Izberite Gorenjsko ©___ LETO XXIV. — številka 85 Ustanovitelji: ob5. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka h TrHc — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar GLAS sreda, 3. 11. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredab in sobotah. N J S K O Višje pokojnine Skupščina pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je Prejšnji petek sklepala o »tališčih za povečanje pokojnin z novim letom. Okvirno naj bi se pokojnine povečale, sklep o tem bo sprejet v novembru, glede na višje življenjske stroške za 12 odstotkov, za 5 odstotkov Pa še zaradi sorazmerja * povečanimi osebnimi Vse pokojnine dohodki av Z dobe še dodatek 36^ din f novim letom naj bi bile |°rei no tei varianti po-*°1n:ne vis?e za 17 odstotkov in 36 din V novembru bodo pomaknjene tudi meje najnižje pokojnine navzgor na 680 din, nekoliko bo tudi spremenjena meja najvišjih pokojnin. Upokojencem z varstvenim dodatkom se bo pokojnina z dodatkom vred povečala za 24 odstotkov. Pokojnine naj bi povečali že s 1. januarjem 1972. Upokojencem, ki so bili upokojeni v letošnjem letu in se jim je v osnovo že štel dohodek iz letošnjega leta, se po kojnine ne bodo povečale. Svet tf,0 . ^zne gospodarske Prav!*? Zu pomet bo raz-Za cJal ° Predlogu grupacije ski ;;r' zvezni gospodar- MrS7lfcl'' da bi Se bencin Ce b za 20 par pri litru. predWed/og sP™iet> bodo mtl j K 1 zveznemu izvršne- ne h?etu' da odobri nove ce- dobir"dra'i!v'io bencina bi »°«ov T leto okr°8 58 "V7'- r<#unihr'cv- To bi P° iz' stoVa, Predlagateljev zado- ?acive° 7a P"trebne moderni-Ker Se m vzdrževanje cest. Taio n js"" Prevozniki upi-P°dražitvi, je za zdaj še encin dražji ? nost pred Hafnerjevo hišo v Stražišču. - Foto: F. Perdan težko reči ali se bo bencin podražil ali ne. Prevozniki se namreč upirajo, ker bi jih podražitev močno prizadela. Njihov predlog pa prav gotovo podpirajo tudi zasebni vozniki oziroma lastniki avtomobilov, ker bi se jim podražitev prav tako krepko poznala v žepu. VDAIMAŠIMJI ŠTEVILKI POSEBNA KULTURNA RUBRIKA SNOVANJA SS^^ — —a M smrt- norele ^nesSl MiL M.ekuš iz Lesc. - Foto: F. Perdan LE 9 ODSTOTKOV VEČ KOT LAMI , _j_^»t.ii. „inn, 7p nreseela letni plan izvoza >;qyi iz novel Praiarne Škofjeloška podjetja so v prvih devetih mesecih letos izvozila za 9 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. To je komaj 61 odstotkov It stega, kar so predvidevali z letnim planom. Vrednost izvoza znaša 11,488.872 dolarjev. Od tega so prodali na konvertibilni trg 74,5 odstot- ka izvoženega blaga ali za 8,484.122 dolarjev. Najmanj je izvozila Gorenjska predilnica, ki je izpolnila le 6 odstotkov plana. Globoko pod planom je tudi Iskra Železniki, ki je letos izvozila le 4 odstotke več kot lani v prvih devetih mesecih in je dosegla 32 odstotkov plana izvoza. Največ pa je povečala izvoz Lesna industrija Jelovica škofja Loka, ki je na tujem trgu prodala za 111 odstotkov več izdelkov kot lani. Plan izvoza je presedla za 23 odstotkov in je edina delovna organizacija v občini, ki je že presegla letni plan izvoza. Alples iz Železnikov je izvozil za 53 odstotkov več kot lani, sledi Šešir z 42-odstotnim povečanjem izvoza itd. Izvoz na konvertibilni trg je najbolj povečala Jelovica, in sicer za 111 odstotkov, Alples za 53 odstotkov itd. -Ib JESENICE 0 Na zadnji redni seji delavskega sveta jeseniške Železarne so na'predlog razpisne komisije izvolili za direktorja sektorja za ekonomiko magistra Rudolfa Rozmana, diplomiranega ekonomista. D. S. Q V sredo, 3. novembra, bo v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice seja skupščine kulturne skupnosti. Na seji bodo govorili o poročilu predsedstva skupščine kulturne skupnosti, razpravljali in sklepali o finančnem načrtu kulturne skupnosti za leto 1971 in o podpisu družbenega do- j\ >ra med izvršnim svetom SRS, skupščino občine in kulturno skupnostjo o financiranju kulturne dejavnosti ter se seznanili z deso-vorom o kulturni akciji. D. S. KRANJ £ Za jutri opoldne sta pri občinskem sindikalnem svetu sklicani dve seji. Sestal naj bi se občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in obravnaval sklepe tretjega kongresa republiškega odbora in potek delovnih konferenc v sindikalnih organizacijah. — Hkrati pa naj bi se sestala tudi komisija za izobraževanje in obravnavala delovni program komisije in program politične šole za sindikalne delavce. A. Ž. RADOVLJICA 0 V petek se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in obravnavalo predvidene spremembe na področju stanovanjske izgradnje in nadaljnje naloge sindikatov pri družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Razpravljali pa so tudi o kulturni akciji v občini. — Za jutri opoldne pa je predvidena občinska predkongresna konferenca sindikatov industrije in rudarstva. Konferenca bo v prostorih Park hotela na Bledu. A. Ž. SKOFJA LOKA Q V petek, 29. oktobra, je bila redna letna konferenca mladinske organizacije osnovne šole Železniki. Mladi so izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela mladinske organizacije. 0 V soboto, 30. oktobra, se je v Loških tovarnah hladilnikov sestalo predsedstvo mladinskega aktiva. Mladi so razpravljali v kadrovskih spremembah, ki jih pripravljajo v aktivu in o izobraževanju mladih v delovni organizaciji. -lb 0 Delavska univerza Skofja Loka je v sodelovanju s predsedstvom občinske konference ZMS Skofja Loka pripravila seminar za člane občinske konference ZMS, za člane stalnih in začasnih komisij pri OK ZMS, za predsedstvo občinske konference in za sekretarje ter predsednike mladinskih aktivov v občini Skofja Loka. Seminar bo v soboto, 6. in v nedeljo 7. novembra v Domu pod Planino na Trebi j i v Poljanski dolini. V soboto bodo udeleženci razpravljali o družbenopolitični ureditvi SFRJ in SRS ter zadnjih ustavnih amandmajih, v nedeljo pa je na dnevnem redu tema: Osnove ekonomske politike in položaj slovenskega gospodarstva. TRŽIČ 0 Na 27. seji obeh zborov občinske skupščine Tržič je bilo predloženih 9 točk dnevnega reda. Odborniki so poslušali poročilo o izvršitvi občinskega proračuna ob tričetrtletju, potrdili statut gasilske:'.! (klada ter sprejeli dopolnitev odloka o družbeni pomoči udeležencem NOli. Izrečena je bila končna beseda o dveh zazidalnih načrtih, o katerih so razpravljali že večkrat v zadnjem času (T-5 in turistično naselje v Podlju-belju). Lokalno gospodarstvo je pridobilo nov objekt (stara stavba osnovne šole Križe). Med dvema ponudnikoma za odkup so se odborniki odločili za ZLIT, ki bo v teh prostorih razvil tapetniško dejavnost, za kar že ima ustrezne kvalificirane kadre, ostala mesta pa naj bi zasedle predvsem ženske. Po predvidenem načrtu naj bi 35 do 40 zaposlmih ustvarilo letno 8 milijonov dinarjev. Pomembna je bila razprava o srednjeročnem programu razvoja vodovodnega omrežja v občini. Da bi zagotovili njegovo uresničitev, so se odborniki odločili za predlog sveta za gospodarstvo, ki predvideva podražitev vode (v gospodinjstvih za 80^, v gospodarskih organizacijah, ki so že doslej občutno več prispevale, pa za 16%). Za uresničitev 5-letnega načrta izgradnje vodovodnih objektov bi po dosedanjih izračunih potrebovali 3,7 milijona din. Med imenovanji, ki jih je opravila skupščina na tej seji, velja omeniti, da je bil za načelnika za splošne zadeve in družbene službe sprejet Janez Ivnik. -ok Pretekli teden je bil v hotelu Creina v Kranju 5-dnevni seminar za urednike tovarnisK* .j0 sil, katerih značilnost je nizka cena, saj so tiskani v ofsetnem tisku. Seminarja se je uae ^ a. 20 urednikov, pripravila pa sta ga Delavska univerza Kranj in Republiški svet zveze s,nobse-tov. Na seminarju so prevladovali uredniki iz obalnega področja Slovenije. Seminar je ^ gal 32 pedagoških ur, od tega 16 praktičnih. Uredniki tovarniških glasil so izdajali tucn »Seminarist«, ki je bil prikaz dela na seminarju, (jk) — Foto: F. Perdan Skrb za mlade v žirovski Etiketi Etiketa v Zirch je mlado podjetje. Značilno za to podjetje pa je izredno hitro napredovanje. Zavidljive uspehe dosega v zadnjem času. No, ne mislim danes govoriti o uspehih. Pogovoriti sem se v Etiketi želel le z mladimi, ki jih je tu precej zaposlenih. Ni bilo težav. O življenju mladih mi je pripovedoval predsednik mladinskega aktiva v tem podjetju Martin Eni ko. »Morda bi najprej spregovoril o akciji vključevanja mladih v samoupravne organe podjetja,« je dejal. »Akcija poteka že nekaj let in pokazali so se tudi prvi uspehi. Svojega predstavnika imamo v sindikatu in tarifni komisiji. Radi bi bili zastopani tudi v delavskem svetu. Sam že redno hodim na seje delavskega sveta in na ta način se mladi seznanjajo z njegovim delom. Moram reči, da nam starejši zaupajo.« Nato je moj sobesednik sprc.'ovonl o ra/nih akcijah, ki jih pripravljajo. »Z denarjem, v primeri z mnogimi drugimi aktivi, nimamo težav. V podjetju imamo vse razumevanje in vedno dobimo zaprošena sredstva. Naša najbolj pogosta oblika razvediila s<> izleti. Letos smo se že napotili k bolnišnici 1'ranji in na Stol. Na take izlete vedno povabimo tudi starejše. Smo člani planinskega društva in zato imamo ob obisku planin vse ugodnosti, ki planincem pripadajo. So pa taki izleti za vse zelo koristni.