Naročnina mesečno 23 Din. ia inozem-»t»o 40 Din — □©-deljnka izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi 0L6/III VENHC Cek račun; Ljub-liana U 10 650 ia 10 54'» ta insernte; S11 raje »o Atv 75t>5 Zagreb št v 59.011, Praira-I )iinaj 24.79' Uprav« Kopilar-leva b. telefon 2999 Telefoni nredništvai dnevna ilužha 2— nočna »9*. 2»4 tal W (shaja vsak dan sjntraj. razen ponedeljka In dneva |k> prazniku Slovenska občina K nedelishim volitvam v 9 občinah Žo od nekdaj jo občina najbolj hvaležno polje vse slovenske pridnosti in iznajdljivosti in podjetnosti. V občini so se naj; bolj pokazali sadovi poštene skrbi za javni blagor. Vse javno dobrine, ki jih Slovenci imamo, jih imamo — če izvzamemo deželno zbore, kasneje oblastne samouprave — od občin, ki so v svojih stvarnih in krajevnih mejah preko vseli svojih izprememb skrbelo za svoje občane. Zato ni čudno, da je občina uajpriljubljenejša oblika samouprave in da jc tu ljudstvo najbolj ljubosumno na svoje pravice in najbolj občutljivo; zato ni čudno, da je svobodno izvoljeni župan nekaj več: nesporni predstavnik občanov, usta in ušesa občine, občinski odbor pa najmanjši, pa najpoštenejši in najdelavnojši ljudski parlament. Zato jc tudi čisto naravno, da so tisti, ki so hoteli ljudstvo krotiti, padli najprej po občini. Iz splošne ljudske upravne organizacije so napravili najnižjo podružnico stranke, kakor so iz države napravili stranko, iz župana so napravili najnižjega priganjača stranke, kakor iz ministra voditelja stranke. Svobodno izvoljene voditelje občin so z oblastjo pognali in na njihovo mesto postavili najslabše vzorec, take, ki se va-Ijujo na dnu vsakega naroda, da kalijo njegovo čisto vodo. Ljudstvo pa jc samo želelo dočakati priliko, da jih z močjo svoje no-volje požene v muzej stranke, kateri so služili, na njihova mesta pa postavi svoje ljudi, predstavnike ljudske miselnosti in ljudskih potreb. Taka prilika se je ponudila. Devet občin — druge še pridejo na vrsto — si bo v nedeljo izbralo novo vodstvo, nad 30.000 ljudi se ho v nedeljo odločilo za —? Za kaj gro pri teh občinskih volitvah? Navajeni smo bili gledati v občinskih volitvah skrb ljudstva za svoj lastni blagor: kdo bo bolj skrbel, da se napelje vodovod v občini, da bodo občinska pota v porabnem stanju, kdo bo bolj znal skrbeti za občinske reveže, ne da bi občinska bremena preveč povečal, itd., skratka, kdo bo boljši župan ali Peter ali Pavel. Konec volilnega boja pa je bil ta, da je občina dobila po svobodni izbiri občanov svojegra župana, ki jc imel med odborniki in občani prijatelje in nasprotnike, delati je pa moral vedno po želji občanov, sicer so si nasprotniki do konca poslovne dobe pridobili večino in ob prvih prihodnjih volitvah je moral s svojimi odborniki vred »dložiti čast in breme. Tudi sedanje volitve so v nekaterih občinah šo vse v tem starem, mirnem duhu, kjer gre samo za to, ali bo župan, oziroma celotni občinski odbor, spreten aH neroden gospodar, ali bo občinske posle, ki jih ima z višjimi oblastmi, opravil mimogrede, kadar bo šel tudi po svojih opravkih in samo na svoje stroške v mesto, ali pa bo svoje opravke podtaknil in jih opravil takrat, ko bo šel tudi po občinskih poslih in na občinske stroške v mesto. Izbira pa ni težka. Tisti, ki je najbolj pošten, najbolj delaven, ki daje polno jamstvo, da bo občino vodil nesebično in ki bo jioleg tega imel tudi pogum, postaviti se za vrednote svojih občanov, ne da bi kaj vprašal, kako bo storil sosednji župan za svojo občino, tisti naj bo župan, in tisti, ki so pripravljeni z njim stopiti v eno vrsto in z njim tudi ob mizo udariti — slovenski čudež — ako bi bilo treba, tisti pa občinski odborniki! V vseh pa mora biti ena misel: slovenska občina z vsem svojim mnogostranskim delovanjem jc nedotakljiva last slovenskega naroda! Toda takih občin, kjer bi šlo samo za Petra ali Pavla, za klerikalno ali liberalno kandidatno listo, za dobre ali slabe gospodarstvenike, je že pri nedeljskih občinskih volitvah kaj inalo — ako sploh so —, pri nadalj-nih pa jih bo čimdalje manj. Odkar smo zad njič volili župane, pa do danes se je v slovenskem življenju silno izpremenilo. Liberaliz ma, tega širokoustnega protivnika slovenskega naroda in največje coklje vsega njegovega resničnega napredka, ni več! Organizacij slovenskega liberalizma ni več! Tudi JNS ni več! Vse nekdanje je mrtvo, obcestni kamen, ki ga je lemež časa vzdignil iz prsti, ker je narod oviral pri oranju, in ga pustil ob koncu njive. Samo oblast ga še more, s tlačani, postaviti nazaj, vranam za razglednik. Brez oblasti pa je vsa ta reč — mrtev kamen! In vendar ima narod še vedno svojega sovražnika, komunizem, ki se hoče tudi ohčinskih volitev poslužiti, da udari narod po obrazu, še vse bolj, kakor je to zmogla pomehkužena JNS. v . V večini občin, ki v nedeljo odločajo o svoji usodi v prniajajoči poslovni dobi, sta vloženi samo dve listi: Lista JRZ, na kateri so se zbrali naši najboljši, pošteni in ugledni posestniki, bajtarji in delavci, ki so se zdru: žili pod zunanjim okvirom JRZ. ker so naši voditelji, ki narodovega zaunanja še nikdar niso zlorabljali, priporočili JRZ kot najbolj primerno in edino možno obliko političnega združevanja in nastopov, in še kaka druga li sta, ki se imenuje, n. pr.: »Delovna lista«, ali »Gospodarska lista« ali »Lista delovnega ljudstva« (čeprav smo vsi Slovenci samo iz-mozgano delovno ljudstvo), ali »Skupna lista delovnega ljudstva« in podobno. (Kje je JNS. kje jc liberalizem?) Boj se marsikje no vodi več pod geslom: za vlado — nroti vladi, za JRZ — za dr. Mačka, za klerikalce — za iiheralee. ampak pod bojnim geslom: ali Moskva ali llim, aH katolicizem aH komunizem. Nc gre več za to, aH jc župan in ostali občin; ski odbor zmožen pametno in pošteno voditi občinsko gospodarstvo, aH bodo skrbeli za ceste in luč in občinske reveže, ampak za to. ali bodo znali širiti v občini komunistično pronngnndo, a'i pa ii bodo zopervali. ali bodo podpirali pristaša komunizma ali pa reveže, ali hode srledali v evluinstičnem križu nad vasjo izraz versko usmerjenosti ljudstva aH pn pripravno pripravo, na katero bodo obe- Avsiriishi zvezni kancler v Pragi Prelom v avstrijski politiki Avstrija predlaga ČSR politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje »Munchner Neueste Nachrichten« objavljajo v današnji številki senzacionalen dopis svojega varšavskega poročevalca o potovanju kancelarja Schuschnigga v Prago. Nemško časopisje, ki mu približevanje Avstrije k državam Male zveze ni ljubo, sicer praški sestanek gledajo v najbolj črnih barvah, vendar pa je treba gornjemu poročilu, o katerem dopisnik pravi, da jamči za njegovo popolno verodostojnost, pripisati zasluženo važnost. Nemški časnikar pravi namreč v svojem dopisu naslednje: »Vaš dopisnik je v položaju, da vam že lahko danes sporoči natančno vsebino verbalne note, ki jo bo avstrijski zvezni kancler na koncu svojega praškega obiska pustil v rokah češkoslovaške vlade. Ni še gotovo, če bo češkoslovaška vlada na želje avstrijske vlade pristala, zato tudi ni mogoče z gotovostjo trditi, če pomeni nota avstrijskega zveznega kanclerja že zaključno listino avstrijsko-češkoslovaškega zbližanja ali če bodo nekatere točke morda še spremenjene. Avstrijska listina se v dobesednem prevodu glasi takole: Schuschniggov načrt pogodbe Š*1 C D „Habsburšho vprašanje naj se sporazumno z S v3A Jugoslavijo in Romunijo reši do t. marca 1936" »Zaupna pogajanja, ki so dalje časa trajala med avstrijsko in češkoslovaško vlado, so pokazala, da obstoja tako v mnenjih obeh držav, kakor v konkretnih ciljih v vprašanjih zunanje politike, ki tičejo obe državi, dalekosežno soglasje med obema vladama. To dejstvo, ki si ga štejem v čast vaši eks-celenci posebno poudariti, mi dovoljuje, da v imenu avstrijske zvezne vlade izjavim, da je Avstrija odkritosrčno pripravljena, svoje itak že prijateljske odnošaje s Češkoslovaško še bolj razviti in poglobiti. Avstrijska zvezna vlada je pripravljena na političnem, gospodarskem in kulturnem polju nastopiti pot resnega tesnega sodelovanja s češkoslovaško republiko.« »Avstrijska zvezna vlada s posebno za-dovoljnostjo ugotavlja, da vlada med obema državama popolno soglasje v naziranju, da pomeni pakt Zveze narodov, kakor tudi ves mirovni in varnostni sistem, ki je na paktu ZN zgrajen, temeljni kamen zunanjih politik obeh držav.« »Avstrijska zvezna vlada nadalje ugotavlja, da pogodbe, ki jih je Avftri'a oklenila z drugimi državami kakor tudi obveznosti, ki iz njih izhajajo, v vsakem oziru sogNšajo s predpisi pakta Zveze narodov. Nobena obstoječih mednarodnih nogodb in obveznosti ne nasprotuje pogodbi, ki bi se sklenila med Avstrijo in Češkoslovaško nn temelju političnega, čospodar.skeiSa in ku 'urnega sodelovanja med obema državami « »Avstrijska zvezna vlada izjavlja svoi trden sklep, da hoče sodelovati a uresničenju nekega sistema varnoslnih paktov in paktov o medsebojni pomoč', ki bi v okviru pakta Zveze narodov in v soglasju ž njim jamčili za mir in za teritorialno nespremenljivost (status quol v srednji in vzhodni Evropi.« »Avstrijska zvezna vlada sprejme z za-dovoljnostjo na znanje obvezno izjavo češkoslovaške vlade, da prizna polno enakopravnost Avstriie na polju zunanie kakor tudi no'ranje politika in da ne bo delala nobenih težav, če b' Avstrija hotela tudi dejansko izvesti uresn:čitev te enakopravnosti. Avstrijska zvezna vlada se pa istočasno obveže, da v vprašanju obnove Habsburža-nov ne bo oodvzela nobenih korakov, dokler se češkoslovašk' vlad' ne bo posre" -'o najti ugodne rešitve tega vprašanja, ki bi bila sprejemlilva tudi za jugoslovansko in romunsko vlado.« »Avstrijska zvezna vlada vzema z zadoščenjem na znanie izjavo češkoslovaške vlade, da bo tozadevno (habsburško) ureditev dosegla najdalje do 1. marca.« »Avstrijska zvezna vlada izjavlja, da je pripravljena sprejeti takšne gospodarske in trgovinske pogodbe s češkoslovaško vlado, ki bi imele za cilj, da ustvarijo med podonavskimi državami eno samo gospodarsko enoto.« »Avstrijska zvezna vlada je tudi pripravljena skleniti s Češkoslovaško posebno kulturno pogodbo po vzoru italijansko-avstrij-ske kulturne pogodbe.