba je zmerno toplega razsvetljenega dneva, dneva brez viharjev in uiro, brez prevelike suše, ali uadmernih nalivov, in ravno tega njim želi naše voščilo: dober danTi so sedaj prava zlata pšenica, izrasla na domačih tleh, če se namreč poleg neskaljenega rodo- in domoljubja zamorejo po-r.ašti še s č stim značajem in vztrajno požeto-valnostjo, ter reprezentujejo glavno silo sinov Slovenije, katera hrani že Bedaj za VBticega neuvenljivi lavorjev venec. Zares boj je strog, dela na narodnem polji veliko, treba toraj k temu primerne svitlobe dneva, pa tudi oživljajoče gorkote solnca rodoljubja, da bo tako
kah premožnejših ljudi. A ravno tako umevuo je tudi, da manjši obrtniki kličejo na pomoč zoper tako početje in da žele omejitev obrtnijske svobode.
Ti dvojni sebi uasprotni nazori kažejo se tudi med poslanci državnega zbora. Glavna zaslomba tako imenovane vstavoverne stranke so judje, fabrikantje in mestni bogatini, zato pa njim na ljubo levičarski ali vstavoverni poslanci nečejo nič slišati o tem, da naj b: bilo po novi postavi konec svobodne obrtnije. Na desnici pa je večina poslancev, ki je v vedni dotiki s priprostim ljudstvom, ki toraj pozna bede, ktere ga tarejo, in hoče po Bvoji moči tudi delati na to, da se prej ko mogoče odpravijo. Ta večina je toraj že od nekdaj silila, naj se tolikanj škodljiva in pomanjkljiva obrtnijska postava spremeni, ter je z veseljem pozdravila prvi dotični predlog, ki ga je bila sedanja vlada že prece) v začetku predložila državnemu zboru in ki je imel zboljšati vsaj nektere zadeve obrtnijskega stanu.
Levičarji so pa že precej takrat pokazali, da jim prememba obrtnijBke postave ni posebno všeč, in so zlasti godrnjali zastran pn-OBtrenih določb, ki bi zadele fabrikante ali tovarnarje ter jim nakladale dolžnost, nekoliko bolje skrbeti za svoje delavce in ž njimi ne ravnati po živinsko ampak po človeško. Ker 80 pa sprevidili, da jim ne bode lahko mogoče se upirati večini, nastopili so drugo pot, da bi dosegli svoj namen. Skušali so namreč vso reč zavleči. Pri vsaki seji obrtnijskega odseka, v kterem je izmed slovenskih poslancev g. Klun, govorili so vsi levičarji, se ve da, vsi eno in isto, ter so vezali svoje neslane otrobe, samo da bi odsek ne mogel priti do nobenega sklepa. Glavni vzrok, s kterim bo pobijali vladni predlog, bil je pa ta, da samo dodatek k obrtnijski postavi ne zadostuje, ampak da je treba cele čisto nove obrtnijske postave. Tudi večina je vedela, da je sedanja postava silno pomanjkljiva in da je bode treba premeniti skoraj vso, ali ker taka postava potrebuje silno veliko časa, preden se vsetransko pretrese in določi, mislila je, da je bolje, naj se za delavce in obrtnike precej zgodi, kar je mogoče, naj se odpravijo vsaj najsilnejše krivice, dokler bode pozneje mogoče premeniti celo postavo. Večina je ob enem pa tudi sprevidela, da hočejo levičarji s svojimi pomi-
sliki reč samo zavleč', zato jim je kmalo sapo zaprla s tem, da je sprejela konec splošnje obravnave, ter začela pretresati posamezne paragrafe.
Ali kakor prej pri splošnji obravnavi, tako so liberalni levičarji delali tudi pri posameznih paragrafih, pri kterih so zopet na dolgo in široko razkazovali, da tako ue bo Šlo, da bode treba cele postave itd. Kako pusto so ugovarjali, priča naj bolje to, da je obrt nijski odsek enkrat sedel od 6. ure zvečer do polu enajste ter se prepiral zarad enega samega čisto kratkega stavka. Posvetovanje je toraj le počasi napredovalo, dasi je odsek skoraj vsaki teden po trikrat in še več zboroval, in ko se je državni zbor bližal k koncu, bil je dovršen že velik del dotičnega vladnega predloga.
Politični pregled.
V Ljubljani 2. januarja.
I*ri cesarju so bili 29 dec. pri av-dijenci državni poslanci Grohoiski, knez Liech tenstein pa baron Godel, da jim izreko vo-šila za novo leto. Proti baronu Godelnu bo cesar izrekli svoje milovanje nad premnogimi nesrečami, ki tako pogoBto zadevajo kmečko prebivalstvo na Spodnjem Štajarskem ter bo prav skrbno popraševali o razmerah kmečkih posestnikov v omenjenih okrajih.