« In kako je z izobraževati n in ' »Pri nas je še nekaj takih, ki nimajo popolne osnovne šole. Mnogi bi jo radi dokončali, če bi imeli možnost obiskovati predavanja kje v bližini. Morda bi se to dalo urediti v sodelovanju z drugimi žirovskimi podjetji? Podjetje je močno zainteresirano, da se izboljša kadrovska struktura. Zato precej dijakov štipendira. Treba bi bilo urediti tudi vprašanje kvalifikacij. Interne kvalifikacije namreč niso trajna rešitev.« Je za zabavo mladih v Ži-reh dobro poskrbljeno? »Vse prej kot dobro. Na razpolago imamo slaščičarno in tii gostilne, pl<-'sJf. N» poiskati pa že tu'''-lUjsliti> 5f»rt si ne upamo PJ {iC-* saj ni niti prostorov ^.c. ning. Nič ne moren1" ^ meniti. Premalo nas J podjetju.« . je Pf Martin Emco mi J* 0b-vedal. da je sodelovanj , črnsko konferenco z & Škof j i Loki /do f,'^£0Zr* m komiteja so do ■ ,vo-•učni, saj imajo v nJNik3k°< jega predstavnika- t^o-pa mladi v Etiketi - ^ voljni s povezavo tn^j^ skimi aktivi, ki P " Največ priznavalni«1 v Škofji Loki Družbene in denarne pomoči borcem In sodelavcem NOB nimajo le značaja socialne pomoči. Dodeljujejo se kot dodatni vir za preživljanje tistim sodelavcem in borcem NOB, ki žive v slabših življenjskih razmerah. Zaradi širine partizanskega gibanja v Poljanski in Selski dolini ima ta oblika pomoči občanom v škofjeloški občini še poseben pomen. Priznavalnino prejema 86 borcev in 73 sodelacev NOB. To obliko denarne pomoči' prejema 53 malih k me lov, 47 dHavcev, sredn jih kmetov, 21 po«nodini In 10 obrtnikov. V Pol lanski ltft%rl vre-jema pr*'"»Uno 72 <>!>• \ nov. v MPM «4, v UMI 19 In v «K.,ru I.nM i okolico M borcev in sodelavcev NOB. po- Priznavalnina znas^n0. „ prečju 172 din me*n° g Za primerjave, pogl^ ^ podatke ostalih t0* jtfff občin. V Kranju P^jV; priznavalnino rnaša iicsei Za primerjavo P°g*c —i g ijn .80 o^p0 3be v 191 din. Na Jesenic ma 72 občanov jrizn^ j v poprečju po Z« 1 0 V dov.jicl 35 občanov din in v Tržiču 22 poprečju po 284 Kranj. Jesoniee ]}},, ,„ Tržič so po. ?9ft.0(,'> din, n« «adovi"L, mt*n dfn. vj^ tov* lOft.OOn din in v dinarjev. .lb GLAS * 3. STRAN Ugodno poslovanje jeseniške železarne V soboto, 30. oktobra, je bila v delavskem domu na Jesenicah redna seja delavskega sveta jeseniške železarne, na kateri so razpravljali o poslovanju podjetja v prvih devetih mesecih, o načrtu izgradnje hladne va- ljarne na Beli, o internem samoupravnem sporazumu in o nekaterih drugih problemih. Za letošnje poslovanje železarne Jesenice je značilno, da sicer niso dosegli planirane proizvodnje, a so pošlo- Pomoč in priznanje jeseniškim novatorjem Posebna služba, referat za novatorstvo in racionalizacijo pri sektorju za ekonomiko v jeseniški Železarni si venomer trudi in prizadeva, da bi skupaj z društvom iznaj-diteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, komisijami pri svetih delovnih enot in odborom za izume in novatorstvo pri delavskem svetu pridobila čimveč novih moči, strokovnih sodelavcev za nove naloge. V jeseniški Železarni sc dobro zavedajo, da bi z novimi tehničnimi izboljšavami odstranili in premagali marsikatero pomanjkljivost in težavo v proizvodnem procesu. Prav zaradi tega dajejo priznanje in odškodnine vsem tistim ki so pripravljeni pomagati s predlogi in zamislimi. Predvsem pa žele, da bi odpravljali okvare in zastoje v proizvodnji. Letos so jeseniški železarji izvedli že svojo 2000 tehnično izboljšavo po vojni, sedaj pa si prizadevajo, da bi presegli lansko število in lanski rekord tehničnih izboljšav. Vse kaže, da ga bodo presegli, tako po številu kot po vrednosti in kvaliteti. V jeseniški železarni število novatorjev aeprestano narašča, obenem s tem pa tudi število in vrednost tehničnih izboljšav. Mnogi izmed njih so prejeli za svoje plodno in ustvarjalno delo že Kidričeve in Kraiuherjcve naerade. U. Ž. Kadrovske težave v jeseniški železarni V devetih mesecih letošnjega leta je bilo v Železarni zaposlenih okoli 5700 zaposlenih. Fluktuacija delovne sile je porasla, vendar so obenem tudi povečali teden ski sprejem novih delavcev od 18 na 24. Čeprav se ni povečalo skupno število prekinitev dela v primerjavi z enakim obdobjem lani, pa so močno porasle samovoljne prekinitve dela. Lete zavzemajo že 62 odstotkov vseh prekinitev dela v Železarni. I'i iv zaradi samovoljnih prekinitev dela nastaja v proiz vodnji precej težav Skupna odsotnost z. dela se je v devetih mesecih po-w ala od 15 odstotkov na 16 odslot kov v |>i i 11 u -1-jav i / ciia-kun obdobjem lani. V Železarni so zabeležili tudi večje število izostankov zaradi bole/ni, nesreč pri delu, skrajšanega delovnega časa in porodniških dopustov. Letos so v primerjavi z lanskim letom imeli 204 primere več, vendar sc je znižal čas odsotnosti. Tako so Izplačali ZA bolezenske izostanke manj denarja kot lani. V devetih mesecih beležijo manj poškodb pri delu, kar je razveseljivo ob dejstvu, da povsod primanjkuje delavcev in zato sprejemajo tudi take, ki nimajo delovnih izkušenj in ne poznajo proizvodnih procesov. Letos so imeli pri delu le dve težji in nobene smrtne poškodbe. D. Sedej vali mnogo bolje kot v enakem lanskem obdobju. Kljub neštetim problemom in težavam je sedanji rezultat poslovanja odlična osnova za prihodnje leto. Težave v proizvodnji, pomanjkanje finančnih sredstev, splošne nelikvidnosti in drugo jim niso mogli preprečiti, da ne bi 9-mesečno obdobje zaključili zelo ugodno in se s tako dobrim gospodarjenjem otresli težkega položaja pred leti, ko so poslovali z izgubo. Ce bodo do konca letošnjega leta ustvarili še dva milijona dinarjev ostanka dohodka, bodo novo leto začeli brea primanjkljaja. D. Sedej Konfekcija MLADI ROD Kranj, Pot na kolodvor 2 razglaša prosto delovno mesto finomehaiiika za popravila šivalnih strojev Pogoj: izučen finomehanik Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Ponudbe sprejema splošni sektor podjetja do 18. novembra 1971. S Zavarovalnica Sava PE Jesenice posreduje na javni licitaciji prodajo karamboliranega osebnega avtomobila zastava 1300 leto izdelave 1965 s 75.000 prevoženimi km. Izklicna cena za omenjeno vozilo je 7.400 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan pri kleparju Stanetu Jerebu v Lescah. Licitacija bo v petek, 5. novembra ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice SAVE PE Jesenice soba št. 10. Pismene ponudbe sprejemamo do 12. ure na dan licitacije. V Iskri Reteče v teh dneh končujejo z deli pri gradnji lakirnice ln nove proizvodne hale. Z novima objektoma bodo pridobili 2000 metrov delovne površine. Za gradnjo lakirnice so se odločili, ker je sedanja postala premajhna ln tehnološki proces zastarel. Predstavljala je ozko grlo v proizvodnji. Tudi za gradnjo nove hale so se odločili zaradi podobnih razlogov. V njej bodo uredili novo sodobno emajlirnico. V lakirnico, novo proizvodno halo in opremo so in še bodo v Iskri Reteče investirali okrog 4 000.000 dinarjev. Ves denar je podjetje zbralo iz lastnih akumulacij. S proizvodnjo v novih obratih bodo začeli že ta mesce, (lb) — Foto: F. Perdan POSLANSKA PISARNA 0 Zadnjič smo pod tem naslovom pisali o pripombah kmetov na javni razpravi o starostnem zavarovanju v Cerkljah. Pisali smo, da so navzoči ugotavljali, da je mlekarna brez povezave s proizvajalci mleka in da jim neredno plačuje mleko. Podobno kot je glede plačila lesa poslanska pisarna poslala vprašanje Gozdnemu gospodarstvu Kranj, so glede Bleka poslali vprašanje KŽK — Kranjski mlekarni. 0 Z javne razprave o starostnem zavarovanju kmetov na Jezerskem so v poslanski pisarni zabeležili tri vprašanja oziroma mnenja. Kmetje so ugotovili, da zemljišče od Kazine navzgor ni zanimivo za obdelavo, ker ga ni nihče pripravljen meliorirati ali kultivirati. Menijo, da bi to morala opraviti družbena skupnost, po tem pa bi prav gotovo kdo vzdrževal zemljišče pod ustreznimi pogoji. Nadalje so predlagali, da bi pri urejevanju centralne kurjave v Korotanu lahko uredili tudi ogrevanje prostorov, ki jih uporabljajo krajevne družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost. Izrazili pa so tudi željo, da bi razširili in uredili pokopališče na Jezerskem. Postopek glede slednjega bo začela krajevna skupnost. 0 Zanimivi so tudi nekateri sklepi, ki so jih v poslanski pisarni zabeležili z zbora volivcev v Podbrezjah: — volivci so zahtevali, da sc cesta II. reda od odcepa Pod-tabor — Gobovci asfaltira ali vsaj vzdržuje tako, da bo po njej možen promet. Zahtevali so tudi, da se začno priprave za izdelavo urbanističnega in zazidalnega načrta za naselje KO Podbrezje. — občinske inšpekcijske službe naj pregledajo, kako je z dvema zgradbama, v katerih goji KZ Naklo več tisoč kosov perutnine. Zgradbi sta v neposredni bližine trgovine in zbiralnice mleka. Volivci so opozorili, da so stavbe in zemljišče zanemarjeni, posebno še zaradi slabo urejene kanalizacije. — zahtevali so, da Cestno podjetje Kranj uredi požiralnik v podvozu pred vasjo Bistrica. Občinska skupščina pa naj poskrbi, da bo izpraznjeno učiteljsko stanovanje v šoli v Podbrezjah. — razen tega so volivci zahtevali, naj se denar, ki je bil pridobljen za zemljišča in objekte SLP na področju Pod-brezij vrne; krajevna skupnost pa bo odločila, za katere objekte bo porabljen. Organizacija zveze mladine pa je zahtevala, da se ji za redno delo v prihodnje dodelijo določena sredstva. 