« »Avstrijska zvezna vlada se napram češkoslovaški vladi obvezuje, vse tiste organizacije, društva, združenja in poedine osebe, ki na avstrijskih tleh rujejo proti češkoslovaški vladi, preganjati in zatirati. Istočasno pa avstrijska zvezna vlada vzame na znanje enako obveznost češkoslovaške vlade.« »Avstrijska zvezna vlada končno z zadoščenjem ugotavlja, da vlada med njo in češkoslovaško vlado popolna enoglasnost glede nastopa proti tretjim državam ali v inozemstvu delujočim političnim organizacijam, v kolikor je njihovo delovanje naperjeno proti neodvisnosti Avstrije oziroma Češkoslovaške. Avstrijska vlada je pripravlje- na izdati vsa potrebna navodila svoji vojski in državni policiji, da naj v bodočnosti postopa le v soglasju z odgovarjajočimi češkoslovaškimi oblastmi.* Počnhojmo, haj reče Mala zveza Odgovornost za verodostojnost te zanimive listine prepuščamo nemškemu časnikarju. Nam sc zdi zelo mogoča. Ker pa mora češkoslovaška v!a-da po predpisih statuta Male zveze, predno se kakorkoli veže s kakšno tretjo državo, imeti za to pristanek Jugoslavije in Romunije in ker nam ni znano, da bi bila niti Jugoslavija niti Romunija takšen pristanek že dali, se nam zdi, da Schuschniggov obisk v Pragi še nc predstavlja končne razvojne dobe preusmeritve avstrijske zunanje politike. Načelno sc nc bo nikdo od nas spodtikal, če bi Češkoslovaška pogodbo v smislu, kot jo navaja avstrijska nota, zares tudi podpisala. Toda izjava, ki jo jc včeraj dala Titulescova uradna agencija Sud Est, priča, da op'imizcm Schusch-niggove note v pogledu Habsburžanov ni upravičen, in da je datum t. marca zatorej brezpredmeten, ker niti Jugoslavija, niti Romunija nc bosta pristali na kakršnokoli obnovo Habsburžanov v Avstriji ne do 1. marca, ne do kateregakoli datuma v bodočnosti, dokler bo Mala zveza obstala in dokler bosta ti dve državi mogli uveljavljati svoja I temeljna načela zunanje politike v Podonavju. Veselje v Pragi „U6lemba Avstrve v gospodarsko skupnost Podonavja" Praga, 10. jan. Danes jiopoldne ob 17 je prišel nn VVilsonov kolodvor avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg v spremstvu avstrijskega poslanika v Pragi dr. Mareka in šefa svojega kabineta dr. Froenleitna. Na praškem kolodvoru se je zbralo veliko občinstva, ki je hotelo pozdraviti avstrijskega državnika. V zastopstvu zunanjega ministr značaja, toda vsi češkoslovaška javnost, kakor tudi javnost vse Evrope je edina v tem, da gre ta obisk daleč mimo zasebnega značaja, ki bi mu ga radi pripisali. Zunanje ministrstvo je izdalo časopisju neke vrste poluradne informacije, v katerih zatrjuje, da je sedanji obisk samo nadaljevanje prejšnjih dveh, onega iz leta 1921, ko je kancler vvii ie pozdravil dr. Schuschnigga minister dr. | Schober podpisal tnkoimenovano pogodilo v Uny, - ' .. ... •' -| . . •• i. .. i. : — ----...... !.. I,.l„ 1(V)') !.- r, ca io n;i I,,, in I xr PrniTI Kroftn. v imenu Zveze čeških industrijalcev, kjer bo kancler predaval o gospodarskih vprašanjih Po in onega iz leta 1922, ko se je nahajal v l'rngi kancler Seipel. Sedanji češkoslovaški ministrski UU IUUI1.1C1 II tiia,,,, " H"- I"-.............I.........,--- ........v. •• .....I donavia pu dr. Kubinski. Po pozdravu se je kan- j predsednik dr. Hodza je v svoji uradni izjavi, ko - - - ........ -• J~- je nastopil vlado, podčrtal, dn jk> njegovem mne- nju spadata Avstrija in Modjarska v gospodarski krog. ki ga tvorijo države Male zveze in da bo zatorej storil vse, kar bo v njegovih močeh, da se ta želja činipreje uresniči. V leni pravru dn bo češkoslovaška vlada izkoristila bivanje dr. Schuschnigga, da se ž njim fiogovori o možnosti včlembe Avstrije v podonavsko gospodarsko skupnost. cler dr. Schuschnigg odpeljal v bolel »Esplanadec, kjer bo bival za časa svojega obiska v Pragi. Po krajšem odmoru se je odpeljal na grad, kjer se je vpisal v knjigo predsednika republike. V hotel »Esplanade« ga je nato prišel obiskat predsednik češkoslovaške vlade dr. llodža, ki mu je Schuschnigg obisk takoj vrnil. Uradno zatrjujejo tako v Pragi, kakor na Dunaju, da je potovanje dr. Schuschnigga zasebnega ^Revolucija se širi po severni Italiji*' „Da'dy Herald" o Hrvatih in Slovencih pod Italijo — London, 16. jan. m. »Daily Herald* z dne 16. januarja objavlja na uvodnem mestu od svojega posebnega dopisnika v Italiji članek pod naslovom »Revolucija se širi tudi v severni Italiji«, v katerem med drugim ta posebni dopisnik tega lista pravi naslednje: »Plamen uporništva proti g. Mussohni|u se ie začel širiti tudi po severni Italiji med milijonom Tirolcev, Slovencev in Hrvatov, ki so 1, 1919 padli pod italijansko oblast, ki sedai dezertirajo iz italijanske vojske. Begunci beže v trumah čez mejo v Avstrijo, Jugoslavijo, Švico in Franc;jo. Vsi ti begunci odločno izjavljajo, da ne žele niti delati niti se boriti za državo, katero sovražijo iz globine duše. Vsi ti pripqvedujejo, kako možje in žene, ld so ostali v Južnih Tirolah in v pokrajinah na severovzhodnih obalah Jadrana, prosijo Boga, da bi čimprej padel Mussolini, kar bi jih osvobod?.o italijanskega jarma«. Posebni dopisnik tega lista zatem citira besede južnotirolskega prvaka, profesorja nemškega vseučilišča Edvarda Reik-Nikolusija, ki mu je obširno obrazložil stanje nemške manjšine na Južnem Tirolskem, njen težki položaj in sovraštvo napram Italiji, V zvezi s tem posebni dopisnik »Daily Heralda« zaključuje svoje poročilo z besedami: »Isto razpoloženje in iste pritožbe so na jugo-slovansko-italijanski meji, kjer g. Musscuni po- skuša, da z vso silo vsili svojo voljo kakim 600.000 do 700.000 Hrvatov in Slovencev, ki istotako uporno sovražijo Italijo. To jc istotako važno knkor duhovna revolucija že razdraženih južnih Tirolcev. Tisoči Slovencev in Hrvatov so že našli svoje pribežališče v Jugoslaviji, kjer so zaposleni bodisi v posebnih taboriščih bodisi na kmetskih posestvih in povsod tam, kjer se njihovo delo more izkoristiti. Ti begunci ne žele za nobeno ceno boriti se za Mussolinija ter so prej pripravljeni da riskirajo ob obmejnih stražah življenje. Tako sc itt/ijanske obmejne čete pobile mnogo beguncev, ki so hoteli v Avstrijo ali pa v Jugoslavijo.• sili župnika in oba kaplana, kakor so se ne-uje bahato izrazili (vemo, da so to bolj besede od torka do srede kakor j)a resen jiro- fram in da pri nas še komunist ni zanič, do-lcr jc sam, masa je pa zmožna vsega, tudi slovenska, razodevajo pa miselnost tistetra tabora, iz katerega tako vpitje prihaja). Na teh nasprotnih listah se je združilo vse: bivši socialisti, bivši liberalci (tn so, ker svojega tabora nimajo več!), bivši samostojneži (tisti, ki so najbolj trmasti in se ne zavedajo, kje so) in sedanji komunisti, ki vso skupino s šlagerji vodijo. S tem nočemo reči, da so na nasprotnih listah nli med njihovimi volilci sami komunisti, trdimo le, da resnega, pravega. iskrenega, poštenega Slovenca ni med njimi. Občinsko volitve so ponekod dale povod za siiopad dveh svetovnih nazorov. Kaj takega je zmožen samo komunizem, ki pozna samo komunistično univerzo (ne znanstvene). «!ini(i komunistično gledališče (nc umetniško), samo komunistično javno kuhinjo (ne dobro- delne). in tudi samo komunistično občino (ne ljudske). Jc to zoper vse. naše pojmovanje, ki ga imamo o občini, toda tudi ta boj, ki nam je tako brezobzirno vsiljen, moramo tz-vojevati! Tej, strujienega sovraštva polni, nenaravni skupnosti moramo postaviti nasproti našo, katoliško in slovensko skupnost (ne klerikalno, ker kloriknlizem sc nimn več s kom boriti, za komunizem pa je preveč neokreten). tisto duhovno skupnost, ki jc ni mogoče niti razpustiti, niti zapleniti. Zato v nedeljo vse naše sile na volišče, ki se je brez naše krivde izpremenilo v bojišče! Teh 30.000 Slovencev mora v nedeljo pokazati, da ga ni mogoče oslepariti niti s šlagerji. niti s pus-kinim kopitom, dn hoče imeti svoje občine in v njih prvi branik svojih pravic! Po volitvah pa pokažemo zopet naše staro, jireiz-kušeno pojmovanje občine: vodovod, katerega vodo bodo vsi i>i 1 i. elektrika, ki bo vsem svetila, ceste, jio katerih bodo vsi hodili in vozili, skrb za reveže, — občina zu vse občane, vso občino za ves narod. Hitler: „Nemčiia mora biti močna" Berlin. 16. jan. AA. O priliki proslave obletnice volitev za deželni zbor v pokrajini Lippe je govoril državni kancler Adolf Hitler, ki jo v svojem govoru najprej podal kratek pregled dogodkov, ki so se odigrali v zadnjih treh letih, odkar je narodna socialistična stranka prevzela oblast. Zatem je Hitler vzporedil sedanje razmere s časom v svetovni vojni, ko so politiki zlomili narod, ki se v mirni dobi ni navadil na žrtve Posebno je podčrtal, da se ne vprašuje, če ima ali nima ta nli oni državljan Io ali ono. Vprašuje se samo, ali je nemški narod dovolj močan, da lahko obstoji v tem svetu. Nemčija mora biti močna, da jo nikdo ne more napasti. Nemčija lahko danes polna zaupanja gleda v bodočnost. Nemčija lahko mirno gre |>o svoji poti, ker je močna. Kdor danes čita govore, katere je on imel tedaj v volivni borbi, bo videl, da so se tedaj mnoge njegove besede smatrale za fantastične, da pa je trenutna stvarnost dala več, nego je on tedaj obljubljal. Nn koncu je Hitler pozval stare borce svoje stranke, da naj ohranijo isti duh, ki je v tistem težkem času Nemčijo pri vedel do zmage. Krupp v Londonu Ijondon, 16. jan. b. Semkaj je prispel nemški industrijalec Krujip. Njegov obisk v Londonu je v zvezi z nabavo jekla od strani Anglije v Nemčiji Velika Britanija potrebuje zaradi svojega ohoro ževanja ogromne količine jekla. Časnikarjem je Krupji izjavil, da je prišel v Anglijo samo zato "ia peije svojega nečaka v Oxford na šiuiiije. N a južni abesinski fronti as Desta beži Po 3 dnevni bitki je Graziani fronto prebil Fulda : Pogajanja s Hitlerjem Reuter poroča: Severozapadno od Dola se že Iri dni vodi bitka. ki ,(•■ očividuo najvažnejša od /ačctku vojne. Vojska rasa Deste, ki se ceni na liD.OOO, se |m> veslih i/, soihalskega vira umika na celi fronti in zapušča ua liojišču več slo mrtvih m veliko število ranjenih. Bitka se je začela v nedeljo, ker je general (iraziani sklenil, da takoj /.ačuc ofenzivo proti četam rasa Deste. ki so se /hrnle v večjem številu in začele počasi napredovali v preteklem iednii * snieri proti Dolu. reki (•anale. Dorija in Dauaparna. Ilalijanske čete, ki jili ic general (ira/.iani vrgel v borbo, so bile sestavljene iz belih italijanskih čet, pomešanih z italijanskimi nerednimi č.eianii, Italijanske bele •ete so iiile večinoma motorizirane. Italijansko le-lalslvo je pomagalo prodiranju italijanskih čel s tem, da je bombardiralo glavni -taii rasa Deste in metalo bombe ua abesinske kolone, ua katere jc udi streljalo s strojnicami. Prva dva dni bitke so sc Abesinei umikali počasi in se krvavo borili za vsako ped zemlje. General Graziani je poslal proti \besincein nove italijanske čete iz jarkov in pomagal njihovim napadom s tanki in oklopnimi avtomobili, ki so sipali peklenski ogenj z strojnic . četi- rasa Deslo Na koncu m> je umikanje čet rasa Deste spremenilo v paničen beg. Nekateri italijanski krogi mislijo, da pomeni tu beg popolno raz -lilo Pel rasa Deste. tieneral (iraziani hoče poditi iln konca sovražnika, da bi razbremenil s voj* levo krilo in da bi se osvobodil od pritiska Dešlinili čet z, namenom. da bi v relativni sigur-•iosii laliko začel otenzivo svojega centra in desnega Urila i smeri glavnih ciljev, to je Džidžigc in Hararju in železniške proge, ki vodi iz Djibu-lija i \ddis A belin. Letala, iatnki '/.