(^jutri^ izdanje.)
38. številka.
V Trstu, v četrtek dne 29. marca 1894.
Tečaj XIX.
iibaja po trikrat na teden v ie.tih ii-danjih ob torkih, AstPtklh 'Obotllh. Zjutranje itJ»nji> iz-bnja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri i»sSer. — Obojno isdanje stan«: M je<J«n me»eo. , f, —.»o, iiven Avrtrije f. 1 s. tri mtMO. . , 2.80 , , 4 -ca pol leta . . . 5,— ... s,— ■a t»e leto . . „ 10.— „ „ lfi ...
Ni uriikt krti |.<-ilaisa* saroinine •■
rt Jeni]« »ir. POMB ičre iterilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka p Trutu po a m{., • OortH po | nvč. Sobotno Težerno inianje v Iratu 9 n«., v Gorici « ni.
EDINOST
GiMilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
Oglasi se rakune po turi Tu t petitu; nailore x debulirai črkami n« plafuj« t>rc<<tor, ko'ikor obsega aTa.luih *r»tic. 1'o-tana o.mrtnice in jarnesahrale, <lo-m»ii »irUii itd. ri^unajo p.> pogodbi.
V ni dopin naj »o puiiljajo urodniJtru : ulic« Caserma it. 13. Vnako pi-mo more biti frank n?nno, k»r n"frankoTi«iia »o no »pri<j jrnajo. Rokopisi .e ne vračajo,
Naročnino, reklamacijo in oglase npr«-jorna uprnvnimtvo ulica Casorm* 13, Odprta reklamacije .o proste poitnine.
„r ii«ii9.ii > moč t4
Drugi in mi.
Kolutov« „mrtvaška alavnoat* nam je oprav nov dokaz, koliko smejo Madjari onkraj Litave in koliko smemo mi Slovani v tostranski državni polovici.
Ukljnb temo, da j« bil Koiut ne le renegat Slovan, ampak tudi renegat Avatrijan, katerega ćini ao (Srna pika na zgodovinskem liatu nafto države — ukljub temu ao dovoljene onkraj Litave stvari, od katerih le gola aenoa bi ie apravila obtkredit vsak slovanski narod. To je rea: tam t M a d j a r i j i se ne Iteje v greh noben akok prdko meje pa-trijotiike doatojnoati.
V	Badimpeiti ao ae vrftile uprav te dni demonstracije, gotovo vredne slave Arpadovih ainov.
Kdo je bil in a čem ai je saalulil umrli Koiut tolike slave, o tem poročajo na dolgo in iiroko razni liati, a nam ne dopuiča akromni prostor, da bi mogli opiaati njegove čine; aadoatl je, ako povemo, da mu j« bito geslo: aruliti Avatrijo in sssnovsti samostojno ograko driavo. A nam ae je baviti danea s vprašanjem: ali je tako alsvljenje opravičeno ae atrani človeške inteligencije P
V	prvo je nsglalsti, da je bil Koint alovaik renegat. A kdor je renegat, ne sasluii »lave, ampak neki drugi čut vsega poltenega človoitva; kajti renegat ipaja t aebi ie a priori vsa ona svojstva, ki navadno sestavljajo politiškega grelnika. Dokazov o tem imamo dovelj ravno mi S1 o v o n e i, da je renegat v vsakem pogledu iloben in ne-občuten človek. Kolut pak ae ni isneveril aamo svojemu slovaškemu pokoljenju, ampak bit je tudi iadajioa nad avstrijsko krono. On je sestavljal in tudi vodil krdela, ki ao prešala po plenu — nali Avstriji.
To bi menda ladolčalo, da se satre vaak poskus, slaviti tega mola pod praporjea habsburškim.
Toda to ae ni sgodilo onkraj Litave, in ako bi se bilo tudi sgodilo, haanila ne bi taka prepoved niti najmanje, kakor kaiejo demoostraoije v Budimpešti; kajti otroei Hun-garije niso otroci Slavijo, kar ae tiče aolid-nosti in lojalnosti. A nam ni do tega, kaj dopričenjajo Arpadovi sinovi ob smrti moia, ki jim je podaril .narodno samostojnost«, katera pa bode trajala k večjemu nekoliko deaetletij ! aaj vemo, d« vaak rod »lavi svoje „dobrotnike" po svoje in v tem imata odločilno besedo temperament in viija ali niija isolika. Toda nam ae uuljuje vpraianje, kaj bi ae sgodilo, ako bi mi avatrijaki Slovani hoteli alaviti spomin kakega prraka naiega na tak način, kakor ae to god'1
PODLISTEK. Kmetski upor. (6)
Zgodovinska povest šestnajstega veka
Spisal Avgust Šenaa. Preloiil 1. P. Planinski.
(Daljo.) II.
