n —i Naj reč j i slovenski dnevnik 1 IT Združenih državah | _ VeUa za vse leto ... $6.00 1 g Za pol leta.....$3.00 a Za New York celo leto - $7.00 J Za inozemstvo celo leto $7.00 ^nai GLAS NARODA .. . -_____ list .slovenskih .delavcev v . Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ss Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 109. — ŠTEV. 189. TELEFON: CHelsea 8—8878 NEW YORK, SATURDAY, MAY 9, 1931. — SOBOTA, 9. MAJA 1931 VOLUME XXXII. — USTNIK XXXII BRIAND BO NAJBRŽ BODOČI PREDSEDNIK FRANCUE ARISTIDE BRIAND JE BRANIL V POSLANSKI ZBORNICI FRANC. ZUNANJO POLITIKO Poslanska zbornica mu Je z veliko večino izrekla zaupnico. — Zunanji minister je uverjen, da se l bosta Nemčija in Avstrija r remislili ter ne bosta sklenili carinske zveze. — Poslanska zbornica se odgodila do konca maja. — Briand je rekel, da je edinole Francija rešila Avstrijo pred popolnim propadom. PARIZ, Francija, 9. maja. — Po dolgi debati glede zunanje politike francoskega zunanjega mi® nistra Aristide Brianda je izrekla poslanska zbornica vladi zaupnico. Za zaupnico je bilo oddanih 430, proti nji pa samo 52 glasov. Nihče ni pričakoval, da b<> Brian-d<>va politika odobrena s tako pretežno večino. To je veliko priznanje njegovim naporom, ki jih posveča ohranitvi svetovnega miru. V Franciji prevladuje splošno mnenje, da bo Aristide Briand prihodnji predsednik republike Francije. Ker se bodo kmalu pričela zborovanja panev-ropskega študijskega odbora ter je le par dni do sestanka sveta Lige narodov, se je poslanska zbornica odgodila do 28. maja. PARIZ, Francija, 8. maja. -— Zunanji minister Aristide Briand je branil danes v poslanski zbornici svojo politiko ter zatrjeval, da je evropska zveza, kot jo on predlaga, edina rešitev Evrope. Govoril je nad eno uro, in njegov govor je večkrat prekinilo burno ploskanje. To je bilo nekako znamenje, da bo Briand brez dvoma izvoljen, če bo kandidiral za predsednika. — Vsak korak, ki sem ga storil, — je dejal, — |e bil korak v smeri proti miru. Moja politika mi je omogočila reševati najtežavnejša vprašanja brez porabe orožja. Bojevati se, je dandanes težje, kot je bilo kdaj prej v preteklosti. Briand je prevzel vso odgovornost za francosko zunanjo politiko ter izjavil, da se je v zadnjih letih ugled Francije v inozemstvu dosti povečal. — Francozi, ki prihajajo k meni iz vseh delov sveta, — je rekel, — mi pripovedujejo, da Francija ni imela v inozemstvu še nikdar takega ugleda kot ga ima danes. Francijo smatrajo vsepovsod za vojaka, ki brani mir. Nameravana nemško-avstrijska zveza je še v oblakih ter je dvomljivo, če se bo sploh kdaj uresničila. Po načrtu, ki ga je sestavila Francija, bosta tako Nemčija kot Avstrija enakopravni z ostalimi evropskimi narodi. Ko bo v Ženevi zastopana vsa Lvropa, bo mogoče presoditi dobro voljo Nemčije in Avstrije, ki pravita, da imata pravico skleniti gospodarsko pogodbo. — Tempotom se obračam na Avstrijo, — je vzkliknil, — ter pravim, da je Francija vnaprej slutila avstrijske gospodarske težkoče ter pravočasno1 posegla vmes, da je ohranila Avstrijo pri življenju. | Zunanji minister je bil deležen velikega aplavza, ko je stopil z govorniške tribune. Zmerni ter tudi radikalni poslanci so se dvignili ter mu začeli nazdravljati. Vsi so pričakovali, da bo nameravano nemško-avstrijsko zvezo ostreje napadel kot jo je v resnici Njegov govor je bil pa navzlic temu dovolj oster, da mu je zajamčena predsedniška kandidatura. Za Briandom je govoril bivši ministrski predsednik Edouard Herriot, ki je bil tudi deležen burnega aplavza. VEČ JIH ODHAJA KOT PA PRIHAJA V AMERIKO Izseljevanje večje kot priseljevanje. — Več inozemcev deportiranih kot pripusčenih iz Evrope. WASHINGTON, D. C., 8. marca. Priseljeniški komisar Harry Hull je obtfavil danes številke, iz katerih je razvidno, da je bilo prepuščenih več inozemcev marca meseca kot pa meseca februartja. Njiih število je znašalo marca moseoa 16,344, fci>ruarja pa 12,212. Od priseljeni cev jih je bilo le 1538 iz kvettnih dežel. Priseljencev iz ameriških dežel, ki so postavno podvržene kivoti, je bilo 676. 414 jih je dospelo iz Canade, 144 iz Mehike in 117 iz drugih ameriških dežel. Inozemci, ki so bili pripuščeni meseca marca, so bili razdeljeni v naslednje skupine: Mož, žena in neporočenih otrok ameriških državljanov je bilo 1104; vrnivših se tu živečih inosemc.ev 6066; obiskovalcev 3090; drugih 493. izza aadnjdsa januarja je zapu-tHo deželo več inozemcev, kot jih je bilo pripruššenih. V prvi četrtini leta. 1931 se >Je vrnilo 13,810 inozemcev za trajno v domovino, 10,815 priseljencev je pa dospelo sem. Meseca marca je b'lo deportira-' nih več inOTeuncev kot je znašalo število priseljencev. V zajdntfem -kvarstalu prejšnjega leta je bilo pripuščenih 86,366 priseljencev. ŠPANSKA SE BO ODPOVEDALA KOLONIJAM POGREŠANI LETALEC JE NA VARNEM Letalec je na jprvo dospel do rešilne ekspedicije, nato pa je rešil Court-aulda. — Sved bo poiskal bivališče profesorja Wegenerja. KODANJ, IXuisko, 8. maja. — Avg-ustme Courtlaud, mladi angleški raziskovalec, o katerem se je domnevalo, da je izgubljen na green- . _ izmerno spanskih življenj, in kampanja je tudi veljala ogromne vsote dem rja. Nekateri so celo mne-> njia, da je vslcd španske politike v Maroku izgubil kralj Alfonso pre- Istol. Franciji je dosti ležeče na tem, , do ostanejo španske kolonij a In e če- Ite v Maroku. Brez sodelovanja Španske v vojni proti Abd E1 Krimu Iz tega se sklepa, da je Courtlaud 136 *>Sa tamdevna kampanj a še najprej našel pomožno ekspedicijo, bol'j zavlekla. ki je od-.la proti severu. j y Maroku je ^ Ua rdcGeSasa Magtia Lupešcu, katere Karol še danes ne more pozabiti ter ji je iz vse duše udan. Navzlic uruidnim tajitvaan. se vedno bolj vzdržujejo govorice, da ima Karol svojo rde5elaso ljubico skrito v svoji palači. SKRAJSANJE DELOVNEGA ČASA V RUSIJI Skoro vse ruske tovarne so uvedle tridnevni delovni teden. — Produkcija ni vsled tega nič prizadeta. MADRID, Španska. 8. maja. — Pastirsko pismo kardinala Pedra Segure je vzbudilo po vsej republiki velikansko pozornost v političnih krogih. Pismo rateipra/vLja o udeležbi pri volitvah v državni zibor. Kardinal, ki je najvišji cerkveni knez Španske, izjavlja, da je bila zgrajena republika v soglasju z mnenjem v drugih deželah. Klerikalci smairajo poslanico cerkvenega kneza ket toranribo pravic cerkve, dočim jo smatrajo drugi za JUGOSLAVIJA DOBILA VELIKO POSOJILO PARIZ, Francija, 8. maja. — Francosko finančno ministrstvo na-enamjta, da so se pogajanja glede francoskega posojila Jugoslaviji u-pešno končala. Posojilo je bilo najeto v sv-rho stabilizacije dinarja. Posajena vsoua znaša 42 milijonov da'Jarjev. Posojilo je sedem odstotno ter je plalšljivo v štiridesetih letih. MOSKVA, Sovjetska Unija. 