>• v nedeljo je eden izmed Reuterjevih dopisu i !,ov pri italijanski armadi javil, da je napre-dovanje italijanske vojske na tej fronti začelo z napadanjem v več kolonah, ki so pritisnile na ; betonske sprednje straže, ki so se počasi umikale. Italijanska letala, ki so spremljala vse te operacije, «o vsak trenutek obveščala o premikanju abesin-»kih čet in vzdrževala tako kontakt med posameznimi italijanskimi kolonami. Italijanska ofenziva se je nadaljevala v ponedeljek in torek z neprestanim napadanjem * pokrajini Dare med omenjenima rekama. Abesinei so bili dobro oboroženi, vendar pa demoralizirani zaradi napadov italijan--kili motoriziranih čet. Posebno se je opazilo, da se Abesinei boje tankov. Reuterjev dopisnik poroča iz Adis Abebe. da tam verujejo, da so Vbesinci presekali zvezo med Mnkalo in Aduo. Obvestila iz dobrega abesinskega \ira trde. da bi Abesinei ze mogli zavzeti Makaln. toda da ostajajo v rezervi sledeč taktiti čakanja. Prav tako se trili. da vlada v Adis Abebi namenoma ne mara objavljati vesti, ki prihajajo iz M:i-uile i u ki javljajo, da čete rass Sejnina in rasa Kaše in drugih abesinskih poveljnikov na severni fronti polagoma a sigurno napredujejo. Desta umika m SO SC je da Zakaj se ras Vddis \beba, 1li. jan. b. Tukajšnji vojni krogi priznavajo, da so za čete rasa Deste nastopile /„ive zaradi slabili prometnih zvez z ozadjem da ni izključeno, da je izdal svojim četam, ki .< nahajale v pn ili bojnih vrstah, povelje, da iinaknejo na varnejše postojanke. To povelje izdal ras Desta le iz previdnosti, ker ni hotel. In imel v borbi z Italijani preveč žrtev. Odločno pa se zanika, da bi ras Desta. ki je silno bojevit vojskovodja, umaknil sinje čete iz strahu pred Italijani, kakor hočejo to prikazati nekateri itali lanski časopisi. Zaenkrat pa tudi še ni ničesar /luinega in tudi ne potrjenega, da bi se na juž-•-,ciii. somalijskeni bojišču, v resnici vodila kaka večja bilka, v kateri bi Grazianijeve čete potolkle A besi nce. If- l:"ansho uradno poročno 98 AA. Agencija Štefani bojišču obstrcljcvi/.o sovražne čete, zbrane pri Dagaburiu in Sasabeni. Abesinei, ki so že prej izrekli zvestobo našim četam, so se skupaj borili z njimi. Na eritrejskem bojišču je letalstvo bombardiralo kraje v pokrajini Audinoksi Abesinski cesar izjavlja ' Abesinski cesar ie dal posebnemu dopisniku DNB-ja, ki ga je obiskal v Desiji, tole izjavo: Naš položaj na severnem bojišču se je znatno popravil. Napadi naših čet so se uspešno končali j z zavzetjem masiva Tembijena in se nadaljujejo proti Geralti. Zdai se vrše samo posamezne bitke, j vse z uspehom. Nato je abesinski cesar izjavil, da pričakuje večjih bojev šele prihodnji mesec, čeprav misli, da zaradi hudega deževja zrahljana Ka otežujejo za ! delj časa akcije večjega sloga. Govoreč o bojih na južnem bojišču je abesinski cesar rekel, da so se ti boji začeli že 8. januarja, vendar jih Italijani v svojih poročilih niso omenjali vse do 14. januarja. V teh bojih so se Italijani ogorčeno branili, rabeč vsa tehnična sredstva, toda vzlic tehnični premoči niso mogli preprečiti prodiranja abesinskih čet. Boji na južnem bojišču se nadaljujejo. Da obdrže svoje postojanke, pritegujejo Italijani čete tudi z drugih odsekov. ; Mahate obkoljene Miinclien, 16. jnn. SK. Na konferenci nemških škofov, ki je bila sklicana v Fuldi. je zmagala stru ja kolnskcga kardinala Sc.hu Ite i a ki jo podpirata berlinski škof grof Pievsing m osua-briiški škol Bering škofovska konfeienni je namreč pooblastila imenovanji dva cerkvena dostojanstvenika, naj stopita v stik / ministrom za verstvu Kerrlom, da bi sc začela nova pogajanja med sv. stolieo in nemško vlado za ločno izvedbo konkordata. čeravno sn nemški škofje v načelnih vprašanjih ostali neuklonljivi, se zdi. I o pa mnogo da so taktično vsled lega. ker katoliških redov ubrali bolj prožna pota. •o razni devizni procesi in n jihove zavode spra- vili v iiuruvuosl obupen gospodarski položaj. Turli urotacija predata Banuschu je mnogo vplivala na milejši razvoj dogodkov, ker grozi nevarnost. da sc k deviznim procesom ne pridruži sedaj še kukšen umetnostno napihnjen vele-i/.dajuiški proces, ki bi pri sedanji popolni /.a-sužiijenosti nemškega tiska lupravil med ljudstvom mnogo moralne škode ker bi cerkev ne imela nobene možnosti, da se brani in pove resnico. Glede verskih šol in mladinskih društev pa ostane episkopat na svojem dosedanjem stališču. le da bo nn polju mladinskih združenj skušal najti bolj prožne prilagoditve pravic cerkve trmastim zahtevam hitlerjevskega režima. Minister dr. Kreh v Zagorju živila posadki Oi pri" ?im, 16. januarja, občuje komunike H. 98: <5itk.> f.r. prekopu Doriji se ie končala s popolnim uspehom naših čet. Prodrle so in popolnoma s trle ogprčeni odpor naših sovražnikov, tete rasa Desle so umikajo v največjem neredu. Sovražne Izgube ko velike, koliko znašajo, bo pa moči šele naknadno ugotoviti. Letalstvo je na somalijskem Letala mečejo Addis A besa, 10. jan. I). Po poročilih, ki prihajajo iz abesinskega generalnega štaba v Desiu, se trdi, da so čete rasa Kaše. rasa Sejnina in vojnega ministra rasa Mulugete že popolnoma obkolile Makale. Italijani svojim maloštevilnim posadkam. ki nekako simbolično branijo mesto Makale. mečejo živila in niunirijo z letal, ker so jim Abesinei presekali vse zveze. Dalje se tudi trdi. da ras Se, ju m i ostalima poveljnikoma zavlačuje zavzetje mesta Makale iz stratcgifnili razlogov. Abesinski vohunski službi se je namreč posrečilo zvedeti za pasti, ki so jih nastavili Italijani po nalogu maršala Badoglia. To je tudi glavni vzrok, da nočejo vkorakati s številnimi četami v mesto. Italijanske čete so sedaj zelo neaktivne, zato pa so neprestano letala v zraku in obsipajo vso severno ironto z neStevilnimi bombami. Eskadra za eskadro se zamenjuje ler skuša preprečiti vsak poskus koncentracije abesinskih čet v močnejše oddelke. Italijani uporabljajo pri tem vsa mogoča sredstva, ker hi radi demoralizirali abesinskega vojaka. Maršal Badoglio odstopi? Rim. 1(i. jan. b. Reuter poroča: Uradno se de-mantirajo vesti o ostavki maršala Badoglie 1111 položaj vrhovnega poveljnika italijanske armade v Vzhodni Afriki. Po vesli, ki se je razširila o njegovi deinisi ji v svetu, bi se moral maršal Badoglio umakniti s svojega mesta iz zdravstvenih razlogov. iVprav italijanska vlada te vesti najodločneje de-mantira. pa se v političnih krogih trdovratno širijo govorice, da namerava maršal Badoglio zapustili Vzhodno Afriko, ker ne more prenašali tamkajšnjega podnebja. Uftor v Godžamu Havas poroča iz Addis Abebe: Trde, da je upor v pokrajini Godžam zavzel oblike prave revolucije. Šc zmerom se širijo glasovi, da so cesarske čete doživele hud poraz v boju z uporniki. Pobuna se zdi posebno nevarna zato. ker je središče gibanja sorazmerno blizu abesinskemu bojišču. Položaj še bolj komp':cira tudi to, da ras Hajle-buru, poglavar severnih Amharcev, ni videti preveč. zanesljiv. Če bi še on prestopil k upornikom, bi položaj Abesineev na severnem bojišču posta! nevzdržen. Tudi LtbHce že vlačijo rtv abeshtshe fronte K poročilu o zborovanju ministra dr. Kreka v Zagorju smo prejeli: Zagorje, Ki. januarja. Radi pozne ure ste včerajšnje, poročilo o shodu ministra g. dr. Kreka, ki ga je v sredo zvečer imel v Zagorju, objavili v zelo skrajšani obliki. Najprej je treba povedati, da se je shoda udeležilo gotovo do 2000 ljudi. Dvorana in oder s hodniki vred, vse je bilo nabito polno večinoma moških, od katerih so mnogi, da si zavarujejo prostor, prišli že uro pred pričetkom v dvorano. Zagorjani pravijo, da je oder skoro tako velik kakor dvorana. Zalo so ga porabili za udeležence shoda, govorniški oder pa so postavili na koncu dvorane, kjer so pri gledaliških prireditvah sicer stojišča. Gospod minister je po nekaj besedah, s katerimi je pojasnil pomen demokracije za pravo politično m gospodarsko življenje v državi, zelo obširno govoril o zagorskem rudniku v zvezi z vprašanjem ukinitve, oziroma zmanjšanja dobav premoga na račun države. »Vsi naši napori gredo za tem, da bi javna uprava računala s tem rudnikom, da hi to ljudstvo imelo vsaj svoj borni, trdo zasluženi košček kruha. Radi tega, ne radi podjetja, sc neprestano trudimo, da bi se nr.šli krediti za kamnolom, za rudnik, za delavstvo, ki jc tn zaposleno. Vemo, da tu ni mogoče drugače živeti kakor od trdega dela svojih rok. Skrbeti za trajno in stalno delo, to je naloga vseh upravnih in socialnih ustanov. Res je, da trgovska načela podjetja narekujejo, da sc vse osredotoči v rudnikih narekuje, pravimo: državnih nabavah prav nič ne pomaga, v teli podjetjih živi, pade na Port-Said, 16. januarja. AA. Italijanski ladji »Lombardia« in Reuter poroča: iemonte«, ki sta prepluli Sueški prekop, sta namenjeni v Tripolis, da prepeljeta odtod v Vzhodno Afriko lO.COO vojakov domačinov. Bstibarsiva vojne ti strežni ov ubitih, 45 raniemh Junaški cunj major Iv Pesije. Ki. jan. b. Najnovejše uradno abe-iii-nsiilo trdi. da je v sredo neka italijanska eskadra 1 nmbardirala enoto Rdečega križa. katere šef je britan-ki major Bourgovne. S111-biilaiiia jo bila utaborjena pri mestu Valili. '.