Štiri dni po dogovoru z gospo Urftulo urana sjutraj tajaha gospod Mihajl Pallfy pred Sosedgradom konja in mahne z roko v alovo Mihajlu Konjskemu, človeku visoke, močne rasti, kateri je apremil madjarskega goata do pred vrat.
—	Z Bogom egregie domine I nasmeje se Batorjev poslanec, akoro se sopet vidimo I
—	Drago mi bo, odgovori Konjski in ae resnobno pokloni.
—	A tudi meni je milo, da se prijatelj-aki ločimo. Za dva dni ae vrnem in pripeljem Gregorja Dombroja. Jako dobro bi bilo, da ae dotlej sestavi inventar.
—	Ne skrbite za to. Gledal bom.
—	Torej hvala vam in z Bogom! pravi
v translitvanski polovici države P Odgovor na to vpraianje nam je le prejasen, ako pomislimo, kako strogo pazijo na vsak nai korak.
Toda mi moramo slovesno izjaviti, da avstrijski Slovani nikakor ne amejo po. snemati madjarske divjosti in brezobzirnosti. Oni so si hoteli priboriti avojo samostalnost se silo in mečem, mi pa menimo, da pri inteligentni vladi in v civiliiovani državi si moremo priboriti svoje pravice drugim potom; potom odločnega in zakonitega zahtevanja* In ker je naia pot pot p r a v i o e, moramo se seveda Čuditi tembolj, kako da ie nismo dobili tega, kar nam gre po zakonu; kako da se nam kliče v jedno mer: Vse vaie prizadevanje je zaatonj, kajti uresničenje valih zahtev spravilo bi obstoj države v nevarnost!
Mi hočemo vzdržati avstrijsko državo in vemo tudi, da bi bili zadovoljni avstrijski narodi najkrepkejli steber državi in dina-itiji. Tem čudneje in nerazumljiveje je postopanje tistih državnikov, ki nas hočejo pri-tirati do obupa.
Mi ne želimo, di se nam porodi kakov Koiut, ker nam ni do slave poaamičnika, marveč do sreče in sadovoljnosti vseh av. atrijskih narodov, po takem do sreče Avstrije same. Prepričani smo tudi, da nam obstoječi zakoni dajo slednjič to, kar nam sedaj odto-gujejo sozemljani, zatoraj je tudi nesmiselno, da se nali naaprotniki protivijo temu, kar ao vendar zgoditi mora.
Že je polna mera krivic, katere nam provzročajo nasprotniki perfidno in samovoljno, in vpraiati ae moramo: ali ni božja previd-noat ustvarila tudi nas za srečno narodno življenje in ono avobodo v razvoju, po kateri stremi alednje inteligentno bitje na svetu P Pregreiili bi se nad pravico božjo, ako bi mialili drugače. Kar je uatvHril Bog, ustvaril je za življenje.
Na noge torej bratje, vstajenja čas je tu — Čaa duševnega vstajenja, nikakor pa ne vstajenja, ki bi bilo podobno onemu, kt se pojavlja v pokanju iip Budimpeštanskih palač. — Hvala Bogu nebeikemu, da nam ne treba tacih sredstev, ker vemo, da imamo v aebi moč za Življenje brez madjarskega naailja.
Njim treba tega — nam ne; pri njih velja atrast — pri nas d u i e v n e vrline. Kdo je torej ns boljem P	F.
Politiške vesti.
Skupna mlnlstsrska posvetovanja pričela so, kakor javlja »Polit. Corresp.« z Dunaja, včeraj pod predsedništvom Rtofa Kalnokyjs,
Msdjar naklonivii se in odjaha veselega lica proti Zagrebu.
Gospod Pallfjr ni niti najmanj čuvat svo-jega konja. Kruto mu je zabadal ostrogi v rebra in videlo se mu jo, da se mu zelo mudi. Ne ozrii se niti na desno, niti na levo prejezdi vasi Stonjevec, Vrabče, črnomerec a lice se mu še bolj razvedri, ko so mu v jutranjem nebu izza gorskega vrha pojavi stolp svetega Kralja.
Čvrsto potegnivši za uzdo in nagnivgi ae konju na vrat, zdirja ;e hitreje, da so ga kmetje, gredoči mimo vrtov v Ilici v mesto, strme gledali. Brezobzirno predirja trg Tri-deaetnice, pride pod Zaplotaka vrata in po-stoji pred zidano kanoniško hižo, nodaleč od kapucinskega samostana. Ne da bi čnkal, da mu kdo odf.re, skoči naglo ras konja, odpre male stranske dveri, skost katera vleč« za seboj konja ob uzdi. Privezavši ga za steber hiti urnih korakov po stopnicah in odpre prva vrata.