Cesarica se poda v začetku meseca februarija na Angleško v Combermere Abbey, kjer je tudi lani bila. Ko se vrne domu, podala se bo na Italijansko.
Državni xhor se skoraj gotovo prične 17. januarija, ker je dr. Grohoiski za 16. ja-nuarija povabil poljski klub k navadni klubovi seji. — Komisija gospodske zbornice je te dni pretresla postavo o praškem vseučilišči, pa ni še nič sklenila.
levičarji se še zdaj niso pomirili vsled silne zaušnice, ki so jo po nedavnih cesarjevih besedah dobli. Za trdno so pričakovali, da bode vlada šla in dr. Herbst je poljskemu poslancu Smarczevskemu nekoliko oni prej, ko je bila tržaška deputacija pri cesarju, odločno rekel, da bo moral o božičnih praznikih grof Taaffe od topiti, zdaj pa vidijo, da bo bile vse dotične nade le prazne pene. Obrnili bo toraj svoje oči drugam ter pričakujejo rešitve
od velikih posestnikov čeških, kterim skušajo dopovedati, naj pretrgajo pogodbo, ki so jo sklenili s svojimi češkimi tovariši, in naj na mesto grofa Thuna ne volijo več kakega Čehs, ampak zopet Nemca. Pa ko bi tudi nekteri zagrizeni strankarji hoteli prelomiti svojim češkim tovarišem dano besedo, so vendar le mnogi med njimi, ki se skrbno ozirajo na veter, ki piše s cesarskega dvora, in ki po zadnji izjavi vladarjevi zarad nekterih kričačev kakor Rus, Herbst in drugih, ki na češkem nimajo čisto nič opraviti, pač ne bodo več hotli slepo v njihov rog trobiti in podpirati njih uporno nasprotovanje. Kam pa ti ljudje merijo, kaže dovolj jasno nemško liberalno društvo v Riedu na Spodnjem Avstrijanskem, ki je poslancu Teuschelnu, proti kteremu so cesar govorili svoje pomenjive besede, zarad njegovega dolž-nostnega in rodoljubnega (!) nasprotovanja izreklo svojo najtoplejšo zahvalo I
Ooriška „Soča" naznanilu, da se je dr. Rabi zarad znanih cesarjevih besed odpovedal poslanstvu, pristavlja: „Nekteri trdijo, da imamo tudi na Goriškem Rabine, ktere je zadela cesarjeva beseda o fakcijozni opoziciji. Po našem mnenji dotičniki to najbolje sami vedo". V pojasnilo povemo, da ima Goriško v državnem zboru štiri poslance. Dva izmed njih dr. Tonkli in prošt Valu s si sta v Hohenvvartovem klubu, grof Coronini je samec in se ni hotel pridružiti levičarjem, dasi so si na vso moč prizadevali ga za se pridobiti; po zadnji cesarjevi izjavi pa se bo še bolj ogibal levičarjev in bo gotovo še bolj pogosto glasoval z desnico kakor pa dosedaj. četrti poslanec je g. Pajer, deželni glavar goriški, ki je bil v klubu levičarjev in na kterega lete gori omenjene besede goriške .,Soče". Je pa tudi v resnici čudno, da se Pajer, ki hoče veljati za Laha in ki je bil deloma izvoljen tudi od Slovencev, pajdaši z ljudmi, ki se v prvi vrsti potegujejo za nemščino, in da se deželni glavar goriški pridružuje ljudem , kteri so se zarotili k upornemu nasprotovanju, in kterih glavni namen je vedno nagajanje sedanji vladi!
Izvirni dopisi.
■z liavaiitinskc škofije, 31. dec
Na koncu starega in početku novega leta se
življenja letni čas poklicu primerno najbolje preveden; toraj pač po vsej pravici želimo, voščeči dobrega prospeha k temu, dober dan! Naj nam on nikdar ne zakriva soluca nade v boljšo prihodnost, naj pa tudi ne žari s pre-Bilno sušo nemarnosti, ali poliva z močilom mlačnoati, kar vse bi bilo našemu poklicu id napredku v zaviro. Poletje navadno že prinaša nekaj sadežev, toraj naj tudi prizadeve teh narodnih ratarjev ne bodo brezvBpešne ali ne plodonosne!