0 Nič manj niso zanimivi sklepi, ki jih je na zadnji seji sprejel svet gorenjskih občin. Na svetu je bilo namreč sklenjeno, naj regionalni klub poslancev poskrbi, da bodo v republiški skupščini podana naslednja poslanska vprašanja: — zakaj ni bil izvršen sklep skupščine SR Slovenije, da se do konca leta 1970 izdela tehnična dokumentacija za cesto državna meja — Podkoren — Kranj — Ljubljana — Bregana ter predor pod Karavankami? — kdo je odgovoren, da se ta sklep skupščine SR Slovenije ni pravočasno uresničil? — ali se preučuje način financiranja gradnje te ceste in predora? — zakaj izvršni svet SR Slovenije, ali sam ali prek pristojnih organov ni skušal poiskati vseh možnosti za osvojitev »kupnega programa predora skozi Karavanke s pristojnimi avstrijskimi organi? Na seji kluba poslancev so se dogovorili, da ta vprašanja postavita v republiški skupščini poslanca Dušan Horjak in Franc Cuznar. 0 Poslanski pisarni je bil posredovan tudi predlog občinske konference SZDL Kranj, da se v Kranju organizira javna nazprava o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva v •jbčini in rcpubhki. Omenjena javna razprava je bila organizi-prejšnji teden. 0 Pred nedavnim pa sta se v pisarni oglasila F. L. in A. M. iz Kranja. Obedve sta se oglasili zaradi neurejenega stanovanjskega vprašanja. F. L. stanuje v vlažnem kletnem stanovanju, kamor nikdar ne posije sonce. Zato že več let prosi za primerno •tanovanje pri skupščini občine. Osem let pa že išče stanovanje v Kranju tudi A. M. Z dvema otrokoma sedaj stanuje v neprimernem stanovanju, ki men 29 kvadratnih metrov. Pro-eilki sta opozorili na nevzdržne razmere na področju stanovanjskega gospodarstva. Opozorili sta, da so v Kranju primeri, da v 5- sobnem družbenem stanovanju živi samo eden, ki sobe potem oddaja za drago odškodnino. — Njune pripombe in prošnje so iz poslanske pisarne posredovali oddelku za gospodarstvo kranjske občinske skupščine. Primer, zaradi katerega »e je v poštanski pisarni oglasil I. Z. že Šenčurja, bomo objavili prihodnjič. A.Zalur Na 3. seji občinske w konference SZDL Tržič: začeti z gradnjo osnovne šole v Bisrtici že 1972 — Ivo Gorjanec novi predsednik konference se Osrednja točka dnevnega reda 3. seje občinske konference socialistične zveze Tržič je bila razprava o dosedanjem poteku izgradnje novih šol in vzdrževanju že obstoječih ter o izpopolnitvi preostalega dela načrta, za katerega so se občani odločili z referendumom pred tremi leti. Zato so se poleg članov konference udeležili tega razgovora tudi člani odbora za gradnjo šol v občini in delegati s področja šolstva. Predsednik odbora za gradnjo šol Viktor Kralj je poročal o dosedanjem delu. Iz samoprispevka, izglasovanega na referendumu konec leta 1968 z veliko večino, so bile v slabih treh letih temeljito popravljene 3 podružnične šole (Dolina, Lesc, Podlju-belj), dva objekta varstvene ustanove (v Bistrici in Tržiču) in zgrajena nova osnovna šola v Križah. V 33 mesecih od uvedbe samoprispevka so zbrali 5,5 milijona din. Čeprav sredstva redno pritekajo, pa znatne podražitve zlasti gradbenih in obrtnih storitev izpopolnitev celotne nadaljnje akcije resno ogrožajo. Najpomembnejši rezultat dosedanjih prizadevanj je nedvomno izgradnja nove osnovne šole v Križah. Obračun celotnih stroškov bo sklenjen v teh dneh, predvidevajo pa. da bo znašal okoli 6,1 miliiona din. Kljub občutni prekoračitvi (skoraj za 1,2 milijona') pa je splošno mnenic, da ic gradnja poceni in da so bila sredstva knr najboli racionalno uporabljena. Ker se gradbeno rržiSce še ni umirilo niti ne kaze premočnih tendenc, da bi se, so videli udeleženci razprave najboljši izhod v čimprejšnjem nadaljevan in izgradnje in v čim krajših rokih. Samo v ilustracijo: od dograditve kriške šole do danes, torej v nekaj mesecih, so se gradbeni stroški povečali za 10 do 15%, obrtne storitve pa celo do 35 %. Tudi dilema: ali najprej nova šola v Bistrici (predračun 9,5 milijona) ali nova varstvena ustanova v istem kraju (3 milijone) je razrešena. Prednost naj dobi šola. Ne le, ker je bila v prioritetni vrsti že ob razpisu referenduma, tudi prenapolnjenosl tržiških šol po eni strani, po drugi pa nepričakovano slab odziv na anketo o potrebah po otroškem varstvu so razlogi za tako odločitev, časovno vzporedna gradnja obeh objektov pa zaradi tolikih podražitev ne prihaja več v poštev. V nadaljnji akciji pa je poleg gradnje bistriškega vrtca predvidena še adaptacija sedanje Bračičevc šole v Tržiču ter podružničnih v Kovorju in Podljubelju. V nadaljevanju seje so člani konference pretresli svoj delovni program, ustavili zlasti ob pasivnosti nekaterih članov konference in ostalih organov SZDL (v zadniem času so se večkrat borili s sklepčnostjo) in se zavzeli za stalne kadrovske priprave na volitve (uvedbo takoimenov anega evidentiranja). Zaradi preobremenjenosti s poklicnim delom je dose-danji predsednik občinske socialistične zveze Miloš Sa-vič zaprosil za razrešitev te funkcije in predlagal za svojega naslednika sekretarja & organizacije Iva -Gorjanca, ki na.i bi kot profesionalec oprav)jn? obe funkciii. Konferenca -se je dosedanjem" preds dniku zahvalila za dosedanje odgovorno delo jj1 izvolila predlaganega kandi-za novega predsednika- data Za člana republiške renec SZDL glasovanjem izve Zupana iz tovarne Peko. konte- Ka| je z ble|sK0 knjižnico To vprašanje je na zadnji seji radovljiške občinske skupščine postavil odbornik Franc Sinit, ko so razpravljali o rebalansu občinskega proračuna za letos. Na seji so poudarili, da je v prihodnje treba namenjati več sredstev za kulturno dejavnost v občini. To bo zdaj, ko je ustanovljena kulturna skupnost in ima tudi jk*k*£l na sredstva, /<;.<'. Pojasnili so, da bodo v prihodnje postopoma izpraznili prostore radovljiške graščine in stavbo nato preuredili, za kultur ne ustanove pa bodo prostor uredili (Irutii'', Na radnji seji so že sprejeli sklep, da se od- kupijo prostori, bila restavracija v kater* F Radovljici in da se P**f* jo za kultitrno dejavnof- Povedali so tudi, daj ^ tako potekajo Prtpr£L& ureditev knjižnice m <-u aj na BledtL Za te /"<"v';t. „a hi preuredili vilo ^s%(rtCi Bohinjski . lahko šili v stavbi stare šute, Zgrajena nova šola. .grf Na seji je bilo tU* pripombo, da je treba hodnje pospešeno r ^ kulturno problematik ^ področju celotne občin , pa samo v Radovljtci- % Bledu. V re- pa bi to vprašanie £"fc0 \,o Poučen in zanimiv izlet na Koroško Uspela akcija kluba zdravljenih alkoholikov iz Radovi j ic« obiskali še Vclikovvc in spo sveto ter vojvodsKi v Novo ustanovljeni klub zdravi jenih alkoholikov v Radovljici je pred kratkim na pobudo primari ja psihiatrične bolnišnice iz Begunj dr. Jurija Zalokarja pripravil izlet za člane kluba na Koroško. Najprej so se ustavili v vasi Zrelec, kjer so se na pokopališču poklonili padlim partizanom in žrtvam nem-1 ja Od tam so odpotovali t slovensko vasico Dirk še Kljub trdnosti m vztrajnosti tamkajšnjih pre bivalccv so sc s skrbjo spraševali, kako dolgo bo ta lepi keiCek slovenske zemlje še slovenski in kako dolgo se bodo ljudje še lahko upirali nenehnemu pritisku večinske s■.i naroda, ki skuša na kem koraku zatirati domačo rovorieo. Prepričali «• ae, kako pomembni so obiski in drugi stiki naših ljudi z /a mejak imJ Slovenci. Dajejo jim upanje in novo vero vase. Dajejo jim oporo, ki jim je veliki i rat še kako potrebna. Na izletu so skupaj z doma čini nekajkrat ugotovili, dn je naša pomoč velikokrat i hna. Razen tega so na izletu spo stol. Ll!^"1' Člani kluba so P<> *T je nem izletu ugotoviU, te izlet veliko prijetnej«^ mine brez popivanja. ' ,vih li so tudi, da 0 ' ^ naših rojakov na K''' i:ik> v matični domovini P jgj sc vemo Prepričali so »c, v povsod lahko p"""\;'. pa i materinskem jez»ku, na- pi ip.ieeno nemš< ino. * na Šim ljudem med <>hi/: pfi-Koroškem v najb"1'^' mera samo v poant«"- ,,-f ENOTNA MERILA ZA DELITEV DOHODKA i liri zadnJ' se3J delavskega sveta Železarne Jesenice so spre-o h *^term samoupravni sporazum o delitvi dohodka in Sebnih dohodkov. Sprejeli so ga na osnovi določil samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih Slovenije. dohodkov v črni in barvasti metalurgiji 13- oktobra je začel veljati samoupravni sporazum za "no m barvasto metalurgijo. Generalni direktor Združene- *a Podjetja slovenskih Žele-zar da bi «irn Gregor Klančnik je zato, MlSdhi°rali Spremcniti svm sistem železarne čimprej ^Kladile svoje interne akte, imenoval Posebno komisijo, gJJ.pripravila predloge. Vsa-lik»Zarna *ma različne ob-ra/c,. v no 1 r an j e organ izac i j e, ncna merila in kriterije za rir.il T, d°hodka in osebnih "Ohodkov. Člani komisije so ^zato trudili, da bi merila lo°rnT1L KomisiJa bo z dežel nadaljevala, kajti vse dek arnC bodo delile doho" 30 6P?Q£nakcrn kriteriju od • °- W2. leta dalje. lJfi tem Pohodnem obdobju ' v vseh slovenskih žele-in i svoj sistem sa- "»oupravnemu sporazumu. oW°Va' od katere se bodo v J"3«" dodatki za delo su ,i ,,Jsancm delovnem ča- deio ,atkl za nočno delo> 23 ki], ?h n«aeljah in prazni- Pos't- v °snovna obračunska ob ,'!