Tu sta sedeta pri oknu dva človeka, na klopi rejen gospod precejšnjega trebuha; pod-bradek mu je segal do črne kanoniike halje
Glavni namen posvetovanji je, da določi skupni proračun. Posvetovanja se udeležuje tudi ogrski fin. minister bar. Wekerle.
Dunajski socijalno demokratje Predvčo-
ranjeni ao se nekateri govorniki izjavili za splošni štrajk kot najskrajnejšo sredstvo, ve-čina govornikov iz rasnih pokrajin pa se je izrekla proti »plošnemu štrajku.
Corkov In Koiut Iz Budimpešte poročajo z dne 27. t. m., da je mestni svetovalec Haberbauer v svojstvu kot predsednik stalnega odbora za Košutovo pogrebne stavnosti pisst pismo nadbiskupakemu vikanju, biskupu Csalki, v katorem ga prosi, da naj bi ge o Košutovim pogrebu cerkve prepregle črno. Škof pa je odgovoril obžalovaje, da tega storiti no more, ker bi bil tak čin v protislovju s cerkvenimi predpiai, kateri zabranjujejo počast takim mrličem, kateri niao umrli v področju katoliške cerkve. V škofovem odgo-voru je tudi rečeno, da bi bil Košut sam izvestno odklonil vsako počast od atrani ka-toliikc corkve, ako bi ne ga bilo vpraSalo o tem, ko je bil io živ. Biskup zaključuje svoje pismo izražajoč avoje popolno zaupanje v taktnost rediteljev pogrebnih slavuostij, kateri bodo znali braniti božje hrame pred profsn-nimi demonstracijami.
Nečuveno! Dobri duh avstrijskega Slo-vanstva mora si zakriti obraz srama in žalosti v očigled postopanju onih hrvatskih poslan* cev, ki sede v poslanski zbornici ogrski po milosti grofa Khuona-Hodervary-a, povodom nmrti najhujšega sovražnika Slovanov sploh, in Hrvatov posebe. Ti junaki najžaloatneje postave ao se namreč udeležili one glasovite seje posl. zbornice ogrske, pri kateri se je sklenilo proslaviti Kolutov spomin ; in ne le udelili, ampak tudi glasovali so, kakor jo hotela vladna večina. Ali niso ti poslanci z nogami poteptali spomin onih hrvatskih junakov, kateri so na bojnem polju, na polju domovinske slave, prelili svojo kri za domovinu in cesarja, v boju proti krdelom KoSu-tovim P I
Madjari V Torinu. Kakor poročajo iz Turina, prihajajo vsak dan nove deputacije ia Madjarske. V torek prišla je deputacija iz Zemnegn (KoAutovega rojstnega mesta), deputacija domobranstva (honved) in Budimpeštanske odvetniško komore. Popoludno izjavila jo deputaoija obeh zbornic svoje so-žalje Košuto vi obitelji. Deputacija poslanske zbornice položila je včeraj venec na Gari-baldijev spomenik. Italijanski dijaki priredili ao banket na čast og: ttkiui. Popcvali so madjarske pesmi in Garibaldijevo himno.
Kralj italijanski in Kolut. Ministcr«ki
predsednik italijanski jo doposlal nastopno
in male aive oči ao se mu veselo svetil« nad velikim, širokim nosom, a tik njega na stolu suh in bled človek, kratkih las in pristriženih brk. Sušeč je gledal zgrbljen v tla, da mu nisi mogel zaradi gostih obrvij niti očij videti.
—	Hvaljen Jezus ! vzklikne vosolo Had-ja>-, otvorivši vrata in vrže kučmo na veliko ilovnato peč pri vhodu.
—	Na veke Amen f odgovori kanonik, Vaše gospodstvo mi prihaja v hišo kakor strela iz jasnega neba.
—	Kakova strela 1 nasmeje se Pallfy od arca ; vi ste mi pravi lisjak, admodtim rovo-rendo : Štefan Vaesvetski se imenujete, držite se kakor svetnik, a celi vrag gleda iz vas. Nisto mo pričakovali, niste, je-li da ne? Ha, ha, ha ! Vi Hrvatje kakor da ste ae od Turkov naučili zvijače.
—	Eh, da znate egregio Amico, nasmehne se kanouik in namežikne z očmi, ako ne od Turkov, pa od vas Madjarjev, Vsaj vi in vaS gospodar sta mojstra. No dajte, govorite, kako ste opravili svoj posel in s čirn vnm morem biti na razpolago P To rekSi vstane kanonik in pogleda pridleca. Suhi tovariš nje-
brzojavko prefektu v Turinu: „Sua tfaestk it Re mi ordina incaricarla portaro le mie personali oondoglianze ai frutelli Ko^uth por la morto del loro illu*tru genitore". (Nj, Vel. kralj uii je naložil Vam zaukazati, da izjavite bratom Košutom moje osebno sožalje o smrti njih slavnega očeta). Na tej brzojavki so se Košutovi sinovi brzojavnim potom zahvalili kralju Umbertu.