Rodoljubom, ki stoje tako rekoč v jeseni svojega življenja, koji so delovali že, ko je bila na domačem polji še trda celina, naj se glasi naše voščilo: dober večer! Naj vživajo vsi naši narodni buditelji, kateri so že vročino dneva prenesli, po svojem delu in trudu sladek in prijeten večer, večer brezi odurnega vremena in mraza, katerega bi nehvaležnost potomstva najbolj povzročevala. Odpočijejo si naj stare sile in oslabeli udje, ker po neumornem delu je sladek pokoj, katerega je v hladnem večeru najprimernejše vživati. Toda zbog tega še vendar ni treba pustiti iz vida VBega, kar se Se po polji okrog dogaja in dela, ker izskušeni nasveti starih, a katerimi bi pač ne smeli
preskromni biti, so še delujočim vedno koristni in potrebni, in treznost se zove krepost, katero donaša počivajočim večerni hlad, naj bi toraj k njej spodbujale vsikdar te poštene osivele glave, posebno pak kadar bi hrumeči valovi strasti žugali pogubiti ali vznemirjati barčico naše narodnosti, naše vere in naših običajev. Tako Be bo vošilice dober večer še v burnih dnevih kot podučilen odziv dvojnato dobroželeče pokazalo, naj bi se tedaj vsaj enkrat obiatinilo. Da, naj se raduje vsak dobrega večera svojega poznega veka, ki naj ga pa še posebej blaži Bladka zavest, da je bilo vse ono, kar je bilo storjeno v blagor človeštva, v blagor lastnega poklica, plemenito in dobro! To poslednje še posebno vošči naš dober večeri
A vsem onim, kateri so bili kedaj med nami in jih sedaj ni več, pa voščimo: lahko noč! Lahka naj jim bode žemljica domača ali tuja, ki jih pokriva mirna njih smrtnega spanja noč, katera bo kedaj zajela tudi nas, zajela sčasoma stvarstvo, koje se še giblje na zemlji. Nikar ne mislite drage duše, da ste že pozabljanj, tli med nami ne, po nikakem ne I Kajti zbog svojih dobrih dejanj, zbog
vzglednega življenja postali ste neminljivi v spominu svojih potomcev, kateri Vam tu žele lahko noč. Človeštvo sicer praznuje še le pri-četek novega leta, praznik novo leto nazvan, pa njega ure že teko v neizmerno večnost, od koder se nikdar več ne povrnejo in brzo, kakor nedavno staro, preminilo bo tudi to novo leto, za katero še nobeden ue ve, kaj vse bo ljudšm prineslo. Vas, ki ste tek svojega življenja dokončali, sicer burni ali tudi povoljni časi sedanjosti ne dosezajo, ker za Vas je čaBnost minula.
Voščila novega leta so Bicer premnogo-stranska in različna, in naša vroča želja je, da se izve vse, kar jih je vzvišenih in plemenitih, dasi tudi že po pesniku znamo: ,,Minljivost sladkih zvez na svet oznani: Kak kratko je veselih dni število, Da srečen je le ta, kdor z Bogomilo ,,Up Breče on' stran groba v prsih hrani", katero zaupamo, da tudi Vi vži-vate, zbog česar Vam še enkrat prisrčno kličemo: lahko noč! — Težnja po dosegi svojega cilja nam bodi toraj vsem najboljše voščilo za novo ieto I
pač spodobi, da se človek ozre naprej in nazaj ter presodi, kaj in kako je delal v starem, in kaj in kako hoče početi v novem letu. Zato je zlasti dobro, da stare račune poravnamo b svojimi bližnjimi in s samim seboj in da si OBnovamo določen črtež za naše bodoče ravnanje in delovanje. V take in enake misli vtopljen, dobil sem starega leta dan duhovni šematizem naše škofije za leto 1882 v roke, in ko ga ie površno pregledam, opazil sem marsikaj v njem , kar se mi zdi vredno premišljevanja zavoljo srečne bodočnosti naše škofije.
Po novem šematizmu ima naša škofija 463.286 prebivalcev in 470 duhovnikov med tem pa je le 360 dušnih pastirjev za 422 službenih mest, tako da je že zdaj 62 mest, namreč 58 kaplanij in 4 beneficiji izpraznenih. če primerimo število dušnih pastirjev številu prebivalcev, vidimo, da ima poprek vsak dušni pastir po 1300 duš oskrbovati, kar je zlasti v goratih krajih že velika in težka Bkrb.
Umrlo je v pretečenem letu 19 duhovnikov, sicer večjidel starih, najmlajši je bil Konjiški nadžupnik dr. Josip Ulaga, kterega je plučna vnetica pobrala v 56. letn njegovega življenja; meBto teh pa so prišli na novo v dušno pa stirovanje le trije in novomašnika smo imeli samo dva. Tudi zanaprej nimamo veliko upanja glede novega naraščaja za umrle duhovnike kajti bogoslovcev je v IV. letu le 6, v III. 14, v II. 9 in I. tudi samo 9. V dijaškem semenišču je gojencev 43 , pa v VIII. razredu bo samo 3, iz nižjih razredov, kder jih je po več, pa pač vsi ne bodo do vrhunca priplazili.