(7 milj d,ilri eil Desija. \ poročilu se zatrjuje, da so i t a -lijanski piloti zlasti na enoto rdečega križa vrgli številne bombe in je bila vsa ambulanta v par trenutkih v razvalinah. Ve«- obvezilni materija I in • sa zdravila so bila popolnoma uničena. Sef ambulante je lakoj iskal zvezo z ambulantami '{ in 5 ter izdal potrebna navodila, da se pr: časno nudi pomoč prebivalstvu, ki ie bilo ranjeno št. 2. 1 v o od koščkov razporedili >ili svoje gnusno delo nad meslo Valili ter vžigalnik bomb. ki so bonih. Ko so letalci opra-nad ambulanto, so odleteli tam vrgli ogromno število imele strahovit učinek. — Drama je postala še večja, ko je pričel pihati močan veter in zanetil požar v polovici mestu, ki je do tal pogorelo. I 1 oseb je zgorelo v plamenih. 15 pa jih je hudo ranjenih in jim ho težko rešiti življenje, ker so njihove opekline strašne. Major Bourgovne je ves čas bombardiranja nudil pomoč ranjencem in umirajočim povsod, kjer ga ni oviral požar. Po t»o?omu nomors e konference l/oiidon. Iti. jan. b. Ves angleški jutranji tisk scalasno odklanja izjavo japonske delegacije na pomorski konferenci v Londonu. Britanski listi pravijo, da te japonske izjave pomenijo, da hoče Japonska imeti popolnoma svobodne roke na Daljnem vzhodu. Tisk ni vzel resno izjave japonske delegacije, da želi Japonska pričeti s tekmovanjem v oboroževanju 1111 morju, ker bi tako tekmo lahko preprečilo finančno stanje Japonske. Kljub temu pa Angliji ne ho preostalo nič dragega, kakor da •gradi svoje brodovje križark ter z njimi zamenja "nje stare linijske ladje. Zaradi znane japonske izjave na pomorski konferenci je vladalo snoči veliko zanimanje za svečan sprejem, ki ga je prireji! London članom delegacij na pomorski konferenci. ki jih je bilo nad 1600. Tega sprejema se je udeležil tudi vvaleški princ. Člani ja|Hin*ke delegacije so sedeli za svojo mizo mirno s člani ostalih 1c|e"acij in sploh ni bilo opaziti, da se je včerajšnja pomorska konferenca petih velesil spremenila v konferenco štirih interesiranih držav. Na današnji konferenci japonska delegacija ne bo nič , , , —>\fl rtrtrie i in oclnlili sli. ver sodelovala, |i«c )<•■ ■.o>i» u< .....'...... •• rib velesil izdelale »ktiDen odgovor na japonsko izjavo. v Trbovljah. Ekonomizacija države pa da dobavlja po čim nižji ceni. Mi pa Varčevanje pri podjetju, varčevanje pri če narod, ki od dela breme javnega skrbstva. Od take nesmiselne politike bi imeli dvojno škodo: ponižanega človeka, ki je kljub svojim zdravim in delaželjnim rokam postal berač, vse privatne in javne ustanove pa hi morale dobiti neke vire, da bi ljudje živeli. Samo, ako daš brezposelnemu, si dal ponižanemu beraču, sicer pa hi si ponosen človek sam s svojim delom prislnžil, kar potrebuje. Nismo pa navajeni obljubljati vso čez in vzbujati v ljudstvu prazno upanje. Zagotavljam vam le, da bomo v vladi vse storili, da se to vprašanje tako reši, da zdravi in delazmožni ljudje ne bodo beračili. Bodite prepričani, da od tega načela nc bomo odnehali niti za las. Gospod minister je ob velikem odobravanju vseh navzočih, ki so zlasti te njegove besede o skrbi slovenskih zastopnikov v sedanji vladi za nemoteno delo v rudniku,, poslušali z vidnim zanimanjem, govoril še o pomenu države in trdnosti njenih meja za slovenski narod in njegov razvoj. Oh koncu mu je vsa dvorana navdušeno ploskala in dolgo vzklikala njemu in dr. Korošcu. Vsa množica ga je spremila, ko se je z zasebnim vozom s svojo družbo zopet odpeljal na kolodvor, in mu ponovno priredila navdušene ovacije. Posamezne druščine fantov pa so še dolgo potem ostale na trgu in prepevale domače pesmi. Domači odmevi Laval resen Pariz. 10. januarja. TG. Parlament jc danes s 316 proti 251 glasovi izrekel l.avnlovi vladi zaupnico. Socialisti so sicer Lavala močno napadali in mu med ironičnim posmehom očitali, da heče biti prijatelj vsega svela. Italije. Anglije, Nemčije in Rusije, a da ne stori ničesar, da bi svojo miroljubnost tudi dejansko dokazal.. Socialisti zahtevajo jasne opredelitve vlade v zunanji politiki in to pred volitvami in predao Laval odpotuje v Ženevo, javnost jc z veliikm oddihom sprejela vest, da se je Laval šc enkrat rešil pred parlamentom. 60.000 zaprtih v tunelu podzemske železnice Nevviork. 16. januarja. AA. Havas poroča: Ponoči je nastal požar v eni izmed največjih nevv-vorških električnih central. Zaradi tega je bil za nekaj ur ustavljen promet podzemeljske železnice. Računa se, da je bilo v vlakih, ki so istočasno stali v podzemlju, nad (>0.000 potnikov. —■ Mnogi deli mesta so bili več ur v temi. Velik del gledališč in kinematografov je moralo ustavili predstave. I Velikansko mesto je bilo večinoma zavito v gosto s temo in zaradi lega je prišlo do neobičajnih pri-i zorov. Organizacija JEZ V Vinici je bil danes sestanek pristašev JRZ. Na tem sestanku je bilo navzočih 54 ljudi iz fare Vinica. Na predlog akademika g. Berkopca so sklenili najodločnejši protest proti pisanju nekaterih hrvatskih časopisov, zlasti proti knjigi prof. Jeloviičiča »Etnografska medja rnedju Hrvatima i Slovencima . V tej knjigi omenjeni profesor dokazuje, da je. Bela krajina del Hrvatske. Oster protest je bil sprejet soglasno in udeleženci sestanka so ponovno poudarili svojo slovensko zavednost I11 pripadnost k slovenskemu narodu. Občinske volitve prihodnjo nedeljo V nedeljo sc bodo vršile v devetih krajih pri nas občinske volitve. Kandidati so sledeči: Lesce: Nosilec liste Žark Ivan. posestnik i/. I .esc. Nosilec druge lisic pa Olip Pavel, gostilničar iz Lesc. B c u n j c p r i L c s c u h: Nosilec liste Ga-šperin Franc. Vložena je samo ena lista. Kostanjevica 11 a Krki: Nosilec liste Likar Josip i/. Kostanjevice; druge liste pa C vclliar, trgovec na Prokopi Zagorje: Nosilec prve liste Proseuc A nt., posestnik iz Zagorja; druge liste Arb Jurij iz Zagorja. Tomi šel j: Nosilec prve liste Kraljic lv., posestnik iz Brest: nosilec druge listo Frlan, posestnik v Vrblenjah. Brezovica: Nosilec liste Novak Ignacij. Knteri so „bmeSshi milini" Belgrad, 16. jan. m. Na postavljeno vprašanje, kateri mlini (vodenice), odnosno mlinarji (vodeni- i čarji) se smatrajo za kmečke mline odnosno vo- i deničarje v smislu čl. 1. uredbe II., br. 23077 z i dne 4, julija 1934 o izvzetju kmetijskih mlinov iz ! mlinarske obrti na podlagi § 460, je trgovinski ' minister dr. Vrbanič zaradi pravilnega izvrševanja 1 zakonskih predpisov dal naslednja navodila: Uredba II. br. 23.077 z dne 4. julija 1934 o | izvzetju kmetijskih mlinov iz mlinske obrti, izvze- | ma kmetijske mline (vodenice) iz seznama obrti | po točki 61 § 23 zakona o obrtih. Cilj tc uredbe j je, da poudari, da ni obrt delo, ki se mehanično izvršuje in ne zahteva nikake posebne izkušnje, j Kot lako delo pa se lahko smatra samo ono, ki se , opravlja s primitivnimi sredstvi, to je delo, ki se opravlja z mlinskimi kamni. Mlinarsko delo, ki se | izvršuje z uporabljanjem naprav za čiščenje, pre-sejavanje in tipiziranje moke, zahteva večjega izkustva, ki se lahko pridobi s praktičnim delom v dotični industrijski obrti. Na tako delo se ne more nanašati gornja uredba, temveč je treba za to iskati kvalifikacije po odredbah zakona o obrtih. Gornje navodilo je trgovinski minister poslal j vsem banovinam ter gospodarskim zbornicam. Ročne lekarne in takse Belgrad, 16. januarja. AA. Na vprašanje, ali je treba za dovoljenja za ročne lekarne zdravstvenih zadrug plačevati pristojbine iz tar. 115 taksnega zakona, ali ne, jc davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Taksa iz tar. št. 115 taksnega zakona se plačuje za dovoljenje za odpiranje oziroma za prenos samo javnih lekarn, pri vseh drugih lekarnah, ki so naštete v čl. 3 zakona o lekarnah in nadzorstvu , s prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930 (bolniške lekarne, ročne lekarne zdravnikov in veterinarjev, lekarne zdravstvenih zadrug, lekarne uradov za zavarovanje delavcev), sc pa plačuje taksa iz tar. št. 5 taksnega zakona, v kolikor ne gre za osebno oprostitev (n. pr. za državo). Vsa druga jasnila o tem vprašanju se s tem razveljavljajo. V tem smislu je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izdalo okrožnico banskim upravam, upravi mesta Belgrada, zvezi zdravstvenih zadrug, zvezi zdravniških zbornic, Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev in lekarnarskim zbornicam. Dunajska vrpmenska napoved: Oblačno s padavinami. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in nestalno. zmerno hladno. Javna dela pri nas en drugod V četrtek zvečer je predaval v Klubu trgovskih akademikov urednik »Slovenca« g. Drago Potočnik o javnih delih drugod in pri nas. Uvodoma je podal analizo javnih del kol najmočnejšega faktorja gospodarske politike po vojni v celi vrsti držav, posebno pa v zadnjih letih krize. Seveda pa sama javna dela niso zadoščala za pre-okret konjunkture na boljše, ker so bili potrebni tudi drugi konstruktivni ukrepi. Nato je analiziral javna dela v nekaterih važnejših državah: Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Franciji, Italiji, Nemčiji, Poljski, Švedski ter USA. Podal je tozadevni pregled tudi za Jugoslavijo, obenem pa očrtal pomen javnih del za jugoslovansko in slovensko gospodarstvo sploh. Javna dela bodo postala uspešen faktor konjunkturne politike pri nas le tedaj, če bomo istočasno znali s potrebnimi ukrepi spraviti v tir naše kreditno gospodarstvo in podvzeli vse potrebno za rešitev naše agrarne krize. Poleg tega pa mora razdelitev javnih del na posamezne pokrajine v državi biti pravična in odgovarjati potrebam ter dajatvam dotičnih pokrajin. Politične iz Belgrada Belgrad, 16. jan. m. Jutri popoldne ob 5 bo seja kraljevske vlade, na kateri bo'do razmotri-vali resorne zadeve. Belgrad, 16. jan. m. Danes dopoldne so se zbrali pri predsedniku Narodne skupščine Stevanu Čiriču kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič, ban donavske banovine Stevan Paunovič ter poslanec dr. Kraft ter so imeli konferenco, na kateri so govorili o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Vojvodii e. Belgrad, 16. jan. m. V strankinih zadevah sta. danes dopoldne obiskala ministra za telesno vzgojo ljudstva Dragiša Cvetkoviča prometni minister dr. Mehmed Spaho in minister brez portfelja dr. Šefkija Behmen. Belgrad, 16. jan. m. Danes popoldne ob 4 se je sestal poseben skupščinski odbor za proučevanje zakonskega osnutka novega zadružnega zakona ter je nadaljeval svoje delo v pogledu razmo-trivanja predloženega zakonskega osnutka v podrobnem. Belgrad, 16. jan. m. Tekom dopolneva je obiskal ministra brez portfelja dr. Miho Kreka, ki se je davi vrnil iz Zagorja, minister za gozdove in rudnike Juraj Jankovič ter je imel z njim krajšo konferenco. Belgrad. 