7. maja. — Tukajšnje tovarne, pi tudi tovarne po dru&Lh ruskih mestih so začele uvajati tridnevni delovni teden. Delovnik znaša sedem ur in pol. Dozdaj je b:l v veljavi štiridnevni delovni teden, in je delovnik znašal sedem ur. Voditelji tovarn pravda da produkcija ni vsled nove odredbe prav nič prizadeta. Na konferenci elektrotehnikov je Izjavil G. I. Lomov, predsednik desetletnega eLe&triaadjskega naičrta, da bo prihodnje leto uveljavljena nova odredite ipD vseh ruskih tovarnah. Po preteku desetih let ■ali pa še prej, bodo ruSke elektrarne proizvajale od šestdeset do sedemdeset milijonov kilovatov. ČLANI ROPARSKE BANDE ARETIRANI EAST ST. LOUIS, lil., 8. maja. — Danes so zatjeh člane roparske tolpe, klateri je načedovafl. Fred Burke, ki je bil medtem že obsojen. Policija je zaplenila v njihovem glavnem stanu več strojnih pušk, bomb In dinamjta. VLAK SE JE ZALETEL V ŠOLSKI BUS MERCED, Oal., 7. majla. — Na nekem križišču je zasvozil vlak S3n Po železnice v šolski avtobus. Trije o-trod so bili usmrčani, dvajset jih je bilo pa ranjenih. liv, ki itraija še dolgo čaai., je preplavil vso okolico. O škodi poročajo tudi z Stutt-Kapk'am. "New Yorka"' je takoj | gsunia, kjer je stop-la. reka preko poslal pondčttio o nesreči svoji družbi, bregov, v New Yorku, ki je poslala rešilno moštvo na kraj nesreče. BERLIN, Nemčija, 8. mad a. — Za-padno Neanjčijo je bilo danes obiskalo slatoot vreme. Velika opustošenja so se savršila vsepci7sod. Težko prizadet je bil Frankfurt in številni drugi kraiji. VinotgiTj.di so uničeni, kajti od povsod curlja voda, in korenine so vse razkrite. AFSCHLAFFENBURG, Bavarska, 7. maja. — V nevihti, tekom katere napad na sedanji režim, se je utrgal obkuk, so našle štiri o-sebe smrt. Povzročena je bila velika škoda. Štiri oseb so utonile, ko se je porušil lesen mostilč v (bližini Moe-shansa v naraslem vodovju. FRANKFURT, Nemčija, 7. maja. Vse ceste stoje pod vodo. Velik na- ila or^aniz!irajrua versko svo- bodo, družino,- red in blagostanje. V of javi se glasi med drugim: — Organizacija bo nastopala za varstvo obstoječega reda • ter naprav. Marcele Damin-go, minister za javno viagojo, fje izjavil, da ni izjava v soglasju z mnenjem v onih deželah, kjer je bila ustanovljena republika namesto monartvje. Dalies je bilo objavljeno, da je bi- Od potnikov "New Yorka* Bmie poškodovan- ni bil ADVERTISE in "GLA^ NARODA" Odločno je obsojal nemško-avstrijsko carinsko zvezo, zavzel se je pa za tesnejše odnošaje med Francijo in Nemčijo. Govor je zaključil z obljubo, da bo glasoval za vlado, ker je Francija postavila svojo eksistenco na kocko. V slučaju, da bi bil Briand izvoljen predsednikom Francije, bi prevzel Herriot mesto ministra za zunanje zadeve. BUTLEGARJI DOBRO PLAČAJO DETROIT, Mich., 8. maja. — James Aristos toži upravo mesta De-troita ter šest kontralktorjev, ki grade Detroit-Windsor tunel, za šestdeset tisoč dolarjev odškodnine. Rekel je, dat ima v bližini reke hotel, v katerem so stanovali butle- gjarj-i. Butlegarji pa dobro piačaflo. Nekateri so mu piav5ali za eno sat-mo sobo po petinšttrideis^ dolarjev na teden. Gradnja tunela je pa hotel precej omafcla. Vsi Imtlegarji ao se iašediM, boječ se, da at ne po- ma. ZDRAVA VAS TURIN, Ibailija, 8. maja. — V ita-ltjunski vasi Croveo je sorazmerno s številom prebivalstva največ starih ljudi. Vlas ima 180 prebivalcev, med katerimi so trd ženske, ki so stare pa'indevetedset let. Nadalje je v vasi trinajst devetdesefcletni'kov in dvajset oseb, ki so stare nad 75 let. DELAVSKI KANDIDAT ZMAGAL NA ŠKOTSKEM GLASGOW, Škotska, 8. rrraja. — Oaaies je bil izvoljen v parlament kandidat delavske stranke W. Leonard. Dobil je nad deset tisoč g Kisov, njegov protikandidat, konservativec, pa le neikajj nad sedem tisoč glasov. ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se posltu žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4c/o *e 8 Prvini dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovi j encev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. ^ Nulovljencl prejmejo tormj denar doma, bra I nadaljnih potov ln stroikov. I [ ( Posebne vrednosti jo tudi povratnice, ki ao opremljena ■ naslovi]encev ln tlgom zadnjih pott, katere dostavljamo poilikli tel jem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice 30 selo potrebne nt potamesnlke T tloftaj« b^ •reče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih sla* čajih tudi na sodni j i v start domovtnL Sakser State Bank 82 Cortiandt Street New York, XT. Y, - Telephone BArclaj 7 > OMW att 0881 ' / •till VABQ9X* * MEW YORK, SATURDAY, MAY 9, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY ta U. B.L "Glas Naroda" tank Owned and Published by 9LOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Preddeat l. Benedlk, Treas Place of buMneas ot the corporation and addresses of above officers: lit W. 18tb Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice ef the People) Iaaoed Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja list aa Ameriko In Kanado.................46.00 Ea pol leta---------------.$3.00 četrt leta ----------------$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ----------------------------.$3.50 Za inozemstvo za celo leto______«.$7.00 Za pol leta ................................—$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlaa Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemfl nedelj In praznikov. Dopisi brca podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-foroll poilljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pretimo, da se nam tudi prejtaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21$ W. 18th Street, New York, N. Y. _ Telephone: Chelsea 3878 ————— --tfi"*n---r-n-T-1- DIKTATORJI Če govorimo o diktatorjih, običajno mislimo jMusso-linija ali Stalina. Včasi imenuje kdo tudi poljskega sa modržea Pilsutdskega, madžarskega regenta Hortliyja in pa Machado, predsednika Qube. " Toda celo Mussolini in Stalin sta pravi nič v primeri s predsednikom turške republike, Mustafo Kemalom. Zadnji ponedeljek je bil Mustafa Kemal izvoljen že tretjič predsednikom turške repubulike. Že te je znaT-ilno. Se dosti bolj je pa značilno dejstvo, da ni bil proti nje ;ovi izvolitvi oddan niti en glas. Mussolini in Stalin imata za seboj vsak svojo stranko. Mussolini govori v imenu fašizma, Stalin v imenu komunizma. Kemal je pa diktator na svojo lastno pest. On fcam je stranka. On sam je vlada. To je skoro nerazumljivo. Turška republika je njegova republika. On jo je ustvaril. Pa še več kot to. On je u-stvaril moderno Turčijo. Turka brez feza si skoro ni bilo mogoče predstavljati. Kemal je fez prepovedal. Turek, ki noče nositi klobuka ali kakega drugega evropskega pokrivala, mora hoditi golo-glav. Prejšnja leta ni imel tujec nikdar prilike zreti v obraz turške ženske, dočim današnje Turki nje glede mode prav nič ne zaostajajo za svojimi evropskimi tovarišicami. Kemal je izpremeni običaje, postave, abecedo, obleko in navade turškega naroda. Imenujejo ga "gliazi" — nepremagljivega. Niti zunanji, niti notranji sovražniki niso ničesar opravili proti njemu. Običaje, ki so bili še stoletja vkoreninjeui v turškem narodu, je odpravil z enim samim poveljem." Koso že vsi mislili, da je Turčija zavedno uničena, ko so bili zavezniki v Carigradu in (irki v Smirni, je Kemal t>svoboViil svoj narod. Odpravil je kalifat, ki je izvajal diktaturo nad mosli-mani. Odpravil je vse kar je bilo pristno turškega, celo poligamijo, to je mnogoženstvo. Odpravljal je staro in ustvarjal novo, dokler ni imel za seboj naroda po svoji volji. V vsej Turčiji je bila ena sama oseba bolj moderna kot on, ena sama oseba, ki se ni hotela podvreči njegovi volji. To je bila njegova krasna žena Lat if e Haiioun. Krr se je ni mogel drugače iznebiti, je dal parlamentu moč, da sme ločevati zakone. Prva zakonca, ki sta bila v Turčiji državno ločena, sta bila Kemal in njegova žena. Ako vse to vpoštevamo, pridemo do zaklj/ifčka, da si je Kemal dob»*o utrdil svoje stališče in da bo izmed vseh diktatorjev najbrž najdalje vztrajal na svojem mestu. Trdovraten samomorilec Policija v Osijeku ije imela te dnt mnogo deta z nekim ruskim emigrantom, ki ee hoče na vsak način ubttn. Ta xasA jo Teodore Popov, po roda iz Kijeva, si je v teku dveh tednov le trilcrat skušal vzeti živ-ijea^je. Najprej je skočil v Dravo in ko no Igu redili, ije izpil večjo količino oetove kisline S težko muko bo ga rešili v bolnici, rovanju ,ko se je hotelo delavstvo razviti v povorko po