Če te statistične podatke z dotičnimi po datki prejšnih let primerimo, morajo pač ža-lostne misli obiti vsakega, komur je mar za blagor in srečo naše škofije ; kajti število služ benih mest ostane vedno jednako, število ljudstva se povikšuje, število duhovnikov pa se vedno zmanjšuje. Če bo to šlo nekoliko let tako naprej, kakor že nektera leta, tedaj bo tudi pri nas kmalu nastalo takšno pomanjkanje duhovnikov, da ne bo mogoče vsem dušnim potrebam vernikov vstreči. Do zdaj še pri nas ni bilo velikega pomanjkanja duhovnikov , ker smo še pred nekterimi leti skoro vsa mesta imeli napolnjena, ali veliko Btarih duhovnikov, ki morajo vmret', p čel raraščaj novih moči in vsled tega vedno težavuiše službovanje in gostejše izvanredno umiranje duhovnikov vtegne v malo letih povzročiti jako občutljivo pomanjkanje duhovnikov. Za škofijo pa je pomanjkanje duhovnikov velika nesreča, zato je vredno o tem poprej premišljevati in če se da temu v okom priti, vse storiti, kar je mogoče, ker nesreči Be je vselej lože ogniti nego jo popraviti. Po časnikih je ravno zdaj Citati, da v državnem zboru mislijo reBno na vravnanje duhovniške plače.
Če to pošteno in Brečno doženejo, smemo upati, da bo velika ovira odstranjena in da bo se marsikteri mladeneč obrnil k duhovniškem stanu, kterega bi sicer mastna služba drugam poteguila. Če nam novo leto prinese pravično in dostojno uravnanje duhovniške plače, tedaj ga bode na gotovo marsikteri duhovnik po pravici blagoslovljal.
Iz UŠtajarNkesa. (Klerikalcev doma se ne z bat i.) Bil je čas, da je kaka ognjena beseda, nemški jo zovejo „Schlager", postavim: Concordat, ultramontan, klerikalitd. vse po koncu in na noge spravila. Mi smo mislili, da so ti dnovi spreminuli. Upamo in želimo, da gg. tovarši, naši drugovi na naši strani se klerikalcev ne ustrašijo više. Ni bilo dobro, ako „81. Narod" in „Politik" zavoljo
novega klerikalnega dunajskega kluba besedo o klerikalcih spregovorijo, ni dobro koroški duhovščini očitati, da je ona narodni razpad zakrivila. Ako je kde narodni živelj rešen, se ]e to edino zgodilo po duhovščini. Za elegantnega, galantnega, prav liberalnega, ki marsikaj strpi, za učenega g. tovarša v našem taboru bi bilo prav priznati tudi klerikalce. To želimo, to bi bili veseli dnevi.
Iz Celja, 31. decembra. Igrokaz: Sveta noč, ki se je predstavljal na nedolžnih otro-čičev dan, kakor ste v zadnji štev. poročali, se je moral dan pozneje, 29. dec. zopet predstavljati. Mnogo oseb ni imelo prvi dan prostora v sobani „pri belem volu". Božična drevesa so se po igri razsvetila, obrale so Be ,,zlate jabelke", itd. — Skoraj vsi otroci, bilo jih je okoli 350, dobili so če tudi majhno božično darilce. Zapele bo se nektere božične pesmice in svečanosti je bilo konec.
Iz Novega mesta, 30. decembra. (Obsojeni učitelj.) Glasoviti učitelj Žvo-kelj ni dobil samo 3 dni zapora, kakor sem čital danes v „Slovencu", ampak „tri tedne" in vsaki teden dva dni posta. Tožil ga je namreč g. Brgant, župnik v Brusnicah, ker je med drugimi opravljimi besedami zoper njega, tudi to laž po Brusnicah trosil, da je bil g. župnik na prižnici ,,pijanNe samo s tacimi in enacimi nesramnimi besedami, tudi sč svojimi brezvernimi nazori, s katerimi kratkočasi pri svojem popivanji prosto ljudstvo, pohujšuje ne samo odrašenih ljudi, temveč, kar je še huje, tudi nedolžno šolsko mladino. Jaz bi tu vprašal, jeli v resnici njegov protektor še zmiraj tako mogočen, da ga ne more slavna vlada zarad „Pirkerja" (I) od učiteljstva čisto odstraniti? Dokler bodo take razmere in tako žalostni časi na Kranjskem, je vse naše delovanje in vse pošteno prizadevanje zastonj 1