10. jan. m. Te dni. so imeli pristaši bivše demokratske stranke 7. voditeljem Ljubo Davidovičem več sestankov, na katerih so sklenili, da bo bivša demokratska stranka pričela prirejati shode tudi po Bosni in Hercegovini. Belgrad, 16. jan. m. Danes ob 6 popoldne je imel sejo poslanski klub JRZ v narodni skupščini Osebne vesti Bt-grad, 16. jan. m, S kr*ukazom je napredoval Miha Čop, carinski kontrolor na Jesenicah, za višjega carinskega kontrolorja VI. pol. skup. isto-tam. Belgrad. 16. jan. in. S kraljevim ukazom z dne 20. decembra 1935 so bili premeščeni naslednji učitelji in učiteljice: Aleksander Koprivec iz Knjeginjca v telovadnico drž. moškega učiteljišča v Mariboru, Slavka Mrovlje iz. Dol. Lendave v I Slovenjgradec, Leopold Kopač iz Gornjega grada ' v Slovenjgradec, Tekla Bruckner-Kleinmayr iz Loga-Zaplane na Bled, Ema Rudolf iz Rakeka v Cerknico. Napredoval je v Vil. pol. skuj), .lonip Žužek, veroučitelj na deški narodni šoli v Kranju. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike jo postavljen za pristava Vili. pol. skup. pri gozdnem ravnateljstvu brodske iinovne občine v Vinkovcih ing. Lavoslav Loger. tehnični pomočnik IX. pol, skup. pri istem ravnateljstvu. Zvezde hoče videti podnevu Bruselj, 16 jan. b. Znani stratosferski letalee in učenjak prof. Piceard je sklenil, da ho kmalu zopet odlelel v stratosfero. Sedaj hoče doseči višino 30.000m, kjer se vidijo podnevi vse zvezde. Pravi, ^0.000 m, kjer se vidijo podnevi vse da ie to njegova največja želja. V(. ceste Maribor-Kamnica Velika pridobitev za Maribor in kopališče na Mariborskem otoku Največji športni stadion v državi - Inicijativnost o kr. cest. odbora mu. .mm novo projekt, ca d.o tedanja a&sta ----- prlMjtzmk v kamraao en v t. Maribor, 16. januarja. V našem poročilu o proračunski skupščini ma-ribor. okraj, cestnega odbora smo kratko omenili, da je v načrtu preložitev banovinske ceste med Mariborom in Kamnico. Ta načrt pa je za Maribor tako velikega pomena, da ga moramo natačneje obravnavati. Preložitev ceste - nujna potreba 2ft dolgo let obstoja načrt, da bi se preložili štirje nevarni ovinki na omenjeni cesti med Mariborom in Kamnico. Prvi ovinek, kjer se odcepi pešpot v kopališče, drugi, združen s strmim padcem, je takozvani »Montebello«, na katerem se je smrtno ponesrečilo že mnogo ljudi. Tretji ovinek t hudim vzponom je pred odcepom ceste v kopališče na otoku in četrti, najnevarnejšii pa pod gostilno Koprivo. Že pod bivšim oblastnim odborom se je obravnavalo vprašanje preložitve ceste. Spočetka je bilo mišljeno, da bi se samo izravnala trasa ceste pri ovinkih ter bi se zmanjšala strmina s serpentino. Nova cesta ob Dravi Pri natančnejšem obravnavanju tehničnih problemov preložitve ceste pa se je pokazalo, da bi bila najprimernejša in nič dražja rešitev celega vprašanja, da se cesta med kilometii 1.6 in 4.6 preloži tako, da bo potekla nova trasa ob Dravi mimo Mariborskega otoka. Odcepila bi se še pred ovinkom na Schmidererjevem posestvu od sedanje smeri ter se ob Dravi v rahlem padcu spuščala vse do višine mostu, ki vodi na Mariborski otok. Od tam se bo zopet v lahnem, komaj vidnem vzponu dvigala ter pride v Bresternici pri kilometru 4.6 spet tia staro traso. Načrt, ki se izdeluje, predvideva poleg modernega cestišča še posebno pešpot, ki bi vodila iz Maribora vštric ceste do otoka. Banska uprava je kot nadzorna oblast načrt že odobrila. Sedaj se izdelujejo pod vodstvom inž. Juga podrobni načrti. Komisijska razprava Pod vodstvom I. podnačelnika okr. cestnega odbora mariborskega podžupana Franja Žebota, ki se je za izvedbo načrta zavzel s vso inicijativno-tjo, se je vršila 14. januarja komisijska razprava s prizadetimi lastniki zemljišč. Navzoči so bili tudi sodno zapriseženi cenilci. Prizadeti lastniki, zlasti fia še predstavniki javnih ustanov, so pokazali ve-iko razumevanje za preložitev ceste. Mariborski cestni odbor pa je tiapraviil prvi korak za uresničenje načrta s tem. da je stavil v proračun za leto 1936-37 znesek 300.000 Din — največjo vsoto, ki jo je v današnjih razmerah zmogel. Dolžnost banovine in države pa je, da svoj del prisjjevajo. Saj je bila pred osnovanjem oblastnih samouprav cesta, ki vodi iz Maribora v Dravsko dolino, v državni upravi ter je okr. cestni odbor že opetovano začel akcijo, da država to velevažno prometno žilo zopet prevzame nazaj, tembolj, ker upravlja na Št,-'irskem samo 2 cesti: Št. Ilj—Trojane in Mariboi — Cakovec. Dvojna pridobitev za Maribor: direktna zveza z Otokom in velik športni stadion Ako se posreči uresničiti ta načrt, bo napravljeno s tem veliko delo za Maribor. Največj;?a jx)-mena bo nova cesta za kopališča na Maribo skem otoku, ki bo naravnost zvezano z mestom ter bodo avtobusi pristajali ob mostu. Tudi lepa joešpot brez vzponov bo privabila goto, o nove trume kopalcev. To najlepše kopališče v celi Srednii Evropi bo prev za prav šele s cesto dobilo ves svoj jx>men ter se bo gotovo čisto drugače razvijalo. — Pa še ena važna pridobitev je zvezana s tem načrtom. Mariboru primanjkujejo primerni športni prostori. Na obspžnem travniku, ki se razprostira v dolini potoka na meji kamniške in mariborske občine bc nastal z zgra-ditviio nove ceste naraven stadion, največji in naj-prosiranejši v celi državi. Tu sem v neposredno bližno Mariborskega otoka in mesta, se bo gotovo sčasoma prešel''o središče mariborskega srort-nca živbenja, saj bo v stadionu dovolj prostora ludi za dirkališča itd. Stroški po'druf*i militon Vsi stroški te "-a pomembnega javnega dela so razmeroma nizki. Proračun predvideva le poldrugi milijon dinarjev, pa bo cesta zgrajena. Zanimivo je, da bodo stroški za zgradbo nove ceste ob Dravi nižji, kakor so bili predvdeni po prvotnem načrtu samo za izravnanje ovinkov in zmanjšanje strmin. V interesu vse naše javnosti je, da se inicijativa mariborskega okr. cestnega odbora z vsemi silami podpre ter se vele|x>memben načrt čimprej urestiiii. Izgnanci in odgnanci v 1.1935 Poleg drugih uradov in ustanov, ki imajo opraviti / revščino v 1 jubljuni, je napravila statistiko o svojem poslovanju v preteklem letu tudi mestna odgonsku postuja .števi'o lanskoletnih odgnuncev in izgnuncev je naravnost grozotno, saj priča, koliko potepuhov in delomr/.ne-/ev se zbira v nušoin mestu Odgnuni« so namreč tisti, ki so naši državljani ter morajo /.uradi raznih prestopkov, zločinov iu /.uradi potepustvu iz našega mesta v svojo pristojno občino v državi, »izgnani« pu so tisti, ki morajo po sodbi in prestani ku/.ni iz naše države v državo, katere državljani so. Obojnih skupno je bilo luni 1588. Od teh je bilo izgnanih v Italijo 18, od teh je bil eden iz Tripolisu, dalje je bilo med inozem-ci 8 Čehov, 5 Madžarov, t Grk, 26 Francozov, 2 rtusu, 12 rujhovskih Nemcev, 7 Poljakov, 8 Avstrijcev in en Švicar, skupno torej 88 ino/.em-cev. Preseneča veliko število Francozov. Stvar je namreč taka, da je bil zaradi jiotepuštva v I.jubljuni prijet samo en Francoz, toda nu jugu državo je »gostovalu« neka francoska družina artistov. To družino, ki jo štela 25 članov, so preganjalo vse oblasti vurdarske, moravske, (hinavske in savske banovino. Ena policija je jin-šiljalu to družino drugi. Ko so te urtiste prignali« v Zagreb, je bila zagrebška policija mnenja. da jo najbolje, ako jo nakloni Sloveniji, to se pravi Ljubljuni. V Ljubljani je odgonsku postaja postregla francoske »goste« z jerbasom krului in vrčem mleka za zajtrk. Otroci te družine so bili najbolj veseli tega sprejema. Toda Francozi v Ljubljani niso smeli izstopiti, temveč so morali s prvim vlakom nadaljevati pot proti Rakeku. Med ostalimi inozomci je bilo največ Židov iz Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in Poljske. Ti se v odgonskih zaporih niso pre-več prijazno gledali s pristno nemško arijsko mladino, ki je na svojih »študijskih« potovanjih tudi zabredla v Ljubljano. Kur se tiče italijanskih državljanov, so to sami primorski Slovenci ter tržaška luška mladina. Ti ljud je niso bili nobeni emigranti, temveč so tukaj izvrševali vlome iu tatvine, dokler niso moruli odsedeti primerne kazni v mariborski kaznilnici. Po končani kazni so bili z ljubljansko odgonsko postajo izgnani iz države. Največji del odgoncev ]>a je domu i/. Štajerske, dalje z Dolenjskega in i/, drugih krajev države. So to |>o večini ljudje z dežele, ki so iskali v mestu kruha in življen ja, pogosto na nedovoljen način, tako, da so bili končno odgnuni v domače kraje. Občinske volitve v T o miši ju Kakor smo žc poročali, so imeli naši JNS-arji zadnje čase velike težave s sestavljanjem svoje kandidatne liste. Zlasti zadnji dan so se odigravali naravnost smešni prizori. Bili so z listo že v Ljubljani, pa so se prepričali, da pn enem kandidatu manjka hišna številka in morali so iti nazaj, da jo ugotovijo. Gotovo je sodeloval pri sestavi kandidatne liste tudi gospod občinski tajnik. Po nasvete so pa hodili k nekemu ljubljanskemu gospodu; tudi listo so tam še enkrat pregledali, da bo ja vso v redu, ko se podajo z njo na bojo polje. Tisti gosnpod se je pa v zadnjih letih tudi očividno odvadil ravnati se po zakonih in so mu napako ušle in je bila lista na sodišču zavrnjena. Takrat je bil pa ogenj v strehi. Vsi so šli na noge, avto je brnel iz vasi v vas; nekatere so že dobili v posteljah in so jih s krepkim butanjem na vrata spravili pokoncu. Listo so še enkrat vložili, in sicer prav zadnji trenutek. Zanimivo je, da imajo tako zmešnjavo in se tako »spoznajo« na uradovanje, da še sebi v korist niso znali urediti volilnega imenika. In ti ljudje naj bodo še naprej v občini gospodarji! Sedaj, ko imajo listo pod streho, pa