■ !' ki se bo povečala F>,i , lnKu (normi, premiji). V n,^mvpa osebni dohodek M SrJU ne bo Predstav-skimr, kot 10 odstotkov kov v maSC osebnih dohod-do Za| Jcseniški železarni bo-dobiu V tem Preriodnem ob-iJorJlc m°rali Predati vse drenih '? Sc dogovoriti O cp,h tam, kjer norm ni. podatki Uiavar Se bodo tako oora-kibj *u J naslednjih odstot-^'lovn«.«?«10 v Podaljšanem ,crn času v vseh železar- nah 50 odstotkov, za nočno ' delo v železarnah Ravne in Store 25 odstotkov, v železarni Jesenice 30 odstotkov, za delo ob nedeljah v vseh železarnah 50 odstotkov in dodatki za delo v državnih praznikih v železarnah Ravne in Štore 50 odstotkov, na Jesenicah 75 odstotkov. Za delo v nedeljah bodo delavci prejeli 50 odstotkov dodatka za delo v podaljšanem delovnem času, za nadurno delo torej, in 50 odstotkov dodatka za delo v nedeljah. Tudi pri izplačevanju regresa za letni dopust so merila v slovenskih železarnah različna. Železarna Štore bo v prihodnjem letu izplačala na zaposlenega 480 dinarjev regresa, medtem ko bodo na Ravnah in na Jesenicah v letu 1972 izplačevali regres: 300 dinarjev na zaposlenega člana, 150 dinarjev na nezaposlenega zakonca člana kolektiva, 150 dinarjev na nezaposlenega otroka nad 10 let in 100 dinarjev za otroka do 10 let. Pravico do regresa bo imel tisti delavec, ki bo odšel na 10-dnevni neprekinjeni dopust, oziroma 6-dncvni neprekinjeni dopust, če mu skupno pripada le 14 dni letnega dopusta. Regres bo sprejel le tisti, ki bo zaposlen v podjetju 11 mesecev. Tistim delavcem, ki bodo zaposleni manj časa, bodo izplačali nižji regres s tem, da mu bodo razliko izplačali tedaj, ko bo v istem koledarskem letu do- segel 11 mesecev neprekinjenega delovnega razmerja v Združenem podjetju. Po sporazumu naj bi v prihodnje omejili dotacije počitniškim domovom. Skupni regresi za dopuste v nobenem primeru ne bodo v letu 1972 presegli 600 dinarjev na zaposlenega člana kolektiva. Predvidevajo, da bodo že v letu 1973 popolnoma poenotili način izplačevanja regresov za vse tri slovenske železarne. Na seji so podprli tudi predlog, da regresi za prehrano ne bodo presegli 50 dinarjev na zaposlenega mesečno, obliko regresiranja prehrane delavcev pa bo vsaka železarna samostojno določala. Vse slovenske železarne so se strinjale s tem, da z izjemo najmanj zahtevnih delovnih mest (čiščenje, kurirski posli, pripravniki itd.) za polni delovni čas in norrnalni delovni učinek ne bodo izplačevale mesečnega osebnega dohodka, ki bi bil nižji od 1000 dinarjev. V nobenem primeru pa se ne sme delavcu za normalni delovni čas izplačati osebnega dohodka, ki bi bil nižji od 800 dinarjev. V letu 1972 bodo vse železarne obračunavale stanovanjski prispevek v višini 4 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, za financiranje strokovnega izobraževanja pa bodo v vseh oblikah porabile znesek, ki ne bo nižji od enega odstotka izplačanih bruto osebnih dohodkov. Vse te spremembe bodo začele veljati v vseh železarnah: določila, ki urejajo dodatke za delo v podaljšanem delovnem času, nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih s 1. 11. 1971, določila, ki urejajo regrese za letni dopust in regrese za prehrano s 1. 1. 1972, določila o najnižjem osebnem dohodku veljajo od 1. 11. 1971 dalje, določila o sredstvih za stanovanjsko izgradnjo in strokovno izobraževanje veljajo od 1. 1. 1972 dalje in določila o oblikovanju sredstev za osebne dohodke veljajo od 1. 5. 1971. D. Sedej Nova hladna valjarna na Beli 2e dalj časa si v Železarni Jesenice prizadevajo, da bi izdelali kar najboljši program za gradnjo hladne va-ljarne na Beli pri Jesenicah. Oktobra in novembra so na osnovi ponudb, tržnih analiz in drugega izdelali program gradnje hladne valjarne v treh variantah. V sporazumu z direktorji sektorjev v Železarni in po sklepih odbora za poslovno politiko in odbora za osnovna sredstva so se končno odločili, da bodo članom delavskega sveta prikazali tretji predlog, po katerem naj bi bila skupna proizvodnja v novi valjarni 150.000 ton hladno valjanih trakov. Ta tretji predlog so na zadnji seji člani delavskega sveta sprejeli brez pripomb. b° »Hhodi i ŠOU Cvetko Golar na Trati pri škofji Loki so začeli graditi otroški vrtec. VscIJlv "1° jesen ln bo lahko sprejel v varstvo okrog 130 otrok. — Foto: F. Perdan Nova hladna valjarna bo stala na belškem polju pri Jesenicah poleg sedanjih valjam, na severni strani ob hali bluming-stekel. Sistem gradnje, konstrukcija in oblika bo v skladu s sedanjimi halami omogočala tudi dograditev novih hal. Novo hladno valjamo bodo sestavljale tri hale v dolžinah po 255 metrov, 375 metrov in 286 metrov s širino po 30 metrov. Prva hala je hala hala lužilnice z lužilnima linijama, v drugi in tretji hali pa bosta stali dve valjavni-ški ogrodji, zvonaste žarilne peči, obdelovalnica valjev itd. V vseh treh halah bo skupaj šest 20-tonskih žerjavov. Ob halah bodo zgrajeni tudi prizidki za zaščitni plin, kislinsko gospodarstvo, kontrolo materiala, garderobe, sanitarije itd. Po načrtu bo v novi hladni valjarni zaposlenih 299 delavcev, od tega 205 ljudi v proizvodnji. Predvidevajo, da bodo leta 1975 v Jugoslaviji potrebovali 30.000 ton dinamo pločevine in 17.000 ton trafo pločevine. Poleg tega bo v letu 1971 potrošnja nerjavne pločevine okoli 15.000 ton v Jugoslaviji. Največji potrošnik nerjavne pločevine bo tudi 1975. leta industrija gospodinjskih aparatov. Samo v Velenju, v podjetju Gorenje, bodo čez štiri leta porabili 10.000 ton nerjavne pločevine. Tudi povpraševanje po mehki pločevini bo precejšnje. V Sloveniji bodo prodali prek 160.000 ton mehke pločevine, od tega je bodo samo podjetja Emo Celje, Gorenje Velenje in Tiki Ljubljana potrebovali približno 131000 ton. Vse te potrebe tržišča v Sloveniji bodo omogočile ?v>.'/arni Jesenice, da bo popolnoma uveljavila in upravičila svojo usmeritev: pro- izvodnjo kvalitetnih jekel in proizvode visoke stopnje predelave. S tem bo delno ustregla in pomagala zahtevam slovenske kovinsko predelovalne industrije. Poleg tega pa je proizvodnja novo hladne valjarne v programu splošnega razvoja črne metalurgije Jugoslavije. V novi hladni valjarni bodo po sedanjem načrtu proizvajali okoli 30.000 ton elektro pločevine, 15.000 ton nerjavne pločevine in 70.000 ton mehke pločevine. Razen tega bodo v stari hladni valjarni povečali sedanjo proizvodnjo za 10.000 ton. Izgradnja nove hladne valjarne bo veljala okoli 600,000.000 dinarjev. Do zdaj še niso znani vsi viri financiranja, ker se mora uprava podjetja še dogovoriti z vsemi prihodnimi potrošniki hladno valjane pločevine in bankami. Obenem z dogovori bodo tudi predvideli etapno izgradnjo hladne valjarne. S proizvodnjo v hladni valjarni se bo vrednost izvoza povečala približno štirikrat v primerjavi z letom 1971, predvsem zaradi izvoza nerjavne in dinamo pločevine, Z izvozom bodo dobivali devize, ki jih bodo porabili večinoma za odplačevanje anuitet. Ostanek dohodka se bo po izgradnji povečal za 90,555.000 dinarjev Zaradi hladne valjarne se bodo povečala tudi obratna sredstva za 164,000.000 v primerjavi z letom 1971. O. Sedej Pred njim so se naglo vrstili še drugi ljudje in dogodki, a samo taki, ki so utirali pot naprej in branili pravico in življenja mnogih, ki so oraii brazde napredka. Branje in pogovori o tem so ga vedno privlačili. Globlje poznavanje zgodovine ni bilo na zadnjem mestu, da se je znašel med ljudmi, ki so z besedo in dejanji storili za druge več kakor drugi. Mar ne bi izdal samega sebe, če se ne bi uprl tudi nacistom, ki vsako željo po svobodi in pravici, kaj šele dejanje, zatirajo z nasiljem. Trdnejši kot pred kako minuto se je bližal prostoru za zasliševanje. V teh nekaj urah je doumel več, kakor poprej dolga leta. Zdaj je tudi bolje razumel, zakaj je znanje in učenje tako potrebno, toda le človeku, ki ju hoče, zna in lahko uporaolja. Znašel se je v napol prazni sobi, ki ji je bilo videti, da pogosto menjava obisKovalce. Stražar ga je potisnil k pisalni mizi in pustil samega. V grobnem miru, za dvojnimi, močnimi vrati! Začel je ogledovati prostor in reči v njem, ki mu bodo nemara povedale, kaj ga čaka. Najprej si je ogledal okno. Svetloba, ki je* prihajala skozenj, ga je vabila v prostost. Toda okno je bilo previsoko in zavarovano z železno rešetko. Sicer pa bi bilo lahko tudi odprto, z lisicami na rokah ne bi prišel daleč. V drugem kotu je stala še ena miza s stolom in klopjo ob steni, nad njo velika slika s smehljajočim se Hitlerjem, ki z mlahavo dvignjeno desnico pozdravlja nevidne množice; kot to ne bi To je bilo prvo presenečenje, sicer drobno, vendar še vedno presenečenje. Pričakoval je človeka, ki bo že na zunaj videti surov in trd. Ljudje, ki se ukvarjajo z zločini, vendar ne morejo biti drugačni! Zdaj pa je imel pred seboj postavnega človeka, ki je prej izzival spoštovanje kakor zoprnost. — Dolgo smo vas pustili čakati, se je oglasil lahkotno, da bi človek skoraj pozabil, kje sta se srečala. — Ni pomoči. Veliko dela. Lahko bi ga bilo