Iz Goriškega, 24. dec. („S loven-ščina vGoriških šo lah." Čudno se mi dozdeva, da ni Vaš list prinesel nobenega dopisa o programu goriške gimnazije 1.1881, po kterem se pozve in razvidi, kakšno skrb ima ravnateljstvo za poduk v slovenščini. Viditi je iz programa da je imela goriška državna gimnazija 17 učiteljev in profesorjev, med kterimi je po narodnosti 8 Slovencev. Ti podučujejo mladino v raznih predmetih po celi gimnaziji, a slovenščino so učili le trije, eden še brez skušnje. Žalibog, da je med temi tremi, suplent pa potrjen za zemljepisje in zgodovino pa slovenščino, g. France Vodopivec, rojen v Dornbergu pri Gorici, umrl 30. junija 1.1. Nadomestovali so njegove ure ostali profesorji, le prostovoljni tečaj za Neslovence *), kterih je bilo 23, se ni mogel nadaljevati v II. polletju, češ zarad njegovega obolenja, kakor stoji v opazki z oklepom na 14. strani tega programa. Rekel sem v o k 1 e p u , v dvojnem pomenu te besede, ker slovenščina je reB tesno povsod še vedno v nemške Bpone vklenjena, da se ue more mladina dozdaj še nikjer po Sloveniji v svojem milem maternem jeziku izobraževati. Temu se je po pravici čudil tudi pohlevni „Kres" v 11 snopiču. Kdo pa je te nemarnosti največ kriv? To lehko vsak vgane, da nihče drugi, kakor ravnateljstvo, ki ima trdega Nemca za načelnika, moža ki je pomagal nedavno pri osnovi nemškega „Schulvereina", kakor je poročala ,.Soča". Potem jenja vsaka kritika za-
stran §. 19, ako se slovenski mladini takšni „kulturoborci" za izgojo semkaj pošiljajo. Jeli čuda, da se mora vsled tega vsako sočutje za take razmere tudi med nami prepotrpežljivimi slovenskimi Primorci ohladiti in Be je že precej ohladilo? Da se je že večkrat pri obolenju kakega Blovenskega profesorja na gorenji gimnaziji nauk v slovenščini opuščal, akoravno je bila slovenščina zapovedan predmet, kaže tudi eno mojih spričeval iz III. g mnazijskega razreda, na kterem stoji zapisano — namesto dotičnega reda, — opazka: ,,S 1 a w i s cs he!) Sprache wurde nicht vorgetragen. Ordinarius m/p." Bog varuj pa, da bi se le e n a ura nemščine opustila ali dalj časa zanemarila, tega nisem še nikdar slišal! Tudi je še to pri tem znamenito, da je naznanjena smrt in pokop ranjcega vrlega narodnega profesorja Fr. Vodopivca prav lakonično v 8 vrBtah. Ko bi bil ranjki spadal h nemškemu „kulturonoBnemu narodu1, bi ga bil g. ravnatelj — sporočevalec gotovo poveličeval, ter v zvezde koval njegovo nemško vednost, pridnost in sploh „deutscbe Biederkeit und Treue." Se še namreč dobro spominjam, čeravno nimam istega programa pri rokah, kako se je zložil svoje dni nekemu, se ve da, nemškemu suplentu , tri strani dolg slavni nekrolog, a za slovenskega narodnega učitelja, ki je bil že potrjen za zgodovino, zemljepisje in slovenščino, kakor pravi isti program, ni v onih 8 vrBticah niti duha niti sluha o kaki pohvali njegove marljivosti ali kake druge lepe čednosti, brez ktere tudi ranjki ni bil. To je nemška nepristranoBt, da se Bogu usmili! — Poleg tega da se nemščina naši mladini čez potrebo utčpa, ker se uči nemščina, ne vštevaje nemškega učnega jezika, po 4—3 ure po vsih razredih, slovenščina pa le po 2 uri in to navadno zadnje ure, kedar so dijaki že od drugih predmetov duševno utrujeni, je — hočem tudi to pa brez zamere opaziti, — za Btarše veliko breme poleg drugih stroškov še učnina, ki znaša na goriški gimnaziji 16 gl. za celo leto brez sprejemnine (2 gld. 10 kr.) in brez doneska za učne pomočke (1 gl.). — Svoje dni, ko je bila učnina menda 8. gld., je bila velika večina učencev oproščenih; zdaj pa jih je po istem programu plačalo popolno učnino: 174, polovico pa 9. Oproščenih pa jih je bilo manj, namreč: 159 in 14 je dalo šoli slovo, ker bo šli brž ko ne pred vplačilom preč zato, ker jim je bilo kakor vbogim preveč plačati.
S to povišano učnino se namreč gg. profesorjem že itak velika plača 8 51etnimi do-kladami množi.*) Svoje dni mi je pravil en profesor, moj znanec, da slovenski profesorji, ki so bili tudi tedaj v manjšini, so vselej glasovali, kedar je šlo za oproščenje učnine kakega vbogega slovenskega dijaka, z „da", a cemški, ki so bili v več ni, večidel pa vsi z „ne". Tu vidite kakšni prijatelji bo ti kul-turonosni nemški profesorji našej mladini in narodu, kako ga gmotno in duševno osrečujejo, da pravemu domoljubu mora srce krvaveti, ako jih od bližje pozna, kakor Bem imel priliko jaz in jo deloma še imam. Kdaj bo prišel učni minister z brezovo metlo, da nadomesti nemške profesorje b takimi, kteri imajo za slovenski narod srce a ne le trebuha ? Čas bi bil menda že skrajni!