Vesela vsst — samo će je resnična.
Londonski list „Timus* objavil je za velikonočne praznike preveselo vest gledć na blagostanj« narodov in človeški duševni napredek, Koliko jfdnostavneja bi bila rešitev vznemirjajočega socijalnoga vprašanja, ako bi mogli vojeti, da je ta vest resnična 1 Imenovani list poroča namreč, da je Danski kralj Kristijan v pogovoru t nekim španjskim državnikom izrekel, da so nadeja, da Evropa kmalu nastopi pot krčenja vojne aile. Car da je piipravljen vso mogočo storiti v ta namen. Kralj Kristijan da je prepričan, da Avstro Ogrska, Rusija, Španj»ka in culo Italija žele zmanjšanja vojnih bremen , tlačečih vso narodu.
Različne vosti.
Nj. Vel. GOSar ostane v opatiji, kakor poročajo iz Opatije „N. Fr. Pr.* danes do 9 ure zvečor. Ni še določono, kje ao sestane t nemškim oosarjem. Bržkone poljo se cesar Viljem Nj. Vel. nasproti do postajo v Ifatuljah, nemško cesarico pozdravi menda v letovišču .Amalia". — Kot zvesti državljani kličemo Nj. Veličanstvu o Njega ustopu na primorsko zemljo iz vsega arca: Bog nam ohrani premilostne^a našega vladarja 1.
Ces. namestnik vitez Rinaldlni odpotoval je včeraj zjutraj iz Trsta v Opatijo, kamor je dospel opoludne v spremstvu deželnega glavarja dt. Cstupitellija.
Izleti nemikega cesarja. Iz Opatijo jav.
Ijajo, da obišee nemški cesar takoj po odhodu Nj. Vol. cesarja Pranja Josipa Pulj, Rovinj in Trst.
Imenovanja. Kontrolni asistont na Voto> skeui, g. Peter Kolar, imenovan jo carinskim oficijalom v X pl. rnzrodu za Piran ; kontr. asis. pri užitnin^kem urudu baron Josip Bre-sciani imenovan je carinskim asistentom za Koper; carinski vežbenik Karol Stark ime-novan jo kontr. asistentom za Vulosko ; car. vežbenik 0<kar Katič imenovan je kontrolnim asistentom v XI pl. razredu pri užitnin-ških uradih ob užitn. črti ; car. blagnjničnr Miha Keršnvani imenovan je višjim car. ofi-
gov pa so niti no gane in aamo izpod obrvij premori Madjara.
—	Kuko sem opravil, me prnšate, ad-modum reverendo amicc ! K vragu posli! OJ Požuna pa do sem si-ut si do dobrega pretresel kosti na konji. Pa, domine kanonik, kako krasno sem bil vsprojet Da se mi jo vsaj s Turkom ogledati, še Se ! Ali s protkano babo alepe miši loviti, to je preveč za moško glavo in raje bi jedci travo. Pa kaj koristi, pričnimo v Božjem imenu, ako vam drago.
—	Vse po vaši volji, odgovori kanonik.
—	Ali prosim vas, glejte, da nas ne bo motil nepoklican gost,
—	Glodal bom, pravi Štefan, porečem svojim ljudem, naj no pusto nikogar k meni, niti svetega Petra ne.
Debeli kanonik so ziblje proti durim in gre iz sobe.
—	Erjfo domine Geofgi ! izprogovori Pal!fy, zavihavši si brko, ali sto razodoli svojemu bratu Štefanu, zakaj da gro P
(Dalje prih.)
cijaloa v IX pl. razr, pri triaikem glavnsm carinskem uradu in cnr. oficijal Josip Fiala imenovan'je car. denarničarjea t IX plaći]« ne« razredu.
,R«d0Q0juJ. Kakor čitamo v „Slov. Naroda" s dne 27, t. m., pristopil je društvu „Radogoj" kot ustanovnik g. Matija Jonko, veleposestnik v Bovcu, podarivii druitvu SžnO kron. — Znani rodoljub g. I. Gorup na Reki podaril je .Radogoju" 100 krou namesto venca na krsto gospe Murni ko ve.
Poroka. Zbok svoje narodne zavednosti poznana goapodičina Joaipina Kosovelova se je poročila minuli ponedeljek v ('rničah t gospodom Milanom Krainzem, finanrniui respicijentom.