manj. Aleš je v gestapovčevem rezkem glasu zdaj začutil roganje in predvsem prikrito grožnjo. A gestapovec je že nadaljeval. — Slišal sem, da so bili z vami nekoliko nerodni. Je pač tako. Sami ste krivi! Predolgo so vas morali loviti po hribih. Vem, da to razumete! In tudi — da sva oba tu zaradi službenih potreb in nagibov. Ne oba prostovoljno, vendar zaradi podobnih razlogov! Zato bova zdaj morala tudi nekako sodelovati! Aleš še ni vedel ali naj oficirjevo privlačnost šteje v dobro ali ne, toda njegov spoštljivi videz, ne glede na to, kaj se je skrivalo v njem, je občutno plahnel. Vsaka njegova beseda, vsak njegov glas je v sebi skrival ost, ki je bila v tem primeru nepotrebna. Iz njega je govoril vzoren Hitlerjev nadčlovek! Vprašal se je, zakaj je takemu človeku, ki je očitno že dosegel visok položaj, a je bil morda le kakih pet, šest let starejši od njega, potrebno jivanjan« mrtvi ne lažejo bila moška roka. To ga je spomnilo na govorice, ki so krožile o tem na pol zmešanem nasilniku. Še omara, v nasprotni steni pa nek'ij močnih žebljcv, pod katerimi so rdeli krvavi madeži. Tam so mučili ljudi. Zagledal je gumijevke s kroglo na koncu, tanko verigo in nekaj palic. Suho je požrl, ko je spoznal namen vsega tega. Tihota, ki je ni hotelo nič motiti, ga je dušila, čeravno mu je dobro delo, da se je po naporu lahko v miru oddahnil. Najbrž tudi tole sodi k njihovim metodam, se je skušal pomiriti in pomislil na udarce, ki jih je dobil, ko so ga ujeli. Zakaj se ga ne lotijo? Ko da je tu le po naključju! Ko je včeraj padalo po njem, udarcev niti ni bogve kako čutil. Preveč je bil pretresen. Bolečine so se oglasile pozneje. Morda jih jo laže prestal zaradi tega, ker se je vse razvijalo tako naglo. V takem občutku so bolečine le manjši del dogajanja. Vendar to tu ni bila čakalnica, kamor je prišel prostovoljno in iz k t ere bi lahko odšel, kadar bi hotel, čeravno so <"ozdovi zeleneli le nekaj sto metrov nad graščino. Kot v zasmeh je bila ta velika stavba tu spremenjena v mučilnico in strah ljudem, ki '"o v upanju zrli proti bližnjim goram in gozdovom. Do zdaj ga ni še nihče ničesar spraševal. Tudi včeraj ne, ko so ga mlatili. Vsi pretepači in on, so bili zaposleni predvsem s telesnimi vprašanji. Ko grobne tišine in samote še vedno ni hotelo biti konec, je bil prepričan, da je zasliševalec že na delu in da ga skrivaj opazuje. Nalašč so ga pustili takole. Rad bi legel, ker se ni dobro počutil, a tedaj so se stranska vrata tiho odprla. VsU pili so trije; prvi v lepi, zelenkasti uniformi, okrašeni z zvezdicami, drugi je bil podoficir in najbrž pisar, kajti sedel je za drugo mizo, odprl mapo in se pripravil, tretji brez znamenj. Prvi je bil prijazno nasmejan in vedel se je, kot bi sc za nasmeškom skrivala neomejena moč. Aleš je, pričakoval drugačno srečanje in sprejem. Ta je torej tisti nevidni pajek! Ob srečanju s s i.jimi, mirnimi in bistrimi očmi uglajenega gestapovca se je sprva nekoliko zmedel. A brž. je ulovil ravnotežje in se zavedel, da pri vseh mogočih ugibanjih in pripravah te malenkosti ni p.ičrkoval. Posrečilo se mu je, da m umaknil pogleda, čeravno mu je bližina takih ljut", vedno in nehoiC vzbujala neugodje. tako slepomišenje. Dobro, da je tolmač prevajal in mu je ostalo več časa za prilagajanje. Čudil se je začetku. Pričakoval je vprašanja. V Drihodnjih nekaj trenutkih pa je spoznal, da ga hoče gestapovec presenetiti tudi s tem. Treba se bo brzdati. Začutil je tudi, da zdaj v sobi niso več samo trije kakor sprva. Za njegovim hrbtom so sc odprla in spet zaprla vrata, nato je slišal tiho hojo dveh mož. Opazil pa ju še vedno ni, ker sta se ustavila tik za njim. Zelo rad bi ju pogledal, saj mu tega nemara nihče ne bi branil, pa se je premagal. Bolela sta ga vrat in glava in poglavitno: uniformirancu ni hotel pripraviti užitka. Naj vedo, da se jih ne boji, tudi če jih pride še več. Po sopenju za njim se je prepričal, da sta ta dva, ki sta mu stala za hrbtom, velika, močna in širokih ramen, z dolgimi in lopatastimi rokami, ki znajo tudi udariti. Kje dobe toliko teh zagovednih silakov? se je vprašal, kajti za temi zidovi je srečeval samo velike in močne stražarje. Obersturmfiihrerjeva uvodna prijaznost je bila torej nepotrebna. Čemu krinka, če so mu jo s svojo navzočnostjo in z mučilnimi napravami opremljena soba že stragali z obraza? Velikana za njim — biti sta morala velikana — sta morala imeti tudi brezčutna obraza? V sobi je bilo čutiti naraščajočo napetost. Povzročala jo je navzočnost visokega gestapovca, Aleš je čutil po vedenju sodelujočih. Drugi povzročitelj te napetosti, pomembnejši od prvega, pa je bil on sam. Kakor bi bili v ringu pred boksarskim dvobojem, le da je bil Aleš brez sekundanta in pomoči, medtem ko jih je obersturmfuhrer imel več in bo mimogrede tudi sodil. Lepo oblečeni oficir pa je nadaljeval: — Tako torej. Nekoliko robati in nerodni so bili z vami doslej. Vendar pa ne morete trditi, da tudi vi in vaši ljudje niso in niste delali grdobi j! Te besede so v njegovih sinjih očeh vžgale nov lesk, nasmešek pa mu še vedno ni izginil z ustnic. Le drugačen pomen je dobil. — Kje smo torej ostali? Aha: sodelovanje. Pri najinem sodelovanju. To sc bo začelo zdaj! Izginil je njegov nasmeh, namesto tega pa so sc mu zareze ob ustih in gube ob očeh zajedle tako globoko, da se je Aleš čudil, kako sc more obraz tako naglo spremeniti. Zdaj je pred njim vendarle nastajala podoba obraza, kakršnega je pričakoval. Čutil je, kako- je oficir nenadoma odvrgel s sebe vso uglajenost, kakor bi bil stekel tenak površnik. Zdaj je imel pred seboj* le še nasprotnika. Aleša je ob tej spremembi zapustila neprijetna ohromelost, ki ga je popadla ob srečanju, toda še vedno je molčal, kajti doslej še ni bil slišal nobenega vprašanja. Zdaj se je vanj spet zajedla ploha besed — Vsak se poteguje za svoje. Mi in vi. .\Te morem razumeti, kako ste mogli dvigniti orožje proti naši nepremagljivi moči in novemu redu, ki ga uvajamo? Pred njim se vendar ruši vse. Kdorkoli misli drugače, se moti. In vi to hočete zavirati! To je vendar norost in še škodljiva povrhu. Za vas in za nas. Zato vas bomo iztrebili. V imenu novega! Iz zdaj, dragi sodelavec, nas zanima več stvari. Vi ste pri tem lahko izredno koristni. Zanima nas vse: vaša mreža na terenu* taborišču, skladišče, obveščanje, politična vzgoja, kako se lotevate mobilizacije, kako je s Part1^ skimi organizacijami, njihovo sodelovanje, z Ljubljano, kakšen je vaš odnos do vere. zveze kako ste dobili podatke o naših agentih, ki ste jih nekaj že likvidirali, koliko vas je in še marsikaj! Veliko je vprašanj, a s tem vam prihrani«! napor za razmišljanje, šli bomo lepo po vrsti. Nič ne bo izpuščeno. Torej? VVerner je doslej govoril sam in se vnemal od besede do besede. Po dolgem in zanimivem uv0<: je prešel na vrsto vprašanj, ki so sc /dela Alci>, zelo splošna, vendar je v njih zasledil tudi trdnost, zato je vedel, da o precejšnjem delu tega gestapovec že ve. Neprenehoma mi nastavlja zanke, si je nlis^_ in molčal. Molčal in bolščal je predse z na"\ nom, da bi nevarnega zasliševalca izzval do sp0" zabe. Potem bo morda zvedel kaj o zdajstv"-Obersturmfuhrer se je premaknil in na Aleš** molčanje nadaljeval: — Da ne pozabim. Ne mislite, da vas *'J vsemu nismo mogli dobiti že prej. Tudi ne spi' šujte, kako smo to izvedeli. Omeniti vam P', moram, da glede na vaše dela in okoliščine t*» na naši strani lahko dobite pomembno ut ..' Boljše kot kdorkoli izmed tistih, ki ste Jilf vK^0 v zaporu. Da se bova razumela. Zato tisto sodelovanju« nisem rekel kar tako. Če bi se si razumela, smo pripravljeni pozabiti vc'\k° kakor si lahko mislite. Zdaj bom posius al JaZ ho tel Aleš ga je razumel, a tega še vedno ni pokazati. Ko pa je tolmač prevedel vsako besed • se je zastrmel v gestapovca s takimi očmi, da J v njih lahko bral, kaj se godi v njem, ven«i. odgovoril ni. Neprenehoma si je dopovedoval, tudi z besedo ne sme omadeževati upora! . > pa je bilo, bo z ramen drugih preložil na svoj Obersturmfuhrer Je čakal in sc kazal mire in potrpežljiv človek, ki ve, kaj hoče. Name' «j ma je Alešu naštel toliko vprašanj hkrati, 0» mu dal vedeti, kaj vse mu je znano. oh Aleš sc je zavedal, da vedno ne bo mogel n -čati, da bo prej ali slej treba nekaj reči. Kg -JT se pogovor kljub temu nikamor ni premac je obersturmfuhrer prigovarjajoče spodbuja'-— Nič naj vas ne moti vprašanje, kje bi čeli. Kar brez premišljevanja. Za primeren t ? bomo poskrbeli že mi! Morda se nisva razurn«-^ Gre za to, da ste se uprli našemu redu in sl < mu. To vendar zasluži kazen. Kakorkoli že, sistem bo prevladal vsepovsod, lia^alt3ko napačni strani ste. Morda ste mislili, da J_ bJ od ccS bjio prav, toda to je zmota. To je tisto, < . vas radi odvrnili. Pri vaši sposobnosti hi v,, zelo škoda. Izginiti brez koristi. Kaj W tfS če vam lahko pomagamo. Ali ne vidite, e, k, zlabka uničimo? Ne le vas, temveč vse-a &fit> so že tu in druge, po katerih nam je U*o> n3j stegniti roko. Vendar se vprašujem, - v, v~ bi brez. potrebe uničili toliko ljudi. W P tu> £ ln vaše, temveč vseh vaših znancev, ki J1 vas je odvisno veliko tega. čeprav ste vaše življenje odvisno od vas samih- v mislih. Kako torej? Bi si pred svojimi nakopali tudi take vrste odgovornost.' da vam ni lahko takoj razumeli,_/a ljud»» ' to ni lahko spoznati naših pravih želja, sle bistri, da se vam DO Z mOJO P0n^el»b!l posrečilo. Dosti časa imava za tako S* ^ ct^ zadeve in dosti pripomočkov, da bow gnala. 