*> To io za Lahe ln Nemco, kterih poslednjih bilo	, » ,. ,
je po programu le 47, večidel uradniških sinov, potem *) Njim ne pobije nikdar toča ali druga nima 125 Italiianov (t i Furlanov in pravih Italijanov sku- plače, kakor vbogemu davkoplačevalcu kmetu včasih pajl in 104 Slovencev; torej je bilo Slovencev blizo do čistega. Neki upokojeni glasoviti nemskutarski pro-toliko, kolikor Nemcev in Lahov skupej j in gimnazija fesor ima, l«tos djan v pokoj, 2300 gl. pokojnine Iu jo že vedno nomška!	I je samec.	ri«.
Domače novice.
V Ljubljani, 3. januarja.
(Mestna ubožnica.) Piše se nam: Vže pred letom razgovarjali so se naši mestni očetje, kako naj bi prestrojili ter zboljšali ljubljansko ubožnico na Karlovški cesti. Sklenili so dokaj koristnega, a ostalo je po večem vse pri starem; in vendar je zadnji čas, da mestna gosposka tii kaj stori! Zoperno je vže, gledati prebivalce mestne ubožnice beračiti po ulicah in po bišah. Nekateri se ve da smejo v izgovor reči: Sila kola lomi. Dobe namreč ravno toliko denarne podpore, da lakote ne poginejo, a ne zadostno za življenje, Bi li ne bilo modrejše, Biromakov manj sprejemati, pa pošteno jih z vsem preskrbeti? Ko bi se to Btorilo, bi jim zamogli tudi zabraniti, laziti po mestu, kar bi bilo mestni gosposki le v čast, kajti med prebivalci mestue ubožnice je lepo število mojsterskih žganjepivcev, ki bi potem svoje špirituozne navdušenosti očitno ne mogli več skazovati. Sedaj pa ni nič kaj nenavadnega v tej hiši, ako tega ali druzega mestnih ubogih na ulicah pobero ter ga domu prineeo, ker ga noge več ne neeo. Ljudje, kateri memo te hiše hodijo, pripovedujejo, da se zlasti iz doljnih prostorov mnogokrat razlega divji krik, razsajanje in ostudna kletev. Sosedje tej mestni napravi vedo tudi povedati, da so zadnji Silvestrov večer vže pozno v noč domu privlekli enega omenjenih hišnih prebivalcev, ki so ga nekje v mestu pijanega našii. Na to bilo je po noči dosti kriča in razss-janja slišati v ubožnici, zjutraj pa so v dotični sobi našli ponočnega gOBta mrtvega na tleh ležati 1 Je li mogoče, da se v mestni ljubljanski ubožnici godi kaj tacega I Mar slavna mestna gosposka ne ve, kaj se v tej njeni napravi godi ? Ali morda hiša n mu gospodarja? Ljudje pravijo, da je v nji go spodarjev še preveč — pravega pa ne enega! — Čast glavnega mesta tedaj zahteva, da se tu brž in brž kaj stori!
(BožiČnica rokodelskih pomočnikov) vršila se je v najlepšem redu. Obiskalo jo je mnogo odličnih prijateljev rokodelskega in obrtnijskega stana, s posebno radostjo pa je bil sprejet telegrafični pozdrav vojaškega škofa Gruše z Dunaja.
(Silvestrov večer) v čitalnici bil je jako dobro obiskan in živahen, ziasti je dopadal g. Drenikov večeru prav primerni govor. Pevci so Be odlikovali po stari navadi in občinstvo bilo je sploh prav veselo in zadovoljno.
(Vabilo k občnemu zboru telovadnega društva „Sokola") v petek dne C. januvarja 1882 (sv. treh kraljev dan) dopoludne ob '/a11 ur' v društveni telovadnici. Spored razpravam: 1. Nagovor staroste. 2. Poroč Io tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev treh pre-gledovalcev letnega računa. 5. Volitev odbora, a) staroste b) podstaroste, c) 7 odbornikov.
6.	Razgovor in nasveti o Sokolovi maskeradi.
7.	Nasveti posameznih društvenikov. Oestiti člani društva „Sokola" prošeni bo najuljudneje, da blagovole v mnogobrojnem številu udeležiti se omenjenega zborovanja.
V Ljubljani, 28. decembra 1881.
Za odbor „Sokola":
Fr. Rauniliar,	Al. Legat,
starosta,	tajnik.
(„Kres".) Leposlovni list „Kresu, ki ga g. prof. Sket v Celovcu prav izvrstno ureduje, ter prinaša jako mične in podučne sostavke, izhajal bo še zanaprej in Be priporoča vsem prijateljem lepoznunskrga berila. Žalibog nam politika vse moči jemlje, tako da le redko-
kedaj pridemo do literarnih razprav. Veudar bomo v kratkem enkrat objavili kritično oceno
0	tem našem listu. Zdaj imamo dva leposlovna liBta, namreč „KreB" in „Zvon''; to nič ne škodi; več ko se producira na slovstvenem polji, toliko več imamo literarnega blaga. Nikomur ne prigovarjamo in ne Odgovarjamo, naj se naroči na ta ali oni list; naj bolje bo tisti storil, ki se naroči na oba.