se je začela na vseh koncih in krajih agitacija na vse kriplje, in sicer v takem smislu, kot smo je bili navajeni za časa prejšnjega režima Grozijo s stanovanjskimi odpovedmi, obljubami itd. Jim bo že še pravi čas dopovedano, da so tisti časi minuli! Za slučaj zmage bo pripravljenega tudi precej vina, na katerega bodo lovili žejne kaline; oni mislijo, da je možatost povsod tako poceni, kakor pri njih. — Kakor smo zvedeli od precej dobro poučene strani, so prispevali za to vino tudi nekateri taki, katerim bi mi prav prijateljsko svetovali, naj rujši hranijo tiste dinarje, kar jih imajo odveč, ker jih bodo še krvavo potrebovali, ko se bo za njinv spravljalo v red naše tako sijajno zavoženo občinsko gospodarstvo. Ko bo enkrat to urejeno in poravnano, takrat, možje, boste pa res upravičeni, da .Jaste za par litrov, če jo boste srečno izvozili in če vam bo še kaj ostalo. Najbolj se pa poslužujejo za agitacijo proti nam laži, da bo imel g. Kraljic očividno pisarno pri g. Svetetu v Tomišlju. Nobeden pameten vo-lilec na tako debelo laž seveda ne bo nasedel. Ker so sc pa ravno dotaknili g.Sveteta. pa ncka.j povemo v premislek, da ne bo kdo mislil, da je bil to tako nezmožen župan. G. Svete je vodil našo občino 18 let. Po prvih 10 letih je bila revizija, ki jc bila končana v štirih urah in je ugotovila prebitek. No, g. Modic, koliko prebitka pa je bilo pri zadnji reviziji? Čc nam to natančno in po pravici poveste, vam bomo zelo hvaležni. Samo ne vemo, če bi bilo to varno zdajle pred volitvami, ker ste že itak precej šibki. , , , . „. , Kakor je bilo že domenjeno, bi občinska liisarna tam, kjer bo novi predsednik. Če bo kdo trosil drugačne vesti, mu ne verjemite in ga takoj javile prizadetemu. Kakor vidimo, si nekateri zagrizcnci še sedai nc dajo dopovedati. da so časi, ko so smeli nekaznovano lagati in goljufati, minili. Danes obhajamo v iomišeljski fari praznik sv. Antona. Stara navada je. da se nabere ta dan pri nas veliko ljudi, dopoldne v cerkvi, pojioldne in na večer pa po gostilnah. Letos bo ta izjema, da bo treba radi volitev zvečei malo preje nehati, potem pa bo prepovedano točiti alkoholne pijače tri dni; to pot tudi v JNSarskih gostilnah nc bodo točili. Volivci! 19. januar je za nas in za vso našo občino odločilnega pomena! Sumi bi bili krivi, če bi zopet prišla občina v prejšnje roke. Na volišče gremo prav vsi do zadnjega, in sicer že takoj v prvih dopoldanskih uruh Kakor smo domenjeni, tako bo. Kakršnimkoli lažem, ki jih bodo naši nasprotniki trosili te dn:. okrog, ne verjemite! Omahljivci! Samo natančno preglejte kandidatne liste in takoj boste na jasnem, komu boste oddali svoj glas. Takim, ki niti sebi ne znajo gospodariti, gotovo ne boste pomagali do vodstva občine! Mi hočemo v občini pravičnost in poštenje! S to parolo gremo na volišče in zmaga bo naša! Motnje v crevih omotica vsled zapeke se odpravijo z uporabo naravne Franz-Josefove grenke vode. Rog. po min. <»c. pol. In nar. zdr. S-br. 15485, 25. V. SS. Seja direktorija ljubljanske klavnice Ljubljana, 16. januarja. Snoči je bila seja direktorija mestne klavmice pod predsedstvom mestnega župana dr. Adlešiča. V načelu je bil odobren proračun mestne klavnice, ki bo tudi letos na približno isti višni, kakor lani, le da so uvedene manjše spremembe. Mesarjem, ki morajo po novem sklepu direktorija klati živino v mestni klavnici, je bilo ugodeno v tem smislu, da jim v poletnem času, ko hranijo meso v mestni hladilnici, ne bo treba za prvih 24 ur plačevati hla-dilniških pristojbin. Za pospešitev izvoza mesa (v zadnjem času živinski trgovci na mestni klavnici precej koljejo svinje za Nemčijo) je direktorij sklenil znižati ceno ledu 1 Din pri plošči. Na novo je bil sprejet v službo pri klavnici en delavec. Izvoljena je bila posebna komisija, ki bo ocenila nabiralna stanovanja. V komisiji so: inž. Musar, in Use-nik. Direktorij jc sklenil, da se mitniški urad izseli izven klavnice h klavniškim hlevom, tako, da bo imel točneiši pregled in da bodo imele stranke laži i pristop. Vhod za govejo živino se bo razširil. V Ljubljani bo uvedena za uvožene ribe posebna mesna oglednina v znesku 1.50 Din. (Znano ie. da po- Naj bo s ar « al pa mlada vsaka pite „NnS čaj" rada Čez fare tri devet vasi ,,Naš čaj" vse druue nre1 ^si. Napaden, obstreljcn, povrh pa še tožen Pred dobrim letom dni smo poročali o napadu nu uglednega župana občine I rebeljevo, g. Josipa Guleta, odličnega pristaša nekdanje SLS in sedanje JI1Z. Nu g Guletu, ki je celo pri p rosi u I i h občinskih volitvah pod Murušiče-vim režimom gladko zmagal s svojo listo proti režimskim kandidatom, jo nekdo napravil dne 6. decembra 1954. ob pol '). /večer atentat. Neznanec je obstrelil župana sko/i okno. Župun Gale je moral v ljubljansko bolnišnico, ker so niti je rana ua roki zelo poslabšala. Po daljšem zdravljenju v bolnišnici je Gule šele okreval. Domače orožništvo je tedaj uvedlo preiskavo in zasledovanje za iiu|>adulcem, ki pu ni imelo us|}ehn. Kasneje je domače prebivalstvo pričelo govoriti, kdo bi bil napadalec. Župan Gule seveda ni imel s temi govoricami nobeno /.voze. saj jo intervjuv, ki gu je imel z njim v ljubljanski bolnišnici tedaj naš poročevalec, dovolj pokazal, koliko sluti G a le, v kateri smeri naj bi se tedaj razvijala preiskava, sam pa drugih govoric ni razširjal. Mesto, da bi oblasti izsledile napadalcu, pa so uvedlo preiskavo proti Guletu. češ, da je razširjal te govorice. Proti Guletu je bilo uvedeno kazensko postopunjc zaradi kleveto po S 502 kuz. zakona, namreč, tla je ruzžulil uradno osebo. Njegov branilec dr. kumušič je predložil sodišču obsežen /ugovor, v kuteieni je dokazoval. da župau Gale ni kriv teli govoric iu je predlagal več zanesljivih prič, ki nuj bi iz-povedale, kako je obtožba proti Guletu neosno-vana. Pred dnevi pa jo dobil župan Gale od sodišča v Litiji obvestilo, da je kazensko postopanje proti njemu ustavljeno, iu sicer na podlugi amnestije I. decembra, ki so jo izdali kraljevski namestniki. Hranilec dr. Kumušič se sedaj trudi, da bi izsledil napadalcu, ki jo streljal dne 6. decembra na županu Guleta. Kukoi kažejo podatki, je šlo tedaj za podlo politično maščevanje iz vrst JNS. Vsi prcuivalci občine I rebeljevo bodo z radostjo pozdravili, ako bo dobil krivec zasluženo plačilo, župan Gale pa zadoščenje. 33 mi j. dinarjev je sto v zrak Ljubljana, 16. januarja. Podajamo kratko statistiko, koliko je Ljubljana z okolico luni pokudila in koliko jo izdala za »sladko travico«. Glavna zalogu v Ljubljani zalaga v mestu 150 in v okolici 520 trafik z vsemi tobačnimi izdelki. Njen delokrog ne obsega samo sedan je Velike Ljubljane, marveč tudi druge oddaljenejše občine, tako da lahko računamo, du preskrbuje ta zaloga do 150.000 prebivalcev s tobačnimi izdelki Ljubljana z okoluo jo lani izdala nad 35,561.000 Din za cigarete, tobak in tobačni luksus. Na vsakega prebivalca pride torej do 222 Din za tobak. Pred leti je Ljubljana izdajala za tobak še večje milijonske vsote, tako 1. 1933. celo nad 58,000.000 Din. Zanimivi so podatki, kateri izdelki gredo najbolje v promet. »Drava« je v sedanjih denarnih stiskali postala najpriljubljenejša cigareta, katere se je lani pokadilo 5«),550.000 komadov, /a njo pride »Zeta«, ki je prejšnja le'u dominirula. »Žeta« cigaret so pokadili 27,858.000 komadov. Tretje mesto zavzema »Ibar«, ki so jo spustili v zrak v 17,721.000 komadih. Zadnji čas je postala zelo priljubljena »Morava«. Te so lani pokadili 6.044.800 komadov Finejše cegarcte so degradirane. Pokadilo se ie- »Vardarc - denikot. 561.160, navadnih »Vardarc 1,285.600, »Drina« 2,577.400 in »Neretve« 2,465.000 komadov. Vseh cigaret različnih vrst je bilo lani pokadenih v Ljubljani in okolici 117,026.858 komadov. Cigaretnega tobaka je Ljubljana z okolico pokadila 4.8()5.520 kg, od tega purž.ičana ali tre-binjca (najfinejši cigaretni tobak) 29.200 kg. ne-retvanca 280.600 kg, zetskega 525.840 m savskega 4,051.680 kg. Piparji so porabili za svoje lole 556.800 kg amerikunca in 6.761.780 kg (hinavskega tobaku za pipo. Noslnnje je bilo včasih v naših krajih jjrav priljubljeno. Pa še sedaj je v modi pri starejših ljudeh, zlasti ženicah. Prodano je bilo 825.61 M) kg tobaka za noslunje Med tako zvunimi »čikarji« so zelo obrajtnne »klobase«. ki jih izdeluje ljubljanska tobačna tovarna. Klobas je bilo v Ljubljani in okclici prodanih 1,567.000 kg. Pač ogromna količina! Na glavno tobačno zalogo je gotove dneve velikanski naval trafikantov. Zlasti je velik drenj ob dnevih pred velikimi prazniki in običajno ob sobotah. Posebno pu pritiskajo trafikanti nu zalogo, ko se bližajo v Ljubljani kake večje prireditve in slnvnosti. l akrat je ogromen promet, ko gre nn milijone raznih izdelkov ven. Ljubljana v pogledu tobaka nekoliko pred-njuči pred Mariborom. V Mariboru so lani jio-rabili za sladko travico 25,141.800 Din, torej za dobrih 10 milijonov manj. Zanimiva bi bila statistika, koliko Slovenija pokadi letno. Toda li podatki so zapečateni s sedmimi počuti! Hrvatski »Ognjeni bratje" na deta V torek zvečer je zagrebško društvo »Plamen« priredilo javno predavanje univ. prof. dr. Borisa Zamika o bioloških ]x>gledih na pogrebe (ne pokope). Pred predavanjem je imel uvodno besedo primarni zdravnik dr. Dušan Jurinac. Vstop k predavanju je bil brezplačen. Ze pred predavanjem je .Hrvatska straža priobčila izčrpen članek, v katerem naglaša katoliško stališče do sežiganja mrtvili, in najx>veduje, kakšna naj bi bila vsebina tega predavanja. Podatki »Hrvatske straže« so prav zanimivi ter jih v ekscerptu pri-občujemo tudi mi: Krematoristično gibanje (za sežiganje mrličev) se je krepilo v prejšnjem stoletju vzporedno z borbo proti Cerkvi, katoličanstvu, krščanstvu in veri v posmrtno življenje. Idejo sežiganja mrličev so propagirali sovražniki krščanskega svetovnega nazora zato, da bi s sežiganjem manifestirali svoj prezir proti »srednjeveškemu praznoverju« krščanskega ljudstva in inteligence. Zato največji ateisti in materialisti vodijo vztrajno kampanjo za gradnje krematorijev, zato se dajo po smrti sami sežigati, zato dvigajo prostozidarji, antiklerikalci, historični materialisti, komunisti in drugi brezbožniki krematorije v kljubovanje krščanskemu prepričanju. Na