59 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Bnaaa Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serbcn) Jugoslovanska 'nevtralnost' je bila že nekaj let na strani osi in se ni nameravala pred Hitlerjem in Mussolinijcm 'kompromitirati s sporazumi, kakršne razpreda Turčija z zahodnimi demokracijami', kakor se je 4. julija 1939 izrazil jugoslovanski poslanik Hristič v Rimu (Zaupni dnevnik grofa Ciana, str. 79). Turčija je bila po sporazumu z Londonom in Parizom vsaj na videz najbolj trdna zaveznica zahodnih sil v Balkanski antanti, zaradi česar jo je jugoslovanska vlada Javno kritizirala (Uvodnik v 'Politiki', 15. maja 1939 AdG 4069 A). Madžarska pa se je tako in tako čutila dolžno, da se zavzema za Hitlerjev red' v Evropi. 'Prijateljstvo' s Poljsko je ni vezalo, da bi nasprotovala Hitlerjevim namenom. Angleško poroštvo do Romunije je stalo na trh-hh nogah in se Hitlerju Romunije ni bilo bati. Prav tako se je tudi zahodnih nemških mejah Belgija otepala brilansko-francoskega poroštva *a nedotakljivost njenih meja in se je skušala zavarovati pred morebitnim evropskim spopadom z 'nevtralnostjo'. . Dne 4. julija 1939 je belgijska poslanska zbornica celo sprejela zakon proti inozemski propagandi na belgijskih tleh. Ta zakon je določal kazni proti slehernemu, ki bi prejemal darila, kredite ali drugačna sredstva posredno ali neposredno od inozemcev v svrho tuje politične Propagande ali dejavnosti v Belgiji. Kazen je bila določena tudi za inozemsko finančno pomoč belgijskim časopisom (AdG 4126 D). Nizozemska vlada ' je prav tako skušala ostati 'nevtralna', ^aJ Je dan pred omenjenim belgijiskim zakonom zavzela svoje stališče do angleško-francosko-s°vjetskih pogajanj v Moskvi: »Nizozemska vlada daje v zvezi z omenitvijo /Uzozcmske pri pogajanjih za sklenitev trojnega Pakta med Anglijo, Francijo ln Sovjetsko zvezo ^radno vedeti, da ni bila v tej zadevi na ni-trh*e" naiin konsultirana in da zato čuti po-ebo, da ponovno poudari svojo tradicionalno SgVtra,no politiko. Nizozemska želi ostati izven 4l28C)h evropskih zaP^tov in nasprotij.« (AdG . bi svojo nevtralnost dokazala tudi Nem-Ida Ju,i-)a 1939 z vsem spoštovanjem spre- n a Prezidenta nemške državne banke Funka in ^črnsko gospodarsko delegacijo, ki se je sestala t niz.OZcmskim ministrom za gospodarstvo in ovino Stecnberghom. (AdG 4128 B) .:Iiia.k,'UD temu ni preklicala svoje garan- ^..Anglij Svi- f* Bc'^iJo in Nizozemsko, kakor tudi nc za skli °» *"eprav i° Je tudi ta odklanjala in se 4]2gC'--- htCV«1 ' cijo, s katero bodo ^^elt da se poveča promet«« i0 za prodajo alkoholrdh brezalkoholnih pUac- objsk»i* iz protesta ne bodo obratov, kjer izdclujej ^ holne pijače. r»zen ^ bodo sodelovali s kI^^inskill, organizacijami in ° prf rdečega ^ odborom različnih akcijah. J* PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) izdeluj nacrte ZA VSE GRADENJ Vof°Adam ,epega Plemenskega St*£' tfžke§a okrog 500 kg. btanko Arh, Zg. Jezersko 144 P™,* 5449 kan ^ dva PRAŠIČA, tež-KA ♦ . kg m dva PRASIČ-< ?ar P°,.30 kg. Vele-Cerklje 5450 3 Prodam PRAŠIČKE. Zalog Cerklje 5451 Ohran°dn0 Prodam dobro NlCO .komP,ctno SPAL-2bom Zn ?'imnicami. Bruno jevn i, Radovljica, Cankar-J Va' b,ok 1/4 5452 $ICAdaT 80 kg težkega PRA-• Aupaliče 5, Preddvor Prod 5453 stare jLpedem mesecev 2, Podnart m*n,0e" °gg ilOTORNAV^ZILA »^»iii^^ailiii ^'''iiiiii.Bi 11 ' JiiHai Kupim DESKE (gost les). Vodnik, Skokova 9, Kranj 5455 Od avtobusne postaje v Kranju do Brezij izgubljeno URO vrnite na upravo Glasa ali na PM Kranj 5461 OBVESTILA RAZSTAVA KANARČKOV in PAPIG bo od 7. do 17. novembra v gasilskem domu v SKOFJI LOKI. Odprto vsak dan od 9. do 19. ure 5462 Na STANOVANJE vzamem dekle. Naslov v oglasnem oddelku 5457 V Medvodah, Zbiljah ali okolici iščem SOBO in KUHINJO. Ponudbe poslati pod »dober reden plačnik« 5458 ttbte1", volksvvagen *»S£? K0MBI FIAT 1100 ^ranj Vv dobrem stanju. 22-938 tOV trg 8' telefon 5456 Dijakinja želi poučevati ANGLEŠČINO za osemletko. Naslqv v oglasnem oddelku 5459 Nujno potrebujem 4000 din, vrnem v treh mesecih 6000 din. Ponudbe poslati pod »garancija« 5463 ISCEM VIKEND v okolici Bohinja ali v Martuljku. Za novo leto (dva dni). Plačam po dogovoru. Ponudbe pod »trije pari«. • t & .... ■ - Našel sem poročni PR STAN. Sp. Brnik 23 5460 EXPRES BAR ali PRO STOR za to dejavnost v ožjem ali širšem centru Kranja vzamem takoj v najem. Ponudbe poslati pod »možnost adaptacije« 5464 JUGOBANKA /g Ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 pbvešča, da posluje vsak dan od 7. do 11.30 *n v sobotah od 7. do 9. ure in J?°z*tura opravlja hranilniško službo, vodi devizne *iro račune občanov. Čks*^ P0sI°v deviznega in dinarskega varčevanja nudi Vi2n>02*tura °bčanom tudi ostale usluge, vezane na de-0(jj^e P°sle, kakor npr : prodaja deviz za privatna potovanja, UP in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. V]^ni^i deviznih računov, kakor tudi dinarskih hranilnih v]0p * wcvlznin računov, KaKor iuui uiuaibts.ui uidim ItftjSl?"Prtih pri Jugobanki, imajo možnost, da dobe ste JSKe in potrošniške kredite. ano JUGOBANKA ekspozitura Jesenice C. maršala Tita 20 Kino Center Kranj % Kino Center Kranj Ce ljubiš, ti ni treba nikoli reči: »žal mi je« to je moto filma LOVE STORY — LJUBEZENSKA ZGODBA ameriške barvne ljubezenske drame, ki je obšla pol sveta, katero so gledali milijoni ljudi, ki jih je pretresla žalostna usoda OHwcra in Jenny, da so s solznimi očmi zapuščali kino dvorano. To je film, za katerega vsi pravijo, da ga je treba videti! PREDSTAVE: 31. oktobra ob 21. uri, od 2. do 6. nov. ob 16., 18. in 20. uri Rezervacija vstopnic na telefon štev. 21-122. Kino Center Kranj 9 Kino Center Kranj Jesenice PLAVŽ 3. novembra amer. barvni film LOVCI NA SKALPE 4. novembra amer. barvni CS film ZGODILO SE JE V AMFRIKI a. novembra amer. barvni CS film ZGODILO SE JE V AMERIKI Dovje Mojstrana 3. novembra amer. barvni film MRTVECEM PREHOD PROST Kranjska gora 4. novembra amer. barvni film PRAVI ČLOVEK Z ZAHODA Javornik 3. novembra amer. barvni CS film ZGODILO SE JE V AMERIKI Skofja Loka SORA 3. novembra amer. barvni film KAKO SE REŠUJE ZAKON ob 18. in 20. uri 4. novembra Franc, barvni firm MALENKOSTI. KI POMENIJO ŽIVLJENJE ob 20. uri 5. novembra franc. banmi film MALENKOSTI. TC1 POMENIJO ŽIVIJENJE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 3. novembra amer. barvni film SKRIVNOSTNA JUSTINA ob 20. uri 5. novembra franc.-italijan. barvni film UBIJ VSF IN VRNI SE SAM ob 20. ur: Kranj CENTER 3. novembra amer. barvni film LOVE STORY ob 16., 18. in 20. uri 4. novembra amer. barvni film LOVE STORY ob 16., 18. in 20. uri 5. novembra amer. barvni fdm LOVE STORY ob 16., 18. in 20 uri Kranj STORŽ C 3. novembra amer. barvni CS film HUDIČEVA BRIGA DA ob 17. in 19.30 4. novembra amer. barvni CS film SUROVE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri 5. novembra amer. barvni CS film BOG ODPUŠČA, JAZ NE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 4. novembra amer. barvni film VELIKI BANČNI ROP ob 18. in 20. uri 5. novembra amer. barvni film VF.LTKT BANČNI ROP ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 4. novembra anel. barvni Mm OSTANEVA SKUPAJ ob 18. in 20. uri 5. novembra angl. barvni film OSTANEVA SKUPAJ ob 18. in 20. uri Radovljica 3. novembra amer. barvni lilm PUŠKE ZA APAČE ob 20. uri, franc. barv. film POT V KATMANDU ob 18. uri 4. novembra franc. barvni POT V KATMANDU ob 20. uri 5. novembra amer. barvni film OKRADT SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 20. uri Jesenice RADIO 3. novembra amer. barvni film PRAVI ČLOVEK Z ZAHODA 4. novembra amer. barvni film LOVCI NA SKALPE 5. novembra meh. barvni film POSTELJA Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1. stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135 — Telefoni: redakcija 21-835. 