meštu, so pttcestd aretirali voditelje ter s silo razgnali delavske rn^ae. Radovedni smo, kaj je z obljubami, katere -je obljubljal Mr. Benett delavstvu pred lanskimi volitvami? Počasi priihaija spomfeid, in dasi je že nastopil majnik, se komaj prikazuje zelenje. Smo pač na severu. Kljub dolgi zimi in slabim časom, se je v vež krajih v mestu in Okolica »pojavila dolgokljuna štorklja. Minuli teclen se je oglasila pri več družinah, bila je tudi precej radodarna a novimi zemljani. Posebno razočaran je bil neki "dady", ker mu je prinesla purrčko namesto pričakovanega' fantka. Gaw se je zmotila? Posebno bogato je obdarila ro-jiaika Mrr in Mrs. F. A. Janžekovič, Wayne, Alta., k-jjterkna je prinesla krepkega fantka in zalo punčko. Mati in otroka so Zdravi. Čestitamo! Končno pozdravljam vse rojake in rojakinje širom C j nad e in U. S. A. Tudi Petru 'Zgagi želini vse najboljše. Poseibno bi me pa veselilo, da se tudi pri njegovi MaTjanci štorklja oglasi. Poročevalec. Iz Slovenije. JOHN CRAHEK UMRL V J0L1ETU Dne 4. maja je umrl John Gra-hek, bivši dolgoletni glavni blagajnik K. S. K. Jednote. Pokojni Grahek je bil eden prvih slovenskih pijonirjev v Jolietu. Na društvenem polju se je vedno udejgtv.oval. Zlasti je bil vedno vnet in navdušen član KSKJ. Glavni blagajnik je bil od julija meseca leta 1902 pa do 31. decembra 1930, blizu 29 let. Doma je rodom iz črnomaljskega okrajja v Belokrajini. Za seboj zapušča vdovo Anno Gralhek; sina John. Graheka;, ter dve hčere Elizabeth in Millian Grahek. NOVI JUGOSLOVANSKI DEPARTMENT. North German Lloyd, 57 Broadway, New York City, naznanja, da je otvoril JUGOSLOVANSKI DEPARTMENT. Ustanovljen je bil v svrho boljše službe za jugoslovansko klijentelo ter izboljšanja trgovskih odnošajev z Jugoslavijo. Department bo poverjen dobro-znanemu potniškemu izvedencu Mr. S. M. Vukoviču, kojega velike izkušnje jamčijo za dober uspeh. Ravnokar se je vrnil s potovanja iz Evrope, kjer je bil skoro šestnajst mesecev. Bil je tudi dalj časa v Jugoslaviji. Brezpotrebno bi bilo omen juti, da prav dobro pozna sedanje razmere v Jugoslaviji, in mi pozivamo vsakogar, ki želi podatke o tej deželi, da. se dbrne na našega novega posebnega zastopnika. Po dogovoru se >jhko osebno oglasi, ali pa ga lahko obiščete v družbinem uradu v New Yorku. Če mu pišete, mu pišite v angleškem ali jugoslovanskem jeziku. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vlage obrestujemo po 4°/c in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank DCP6SITOMY OP THI STAJE OF NEW YORK S3 COKTiAKM smtxt - ■ I' - , -ill"'mill' •'••ji raw YOU, N. T. Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je umrl v 73. letu Anton Varšek, mlinar. — Na Poljanski 'cesti 25 v Ljubljani je umrla Marija Grcarjeva, coprdia pekovskega mojstra. — Na Galjevici je unurl Franc Čarmian, dolgoletni uslužbenec Kri- : aperjove tvrdke. i — V Hrastniku je umrla Ana Ro- i trarjeva, vdova po posestniku, trgovcu in gostilničarju. — V Celju je umrl 75-letni Fr. Teržan iz Zagorja v šmarskem o-kraju. — V msairilborjaa bolnica je umrla Frančiška Rajhtnva, sbara 32 let. — Na Rimski cesti 9 v Ljubljani je umr/a Fani Golli, roj. Hafnerjeva, vdova po davčnem upravitelju. — V Dorfarjih pri Škof ji Loki je umrla, v 64. letu Neža Kalanova, soproga uglednega posestnika in dobra mati. — V zdravilišču na Golniku je umrl po dolgotrajni bolezni znani beograjski novinar dr. Sava Mois. — V Šmartnem ob Paki so poko-'pati groaflničarja Antorri Košenino, j starega komaj 33 let. Šele pred ve-| ma letoma je kupil gostilno "Pri po-jšti", kamor se 'je preselil s svojega posetva na Gomilskem. Krvava noč v Vrhovem pred sodniki. Na veter lani 6. julija je bila v vinoteču Alojzija Zidarja v Vrhovem veoju družba fantov. Spili so ^tiri latre vina, .plačali zapitek in cicBii v vrao, kjer so se obračali še celo uro. Iskali so prepir in se zne-f li n.iid malim krojačem Fiižmohtom, ki ga je France Sušin vlekel iz sobe, ga trdo držat njegov pajdaš Slavko Kozorog pa brcal v zadnjico, vse to brez najmanjšega povoda. Fižmoht je kliical na pomoč. Rešila ga [je Antonija, Zidarjeva, ki ga ie odjeljala v sobo. Pa- tudi razgrajači so se vrnili v robo, namesfo da bi odšli domov. Vinko Gorenje je pristopil k mirno sedečmu Aloljziju Maucu, železničarju iz Vrhovega, ki je pil pri mizi pol litra jaibolčni/ka. Gorenje ga je izzivalno prosil za cigareto. Na odtjovor, da cigarete nima, ga je Gorenje pozval, naj gre domov spat. Tedaj je k Maucu pristopil tudi Sušin ter mu pričel očitati, da ni nič prida. Izzivanja so trajali toliko časa, ida se je Maurtc razburil, udaril s steklenico po mizi in pozval Sušin a, naj pove, krafi ve o njem. Slednjič je M*au^ res dal Sušinu zaušnico. Gorenj in Kozorog pa sta samo čakala, da bi dotbila povod ter posegla v pretep. Nastalo je prerivanje in Rozman je udaril Mauca s steklenico po glavi s tako m oči o, dii se je steklenica naglasi rasftnla. Vsa družba se je prerivaHa proti vratom in prišla na prosto. Pretep se Ije nadaljeval na cesti v smeri preti Radečam. Po preteku 'dobre četrt ure so se vrnrll v vinotoč vsi štirje Obtoženci. Med njuni je bil Sušin precej krvav in so ga' morali spirati. Drugi dan so pogrešali Mauca in ga iskali vse okrog. 8. julija zfjutraj je prišel Franc Ivšek k orožnikom v Radeče ter povedal, da je prav- kar našel v Savi Alojzu Mauca mrtvega. Sodna komisija je pri raztelešeni u ugotovila, da je nastopila smrt zaradi utopitve. V pij učih raztelešenega se je našla bitka trave, iz česar se da sklepati jda je Mane prišel živ z {glavo v vodo, udiha'vul je še vodo in z njo tudi bilko. Verjetno je tudi, da je Mauc zaradi poškodb na glavi in rokah paidel v o-motici v vodo ali pa je bil vržen vamj.o. Na glatvi so nali tri velike ze-vajj&C-e rane. Ker je dobil v vinotoču samo en udarec, je povsem jasno, da so ga moral cfotoženi klati tudi zunaj na cesti. Da bi bil ubiti M-auc po nesreči padel v Savo in utonil, ko si je šel zmivat krvave rane, je izključeno, ker je ravno na tem kraju dostop k Savi najtežavnejši zaradi grmovja in strmega padca. Vsako u-mivanje na onem mestu je popolnoma izključeno. Vse torej kaže, da ge bil Mauc zaivilečen in vržen v Savo v smeri obeh krvavih gaei, ki so b le ugotovljene ipri lokalnem c«jle-du. Maulc je bi trezen in miren človek s krepko telesno konstrukcijo, da je Su'iin sam izpovedal: "Sam se ne bi upal nad njega!" Vsi obtoženci so pri razpravi pred novomeškim malim senatom dosledno zanihali cV3clcfl.žritve v obtožnici, sitmo Rozman prizna, da je u-daiil Maucu s scklenico po gflavi. Po daljših plaidoyerjih in 20-mi-nutnem posvetovanju je predsednik Kudcr r'7is?ia ,il, da je senat- obsodil zaradi udeležbe na prci epu: Su-šica ni tri mesore, Rozmana na 5 mesecev, Gorenjca na 4 mestce in 60 'Din, Koeord^a pa n-a 3 mesece zapora. 13-letno dekle zabodlo 14-letnega polbrata. 25. 