Biskup Strooomayor je odgovoril na čestitke škofijskih uradnikov nastopno: Vršite vaikdar svojo dolžnost, kakor sem jas vaikdar pripravljen vriiti svoje dolžnosti do Cerkve in domovine. Glejte, da branite vsikoar »voj po! lic in človeško »nanje, kakor je meni aveta in prijetna dolžnost, braniti sveto vero in živeti dragi nafti hrvatski domovini. Slr-harnemu izobražencu bodi poklic, sa kateri ga jo odločila usoda, svet in drag. Bog Vas živi !• — Kakor poročajo iz Dfakova, se veliki buskup počuti izvrstno. On živi tako redno in zmerno, da ni niti pokusil šampanjca, katerega «o pili gostjo na njegov imendan.
Za podruinico družbe tv. Cirila in Metoda
daroval jo g, Lovro Sancin 30 novČ. za dobljeno „bacigo* ; dodal je k temu g. Andrej Oblak še 20 novč., dobljenih na „kineikcm biljardu" v njega gostilni. — Zamujeni potniki t Vrern v Divačo darovali so na Veliko nedeljo v Matavunu 3 krone, posebej pa že gdčria. Mici Gombačeva 1 krono. — Daroval je g. Fran Godina 3 krone mesto venca na grob svoji materi.
Za podruinico druibe ev. Cirila in Metoda na Greti nabral je „Jugoslovanski* v veseli družbi med Skedenjci in Barkovljani v druitveni krčmi na Greti 1 gld 11 novč.
Za podruinico druibe »v. Cirila In Metoda V Sežani je nabrala dne 21. t. m. vesela družba v gostilni g. Stolfe 1 gld.; pri tolčenju orehov so se nabrale tri krone.
Od nekod so nam piie: Žu v dveh dopisih pritožuje se dopisnik iz Dobravelj v „Soči" (ali .Primorcu") o eolskih oblastih, ki niso nič kaj voljna ustreči opravičeni želji tamošnjih va3ča:iov • ustanoviti jim prepo-trebno domačo učilno. Res čuduo, da okr. Šolski svet v Gorici ne vstrože uknželjncmu in po omiki hrepenečemu ljudstvu! Saj Do-bravci menda ravno tako izpolnjujejo svoje dolžnosti glede plačevanja la šolo, kakor drugi občinarji in torej tudi zaslužijo, da se žnjimi jednako postopa. Toliko bolj čudno vidi ae mi ravnanje okr. iol. sveta, ker mi je anano, kako to oblaatvo dobrohotno in prav očetovsko postopa z italijanskimi naseljenci v Podgori in z Fuilani v Ločniku.
V Podgori je naseljenih kakih 10 tlružin is Italije, ki ue plačujejo, kot delavci v fu-briki, 'pri nas nikakega davka no v krvi, ne v denarju, pač pa netijo v občini prepir in sovraštvo, napadajo in žalijo douiačino ter se protiavatrijsko vedejo. Ti vrli ljudje so dobili pred tremi loti italijansko iolo v Podgori, ne da bi bil kedo za njo prosil, kar bi bilo pač brezmiselno s ozirotn na to, da lažki otroci is Podgore nimajo ni do Gorice ni do šole v Ločniku čez pol ure in tudi ni v Podgori zadostno število laskih otrok za Solo v /.mislu naših postav. In to šolo plačujejo jedino le Slovenci!
Pa tudi drugače pokazali so slovenski (kur laskih ni) zastopniki v okr. iol. svetu, da so jim Lahi bolj pri srcu nego Slovenci. Krajni šol. svet v Podgori prosi žo dljo časa, toda brezvspe&no, za slovensko štirirazrednico, med tem ko bo jo Furlani v Ločniku dobili brez nikake prošnje (kakor Lahi v Podgori šolo) in »icor prvo v vsem okraju.
Se nekaj. Naš okr. šol. svet pa tudi ne pozablja ital. učiteljstva. Ital. učitelju v Ločniku daje vsako leto 100 gld, osebne doklade in nedavno v pokoj postavljen p r o v i z o-riČui učiteljici dovolil je lepo pokojnino, dasi ima premoženja okolu 15 tisoč in soproga v službi tor nikakih otrok, za koje bi jej bilo skrbeti. Vse drugače je, ko gre za Slovence. Ni davno tomu, kar jo naš okr. šol. svet odrekol slovenskemu učitolju s 400 gld. plačo in očetu nekoliko otrdk podporo 50 gld., češ, da nima potrebo ! Seveda, omenjena učiteljica ima večjo polrobo !
Z oiirom na vm to, svetujem Dobravcea,
naj prosijo laike šole, morda jim se tu posreči ; ako pa nočete laške, ampak slovensko, prosito pa .Lego", morda se Vas ona usmili ii hvaležnosti, da jej gre v Podgori slov. okr. iol. svet v Gorici na roko.
Nedobravee.
Mednarodni kongres v Rimu. K medna*
rodnemu kongresu zdravnikov odpotovali so minolo soboto v Rim tržaški zdravniki: dr. Nicolich, dr. Coatantini, dr. Gattorno, dr. Massoputt in dr. Russier.