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo nesreče NI VOZIL POKOJNI MLEKUŠ O nesreči, ki se je pripetila 29. oktobra na cesti med Žirovnico in Vrbo in v kateri je umrl Milan Mlekuš iz Lesc, smo dobili nekaj novih podatkov. Franc Uršič z Bleda, ki se sedaj zdravi v jeseniški bolnišnici, je povedal, da je on vozil avtomobil in ne pokojni Uršič. Med vožnjo je opazil, da volan vleče v desno, kar je lastniku avtomobila Mlekušu tudi omenil. Ta je to potrdil in povedal, da je pred meseci nastala na volanu okvara in da od takrat volan vleče v desno. Po nalogu preiskovalnega sodnika bo avtomobil pregledal izvedenec. VOZNIK UMRL NA KRAJU NESREČE Na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah je v nedeljo, 31. oktobra, zvečer voznik osebnega avtomobila Rudolf Klinar, star 26 let, iz Planine pod Golico vozil proti Potokom s preveliko hitrostjo. Izgubil je oblast nad vozilom, zapeljal v desno in zadel že na pol podrti prometni znak. Od tu je avtomobil odbilo v žično ograjo, od tu pa kakih 5 metrov pod cesto. Voznik je padel med prevračanjem iz avtomobila in se tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. AVTOMOBIL V DREVO V ponedeljek, 1. novembra, zjutraj je v vasi Gorice zaradi nepazljivosti zavil v levo s ceste v drevo voznik osebnega avtomobila Janez Rezar z Golnika. Pri trčenju je bila ranjena sopotnica Jožefa Rezar. Pripeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. L. M. Prijet tihotapec Na mejnem prehodu na Korenskem sedlu so v nedeljo, 31. oktobra, prijeli zaradi ca-rinskega prekrška zahodno-nemškega državljana Roberta Georga Becka iz Selchcma. Ta je hotel v našo državo uvoziti za 100.000 novih din raznih avtomobilskih delov. Ta pa ni bil prvi Dečkov carinski prekršek, saj je kasneje povedal, da je od leta 1968 v Jugoslavijo pripeljal za približno 30.000 mark raznih avtomobilskih delov. Družinski prepir V nedeljo, 31. oktobra, med 12. in 13. uro se je družinski prepir pri Hudoblvnikovih v Lužah končal s streljanjem, Matevž Hudobivnik je vinjen ln razburjen poiskal pod posteljo polavtomatsko puško, ki jo ima kot pripadnik teritorialne obrambe. Odšel je v kuhinjo in od tam skozi odprta vhodna vrata ustrelil na dvorišče. Krogla je zadela v desno ramo njegovega sedemletnega sina Mihaela. Dečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico in ni več v smrtni nevarnosti. Zahvala Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta Antona Legata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od njega, mu poklonili cvetje in vence in nam izrekli sožalje. Posebno sc zahvaljujemo za pomoč sosedom in vsem, ki 30 nam pomagali v težkih dneh, zdravnikom ter osebju kirurgije bolnice Jesenice, č. duhovniku, pevcem, godbi ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: /ena Neža, sin Pavel in hčerka Pavlca z družinama Delovni jubilej naše Gorske reševalne službe Vodniki, ki so v razvojni dobi našega in svetovnega alpinizma izgubili svojo vlogo, so morali prevzeti nove naloge in obveznosti. Iz leta v leto so se porajale nove zahteve po ustanovitvi dobro organizirane gorske reševalne službe in prav gorski vodniki so bili obenem tudi prvi reševalci. Pri nas so ustanovili prvo gorsko reševalno postajo 1912. leta v Kranjski gori. Naši prvi gorski reševalci so odlično opravljali svoje naloge, saj so dobro poznali naše gore, bili izkušeni in so znali ravnati v zelo težkih in nevarnih okoliščinah. Večja skrb za vzgojo mladih planincev V planinska društva, alpinistične in mladinske planinske odseke se iz leta v leto vključuje vedno več mladih ljubiteljev V>ra. Zanje so pripravili številne tečaje, predavanja,, plezalne šole, alpinistične odprave. Glavni namen in skrb vseh planinskih društev je v tem, da mladino vzgajajo in jo skrbno pripravljeno vodijo po naših gorah. Naše planinstvo bo tako kmalu postalo množično, plezalni šport in alpinizem pa bosta krepila mladega človeka. Obisk v naših gorah zgovorno priča, da so postale gore z vsemi svojimi lepotami, zanimivostmi najbogatejša last mladine iz delavnic, šol, rudnikov in tovarn. Ljudje so vzljubili planinski svet. Oh tem pa ne smemo pozabiti tudi na nesreče v gorah, ki jih je bilo letos kar precej. Poleg lažjih in težjih poškodb so letos zabeležili dvanajst smrtnih nesreč. To vsekakor terja, da temeljito premislimo in da vzgoji naše mladine posvetimo vcjjo skrb, ji omogočimo dobro planinsko opremo in dobro varstvo na njeni poti po planinah. U. Ž. Gorske reševalne službe so začeli ustanavljati tudi drugod, prevzemale so vedno večje in zahtevnejše naloge. V okviru mednarodne planin-sko-alpinistične organizacije UIAA so zato ustanovili posebno gorsko reševalno služ- bo — I KAR komisijo, enotno vodi in organizira a lo gorskih reševalnih organ zacij v vseh planinskih m pinističnih društvih. , Na Bledu bo od 12. m ■• novembra kongres te konu je. U. Župančič Naši planinci v zasneženih in ledenih gorah Pravi ljubitelji gora, planinci in alpinisti, dobro vedo, da zasnežene, in z ledom pokrite gore dajejo in nudijo več lepot kot poleti, a obenem tudi zahtevajo bolj odkrit in neizprosen boj z naravnimi nevarnostmi. Mnogi planinci pa se navdušujejo nad zimskim alpinizmom in najraje odhiti-jo v gore tedaj, ko so odete v snežno odejo in jih pokrivajo ledeniki. Z vsemi lnočmi premagujejo višine in strmine, sneg, varljivi led, plazove in še nešteto drugih nevarnosti in težav. Slovenski alpinisti so v zasneženih gorah zelo uspešni. Preplezali so že zasnežene in v led vkovane stene Triglava, Rink, špika, Travnika in Jalovca, naši planinci in alpinisti so ukrotili Alpe, severno steno Matterhorna M1. {Una jev steber v Jorassih- » je ostalo le še nekaj n^ maganih gora pozimi: « peč, Skrlatica, niso se * ,p> pravili v nekatere deie Dolomitov, Hindukusa maZdtsožc znani tagg za našo IV. himalajsko ^ pravo, ki mora preR ^tr0v bačena doseči .8-400 n visoki zahodni vrh t0. čengdzonge. To bo p«iJ* $ vo po naši tretji hi"l3k> odpravi leta 1969 0» ^ Anapurne največji u1*vJjZ|jj* šega vrhunskega aIpl,rrjviC. Stane Belak, Boro *l0 Matic Maležič. Mitja ^^tie drugi alpinisti iz —JJjostP* in Mojstrane so ™ na jamstvo, da bo odpr-^ jp-osnovi temeljitih PripL0 dosegla postavljeni m £/■ scgljivi cilj. Neurejena planinska pokopališča Mnogi planinci, alpinisti in ljubitelji gora so izgubili svoja življenja v planinah. Mnogi so v gorah tudi pokopani. Ko pa ogledujemo in obiskujemo planinska pokopališča in spominska obeležja, smo večkrat neprijetno presenečeni. Nekatera so popolnoma zanemarjena in neurejena. Krajevne skupnosti, turistična in planinska društva bi morala zanje bolj skrbeti in okrasiti grobove smrtno ponesrečenih gornikov. Pokopališča in grobovi bi morali postati kulturni spomeniki. Neurejene tn grobove najdemo V rr ytr na Jezerskem, v čah, Bohinju, Na V°) tfof-Koritnici in v Tre",iti M| da bi bilo dobro "^tfici al* polico v Kamniški li',jc0 * Ciril-Metodovo *aP<- Vratih? Nikdar nc smemo u M ti, da bi gorniki P« pć* neurejenih P°kopfZ polfi gorami, viputčent 1 m Ijeni. Planinski V 7jaf s» morali biti uW*f # v veČini primerov tc mota, Zahvala Ivanki Rijavec iz Broda 1, Bnhinjska Bistrica, nam je poslala tole pismo: »Lepo se zahvaljujem tova-rišici učiteljici Mariji Repinc in njenemu možu Francetu, Polje št. 31. Bohinjska Bistrica, za pomoč mojemu sinu, medtem ko sem bila jaz v bolnišnici. Se enkrat obema iskrena hvala.* V Razstava intarzij škofjeloški občin* d-1 prostorih UkofjeloSJ e knjižnice tc svoje intar/i Sever. Obiskovalci si dri razstavlja I domačin Bdi knjižnice si lahko ogledajo šestnajst njegovih del. Dosedanji razstavi vezenin Julkc Koprivec i in intarzij Bdija 0 pokazali, da - >g pfigj knjižnih policah ^ p\ ni za manjše r*»*f pr^j bo knjižnica zaradi ^ šnjega zanimanja razstavami nadaU1 ^ Naš komentar Uspešna teniška sezona v Kranju Vsakoletni pregled rezultatov kranjskega teniškega kluba Triglav prinaša že nekaj let skoraj enako podobo. Podoba kvalitete igralcev se najbolj kaže v rezultatih doseženih na tekmovanjih doma in v tujini. Rezultati Pa kažejo na viden premik v sami strukturi igralcev. Ce so še pred leti ogrodje ekipe tvorili starejši igralci, Pa se je že v letošnji sezoni pokazalo, da starejši ne več kos velikemu bremenu, ki jim ga nalaga ta ^»vornost, vendar pa mladi ob njihovi izkušenosti že Prihajajo v ospredje. Pogled rezultatov se bi začel z najpomembnejšim tekmovanjem v sezoni, to je republiškim prvenstvom v *seh kategorijah. Sicer se člani nimajo kaj posebej «valiti, saj je le Muleju in Furlanu uspela uvrstitev med šestnajst najboljših v naši republiki, vtem, ko je Anzeljc zastopal barve v finalu članov B. Slab nastop Uanc>v pa ^ p0pravi>j mladinci in pionirji s svojimi obriml uvrstitvami. V mladinski konkurenci so mla-lnci Cirič, Purič, Jokovič in Uranič zasedli tretje do Pc'o mesto. V dvojicah pa sta Purič-Jokovič zasedla aruSo mesto. V pionirski konkurenci j« bil dosežen največji uspeh kluba v letošnji sezoni. Alenka Jerkič je osvojitvijo prvega mesta v svoji konkurenci dosegla ■■«•■ največjih uspehov kluba. Pionirji: Štrukelj, ^nrnc, Ahlin in Kalan pa zasedajo mesta od petega do osmega mesta na republiški lestvici. Temu prvenstvu so sledila druga manj pomembna, Pa se je odlikoval le Mulej z nekaj presenetljivimi i v temi rezultati se Je visoko povzpel v republiški postni lestvici, saj zavzema deseto mesto. Od po-emhiujsih meddržavnih dvobojev velja omeniti dve Prepričljivi zmagi nad reprezentanco Beljaka, in sicer ter L,,1JU Bc,iaku- Sami dvoboji so potekali v prija-^jskem vzdušju, saj postajajo že tradicionalni. Ce k ■ 11111 dodamo še klubska prvenstva in jih primerjamo Doi°uik' na republiških prvenstvih, se nuni pokaže ko/lL Slik'' l; raIci> kl 80 dosegli uspehe v elitnejši Kr •re,lci- so zlahka osvajali tudi klubska prvenstva. dekT^ .tcni5kl k,ub iz ,eta v leto kaie naPre-' kar je zasluga načrtnega dela z mladimi. I. Purič Kegljanje Turk letos tretji ,e v ne^H- 1,1 V Crikvcnici se d^vn„ J° k°nčalo letošnje |iju 2au Prvenstvo v keglja lameznike' V dvo Pi|° 80 .