(Jezičnika XIX leto) v katerem ae opisujejo J. Žemlja, B. Tomšič, Fr. Malovaš č, dr. S. Klančnik, dr. J. Rogač, J. Bonač, M. Lotrič, L. Engelman Nožarjev in Fr. Svetlič č, spisal J. Marn, dobiva se v nekterih zvezkih posebej a 60 kr. v katoliški bukvami v Ljubljani. Prilično kaj več o tem letniku.
(»Učiteljski Tovariš') izhaja v veči in lepši obiiki, a po stan ceni S gld. na leto,
1	gld. 50 kr. pol leta, pri založniku R. Milicu pod vredništvom g. And. Praprotnika.
Razne reči.
—	Vprašanje? O banki Sloveniji strašijo deiničarje, da pride še četrto dopla-čevanje in sploh se še šalijo z banko delničarjem. Jeli ui moč enkrat konca banke dokončati, da vendar enkrat premine sa vselej? Kdaj delničarji dobodo par grošov nazaj, kakor se je nekdaj poročalo, in zakaj se bolj ostro ne postopa z osebami, ki konec banke zavirajo?
Eq delničar.
—	V lav a nt. škofiji je umrl v. č-g. častni kornr in cadžupnik v V u z e n i c 1 Anton Galuf v 81. 1. svoje starost. R. I. P. I
—	Ne igrajte se b puškami! Neki 14 leten hlapčič poBestuika M. Peteršiča pri sv. Marjeti na Dravskem polji skazoval je sosednim otrokom neko puško ter jim razkladal, kako se baše in strel a. Ko je pa napel petelina, se puška sproži ter ravno v glavo zadene tam stoječega 6 Jetnega dečka, ki se takoj mrtev zgrudi na tla.
—	Za popotne učitelje o kmetijstvu in živinoreji, dobila je kmetijska družba Šta-jarska v preteklem letu od države 2000 gld.
| Slovenci na Spodnjem Štajarskem od teh po-j potnih učiteljev man imeli nobenega dob čka. (ker nobeden izmed 9 gospodov, ki so ta poduk ! opravljali, ni zmošen predovati v slovemkem j jeziku. In nekteri nemškutarji si drznejo še trditi, du se Slovencem bolje godi kot Nemcem !
—	Okrajni z as t op v Kozjem na Štajarskem je sklenil zdravniku, ako je doktor zdravilstvu in bi se tam naselil, dajati 600 gl. letne plače; ako je pa samo kirurg, dobiva! bi po 400 gld. na leto. To je pač dobra in posnemanja vredna misel, ker se bo število zdravnikov po deželi le pomnožilo, ako se jim odloči vsaj nekoliko gotove letne plače.
—	Nasvet za pastoralne konfe-rencije škofije lavantinske. Nasvetuje se pri prihodnih pastoralnih konferencijah predlagati, naj vsako farno predstojništvo iz cpr-kvene blagajnice sme naročiti cerkveni glasbenik v Ljubljani; bolje plačani organisti se zavezujejo list si sami naročiti. Samo da se tudi cerkveni Glasbenik malo više ozira na stanje in zmožuosti kmečkih cerkev, kakor kedaj g. Gerbec v Liri Sionski za ovi čas; tudi navadne nedelje in vsakdajna božja služba b: se naj ne prezirala.
leteli. Nikar ne mislite, da hočem pričeti kak oseben prepir, dasiravno bi se zamoglo marsi-kteremu onih gospodov, ki me napadajo, očitati še veliko večih pregreh, kakor jih meni podtikajo. Ostati hočem strogo pri stvari, in če tudi nisem bogat, vendar le razpišem sledeča darila:
1.	Darilo 100 gld. njemu, ki mi dejansko dokaže, da sem kterokrat zinil besedo zoper nauke sv. katoliške cerkve, ali zoper nezmotljivost papeževo.
2.	Darilo 100 gld. njemu, ki mi dejanBko dokaže, da sem se kdaj pregrešil zoper osebo presvitlega vladarja in njegovo hišo, bodi si v besedi ali dejanji.
3.	Darilo 100 gld. njemu , ki mi dokaže najmanjšo krivdo, da bi jaz ko človek ne bil storil svoje dolžnosti in po svojih slabih močeh ne branil svojega naroda v vseh primerljejih zoper navale nasprotnikov v enem ali drugem oziru, ali da bi bil skušal s tem pridobiti ali zboljšati svoj Btan.