Veliko lzntver)»nje. II kratki vesti, katero smo priobčili pod tem taglavjem v ve« čern«m izdanju „Ed." z dne 27. t. m , dodajamo še te le podrobnosti. Ivan Baptist Contento rojen je v Piranu kot sin čevljarjev. Pri komercijalni banki služil je že celih 32 let in snal je v tej dolgi d6bi pridobiti si obče spoitovanje in neomejeno stupanje. Zaradi tega napravila je vest o izneverjenju v vseh tržaških slojevih jako neprijeten utis. Ne ve se, kaj je sapeljalo Contenta k izneverjenju, ker živel je — vsaj navidezno — v popolno dobro urejenih odnoiajih. Ne sna se tudi, da-li je imel Contento drugih strastij, izven giedaliiča. Kot glavni denarničar komercijalne banke imel je letno plačo 3000 gld,, poleg tega imel je tudi malo, sicer zadolženo posestvo pri sv. Alojsiju. Contento j» gojil nepoštene misli že več dnij, kar je razvidno it tegs, da je odposlal svojo ženo (otrok nima) že pred kakimi 14 dnevi, kakor je pravil v Genovo, Isjavil je, da hoče o Velikonočnih | raznikih obiskat avojo ženo, kar se ve da pri nikomur ni vzbudilo naj* manjšega suma, tudi potem ne, ko ga tudi v torek sjutraj ni bilo v urad. Istvga dne pa je dobil ravnatelj banke g. Višin pismo, v katerem priznava Contento svoje isnever* jenje, ne da bi osuačil isneverjeno svoio, izjavljajoč, da je denar isgubil o špekulacijah na borii. Odredilo se je takoj strogo pregledovanje blagsjne, katerega «• je i upravnim svetom banke udeležil tudi policijski svetuvalec gosp. Budin. Pregledovanje je dokazalo, da jo Contento, ko je v soboto svečer odpremil ravnatelju svoto 320.898 gld. 68 nč., nadomestil bankovce s bresvrednimi listki v suesku 52 tisoč gld. Ker ima pa pri banki vplačanih a kavcijo vred 6000 gld., trpi banka škode le 46.000 gld. Contento je 50 let star. Misli ae, da je pobegnil na Griko.
Policijsko. Predzinočnem ob 8. ure ive-čer do včeraj do 2. popoluuoči vršili m neumorni policijski uradniki komisarijata v ulici Scussu hiino preiskavo na stanovanju nezvestega denarničarja Contenta, o čigar izneverjenju poročamo obširnejše na drugem mestu. Zaplenili so mnogo predmetov, med katerimi je tudi več pisem. Vsled te hišne preiskave zaprli so 53letuo neomoženo Serafiro K. is Trsta ter 50letnega Krištofa C. is Pirana, kor sta sumljiva hudodelstva tatvine in ker sta menda pripomogla, da je mogel Contento ubežati. Poslednji se sedaj gotovo posmehuje svojim .dragim* rudečkarskim društvom, katerim je bil duia in telo; naj se jokajo aa njim tržaški .rudeči patrijotje", on jo sedaj gotovo prav .contento", sadovoljen s ukradenimi nove«, kjerkoli je že sedaj v prekomorski varnosti. — 33letni težak Josip Krai-ner domislil si je še le sedaj, da so mu dne 25. t. m. na Rallijevem zemljišču ukradli žepno uro vredno 8 gld. Bržkone .srečnemu" težaku o praznikih ni bilo treba znati, koliko je ura. — Kuharica Juliju Cotič, stanujoča v uliei S. Giacomo hit. 9, prijavila je, da ji je dne 27. t. m. ukradel na Rallijevem zemljišču neznan tat novčarko, v kateri je bilo 1 gld. in 2 kroni. Rallijevo zemljišče je dandanes zares prav piodovito sa .gospode uz-moviče." — 13letni dečak Alojsij Kap<n nkradel je dno 25. t, m. Mariji Nabornik, stanujoči v ulici Torricelli hit. 6., srebrno nadprsno aapono. Dobro obeča 1 — Ta deček bi zaslužil, da bi bil sin Jos. Rettingarjs, lastnika „jakostnih strojev" na Rallijevem zemljišču, kateri je dne 27. r, tu. svojega 14 in pol let starega Bina tako pretepel, da so morali otroka odpeljati na zdravniško postajo.