Hrvatsko je prišla ta akcija po prostozidar-stvu iz Srbije. Ze leta 1004 je znani prostozidar dr. Voja Kujundžič z veliko pomočjo prostozidarskih lož osnoval društvo »Oganj« v Belgradu. Toda leta 1032 je predsednik belgrajske mestne občine odklonil dovoljenje za zgradbo krematorija. Zato je dr. Voja Kujundžič svojo sežigalno akcijo jire-nesel na Hrvatsko, kjer je bil ustanovni občni zbor novega društva »Plamen dne 25. jan. 1934 v Zagrebu. Za ustanovitvijo tega društva sloji dr. Voja Kujundžič, osnovatelji pa so prof. veterinarske fakultete dr. Fran Zavornik (po rojstvu Slovenec), ki je duša tega društva, sicer pa zelo ngileii član zagrebške lože -Maksimilijan Vrho-vac«, Zlatko Turkovič, odvetnik dr. Leo Rolter, primarij porodnišnice dr. Srečko Zannella, ing. Vladimir Žakič in Aleksander Žakič, odvetnik dr. Josip Paleček, odvetnik dr. Miroslav Vranič, arhitekt Ignac Fischer, dr. Dušan Jurinac kot ideolog sežiganja in mestni zdravnik dr. Branko Koščica. »Brat« dr. Zavornik ima nalogo, da kot rojeni Slovenec vzdržuje zvezo z mariborskimi brati , ki so tudi osnovali društvo Ogenj in kateremu predseduje dr. Reismann. Mariborski bratje« odpravljajo svoje mrtvece iz države v Gradec ter vračajo od tam urne s pepelom. »Hrvatska straža« zaključuje svoj članek z besedami: »Ognjeni bratje tako začenjajo svojo »pla-menito« karnevalsko kampanjo za zgradnjo kre-matorija e tem, da izobešajo na svojo svobodomiselno zastavo visoko znanstveno avtoriteto prof. dr. Zamika. V neuspeh le akcije, ki ni ne zagrebška ne.hrvatska niti krščanska, niti malo ne dvomimo!« Raznoterosti iz Cerknice Nesreče — Elektrika — Sankcije: Lesna industrija počiva Cerknica, 15. januarja. Posestnik Šparemblek Janez iz Dol. Jezera št. 10, je pomagal Jeršinu skladati deske. Ker ni bilo drugega jsripravnejšega mesta, jih je hotel spraviti na kozolec. Ko je' bilo že precej dela dovršenega, se je vsled j^reobilne teže strop udri. šparemblek je zgubil ravnotežje. padel kakih 5 ni globoko na tla, deske pa nanj. Pri padcu se je (»škodoval na nogi. Poklical je zdravnika dr. Pintarja, ki mu je nudil prvo pomoč, nakar je bil prepeljan v bolnišnico v Ljubljano. — Arhar Lojze iz Cerknice je brusil nož. Pa je nesreča hotela priti na svoj račun in je tudi. Brusilo ni imelo dobre |x)dpore, se je spodmaknilo, pri tem pa je rezilo noža zadelo v nogo, sebno morske ribe na ljubljanskem trgu niso dostikrat najbolj sveže. Mesni ogled rib bo ta primanjkljaj odpravil). Člani direktorija so sklenili, da si oetedajo vse klavniške naprave. pri čemer je dobil v nogo bodljaj s hudo rano. — j Večjo smolo je imel delavec Braniselj Anton iz Cerknice. V nedeljo zvečer se je mudil »Na vagi«, pa je prišla družba, beseda je dala besedo, zraven še malo prepira in posledica tega: zlomljena noga. Naša elektrika ie včasih precej muhasta. Kar na lep>em ti ugasne. To pa navsezadnje še ne bi bilo lako hudo. Saj vemo, da se podobni defekti povsod dogajajo. Toda čakati potem ure in ure, da pride monter iz Rakeka, pa le ni prijetno. Ce luč plačujemo z občinskimi dokladami še precej drago, bi želeli vsaj to, da je monter takoj pri roki. če nastane defekt. Ravnateljstvo Kranjskih deželnih elektrarn prosimo, naj v Cerknici nastavi stalnega monterja. Sankcije malokateri okraj tako občuti kot naš. Prej je bilo videti vsak dan na banovinski; cesti stotine z lesom naloženih voz, sedaj pa je cesta popolnoma prazna. Lesna industrija počiva, delavci m vozniki so ob kruh. beda vsak dan večja. Drobne novice (an. Petek, »7. mnčenoc. Koledar januarja: Anton, puščavnik; Mari- Novi grobovi -j- V Radečah pri Zidanem mostu je v visoki starosti 80 let umrl g. Janez B r e n, zidarski mojster pri TPD v |>ok. Pogreb bo danes ob tO. dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesli = Diplomirani so bili na pravni fakulteti naše univerze gg. Robe Božidar, sii pok. sodnika Ernesta Kobeta iz I jubljane. Vivoda Marjan z C, 1 i n c in šuler Anton i/ Bovca. Čestitamo! TEL. 22-21 KINO UNBON SHT "" SENZACIJA! PREMIERA največjega ekspedici jskeRn lilma v domovino pavijanov DKDnmiA z letalom Iz Abesinijo v no DABvUIIH tranjost črnega kontinenta kamor pred tem še ni stopila človečka noga! Ogromne črede levov, slonov, leopardov, krouodt lov, nosorogov Itd. - Ogorčena borba pavijanov z leopardi. Na ledenikih Kilimandžara! Velenapeto! nnnts o It 16., IHl In url Dutri! ~ - Pri belem konjičku — S posebnim vlakom na olimpijado v Berlin. Od 1. do 16. avgusta 1936 priredi »Putnik« skupno z nemškim prometnim uradom v Belgradu dva izleta po osem dni s posebnim vlakom na olimpijado v Berlin. Odhod i/. Ljubljune je v petek 31. julija preko Maribora. I.inca in Prage v Berlin: povratek pa preko Munchena in Jesenic. Cena i/leta. to je vo/.nina od Ljubl jane do Berlina in nazaj, stanovanji, in zajtrk stane v II. raz. 1633.50 din. v III. raz. 1220.75 din, doplačilo za privatno stanovanje je 378 din. Vstop-pilice k olimpijskim prireditvam niso v tej ceni vštete. Kdor se želi udeležiti tega ccnoncgu izleta. naj se v lastnem interesu čimprej prijavi pri Putniku«"\ Ljubljani, kjer dobi potrebne informucije in programe. Da se slcliernc.mu omogoči udeležba na izletu, sprejemu -Potnik« mesečna ali tedenska naplačila. ki se izletnikom obrestu jejo. Mojstrska izpitna predavanja v Murski Soboti, ki so se vršilu dne II.. 12 in 13. junil-arja. so bila izredno dobro posečena Predavanjem. ki so trajala 2t> ur in so obsegala večino snovi, kakršna se izprašuje ob priliki 'mojstrskih izpitov, in znanja, ki je rokodelcu poleg strokovne ročnosti najbolj potrebno, jc prisostvovalo ves čas 40 udeležencev, od teh dva mojstra, vsi drugi pa rokodelski pomočniki iz prekmurskih okrajev. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze inite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-.Iosef grcnčicc*._ Lastniki motornih vozil v ljubljanski okolici se radi popolne jasnosti opozarjajo, da se prijava motornih vozil vrši do vključno 3|. t. m pri okrajnem načelstvu v Ljubljani. Hrenova ulica št. It Potrebna dva oimizca tiskovine za prijavo motornega vozila izdaja lastnikom motornih vozil okrajno načelstvo r svrlio, da jih lastniki motornih vozil soglasno v vseli rubrikah točno in čitljivo izpolnijo ter izpolnjene vrnejo v roku 7 dni izdaja novih eviil. tablic se vrši po registraciji motornih vozil. Prijavljajo se samo registrirana motorna vozilu, ne pa Ona, ki so pod plombo Z ozirom n a proslavo 60-lctnice gosp. prof. Milana liegoviča, je preložena glavna skupščina /.druženja jugoslovanskih dramskih avtorjev, ka-lera bi morala bili dne 10. januarja t. I. v Belgradu, na 25. in 2(1. januarja 193K. Ponarejene hranilne knjižico. Odkar je policija polovila razne mešetarje in prekupčevalce hranilnih knjižic, so cene na črnih borzah temu blagu precej padle. Pojavile pa so se sedaj v prometu hranilne knjižice, v katerih so zneski vlog ponarejeni. Svarimo pred nakupom takih hranilnih vlog, ki jih ponujajo dvomljivi pontijalci. Take vrste goljufije so dandanes na dnevnem redu. Orožniška postaja v Mengšu je enega teh sleparjev izsledila in aretirala ter ga izročila upravi jxili-cije v Ljubljani, ki je uvedla preiskavo tudi proti njegovim sokrivcem. Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno motnje v prebavi se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenie, z naravno Franz-Josefovo grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehalo na želodcu in črevih, pa pijo Franz-Josefovo vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. rog. S. br. .10474/33. — Sumljiva smrt. Državno pravdništvo v Mariboru je dobilo od občine \ obred v Dravski dolini brzojavno sporočilo, da je umrl nagle -inrti v neki gostilni v Orlici Franc Vitrih. posestnik otl Sv. Antonu na Pohorju, ter sc širijo govorice. da je bila smrt nenaravna, ker so mu f>aje vlivali v usta žganje. Državno pravdništvo v Mariboru je odredilo obdukcijo trupla. Naplavljeno moško truplo. Dne 11. januarja popoldne je Sava naplavila med Krškim in Brežicami Iruplo neznanega moškega. Mrlič je bil srednje velikosti, lasje na glavi so mu izpadli, bili pa so očitno sivkasti. Izpadli so tudi zobje. Vloški je imel redke brke, oblečen je bil v caj-gaslo obleko, obut v čevlje iz črnega boksa na '.adrgo z gumijastimi podpetniki. Truplo je bilo že napol razpadlo. V vodi je moral biti že več tednov. Truplo je bilo preneseno v mrtvašnico na Vidmu pri Brežicah. Uvedeno so poizvedbe za identiteto. Opoldne, zjutraj in zvečer Petanjsko pijte venomer! — Mali pianist. V založbi ljubljanske Olas-oene matice je izšel drugi zvezek narodnih pesmic, ki jih jc priredil za početni klavirski pouk .Josip Pavflč. Pesemce so kar moč priprosto obdelane za dvoročno klavirsko igro. Kompozitorna tehnika je naslonjena na stari diatonsko harmonični sistem in se ga tu razvoj zadnjih desetletij ni prav nič dotaknil. Ob tem utegne sicer nastati vprašanje. če je prav, da sc otroku v početnem seznanjanju z glasbeno umetnostjo tako odmaknejo sodobna glasbena dognanja. Mimo lega pa vzdrži sodba, da so pesmice muzikalno lepo in smiselno obdelane in bodo mogle biti v veselje mladini, to luur /. ozirom ud uuoniu/iji.j t. en ■ < >. |H...,|H! iini risal ing. Oton Gaspari. — Popravek. V kritičnem poročilu o »Salonii je tiskarski škrat potvoril stavek, ki se prav glasi: V pevskem pogledu pa je umetnica zopet izrazito zadostila iejiotnim zahtevkom...