3-prifci so pripeljali v zipore maribajsks^u okrožnega sodišča 13-letno Marijo Banfyjevo. hčerko posestnika v Turnišču, ki so jo ta-mošnji orožniki aretirali, ker je 12. p. m. zabodla z nožem svojega 14. letnega polbrata Josipa Maroša. O-ba sta se napiravlijali k maši, pri tem pa sta se sprla. Fant je skočil k mizi in zagrabil za zajemalko, s ka-lero je hotel polsestro udariti. Ona pa je nato zagrabila na mizi ležeči kuhinjski nož in ga poCbratu z vso silo zasadila v hrbet. Mladenič se je še o potekel do praga, nato pa se zgrudil in izkrvavel. Dekle je bilo že v preiskavi pri okrajnem sodišču v Ddlnji Lendaivi, sedaj pa so jo na odredbo državnega tožilstva prepeljali v Maribor. Električni tok ga je usmrtil. Iz Laškega poročajo: V d robno-dolskem rudniku pri Laškem se je smrtno ponesrečil 24-letni Ulčnik Jernej iz Tevč. Ubil ga je električni tok. Prepeljali so ga z avtomobilom v Laško in poklicali zdravnika dr. Fleiissa. ki tje po breizupspešnih reševalnih poizkusih mogel lc ugotoviti joneareoenčevo smrt. Peter Zgaga NAJHUJE ZLO. Naročite se n» "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. ^Nnanmiaiinia^^ ^fi iiiamuiuxiun smuiuiiin. sti i tH >13 • ti'«h. ni ti r;i: > čtu^a: r'f i: 114-ri: r»i u' ■ in in i Eii itniin£i iiltf PEi 'UJ > : uaiirifiiu: lili ti^u^uiujjei if iiiiifiii#uiuif lomjf fifiuiiuu^iJt fii*jj imcuj unx 1 n Mali Oglasi imajo velik uspeh Živel je rojak, ki je bil strašno nesrečen. Tako nesrečen je bil in tako smolo je imel, da bi se mu kepa zlai a ta&oj v govno izpremeni-la, če bi jo sluCvjjno našel na cesti. Že v zgodnji mladosti sta ga začeli preganjati smola in nesreča. Jedel je za tri ljudi — če je imel, seveda — pa je navzHe temu ostal majhen in šibak. Tovariši so mu nagajali, kjerkoli so mu mogli, zo-prectavljatl seljim ni upal, če se jim pa je, jih je pa debil po glavi in po hrbtu in kamor je priletelo. Precej mlad se je poročil. In kot ste že uganili, drj'gi rojvjki, njegova ženia ni /bila ponižni In pohlevna, pač pa satan v človeški pc dobi. Toda kaj je hotel, rhd jo je moral imeti, četudi je ni maral. Minilo je leto letom. Nikdar nobene srečne ure, nikdar jasnega trcinutka, pač pa samo veliki kupi smole, za njim in pred njim. Par lot ni nihče slišal o nJem. Po lotili se ije pa zopet pojavil med svojimi tovariš!, še bolj pol rt in raz-cčciran. Ko so sedeli pri cv.ši vina, jim je z^čcl pripoved c vat i svojo smolo in ncšre:o. — Vise. kar sem imel, sem izgubil. — jc dejal. — Kar som imel de-n'a rja. je vzela bolezen. Vse so pobrali hudi časi. — Pa si (zdrav? — ga je vprašal star izkušen rafak. — O, j a. Zdrav sem pa, tisto pa. — No, če nimaš denarja in če si zclroiv, še ni najhuje — -ga je potoki žil. — Kako, da ni najhujše? Le počakajte, dft vam povem. Sem mi-nlil,-d* mi bo še v.=aj hiša csrala. Pa so bili davki previsoki, in morgiči pretežki, in je tudi hišo vrapr vzel — No, to še ni tako hudo, — mu jo ugovartfcil izkušenec. — Saij huje sploh biti ne more. če vpoštevate to, kar vam bom zdaj povedal. Moja najstarejša hči se jc na tihem poročila; celo leto nismo slišali o niji. Ob (letu je pa prišla. Z etroHrom seveda. Mož jo je pustil na cedilu in odšel neznano kam. Imeli smo tesno, podstrešno stanovanje, iin smo se morali presneto stisniti, da je bilo prostora, za hčer in in za otroka. — Vam je ibilo tembolj gerko — je dejal stari optimist. — Ja. vraga mi je bilo gorko — ga je zavrnil nesrečnik — jaz sem moral v veži spati. Žena in hči sta se kmalu pobotali in sta heteli vi-coko in gosposko živeti. Od jutra do večera sem garal in delal, pa je skoro vse, kar sem zaslužil, šlo za njune •c*jjpe. Potem jc otrok umrl. Jaz sem si moral izposoditi denar, da smo ga pokopali. — Naizadrtje je bolje, da umre. tako rovše, — je dejal izkušenec. — Potem se je hči na plesu pre-hlteidiiila, in jo je po treh mesccih pobrala jotika. — Hudo je, če izgulbi oče otroka, toda poimisliti moraš, da je bilo njeno življenje že od začetka zgrešeno. Bolje je, da/ jo je Bog vzel. Kdo ve, ka»j bil še počela — se je glasil al tolažba izkušenega rojaka. — Nalto so šele prišli hudi časi. Kmalu po ni j eni smrti se je začela moja žena lišpati in gledati za drugimi. Navzlic svojim štiridesetim letom je še vedno čedna in mairsi-ka)k moški je vrgel pogled za njo. Nikdar ni bilo Tta mizi miti zajtrka niti večenje. Na moja lepa vprašanja mi sploh ni odgovarjala, če ml je pa odgovorila, je bil odgovor podoben ,pai5jemu iaiježu. — Neto/tere ženske bo že take, — je dejal izkušenec. — Svoje muhe Imajo in svojo pamet. Kam. bi človek prišel, če bi se oziral na njihove kaprice in če bi tehtal vsako njihovo besedo. — Nafjhu^še tpa pride. Ko se vrnem sinoči domov, dobim na mizi pismo, v katerem mi pranri, da (je pobegnila z mladim človekom, ki jo bordal pri naši sot>edi. Ali si morete misliti kaj hujega in kaj atraš-netfsega? — O ja, — je odvrnil po kratkem premisleku izkušeni rojak. — še nekaj htrjega se ti 1at\ta> pripeti? — Ka|j pa? — je tvfpragal rojak radovedno. — če U se SettsL Vn&fia.,.. m .-.V -Ji: i. . ' NEW TORE, SATURDAY, MAY 9, 1931 LARGEST SLOVENE D AH/*! in L. Iz Jugoslavije. F. SAUAPIN: Svetovnoznani ruski pevec (roj. 1873), Je pel v Ameriki, kjer je dobil 250,000 dolarjev za nastop v naslovni vlogi opere "Boris Godu-nov" pri snemanju zvočnega filma. Njegovi dragoceni spomini v francoskem prevodu so doživeli tekom zadnjih treh let 14 izdaj. (Ime izvirnika: F. Saljapln. Stranici iz mojej iizni. Leningrad. Založba "PrlboJ', 1926). MoJi prvi spomini segajo menda v peto leto življenja. Temnega jesenskega večera sem ždel na peči, mati je predla s sosedami v pol-temni sobi. Svetila je samo "luč": trska, zataknjena v železno stojalo sredi škafa z vodo. Zunaj je šumel dež in v dimniku je vzdihoval veter. Poslušal sem strašne pravljice o ognjenem zmaju, brnenje in o točne ženske pesmi. — Pozno je že. Čas bi bil za Ivana, da pride domov! — sem napol zaspan razločil materin glas. Ivan Jc bil moj oče. Do 18. leta je bil na vasi za hlapca in oral, potem pa Jc odšel v mesto. Tam je poskusil dosti poslov, se naposled nauči črk ter postal pisar pri deželni upravi. Stanovali smo na vasi kakih Šest kilometrov od mesta Kazanji. Oče Je zjutraj ob devetih pričenjal službo, ob štirih prihajal na obed. ob sedmih zopet nastopal službo ter sc vračal blizu polnoči. Ce je izostal po več dni, je pomenilo, da se je zapil. To Je itak delala večina sličnih nastavljencev, čim jc prejela plačo. Živeli smo od kislega zelja, krompirja, čebule, slanih kumar in konopnega olja. Moso smo videl: samo enkrat na MOJA MATI (Odlomek iz spominov.) mesec, če je prinesel oče svoj denar iz urada. A pil je vedno več in se divje drl nad materjo, kadar ga je obupno vprašala, kaj bomo jedli? Naposled jo je pričel pretepati. Jaz sem zacvilil in ji pohitel na pomoč, a jI seveda nisem mogel pomagati. Nekoč sem, ves potolčen, skozi solze zagledal, da leži mati v strgani obleki popolnoma nepremično z zaprtimi očmi. Mislil sem, da je že mrtva ,in sem divje zatu- lil. Zavedla se je, si položila kakor vedno mojo glavo na kolena, pa mi pričela iskati drobne in me žalostno tolažila: — Saj veš, kaj vse bedaki pijani počenjajo, kaj bi se za to brigal, otrok moj! Po pretepu se je vselej zopet pričelo navadno življenje: oče je šel v pisarno, mati pa je predla, šivala, krpala, prala in ob delu vselej zamišljeno prepevala.... V mladosti je morala biti prava Junakinja. KDOR SE NIMA SLOVENSfcO-AMERIKANSKl KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVF. PRATIKE z* leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo se v zalogi. "GLAS NARODA" 21« W. 18th Stre«« New York City STROJEPISKA TOZI DRŽAVO Že dve leti leži pred sodiščem za, ca ji je tudi priodila nezgodno ren- nameščenee v Berlinu tožba neke strojepiske proti nemški državi. — Proces se vodi ?a nezgodno rento. Zgodovina procesa je naslednji: Kontoristka A. je stopila s svojim 17. letom v službo mornariškega ministrstva. 