Italijanski ponarejalci avstr. denarja na debelo. Iz Vidma (Udilie) poročajo s dne 20. t. m., da so v Padornu zasačili ital. redarji Henrika in Ivana Calligarisa, pri katerima so naSli avstrijskega ponarejenega denarju za 85 tisoč gld. iu to bankovoov po 50 gld. v 17 omotih. Zasačena ponarejalca prišla sta
v Psdorno, da bi menjala vsakih «to ponarejenih bankovcev za 15 dobrih petdesetakov. Henrik Calligaris isjavil je v prvem ispraše-vanju, da je našel omot bankovcev pri postaji Magnano-Artegna sa nekim plotom. Poleg Calligarisev saprli so tudi njiju svaka Angela Aito, kateri se je pripeljal žnjima v Pademo,
Sofijske. COletni kovač Andrej Richtar iz Kristolij pri Kopru, obsojen je bil dne 27. t. m. pred tržsikim sodiičem saradi hudodelstva javnega oasilstva in prestopka nedovoljenega nošenja orožja ter saradi poskuiene tatvine na 8 mesecev težke ječe.
Grozna nesreta v Santandru. Naii čč.
čitatelji se gotovo ie spominjajo grozne nesreče, ki se je pripetila dne 4. novembra min. I. v Santanderskem pristanišču na Spanj-skem, ko se je vnelo in razletelo na ladij „Cabo Mechicago" več tisoč kilogr. dinamita. Ker pa jo ostalo v pogretnivflem se čoku ladije io mnofco dinamita, pretila je mestu vedna nevarnost; ker bi se isti vsled kemiškega razpadanja vnel lahko sam, ako bi se ga le na lahko dotaknilo, sklenila je vlada užgati ta dinamit s potrebno previdnostjo, da s tem zabrani večjo nesrečo. Odredila je v to svrho več potopljavcev, kateri so morali pri podmorski električni rassvetljavi najprvo odstraniti od čoka vse železje, ker bi isto v slučaju eksplozije frčalo po sraku liki kroglje iz pušk ali topov. Moralo »o se izprazniti tudi vhi> hiše dttleč okrog pristaniiča in vojaški pijonirji branili so ljudem do obali. Ko so bili potapljavci pri najlepšem delu, razpo-čilo se je 4000 kgr. dinamita, ki je bil ie v čoku. Ostalo jo baje 10 Ijudij mrtvih in 27 ranjenih, to število pa jo gotovo mnogo večje, kakor se je doznalo do sedaj. Poslopja ob bre^u niso poškodovana.
Koledar. Danes (29.): Ciril. šk.; Avgusta. m.—Jutri (30.): Kviius, m.; Angelika, od. — Zadnji krajee. — Solnee izide ob 5. uri 52 min., satoni ob 6 uri 16 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 9 stop., ob 2. pop. 15 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 28. Nj. Vel. cesar vsprejel je danes ogrskega ministerskega predsednika dra. "VVekerlu v avdijenciji.
Dunaj 28. Nj. Vel. cesar potrdil je is-volitev dra, Giilbla Županom Dunajskim.
Duna] 28. Danes se podpiše tu aačasna trgovinska pogodba v nadi, da se skoraj sklene pogodba med avstro-ogreko in rusko vlado.
Budlnpeita 28, Zagotovlja se, da je Wekerlejevo potovanje na Dunaj ▼ tesni svesi s Kotiutovo zadevo. Položaj ogrske vlade je baje jako kritičen. Opozicija sahteva, da se odpovč predsedniitvo poslanske sborniee. Misli se, da bode ponedeljska seja jako viharna, kajti snano je, da je opozicija pripravljena k vsemu. Bojč se tudi, da bodo istega dne javne demonstracije. Nasprotniki cer-kveno-politiAkih predlog in drugi, ki so nezadovoljni s postopanjem vlade v Košutovej sadovi, proglašajo že sedaj smagosvestno, da je ministeratvo že srušeno.
Lastnik politično društvo .Edinost" — izdavatelj io odgovorni
Trgovinski braajavl.
BudlmptŠU. Pšenica za npoinlnd 7-20-7 22, nu jeneii 7'43- 7'4l Koruza za maj-juni 4 99 do 5*01
--— Oven /.a spomin«! 7-28 do 7 29.
Pfoiiica mira od 77 kil. f. 7-35—7-30, od 78 kil. f. 7-35-7-40, od 79 kil. f. 7 45—7 50, od 80 kil. f. 7 50-7 60, "d 81 kil. for. 7-60 7«5, R* 5-55—5-75; oven novi 6-95 7-40.
Ječmen (i-65—»•35 j prosa 4—1-40. Ponudbo pšenico in tudi povprnftevanja dobra. Prodalo ho jo 25.000 met. st. po nospremsnjenih conah.
Moka in otrobi vodno mlačno. Praga. Nerafinirani sladkor : malo bolje, /a maro 10-70, oprli 10 05. Za maj 10 GO. Nova roba »ep-tembor 15-80.
Budimpešta. Špirit, 16.50- 7--. Havrs. Kava SantoR good average x a marc 103-75, ya\ juli 100 25 mirno.
Hamtourg. Santo« good averago za marc f. 83-75. maj 82-50, snptoraber 78 50, mirno.