Ako se pa nijeden gospodov, ki so me na videz tako trdo prijeli, ne bode upal za-Blužiti teh daril, potem si pač vsadko sam lahko naredi sodbo o tem, koliko njih napadi veljajo.
V Ljubljani 31. decembra 1881.
Josip licgali.
Poslanica,
Gospod vrednikl Dovolite mi nekoliko prostorčka v svojem listu v opravičenje zoper j napade, ki bo v „Narodu" in „Politik" na me
Izkaz
velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja nove cerkve Jezusovega Serca v Ljubljani do konec septembra 1881.
A. V ti ator i in iz vun ved no:
Podoba Jezusovega Serca za veliki oltar od nekega dobrotnika v Gradcu; vagon dilj od gosji, grašinskSg« posestnika Fuksa v Predvoru; brezplačno vožnje so opravile srenje: Vič, Brezovice, Jezica, Vižmarje in Moste; bukove tramove od kamnoseka Vodnika.
Gosp. mestni inženir Arlolf \Vagner je prevzel obris, nadrobno slikanje in vodstvo cerkvenega zidanja; gosp. inženir-assistont Duflo so jo pa zavezal brezplačno narediti obris in nadrobno slikanje pri zidanji misijonske hiše.
Zraven tega je glavno vodstvo c. kr. privil. južne železnice obljubilo znižati ceno pri vožnji materijala za zidanje za kakih 2000 goldinarjev in delniško društvo „Leykam-Josofstlial" jo dalo papir pisarskib in tiskarskih sort po nenavadno nizki coni, ris )>o 80 soidoT.
Po preč. g. kanoniku Zamejen iz pušice v stolni cerkvi 0 gl. 44: sold., Marija Mlinar 1 gl., Joliana Le-ban 50 s., neimenovana t gl., č. g. lir. Jakelj, župnik v Žalini, 17 gl.. Ter. Klobovs iz Loke 2 gl. 10 soldov, Neža Marovš 1 gl., neimenovana 1 gl. ifii s., neimenovana '25 s., France Santel 5 gld., kuharica iz Pamolj 80 s., Rozalija Anfoll, vdova 25 s., Marija Bovec 0 gl., Hel. Braški 1 gl., Mar. Slobodnik 1 gld., Urša KaliS 1 gl., JanezvKalie 1 gl., cigararee U gi., Mar. Pezdir 84 s., Ana Škode 1 gld., Liza Mihevoc 1 gld, Marija Lakner 1 g!.. Mar. Bovec 5 gld., Ana Obreza 5 gld. Marj. Legat 1 gld., Jera Bizjak i gld., Neža Luteršek 1 gl. Katra Koren 1 gld., t rša llrovatin in 4 hčere 5 gl., Magd. Jug 1 gl., Mar. Riainaršck 11) s., Emilija Prašek 1 gl. 20 s., Jera Priksnei1 28 s.. Ana Erjavec 70 s., Mar. Ponikvar 20 s., Joliana Gvoljšak 1 gl., de-lalke v cigarnici 4 gl. 80 s., neim. 1 gl. delalke v ci-garniei 1 gl. 00 s., Roza 1 gld., Mar. Lakner 1 gld. Anton Erzar 1 gl., Krašoveo 50 s., Mar. Knoblehar 1. gl., Mar. Benedek 2 gld., Lenka Gogala 2 gl., Magd. Ifrašovec 1 gl., Ant. Boriogav 50 s., .Polona Berlogar 50 s., Lucija Vides t gl., Veronika Poreder 1 gl.. Terezija Fajdiga 10 gld., Ant. Rihar 2 gld. 10 s , Liza Cof 1 gld.
Po č. g. Urbančekn: Frančiška Baiiič 1 gl.. Fr. Oražein 1 gld., milodari iz duhovnije I. 8 gld. 50 s., Urša Poljanšek 1 gl., Urša in Miha Zavbi 1 gl., Andi'. Mascelj i ghi., Frančiška Urankar 1 gld., Fr. t dove 1 gld., Ana Lenarčič 1. gld., Reza Podgoršok 1 gld., Marj. Baiiič 1 gl., Marija Barlič 50 s.. Fr. Barlič 1 gl,, Lucija, Ana, Gregor, Marija Cirar 't gl., Joliana'ZJherl z družino 2 gld,, Neže Kok 50 s., Urša Zavbi 1 gl.'
Po č. g. Janezu Skerjancu : Janez Skerjanec 1 gl., Marj. Padav 1 gl., Jožef Boštjanciž 1 gl., Jož. Mezner 1 gid,, Lenka Možina 50 s., Marija Barbič 40 s., Jan'. Možina 20 s., Ana Snudermajor 10 s., Neža Sitar 70 s., Jezofa Beniger 10 s.	(T)r»l.jo prih.)
Priznano izvrstne prave
voščene sveče
iz pravega, nepokvarjenega čebelnega voska
(3)	prodaja
P. & R. Secmannv Ljubljani.