1922 so jo odpustili kot odvišno moč, prevzel pa jo je deželni finični urad v Brandcnburgu, kjer je delala uspešno in v polno zadovoljstvo predstojnikov celih 6 let. Po enajstletnem rednem delu pa se Jc zgodilo nekaj, kar je z u-Eodno roko poseglo v življenje 28 letnega dekleta. V januarja 1923 se je strojepiski spodrsnilo na premastno naoljenem padu uradno sobe. Nesreča je ho-tefa, da je dekle padlo z glavo proti steni. Udarec je bil tako silen, da se je najprej videl na glavi kakor sliva velik moder madež. — Strojepiska je zatrjevala, da si je pretresla možgane, a zdravnik, ki se mu je bila izročila v oskrbo, ji tega ni hotel verjeti, ker ni opazil na njej, da da bi bruhala in padla v omedlevico. Zdaj se je začelo dolgo trpljenje. Strojepiska je tožila o bolečinah v glavi, jedikovala, da ji popuščajo živci, da jo boli glava. Nekaj časa je bolehala, potem se je vrnila zopet v službo, prosila zaman, da bi jo vsaj začasno oprostili napornega dela. Čez eno leto so jo odpustili iz službe. Po enoletnem boju, da bi obdržala službo in si popravila zdravje, je postala takšna, da ni bila zmožna priti pred sodnike. Določili so ji torej službenega zagovornika, ki naj bi zastopal njene koristi. Pol leta je trajalo, preden je odvetnik zbral skupaj potrebne podatke o start ju linoleja na dan nezgode in o podrobnostih, kako se je nesreča primerila. Sodišče je odklonilo zahtevo po renti. Potem se je začela stvar obravnavati v drugi instanci — pri višjem uradu za zavarovanje delacev. Spričevalo, ki ga je bila zdaj predložila strojepiska in ki ga je izdala klinika za živčne bolezni "Charite" v Berlinu, je izjavljalo v nasprotju z dotedanjimi zdravniškimi izjavami, da si je tožilka pretresla možgane. Stanje, ki se je razvilo zaradi tega, je prišlo tako daleč, da so oblasti izjavile, da je strojepiska nesposobna za izvajanje svojega poklica. Odločilna instan- Ki NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE i ' * OGLAŠUJTE "GLAS NARODA*' m čiu **xho v*»« članstvo, pač pa Tli Slovenci ▼ v*M okolici, am u oglase so zhhne ....... as # m i w to za zavarovanje delavcev. Bolnica se je med tem časom vzdrževala sama in je plačevala iz lastnega žepa stroške za zdravljenje. Upravičena je domneva, da bi se bila že davno popravila, če bi ji bila država povrnila stroške, ki jih je imela s svojim stanjem. Toda tukaj se začenja nit zopet zapletati. Začela so se pogajanja za sporazum, ki so trajala cele tedne. Stanje strojepiske se je v tem času nanovo poslabšalo. Ministrstvo je zdaj začelo razmišljati o tem, če ni bila strojepiska bolna morda že pred tisto nezgodo na premastno naoljenem linoleju. Toda v šestih letih pri finančnem uradu niso mogli ugotoviti nič takega. Zdaj kani pristojno miinstrstvo preštudirati še akte o službovanju strojepiske pri mornariškem ministrstvu v letih 1927-1928. Ko bodo ti spisi proučeni, se bo oblast izjavila, če pristane na sporazumno rešitev zadeve. V primeru, da ne bi prišlo do tega sporazuma, bi dobilo besedo zopet sodišče, ki bi moralo preiskovati, v koliko zadene odgovornost za nezgodo urad, kjer se je primerila nesreča. Nekatere priče so potrdile, da je bil linolej v uradu več krat tako mastno naoljen, da so ljudje padali po tleh. Šele po nezgodi tožiteljice je opaziti v tem pogledu večjo previdnost. ZADNJE LENINOVO PISMO Zadnja številka pariške "Borbe" (organ Besedovskega) prinaša naslednje poročilo očividca: — Znano je, da je naslovil Lje-nin svoje zadnje pismo baš Stalinu, in sicer samo eno uro poprej, nego je postal žrtev usodne kapi. Stalin se je namreč zelo sorovo obnašal napram Ljeninovi ženi. N. Krupski. Odkrito je zasledoval vse njene telefonske razgovore in preprečil prihod naročenih zdravnikov in strežnic, češ, da niso zaželjene nepotrebne priče. Krupskaja je naposled po telefonu zahtevala od Stalina, (naj ne ovira zdravstvene pomoči bolniku. Stalin je v odgovor zaklical Krupski v telefon razžal-ne besede. Razburjena Krupska se je pritožila Ljeninu, ki je bil izredno ogorčen in takoj naredoval ostro pismo na Stalina. Napisal je dobesedno, da obžaluje svojo dosedanj popustljivost in obljuboval, da bo, čim bo zopet zdrav, takoj zahteval izključitev Stalina 1» komunistične stranke. "Azijski nekulturni divjaki kakor ste vi," je pisal, "niso vredni imena komunista." Stalinova surovost ni več osebna napaka, "spremenila se je v trinosko razuzdanost neomejenega vladarja, kakor je bilo pri sultanu Abdul Hamidu." Naposled je očital Ljenin Stalinu, da se ne briga za korist proletary ata in hoče samo "povzpeti se na ztufojo prečko lestvice, da bi užival absolutizem." Čim je prejel Stalin pismo, Je takoj pohitel v graščino Gk>rke, kjer je umiral Ljenin, a ga je našel ie ohromelega. Zakadil se je v Krupsko in ji očital, da "je nalašč i® sebičnih nagibov razburila bolnika in s tem pospešila kap". — Krupska je v odgovor zapletala, da bo objavila prepis Ljeninovega pi-staa. stana se je prestrafttt in peo~ 42, naj mu odpusti. Izjavil je, da bo mollX 0 Umnorem pfcfcu. General Stcvan Hadžič umrl. 23. aprila c/j 7.20 je preminul ar-mljski generail Stevan Hadžič, minister vojske in mornarice na razpoloženju. Bivši vojni minister general Stevan Hatdži'5 rje bolehal le kratek čas. Pred meseleem dni ga je zadela kap, tako da je ohromel po vsej desni strani života. Zaradi tega je tudi podal 6. aprila ostavko rra paložaj vojnega ministra ter se je nameraval v svrho zdravljenja podati v mczeimst.vo. Boleeenpa se je stalno slafbsa&x. Davi okrog 7. ga je ponovno zadela kap in je pol ure nato preminil. Vest o njegovi smrti je izzvala v Beogi'a,du veliko senzacijo in sočutje, sa'j je bil general Hadirč zelc po-pufaerna o;ebi. Na vojnem minis, r-stvu in pri vseh vojaških komandah so izcfoesili žalne zastave. General Storan Hadžič je bal roje leta 1868 v Beogxadu. Gimnazijo je dovršil v Nišu, nakar 'je v. opil v s&rko vojsko ter pozneje afosol-viral vojašks ^kadennnjo v Beo-jra-du ter Nikolaijcvo akademijo v Pe-trogradu. Ko se je vrnil iz Petro-grada v Srbijo, je kot sposoben o-ficir ikmalu napredoval ter je bil že v prodvojai Srbiji dalje časa vojni mimster. V času ven ne jc bil komandant diviz\je, naželnik š.aba I. animje pod poveljstvom vej vede Mišica, kcmrjin'dant srtbrke dobro volj s-ke divizije v Doforuictži in vojaški ataše v Bukarešti. V novi 'jugeslcvainski državi ije general Hadžič mvzemal vedno pr- J va mrcto. Bil je :prvi aid ju tan t N.j. Vel. kralja. Mecca decembra 102G; dalje je bil vseh vladah minister sa j voj-sko in mornarico. Po odstopu druge Vlade Veije Vukičeviča 12. junija 1923 mu je bila celo poverjena sestiva nove vlade. Tudi v novem režimu od 6. januarja 1929 dalje je bil general Hadžič minister vojske in mornarice, kar je ostal 'do 6. aprila letos, ko je podai ostavtko iz zdravstvenih raizlogov. Smrtna obsodba v Zagrebu. 23. aprila popoldne oh petih je bi-ia razglašena sodba v znanem proces uproti morilcu Slavku Žiimbre-fcu, ki je z 11 vbodljaji z nožem u-smrtil 14-letno Ivko Vrkljan. Ogromen je bil naval obSlsnstva na sodno dvorano in v dvorani sami. Zlasti je bil silen naval ženskega ave-ta. Dvorana je bila napolnjena do poslednjega prostorčka. Ko je do veliki tišini poslušalcev vstopil senat, so privedli obtoženega Žimbreka, ki je 'bil bled in neobrit; predsednik sem/" Margdtič je ob velikanski napetosti publike prečital sodbo, s katero je Slavko Žimbrek. 28-letni so-boslikarski podjetnik, oče enega o-troka, kriv, da fjei zosvete in po zrelem premMeku napadel 14-letno Ivko Vrbi j an ter ji zadal 11 ran z nožem, zaradi česar je peškedovan-ka umrla. Zaradi tega je obsojen v smmt na vežalih. Med občinstvom je bilo slišati nekaj kratkih vzklikov presenečenja, pai tudi izrazov, da. je kazen pravična. Žimjbrek sam ni niti trenil z cčesom. Sedel (je na klop, nakar so bili preči t an i razlogi obsodbe. Končno je predsednik vpraša/l Žimbreka,, če t je razumel sodibo. Obsojenec je vstal in odvrnil, da jo je rafcumel. Pridržal sn je tridnevni rok Z2i izjavo o morebitni reviziji. Žimberka so odpeljali v zapore, dočim (je občinstvo še dolgo na trgu pred sodno plačo komentiralo smrtno ahscdbo. t Oče ustrelil sina. V Sesvitskem Kraljevru pri Za-grjbu se je odigrah. krvava družinska drzamiai. 