DuniOskii boru aa. maroa 1B04.
danei	včeraj
Driavni dolg v papirju .... 98 25	98-20
„ v Hrebru .... 9810	98 05
AvHtrijuka ronta r zlatu , . . U90O	11905
„ . v kronah , . . 98-—	97 S5
Kreditnu akcijo....... 370 «0	371 oO
London 10 Lat........J 24.55	124 50
Napoleoni.........9-90'/,	9 88
100 mark.........61--	60 92
1O0 italj. lir....... 43-27	43-401/,
Sobo,
ličil zračno in čUto išče uil*d uradnik pri BluvenAi mirni družini takoj. Ponudbe na „Edinost" pod .Soba".
urednik : Maks Cotič. — Tisku Tiskarna
N» mnogih dokrnih notutja ob umrti hčerk« mi
Zore
izrekam iskreno zahvalu viem prijateljem in znancem, pooebno pa »lavn* mu pevskemu d uitvu „Zarja" na ganljivem pe ji pr»d hišo žalonti in t cerkvi. V Hojahu, 28. marca 1894.
Jottip Kiitalan.
SVOJI K SVOJIM!
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne „ Fabm", priporoča ne dlovenuem v m<!*tu in na deželi. Tožijo ae izborna via* iztotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino i,« debelo, tako metanom, kakor na deielo. Gl.
Gostilna Josipa Katalana ¥ Rojanu,
nPvl dvanajstih murvah1*, priporoča hh slavnemu idovon^kema obdin*tvii za obilen obink. — Točila *e bodo Mamo dO< maAa Inrntna vina. 104 98
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjxkem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponteroiao). P« dvakrat na dan friino oprenno mleko pa 14 kr. liter ne-dotiredno iz Putra, zvei.i (frišna) »metana.
Martin Krže,
Pia«za S. Oiovanni it. 1. ima trgovino z mnogovrstnim lanenim, ielezuira in lončenim knliinjikim orodjem, pletenino itd.	Gl.
Naznanjam »1. obAinutvu, da sem odprl Via LillkfsttO vseehlo št 18 pvod^Jalnloo sadja lat salanjava. Prodajam tudi -vlito v stahlan* oaH, mlako, ama-tano i. t. d. Obetam dobro poetrešbo, ker imam veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočan h al. občinstvu za obilun obisk. Z velepoitovanjem
52-27	Matov! FuHan.
jedilnih stvari po jako niiki ceni. Prodaja Joiaf Gama Plana della Csssnaa ii 1 (uho4 Via Shsgs).	Gl.
Kavarni	iŠ
v ulici Caierma, glavni shajališči tr£a3kili Slo-voneov vseh stanov. razpolago to časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postreiba. — Za obilen obisk se priporoča Anton t) o r 11, Gl	kavarnar.
B. Modic in Grebene,
in Vit Nuova, opozarjata zasebnik«, krčmarje i« č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in ieleznega blaga, podob is kipov v okrasenje grobnih spomenikov. Gl.
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trsta priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre-sarbljono
(v uliei Belvedera it. 8) pristopno zadružnikom in nezadruinikom, koji prvi so deleini letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprttf Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, t obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer ae tičijo izborna domaća vina. teran, piv« v atahlanloah itd. Točna postreiba s gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjor se prodaja goveje In telečje mešo, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom.
Novi dlani -p®
se ievedno sprejemajo ob Uradnih U rak vsak
četrtek od 8—7 ure svečer in ob nedeljah od 0-10 ur« predp.	104-6
Gostilna „Pri lepem razgledu"
Gregorja Čehovlna pri sv. Alojziju se priporoča
nuj toplu ju slavnomu občinstvu. Toči se prav dobro črno vino po 32 in 38 nvrt. in belo sladko po 40 nč.
liter.	(20)
Št. 50.
Družba sv. Cirila in Metoda
za Istro.
Pozivajo se gg. članovi druibe na obiui ■bor, kateri bodo dnć 4. aprila 1894. v Opatiji (v dvorani društva „Zoro") ob 3. uri pnpoludne.
Dnevni red:
1.	Pozdrav predsednikov;
2.	Poročilu tajnikovo;
3.	Poročilo blugajtiik'ivo ;
4.	Rtzprava o spremeni pravil;
5.	Volitev novega odbora ;
6.	Volitev dveh revizorjev ;
7.	Posamićni predlogi. Pulj, 25. marca 1894.
ODBOR.
O p o m n j a: Da bnde občni zbor sklep-eou, mora biti prisotnih vsaj 20 članov. Dotični udje, kateri no stanujejo na mestu zborovanja, smejo se dati zastopali po kstereni članu, pooblastivši ga s pismenim pooblastilom ; taki udje smatrajo se kot navzoči. (§. 7 pravil).
Doleuo v Trstu,