°"';u"""" Je nasto" J?,ji držav, A,l,lV- Lcio^-2? ni, i p,vak P*' tal *V Sirskega Branika ^uni ,ViJ- Dvakratni za-?'avan jo* ^ni mvak Trikrat °*C Turk Pa se je "v:- /;u,ovo,iiti s l.Steriaj (Bra- nik) 1947, 2. Dragaš (Medve-ščak) 1858, 3. Tuik 1841..., 10. Prion 1815, 14. Ambrožič 1788, 18. Jenkole 1777, 19. Jereb 1771 (vsi Triglav). Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru pa so se za enak naslov borile ženske. Med 52 nastopajočimi je Kranjčanka Rozmanova z 830 podrtimi keglji osvojila deveto mesto, medtem ko je bila Žumrova z 824 kočiji štirinajsta. —dh ■ najav gorenjski prvak Snost r tekrr>ovalna CkiPnete rci,,u-1i letošnjega V^ia v f0*0***«* tekmo- č! i/ai*- N^°rWnih za v ' Na Hi Elektro in Shiu "»J £ '">,u"' tekmo-vj"1' ^P•,'t:,";,,, branju »»»«. ki ~l naJboljši Trigla-*° Podrli 1998 keg- ljcv (v Kranju 102)1, na Jrse-nicahi 970). Vrstni red: 1. Triglav 1998 (1028—970), 2. Jesenice 1878 (906—972), 3. Elektro 1904 (906—8%), 4. Kranjska gora 1663 (795-868), Bled 1576 (776 —803) Prvo tri plasirane ekipe imajo pravico nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo 13. — 14. novembra na kcglji-II« I rivdava v ki..ri|.i dh Planiška skakalna šola v Žireh V Žireh raste mlad rod skakalcev Za smučarske skoke je v Žireh že od nekdaj veliko zanimanja. Vse do leta 1968 pa so se s to športno panogo ukvarjali le nekateri posamezniki. Ni bilo društva, ki bi navdušene skakalce povezalo med seboj in jim omogočilo načrtno trenira nje. V sezoni 1968/69 pa je bilo za skakalce vendarle bolje poskrbljeno. Na pobu do domačega SK Alpina in Smučarske zveze Slovenije — predvsem veliko zaslug ima trener državne mladinske reprezentance Ivo Cerni-lec — je bila ustanovljena planiška skakalna šola. Takoj se je pokazalo, da je ustanovitev šole več kot upravičena. Vanjo se je na začetku vključilo več kot dvajset članov Tako se žirovski skakalci letos v okviru pla-niške skakalne šole pripravljajo že na četrto sezono. Trenutno sc pod vodstvom trenerja Kana Zaklja pospešeno pripravlja na novo sezono 22 skakalcev. Največ je pionirjev. Skakalci so v jeseni trenirali dvakrat tedensko, odslej pa se bodo zbirali po trikrat. Letos jim je vse leto izredno naklonjeno vreme, saj bi sicer ob slabem vremenu treningi večkrat odpadli, ker nimajo na voljo telovadnice. Prav tako skakalci letos precej pogrešajo plastično skakalnico v Mosteeu. na kateri so treni rali lani, letos pa je v rekonstrukciji. Izjema je le Po-ljanšek, ki trenira z državno mladinsko reprezentanco. Večino denarja zagotovi šoli Alpina, precej pa tudi občinska zveza za telesno ktdtUTO. .Seveda denarja vedno le primanjkuje. Oprema je izredno draga. Vsakemu, ki že na terenskih smučeh pokaže neke določene kvalitete, kupi opremo planiška šola, saj je za žep staršev predraga. Sah Valjavec : Torkar 0 : 1 V tekmovanju šahistov kranjskega Borca za pridobitev II. kategorije je pripravil presenečenje Torkar, ki je premagal Valjavca. Ostali rezultati: D. Stagar : : Vidali 0:1. Rabič : Na dič 1:0. Jovič : Nadiiar 1:0, 2iv-lakovič : Novak 0:1. Srečanja Rebolj : Marko, ftmid : : Lazar in Kokotovič : Požar pa so bila preložena. Po 3. kolu je v vodstvu Ivan Jovič. F. fttagar Žirovski skakalci so v preteklih sezonah dosegli že lepe uspehe. Njihove vitrine krasi devet pokalov, štirinajst kolajn in okrog sto diplom. Velike uspehe dosegajo zlasti pionirji. Izvedel pa sem, da je zelo velik izpad med skakalci čutiti ob prehodu iz pionirskih v mladinske vrste. Zato bo treba pridobiti v vrste planiške šole še več skakalcev, da se iz teh pridobi določena kvaliteta. Pri tem pa sc mora vsak skakalec zavedati, da mora trdo delati, saj je lah- ko kljub kvaliteti zaradi neposlušnosti iz šole izključen. Vse kaže, da bodo v žireh prehodnje leto 5. in 6. februarja pripravili prvo držav no prvenstvo za pionirje v skokih. Mladi pionirji skakalci Anton Burjek, Drago Žakelj, Roman Žust, Bogdan Podobnik in najmlajši Drago Krol-nik bodo ob izkušenem mladincu Janezu Poljanšku prav gotovo dosedanjim lovorikam v letošnji sezoni dodali še nove. Trdi treningi kažejo na to. J. Govekar Sejem rabljene smučarske opreme v Žireh SŠD Tabor iz Zirov že več let ob začetku zime pripravlja sejem rabljene smučarske opreme. Letos bo ta sejem v nedeljo, 7. novembra, od 9. do 11. ure dopoldne v prostorih osnovne šole 2iri. Kot vse kaže, bo letos izbira opreme na sejmu še precej bolj pestra kot pretekla leta. Namen tovrstnih sejmov je, da pridejo do opreme tudi socialno šibkejši učenci. Na nedeljskem sejmu bo na voljo vse od drsalne opreme pa do smučarskih čevljev, smuči, palic in drugih rekvizitov za zimske športe. Za sejem je že zdaj med prebivalci zgornjega dela Pol: a-ske doline veliko zanimanj*, saj so si zimski športi tu /e pridobili domovinsko pravico. — Jg OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — V ZCNL so tokrat presenetili nogometaši Jesenic, ki so v Tolminu domačinom odvzeli obe točki. Kranjski Triglav je izgubil že drugo tekmo. Tokrat je moral priznati premoč igralcem Hrastnika. Loški LTH pa je kljub prednosti domačega igrišča ostal praznih rok z novogoriškimi Vozili Rezultati: Tolmin : Jesenice 1:2 (1:2), LTH : Vozila 0:2 (0:2), Hrastnik : Triglav 4:3 (4:2). Pari prihodnjega kola: Triglav : LTH, Jesenice : I! i astnik. ROKOMET — Vse kaže, da se Je edini gorenjski republiški ligaš že na startu letošnjega tekmovanja sprijaznil, da nc bo po končani sezoni ostal v družbi najboljših. Z bero dveh točk po desetih kolih in z devetimi porazi so poleg Jadrana najslabša ekipa prvenstva. Tudi v tem kolu so na domačem igrišču visoko izgubili z gosti iz Ribnice. Rezultat: Kranj : Ribnica 12:21 (5:11). V prihodnjem kolu Kranjčani gostujejo v Radečah. ODBOJKA — V slovenskem derbiju II. zvezne odbojkarske ligi - zahod so Jeseničani zasluženo premagali goste iz Anhovt-ga. S to zmago so s 4 točkami trenutno na petem mestu. Rezultat srečanja: Jesenice : Salonit 3:1. V prihod njem kolu morajo Jeseničani v Zenico, kjer se bodo pomerili z domačim Metalcem. NAMIZNI TENIS — Na II. zveznem pozivnem turnirju druge skupine igralcev in igralk SFRJ je v ien-ski konkurenci Novakova (Triglav) zasedla deveto mesto. Na 1. pozivnem turnirju devetih najboljših slovenskih pionirk je zmagala Triglavanka Zakojč, medtem koi je bila njena klubska kolegica Ožek četrta. Na enakem turnirju pionirjev je bil najboljši Triglavan Novak, ki je brez poraza prepričljivo osvojil prvo mesto. Zanimivo pri tem je, da je Novak vse svoje nasprotnike premagal z 2:0. Sedmo mesto je osvojil Urlep (Triglav). -dh V teh dneh delavci Cestnega podjetja iz Kranja pospešeno urejajo cesto Ž.abnica—Zgornje Bitnje. Danes teden (sreda) so že začeli polagati asfalt, ki bo položen okrog 20. novembra. Ker smo se ob otvoritvah cest le redko spominjati ljudi, ki so jih gradili, to »napako« popravljamo danes. O svojem delu govorijo zato trije graditelji ceste Zabni-ca—Zgornje Bitnje. £ Anton JERAJ, delovodja: »Z gradnjo cest se ukvarjam že 15 let, pri kranjskem Cestnem podjetju pa sem od ustanovitve dalje, torej polnih 10 let. Delal sem že na številnih cestnih odsekih. Na primer: fikof ja Loka—Zab-nica, Preddvor—Zgornje Jezersko, Hrušica—Mojstrana, Cerklje—Spodnji Brnik itd*, ter različne krajše cestne odseke. Za dobro cesto je najvažnejša solidna ln trdna podlaga, razen tega pa mora biti v redu položen tudi asfalt. Vendar se take ceste brez strojev nc da narediti. No, pri nas imamo že toliko strojev, da lahko zgradimo kar v redu cesto. Tega včasih nismo mogli.« % Geza SF.RUGA. strojnik: »S cestami se ukvarjam od 1956. leta dalje, dan kolektiva kranjskega Cestnega podjetja pa sem vseh 10 let, kar podjetje obstaja. S svojim stro- jem sem delal že na različnih koncih Gorenjske, med drugim tudi v Poljanski in Selški dolini. Moje delo nt lahko. Stroj te pošteno pretrese. Poleti ponavadi delamo po 12 ur, na tej cesti pa je naš delovni dan kdaj tudi daljši. Pred leti naše delo ni bilo lahko, ker ni bilo strojev. Za večje gradnje smo si jih morali sposoditi. Sedaj kar gre. Naše podjetje je že kos najtežjim cestnim gradnjam.« # Jože MOHORIC, strojnik: »Pri Cestnem podjetju Kranj sem 7 let, od tega vozim tri leta ti inšei ja. To je izredno natančno delo. Paziti moram na stroj, ki pri asfaltiranju nc sme nikoli odpovedati. Podjetje ima sedaj že precej strojev in zato lahko gradimo hitreje. To sc kaže tudi pri tej gradnji. Vendar glede mehanizacije Slovenijacestam zaenkrat še nc moremo konkurirati. Kljub temu je naše podjetje že kos vsakemu delu. S Hnišerjem sem asfaltiral že precej cestnih odsekov na Gorenjskem.« J. Košnjek S petkove otvoritve razstave akademskega slikarja Vinka Tuška v galeriji Mestne hiše v Kra* nju — Foto: F. Perdan V petek se je v galeriji Prešernove hiše v Kranju prvikrat samostojno predstavil javnost svojimi deli akademski kipar Boris Sajovic. — Foto: F. Perdan GRADITELJI; ALI ŽE IMATE VRATA ZA VAŠ DfiSir £8 LED? NOTRANJA VRATA FURNIRANA VRATA — mahagoni ■— teak — afrormosia — okume — hrast — brest ULTRAPAS VRA.A vrata za pleskanje — vezane plošče — lesonit — v.Izvedbah kot vhodna vrat* Preden se odločite za nakup, si oglejte izdelke pri nas na Bledu — Rečica Zahtevajte oonudhe in ceni* LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED 85