60-tetai seljak Vekcslav Herjanič je živel že delj časa v sporu s ^rvdjiml sinom, kateremu je bla Horj-aničeva prava žena v ji por.ciki eapustala polovico pos3-rtva. Star Herjanič se je drui'ie o-ženil lin je gonil sedaj sini z dema, kar je dajalo povcid večnm prepirom. Ko je te dni opoldne prišel sin demo v z dela na polju, ga je o;e čakal pri vhodu m dvorišče in ga z samokresom ustrelil. Sin se je takoj zgriidil mrtev, todia oče 'je oddal na -Meh ležečega še dva strela. Nato je šol v sobo, se uirr.il. kakor da se ni nič zgodilo in prišel v Zagreb, kjer se je som prijavil oblastem. Grdo kupčijo z mrliči obravnava sodišče v Sucbtici, pred katerim je obteženih 30 akijantarjev I. ijugoslovanskega pojrcJbnega zaveda. Nekaj oMcrženev manjka, ker so metfiem že umrli, ali pa zbežali, drugI pa so navzoče s svojim predsednikom Dionizcm Feketc. Obtožnica obsega. 180 strani in o-fcrcig 200 i'a~nih dei'ktcv. kajti to pogrebni zavod je skozi 6 lot zavaroval občinske reveže in 'berače, stare od 60 do 70 let, polog tega. pa tu-d; bolnike, ki so bili že v zadnjih iz-dihljajih, da si je lahko petem, ko so po kratki zavarovani dcM umrli, prisvoji* zavarovalnino, ki jc znašala za osebo v mnogih primerih tudi do 50,000 Din. EKSPEDICUA NA NAJVIŠJI VRH ČRNE CELINE. HUNSKI DOKUMENT V TIBETU V madžarskih znanstvenih krogih je izzvalo veliko zanimanje nedavno odkritje švedskega raziskovalca Svena Hedina, ki je zadnja leta potoval po Kitajskem in obiskal Tibet. Po povratku na Švedsko je Hedin predaval v Stock-holmu o odkritjih, ki jih je napravil na svojem zadnjem potovanju Hedin je odkril kakšnih 60 stolpov, ki so ločili v daljših razmakih Kitajsko od Tibeta. Hedinov sodelavec Šved Folke Bergman je kopal pod stolpi in preiskal njih notranjost. Našel je 6000 ploščic s kitajskimi pismenkami, ki izvirajo baje iz 1. stoletja po Kr. Na pošči-cah je zabeležena zgodovina Hunov. prednikov madžarskega naroda. Huni so bih v tedanji dobi najmočnejše nomadsko ljudstvo v o-srednji Aziji in so često vdirali tu di na kitajsko ozemlje. Da bi se zafčitili pred njihovimi vpadi, so Kitajci račeli graditi stolpe in zgodovinski kitajski zid, ki jih je odrezal o dostalega sveta. Večji del najdenih ploščic vsebuje povelja, kako se je obnašati in boriti proti Hunom. Našle pa so se tudi plošče, v katerih pozivajo Kitajci sovražnika, naj se vda. ZAHVALA Globoko potrti radi smrti našega ljubljenega očeta oziroma so- proga, — LUKA MATESICH-A kateremu je neizprosna smrt: smrt pretrgala uit življenja v ponedeljek, 13. aprila v 67 letu starosti, se tem potom zahvaljujemo vsem, kateri so nam priskočili na pomoč v teh dnevih žalosti. . V prvi vrsti se zahvaljujemo našemu gospodu župniku, častitemu Father Klopeleu, kateri je tako nemudoma prihitel s svetotajstvo za umirajoče ter mn jtodelil poslednjo tola2!n>. If vala mu tudi za lei»e obrede pri sveti maši. I>pa hvala mojim sosestram, elanieam društva sv. Ane. št. 10, Slorenako-Hrvatske Zveze, katere so prišle jiokropit pokojnika in molit rožni venec ob krati. Prav srčna hvala tudi vsem drugim, kateri so prišli kropit In molit kakor tndi za darovane cvetlice ln drugo. Vsem. ki so nam ria katerikoli način izkazali in izrazili svoje sočutje. sožalje in tolažlK> v teh teškili dneh in ki so sprejmili ran j koga na pokopališče, bodi Izrečena prisrčna zahvala. Pokojnik je bil dotnr ter skrben mož In oče. Bolehal je že sedem let na srčni hibi in ves ta eas je potrpežljivo in vdan v Božjo voljo prenašal svojo bol. Bil je dober katoličan in Bog mu bo gotovo milostljlv. Ljubljeni soprog in oče! Od poči j se v tihi gomili po trudapolnem življenju. Tvoj spomin bo ostal za vedno v naših sreih in ohranili Ti bomo zvesto ljubezen, dokler ne pridemo za teboj tja, kjer ne bo več trpljenja ln ločitve. ANA MATESICH, soprog* ------- ANTON MATESICH, sin »hnoet. Micb.,1. maja, l»3i. Podpredsednik dunajske Znanstvene akademije prof. dr. Wett-stein je predaval te dni na plenarni skupščini Geografske družbe o potovanju na najvišji vrh Afrike, preko 6000 m visoki Kiliman-džaro, ki ga je izvršil za lanskih božičnih praznikov s svojim sinem, profesorjem botanike v Goetinge-nu. Kilimandžaro je za znanstvenika že zato zanimiva gora, ker še vedni ni točno dognana njena višina, čeprav so se bavili ž njo že mnogi raziskovalci, zlasti nemški Najvišji vrhovi te gore so pokriti z večnim ledovjem in so prav za prav žrela ugaslih vulkanov. Za-monska plemena, ki živijo ob vznožjih Kilimandžara se spominjajo v svojih bajkah še vedno prastarih časov, ko so gorski duhovi kadili iz ogromnih pip, dokler jim ni nazadnje pošel ogenj. Hoja na Kilimandžaro ni najlažja stvar na svetu, zahteva z živalmi in noBači dobro oskrbljenih ekspedi-cij. Profesoirja Wettsteina sta morala naje.ti do 150 zamorcev. Zato pa jc takšna ekspcdicija nekaj nad vse zanimivega. Še v višini 350 ni raste najbujnejša tropska vegetacija, skoraj neprodiren pragozd, ki je domovanje velikih čredov slonov ln drugih tropskih živali. Do najvišjih položajev so ekspedicijo zasledovali leopardi, ki jih je vabil duh svežega mesa. Prof. Wettstcin st. se je povzpel do višine 5000 m in je tam še prenočil v neki jami. Potem pa se je moral vrniti, ker je bil zrak zanj že preredek. Spremljali so ga eden izmed zamorcev in dve tovorni živali. To spremstvo je bilo bolj v nadlego nego v korist, čez prepade ga je moral prenesti stari učenjak sam. Vrhu tega je zamorcc "obo- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. lcl" in potem ko mu je učenjak od stopil svejo pesteljo — ga je črnec v zalivalo olajšal za listnico in izginil neznano kam. Wettstein ml. je med tem dosegel brez neprilike najvišji vrh in zale-dencla ognjeniška žrela. Ob sklepu je spregovoril prof. Wettstein še o političnih razmerah v bivši Nemški Južncvzhodni Afriki (na katere cemlju stoji Kilimandžaro!, ki je po vojni, kakor znano, pripadla Angležem. Nekdanji nemški kolonisti se sedaj večinoma vračajo nazaj in Angleži se z njimi dobro razumejo. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok -je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2 50 i t w <1 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA 1 "GLAS NARODA", OZIROMA SE NA "GLAS | NAROČE, GA DOBE ZA — 99 "GLAS NARODA 216 Wert 18 Street_ New York* H. T. M* jft&v, si ■tei ■H Hill R AI O D r new york, saturday, may 9, 1931 LARGEST SLOVENS DAILY ta V. I. £ iitinminw Frieda Sorrensen asm ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za Glas Naroda priredil G. P. J:IIHKI um 20 (Nadaljevanje.) ALI BO KUERTEN OB GLAVUEN? Ruth je Istega večera pospravila svoje stvari, da bo jutir hitro pripravljena. Mati in sestra sta ji uneto pomagali. Ellen je bila vesela, da ni postala žrtev in da ji ne bo treba sedeti ves dan med stroji in peso dami za mleko. Že duh po hlevu je povzročal bolesti v njeni glarvi. Liza je skuiala zamoriti vtis, 'katerega je povzročila pri Ruth. Hotela je privabiti Ellen. — Otrok, ti boš živela doti'i (brezskrbno pri teti Friedi. Mi se moramo omejiti, Ellen in jaz. Knežji ndpriiboljšek, fcattere£a smo vajeni. Najboljše je, da bo Hans proč. On se laihko smeje! Upati pa je, da boš s ča-eom pridobila ljubezen tete Fricde. Predvsem moraš skušati pridobiti vpogled v njene i verne re! Ali razumeš, Ruth? Jaz mislim dobro z vami. Poroči mi v pismih, kar si izvedela! Ruth je prikimala ter poslušala besede svoje mater. Kaj je pri tem I občutila, ni izdala. Temna rdečica ji je stopila v lice. Ona se ni ozrla s ovoyega dela, ko je reklu: — Teta Frieda se je pokazala v resnici velikodušna napram nam. Imam le eno željo, da ji dokažem s svojim obnašanjem svojo hvaležnost! — Pri tem pa moiuš biti nekoliko živahnejša ter izkoristiti vse prednosti, katere ti nudi usoda! — To bo Ruth gotovo storila, mama.. Ona je bolj pametna, kot pa misliš! — je rekla ELlcn, nekoliko porogljivo. Ruth jo je pogledala resno v oči. — Jaz so nikdar ne kičim z občutki, katerih nimam. To bi morala vedeti! — Otrcka, ne pripirajte se v zadnjih urah, ko sta skupaj! Ko bosta ločeno živeli, bosta cbčutili hrepenenje po drugi. Ne delajte mi težkega tre«, ker se bom mcraila ločiti cd ene! Piši mi vsaki teden podrobno, kako U je. Ruth, stori to! — Da. mama, to bom rada storila! — In še ncikaj mi moraš obiljubiti, Ruth. — je moledovala Ellen, ki je nežno objela se.Vro. Ruth se je cerla z mrkimi očmi v lepi obraz sea re. Kljub vsem razlikam v značaju je vendar ljubila slednjo. — Kaj naj ti obljub m, Ellen? — Izposodi si zame nt kaj denarjta od ete. Od mame ne morem ničesar dtfcdfci. Ona je vedno privita. Teta bo najbrž dala kaj. Ali boš storila to zame? — Ju z ti mičesa rne morem obljubit, Ellen. Grdo bi bilo zahtevati od tete Friede še več denarja, kot ga že itak daje. To se pravi zlorabljati r.Jeno dobroto. Ali veš, koliko žrtev jo že stane, storiti toliko za nas? — Niti najmanjše usluge mi ne napraiviš! — je rekla Ellen jeeno. Ustnici Ruth sta se stresli. — Vsake usluge ti ne morem .l oriti, tega ne zahtevaj od mene. Rada pa ti obljubim, da ti teta prostovoljno da denar. Ali si s tem zadovoljna? Ellcn je vzdihnila. — Upam, da sem prevdi natančna tebi nasproti! Ka pa zavijaš tam? — Tvojo pentljo iz čipek! — Ali jo boš podarila meni? Ru h je bila vesela, da je bil konoc pospravljanja in da je motala iti £ap*t. Na tvjno pa se je splazila še enkrat tiho v sobo svojega očeta ter vzela pero, s katerim je zadnjikrat pisal. Vsa premagana od bolesti je omahnila v naslon j a5, v katerem je izdihnil, Bilo ji je, kot da se reka očeta polaga na njeno glavo, kot v blagoslovu. Tiho je vstala ter šla spat. DESETO POGLAVJE. Frieda in Ruth sta prišli zgodaj zjutraj v L.... Iz Berlina sta bnzo-Javili Voikmarjevim čas svojega prihoda. Kot domenjeno ju je čakal na kolodvoru Jurij s svojim bratom Heiruzcm. Oba človeka sta presenečeno zrla v mlado damo v žalni obleki, ki je dtala poleg Friede na peronu. Frieda ije preda'avihi nečakinjo, in brata sta pozdravila Friedo z večjo prisrčnostjo, kot je bila navada pri takih prilikah. Heinz je našel vsako žensko liice izivanredno mično in takoj se je pridružil Ruth. Poklical je strežnika ter naišefl pri tem toliko časa, da je kiju vil Ruth, da sta pravzaprav sorodnika. Teta Frieda je izvrmred-no dobra in proglasil se je enostavno za bitatranca gospodične. Ruth je pogledala s prijaznim nasmehom v njegovo čedno lice ter predlagala, na j se pozneje določi mere sorodstva. — Vi morate najprvo povedati, če se vam všeč kot sorodnica, — je rekla Ruth. — Ali si privedla s seboj goeipoddcxio von Sfteinbafch za vedno? Teta — Od sedaj si boste morali prizadevati, da zaslužite moje zaupanje, — je odvrnila Ruii smeje. Heinz Volkmar ji je ugajal. Ndkarj svežega in naravnega je bilo v njegovem bistvu. Jurij pa je korakal pred obema s teto Friedo. — Mi se stavljam© radi na razpolago! Predvsem bo izvajal Heinz Frieda, ali pa te hoče ile obiskati? — je vprašal Friedo, ko je bledi obraz je sočutno opazovat — Da, Jurij, Ruth bo ostala pri meni kot moj otrok! — je odvrnila z globokim občutkom. — To me zelo veseli! Dodro bo ante imeti krog sebe mlada kri! — Tudi mene veseli, Jurij! In ne, na tebe in Heinza lahko računam. Ta uboga stvar je ljubila svojega očeta z veliko iskrenostjo ter je j2za njegove smrti zelo žalostna. Vi jo morate nekoliko razvedrita! — Mi se tasvljamo radi na razpolago! Predvsem bo izvajal Heinz dobrodelen vpliv. Tam, kjer je on, sfbeži žalost in potu t os t! Frieda 'je pogledala v njdgovo lice. — Jaz mislim, da bo nraišla Ruth več dopadejesija v tvoji družbi, Vajti ti si globoko zasnovam in pameten človek. In razventega pa vem tudi, da se no:eš pečati z mladimi damami. Meni na ljubo boš pač napravil Izjemo! On je pritinsnil smeje njeno roko. — Dvojno rad, če imam veselje /videti 'te zopet, teta Frieda! V resnici, tega mi je manjkalo, solnčnega svita! Mislil sem že, da si popolnoma pozabila na nas! O moj Bog, zopet sem resen! Teta Frieda, meni se zdi, da si prav tako potrebna razvedrila kot tvdja mlada sorodnica. Frieda ga je pogledala z jasnimi očmi. — Jaz vem, vama nasproti ne potrebujem nikakeg-a zatajevanja, kajti vidva me poznata zelo natančno. Raditega vama hočem takoj sedaj dato veliko priznanje. Lahko tudi sporočita svojim starišem to priznanje in ponnoje ne bomo nikdar več govorili o tem. (Dalje prihodnjič.) Z redko enodušnostjo zahteva nemško javno mnenje, da se smrtna obsodba nad Petrom . Kuerten tudi izvrši. Stvar pa ni tako lahka. Že več let se v Nemčiji smrtna kazen ne izvršuje. Smrtna kazen je sicer še zakonito veljavna, toda obsojenci se brez izjeme pomilosti-jo. V Kuertenovem primeru bi moralo priti takisto do pomilostitve. Če bi se to zgodilo, pa bi se širom Nemčije, posebno še v Duesseldor-fu, gotovo dvignil takšen val ogorčenja, da bi ljudska volja zavzela nevarne politične oblike. Vlada bo torej v veliki zadregi, ko bo reševala to vprašanje. Morala bo računati tudi z ljudsko voljo in z njegovim pravnim čutom. Kuerten sam je že večkrat dal razumeti, da ne želi nikake pomilostitve in da hoče, naj se nad njim izvrši sodba. Taktika, ki se je je posluževal med obravnavo, pa kaže na to, da računa s kakršnokoli množnostjo rešitve. Zato je tudi, skušal naslikati svoje čine kot nagonski pritisk, proti kateremu je bil brez moči. ŠTEVILKE IZ ŽIVLJENJA DVEH CESARJEV NELS0N0V0 OKO Neki optik v Sldneyu, Avstralija, je pred kratkim dobil čudno naročilo. Priletna dama v staromodni obleki, ki je obiskala trgovino, dolgo ni mogla izbrati primernega steklenega očesa. Prodajalec jo je naposled vprašal, komu je namenjeno? Na svoje začudenje je izvedel, da ga išče gospa, vneta spi-ritistinja, za admirala Nelsona.— Trafalgarski zmagovalec ji je ponovno tožil iz onega sveta, da pogreša svoje umetno oko. Dama, ki je imela s seboj Nelsonovo sliko, je naposled kupila po njenem mnenju najprimernejše oko In odšla. Žal, ni hotela povedati, kako bo Nelsonu izročila darilo. Kdor vzporedi neke številke iz življenja pregnanega nemškega cesarja Viljema n. in pokojnega avstrijskega cesarja Karla Zadnjega, pride do zaključka, da je med tema dvema možema neka nenavadna zveza. Nemški cesar se je rodil 1859. Karel Habsburški pa 1887. Razlika med tema dvema letnicama jnaša 28. Viljem II. je zasedel prestol 1888., Karel Habsburg pa 1916, kar da zopet razliko 28 let. Viljem je vladal 30 let, Karel samo 2 leti. Razlika znaša zopet 28 let. Viljem je moral ostaviti prestol, ko mu je bilo 59 let, Karel je zbežal, ko mu je bilo 31 let. Razlika je zopet 23 let. Če zdaj seštejemo po vrsti • te številke pri Viljemu, in sicer: 1859, 1838, 30, 59 ter pri Karlu Habsbur-gu 1887, 1916, 2, 31, dobimo rezultat 3836. Če to število razpolovimo, dobimo število 1918, t. j. leto, ko je Karel Hahbsburg mortal ostaviti prestol in ko je tudi Viljem II zapustil Nemčijo. To so dejstva. Čitatelji, ki verujejo v neko mistiko številk, imajo dovolj prilike, da na teh primerih nasitijo svojo domišljijo. DEDŠČINA MOŽA S TELEČJO GLAVO POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismot izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. Pred pariškim civilnim sodiščem se bo obravnaval te dni spor zaradi dedščine, k: obudi spomin starejših ljudi na nekdanjo senzacionalno redkost v osebi "moža s telečjo glavo". Mož je bil postal nepremagljiva konkurenca raznim "bradatim damam", damam brez rok in nog" itd. Ko je pa postal tudi "mož s telečjo glavo"vsakdanji pojav, se je vrgel na polje izumov. Navzlic ostudni glavi, ki mu je prinesla to ime, je imel zelo bistre možgane. "Mož s telečjo glavo" je bil Paul Dosseret. Posrečilo se mu je res nekaj izumov, s katerimi je odpotoval v Ameriko in zaslužil lepo premoženje. V Ameriki se je poročil in rodila se mu je hčerka. V Ameriki se mu je godilo zelo dobro, vendar je pa zahrepenel ta ko močno po domovini, da je nekega lepega dne kar pobegnil iz Amerike. Ženo in hčerko je pustil tam, večino premoženja je bil pa že poprej naložil v Franciji! Čez nekaj let je naei ženo tudi v Franciji in tudi z njo je imel hčerko. Pred dvema letoma je pa umrl in zapustil vse svoje premoženje rodbini v Franciji. Za Dosseretovo smrt je pa izvedela iz francoskih listov tudi ameriška rodbina, ki zahteva sedaj njegovo premoženje. Hči iz Ameriko je že prispela v Francijo in izročila sodišču vse potrbne dokumente. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN tf KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez................... .90 SKRBI ZA DUŠO v platno vez..................90 RAJSKI GLASOVI v platno vez..................80 v usnje vez. ....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v bel celluloid vez.........1.20 Hrvatski molitveniki: Ctjeha starosti, fina ves. ........1.— najfinejša vea ..............1.6« Slava tocn * mir ljudem, fina vea l.M najfinejS ..ve« ..............1.60 ZvcDfee nebeški, ▼ platno ...... -80 fina vez .....................1.— Plena«, najfinejša vea ..........1.8« Angleški molitveniki: (u mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .80 ▼ belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me .............................30 fino vezano ...........................35 Key of Heaven: fino vezano ________________________ .35 v usnje vezano ............. 70 v najfinejše r^nje vezano ..,.1.20 (Za odrasle) Key of Heaven: v celoid fino vezano ............1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino usnje vesano ........ LfiO Catholic Pocket Manna!; v fino usnje vesano ................1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko berilo - - -____2.— Angleško-slov. in slov. angL slovar .99 Amerika in Amerikanel (Trunk) . .5.— Angeljska služba ali nank kako se naj streže k sv. maši........... Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jezero ................„.1.20 Domači Živinozdravnik, trd. vez."7.1.60 Domači živinozdravnik, broS. ....125 DomaČi zdravnik po Knaipo: trdo vea....................1.50 broširano....................1.85 Gospodujstvo...................1.20 Govodoreja ......................1.50 Hitri računa r ........................3» Jugoslavija, Melik 1. raček ____1.50 2. zvezek, 1—2 snopič .. ,..1.80 Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika ....... JO Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov JO Kako se postane državljan Z. D. 35 Kako se postane amerlSkl državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... JHl Kat. Katekizem ................ if Kubična Računica ........................ .75 Liberalizem .................... JJH Ljubavna in snubilna pisma .....35 Materija in eneržija ............1.2f Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. zv............... id Mladeničem, n. zv............. JW . . (oba zvezka skopaj .90) Mlekarstvo ......................l._ Nem&ko-angleŠki tolmai ........1.40 NajboljSa slov. Kuharica. 608 str. lepo vez. (KallnSek) ..........G.— Nasveti za hi So in dom. trd. vea. L- Nemsčina brez učitelja: 1. del ...................... J» 2. del ...................... .J* Nemško slovensko slovar .........2.25 Največji spisovnik ljubavnih In dragih pisem................. .75 Slovensko nemški slovar.........1.— Ojačen beton .................. Ji Obrtno knjigovodstvo ............2JH Perotninarstvo, trd. ves. ........1.8! Perotninarstvo. broi ............131 Pravila za oliko .............. M PriLrojevanja perila po žlvotnl meri a vzorci..................L— Psihične motajo na alkoholsld pod- l»ICi ........................ .71 Praktični računar .............. .71 Pravo in revolucija (Pitamlcj .. ji Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ..............LSi Radio, osnovni pojmi Is Radio tehnike, vesano ..................I,- brattrano .................... 1.71 Računar w kronski in dinarski volj** ......................... .71 Ročni slov.-italijanski in italijanski-slovenski slovar ___.94 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ______________________________________ JSi Solnčenje ....................... ji Slike iz živalstva, trdo vezana .. JH Slovenska narodna obsega 452 strani .............LMi Spretna kuharica, trdo vesana ....ur Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vesana ..............I.— Sadno vino .................... Hpolna nevarnost............... J85 Sadje v gospodinjstvu........... .If Slavonic American Tear Book ....1._ Učbenik angleškega jezika , trdo vez.............................1.50 broširano -------------------------U85 \m t % Kretan je Parnikov mm , s —. ------f 12. maja: Berengarla, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland. Cherbourg .Hamburg 13. maja: America, Cherbourg, Hamburg Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: •I!e de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Lapland. Cherbourg, Antwerpen Huma, Napoti. Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 19. maja: Vulcania, Trst 20. mata: • Mm uretanla,Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden. Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendam, Bouiogr.s Sur Mer. Rotterdam Pennland, Cherbou s, Antwerpen 23. maja: Alinnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President RooB«*velt, Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen 29. maja: France. Havre Majestic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Xapoii Genova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNIK1 Z ZNAKOM O, označi skupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot ca potovanje na ogromnih parnlklh: tie de France 15. maja; 5. junija (4.30 P. M.) (10 P. M.) PARIS 22. maja; 12. junija (Mid.) (6 P. M.) FRANCE 29. maja; 17. junija (6 P. M.) (6 P. M.) Najkrajfia pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini 7. vsemi modernimi udobnostmi. — Pljafa In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSHjte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. BRZA SLUŽBA v EVROPO preko Ilamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE ill CLEVELAND Zmerne cene. DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA z JUGOSLAVIJO Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line »» NNUWAT ... NEW TOOK POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obAo. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu'.ig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew SplUar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Uttle Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. P.. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburar Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steeltoin, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH ' Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST AIJJS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondvllle, Joe Rolich Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejet Zastopnike rojakom toplo priporočamo.