« Ljubljana Boben poje ... Ljubljana, 16. januarja. Na družbenem programu okrajnega sodišča so na vrsti skoraj vsak teden po 2 in tudi 4 dražbe raznih posestev, hiš in parcel. Danes dopoldne se je vršila javna sodna dražba vlož. štev. k. o. Trnovsko predmestje, obstoječe iz hiše v Koleziji, dvorišča in vrta. Prvotni lastnik te hiše je bil Fran Peterca. Njemu je bila hiša 6. februarja 1934 prodana na dražbi. Takrat je hišo združila za 476.000 Din ga. Franja Pelčeva, soproga pol;, revizorja Pelca. Ker zdražiteljica ni izpolnila družbenih pogojev in ni plačala zneska 470.000 Din, je bila včeraj ponovna dražba. Iliša z vrtom je bila cenjena na 410.000 Din. Dražbo je vodil sodnik g. Janko Miiller. /,a dražbo je bilo veliko zanimanje, prisotnih je bilo (i interesentov, med njimi neki trgovec iz ljubljanske okolice, zastopnika dveh denarnih zavodov in še drugi. Prvi zdražitelj je ponujal 205.000 Din. Naposled je hišo zdražil mesar Anton škrjanc, stanujoč no Opekarski cesti, za 411.500 Din. V sredo dopoldne pa se je pred sodnikom Biclovcem Valentinom vršila dražba hiše carinika A. Dubroviča v Mariborski ulici. Dražbe so se udeležili 3 interesenti. Ilišo je zdražil carinski uradnik v Ljubljani Janko (Inezda za 310.000 Din. Hiša je bila cenjena na 384.494 Din. Na hišo je državni zaklad vknjižen poleg drugih hipotek za znesek 335.000 Din. KINO SLOOA 1'eieton 27-30 Danes ob 1«., 19-1» m 31-16 url poslednjlč DANTEJO PEKEL »o«*" ločili FIlm stra.hu in groze. Trpltenle pogubljenih du« po dautetev! pesnitvi ,,Interno" j Ob 14-I5un matinejska predstava istega III mu [ JUTRI ! Ouslav FrOhllch JUTRI t v veiefiimu Na velemestni straži BMBBM—IMNW 0 lig. katehetom v Ljubljani! Vpisna pola za razpored šolske mladine pri velikonočni sv spovedi je na razpolago lia mizi društvene sobe (Se-meniška ui. 2). — Obenem gospode člane Kate-lielskega' društva obveščamo, da je društvena soba ob torkih zakurjena. Revije in nove pedagoške knjige so na mizi na razpolago za čitanje. Soba je odprta ob delavnikih od 0 do 12 in 3 do (i. Odbor Kat. društva Rezervni častniki (poročniki in po činu starešji podporočniki) pehote, artiljerije, konjenice in inzenjerije, ki se žele pripravljati za kapetan-ski izpit, naj lo sporoče do 24. januarja na naslov ljubljanskega pododbora. Tečaj bo pod vojaškim vodstvom in z, vojaškimi predavatelji. Trajal bo od februarja do konca aprila, tedensko dvakrat v večernih lirah. Pismene uli ustmene prijave in podrobnosti pri pododboru Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani, Kongresni Irg 1-11. Uradne ure vsak torek in petek od pol 18 do pol 19. 0 Klub esperantistov v Ljubljani ho v letošnji sezoni otvoril še en začelniški leča,j za espe-raiilo. Kdor jo prejšnje zamudil, naj se zglasi v torek, dne 21. jan. t. 1. ob 20 v mešč. šoli, Beethovnova ul., pritličje. Učnimi malenkostna. ■) Prosvetno društvo »Ljubljana mesto« ima drevi ob 8 v dvorani bolela Metro|iol redni sestanek. Novi člani dobrodošli. MORSKE RIBE d ii n e s s v e ž a pošiljate v. »Vinarna Knjfcž«, Nebotičnik. • Pomočniški izpiti krojaških vajencev in va-jcnk bodo v mesecu februarju 1936. Tozadevne prošnje je vložiti do 31, januarja 1930 v zadružni pisarni med uradnimi urami od 15 do 17 vsak dan razen sobote in nedelje. 0 Služkinje! V nedeljo oh 5 popoldne uprizori Poselska zveza v Rokodelskem domu igro Prisegam . Vabimo služkinje kakor tudi vse prijatelje, da se igre v obilnem številu udeleže. Pred-prodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne v Hoko-delskem domu (I. nadstropje). 0 Razprava proti Jošku Bevcu. Med Ljubljančani vlada veliko spraševanje, kdaj se bo vendat vršila glavna razprava proti Jošku Bevcu zaradi nemorale in drugih deliktov. Ljubljanski firbec je v tej stvari postal že iic-strpen in hudobni jeziki so opravljali vse mogoče faktorje, da skušajo stvar potlačiti Pred dnevi je postala šele obtožnica prnvoinočna. ker se je obtoženec proli obtožnici pritožil na ape-lucijsko sodišče, ki jc njegovi ugovori zavrnilo kot neutemeljene. Bazprava jc razpisana za 28. januarja ob 8.3Pupin — veliki jugoslovanski izumitelj«. Predavanje bodo spremljali fizikalni poizkusi. Predava učitelj Farazin. Občinstvo dobrodošlo! — Vstopnine ni. Litija Županstvo v Litiji razglaša, da bo občni zbor trškega zbora, čigar člani so vsi volilei litijskega trga, v soboto 18. januarja ob pol osmih zvečer v osnovni šoli. Dnevni red; poslovno poročilo o delovanju starešinstvu v 1 1935 poročilo o premoženjskem stanju trškega odbora ter o načrtu delovanja za 1 1936 Kakoi znano, so se vršile zadnje volitve v trški odbor leta 1<>34.. na katerem so naši litijski JNS-arji s svojo listo pošteno pogoreli Vabimo zato vse volivce, posebno tržane-davkoplačevalcc na tu občni zbor, kjer sc bodo pretresavala važna gospodarska vprašanja. Pripravljalni odbor društva dolžnikov se je osnoval tudi v Litiji. Predseduje mu odvetnik g. dr. Ivan Mazck. Občni zbor tega društvu bo v nedeljo, 26 t. m. dopoldne |>ri Franku Cerarjti. Vpis v to društvo, gotovo za naše prilike zelo značilno, jc precejšen. Požar. Na Kunstler.jevi parni žagi je v torek dopoldne pričelo goreti Takoj alarmirani litijski gasilci so ogenj, ki je nastal v strojnici, kjer so se vnele deske, hitro udušili škode je okoli 2000 Din, ki pa je krita z zavarovalnino. Jesenice Najdena je bila 15. t. m. na Prosvetni cesti žepna ura. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri gdč. Minki Pohelšek v Ilirski ul. 11. V Krekovem domu bo v nedeljo popoldne predstava operete »Sv. Anton vseh zaljubljenih patron« za okoliško prebivalstvo zadnjikrat, Vesela in lepa igra se predvaja že sedmič v nabito polni dvorani. Ruše Zanimiva športna prireditev bo klubsko prvenstvo v rokoborbi. ki ga priredi mariborski SSK Maraton skupno s svojo ruško sekcijo. Ker ima Maraton v Mariboru v svojih vrstah celo državne reprezentante, člani ruške sekcije pa so se pod izvrstnim vodstvom načelstva sekcije tudi zelo dobro izvežbali v rokoborbi. bo prireditev zelo zanimiva. Opozarjamo na njo vse Ruša ne. 0' Tečaj JRZ za celjski okraj se je vršil včeraj dopoldne v mali dvorani Ljudske posojilnice v Celju. K tečaju, na katerem so se obravnavala aktualna dnevna gospodarska in druga vprašanja, je prišlo iz vseh krajev celjskega okraja nad 100 fantov in mož, ki so z zanimanjem sledili predavanjem g. min. Vesenjaka in g. Kranjca. Po predavanjih se je razvila o vseh aktualnih vprašanjih živahna debata. er Uradno popravljanje volivnih imenikov v letu 1936. Po § 5 zakona o volivnih imenikih mora mestno poglavarstvo v dobi od 1. do vštetega 31. januarja izvršiti uradoma popravke stalnih volivnih imenikov. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih še niso vpisane, naj se zglasijo v času od 20. do vključno 30. januarja 1936 med 9. in 12. uro v sobi št. 2 mestnega poglavarstva. Vsi natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. 3- Planinska zavetišča za zimsko turistiko. Na zadnjem občnem zboru Savinjske podružnice TK Skala v Celju, ki je bil v soboto, dne 11. t. m. v hotelu Evropa, ie bilo sklenjeno, da bo klub v tekoči sezoni zgradil, kolikor bodo dopuščala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani nudi po izredno znižanih cenah sledeče knjige: Clericus, Zehn Gebotc katholiseher Hindcr-ziohung. 239 str., nevez. 10 Din. - Diessel, Weg-vvciser fiir gliiubige Eltcrn. 261 str., nevez. 7 Din. Forster, Da-s Kultiirproblein der Kirche. 74 str., nevez. 7 Din. Ileinen, Sina und Zvveckc in der Erziehung und Kildung. 75 str., nevez. 6 Din. — Ileinen, Der \Vert des Glaubens. Dargestellt fti r die katolische vveibliche Jugend. 175 str., vezano 10 Din. - IlOUer, Ehekatecliismus. 80 str. nevez. 2 Din. — Kaltner, lihe und Ehcsehoidting. 28 str., nevez. 1 Din. Konn, Sei stark! Eln Weckruf 7,um Leben. 50 sir., nevez. 3 Din. — J tiger, Gcdan-kon znr heutigen Seelsorge. 10 str., nevez. 5 Din. — Marden, VVas du tiist, (las tue rnclit! 89 sir., nevez. 5 Din. — Oer, Daheiiu. Gedankfiil iiber die christliche Familie. 206 str., vez. 10 Din. — Plan-ner, Das Kind. Der Mutter Glllck, der Mutter Sorge (Kinderpflege). 118 str., nevez. 8 Din. — Ude, Charaktor und ('harakterbildung. 110 str., nevez. 6 Din. Pošljite naročnino! Novi državni proračun 1936-1937 Iz ekspozena finančnega ministra Včeraj smo priobčili iz okspozoju gosji, finančnega ministra nekaj značilnih podatkov in ugotovitev k novemu proračunu. V naslednjem podajamo iz ekspozeja še nekaj podatkov, ki utegnejo zanimati našo gospodarsko javnost. (I. finančni minister je izjavil, da je pričakovati vkljuh ugodnim rezultatom prvih 7 mesecev proračunskega leta 1935—1936 na koncu računskega leta vseeno deficit. Naši državni zaključni računi izkazujejo od leta 1930 dalje deficit. V naslednjem podajamo primerjalno tabelo, višino proračunov ter deficite zadnjih let v milij. Din: proračun deficit 1930—1931 12.194.5 506.5 1931—1932 13.210.3 118.8 1932—1933 11.323.2 157.7 1938—1934 10.438.3 344.6 1984—1935 10 171.3 129.7 1935—1936 10.249.8 1936—1937 10.307.0 K številkam za 1935—1936 pa jo prišteti še velika pooblastila za izdatke v finančnem zakonu, katere jo ceniti na 630 milij. in hi bilo torej, če so ta praksa pooblastil ne ponovi. ugotovit1 ■!■) i "i proračun znatno manjši kot je bil prejšnji. Finančni min ime. ■ ■ -ni blagajniški efekt znižanja uradniških plač v septembru, odn. oktobru na okoli 350 milij. Din, dočim je znašala prvotna cenitev, ob priliki objave znižanj, 380 milij. .Din. Izredni izdatki. V novem proračunskem predlogu so vsebovani tudi izredni izdatki, za katere smatra finančni minister, ker so investicijskega značaju, da je zanje treba najti v kolikor je možno kritje izven proračuna. Ti izdatki znašajo 953.356.338 Din in so vsebovani v skupnem pregledu proračuna. Po posameznih resorjih se ti izdatki razdele sledeče (v milij. Din): Državni dolgovi 44.4, ministrstvo pravde 0.8, prosvete 21.6. notranjih zadev 0.74, zunanjih zadev 0.2, financ 0.76, vojske in mornarice 687.1, gradb 15.5, prometa 173.57, pošte, brzojava in telefona 0.95, kmetijstvo 0.1, trgovina in industrija 0.16. šume in rude 4.95, soc. politika in narodno zdravje 1.0, telesna vzgoja naroda 1.5. Davčna obremenitev. Finančno ministrstvo ceni naš narodni dohodek v lotu 1935 na okoli 50 milijard Din ter coni davčno obremenitev na 24 %. Seveda te obremenitve zaradi drugačne strukture gospodarstva ne moremo primerjati z obremenitvijo v drugih državah brez korektur. Na 1 prebivalca odpade po cenitvi g. finančnega ministra dohodek 2.284 Din. kar je zelo nizko, kaže nam pa tudi, kako nizek je življenjski standard našega naroda. Od 2.284 Iz zadružne statistike V naslednjem podajamo iz statistike Zadružne zveze v Ljubljani nekaj podatkov o poslovanju nekreditnih zadrug v letu 1934. Število članov nekreditnih zadrug je naraslo od 54.141 v lotu 1933 na 55.738, dočim je število zadrug padlo od 329 na 319. Tudi denarni promet je padel od 1.109.8 na 1.025.4 milijone Din od 1933 na 1934. Razveseljivo pa je, da so zadruge prejele za prodano blago več kot leta 1933: 163.66 milij. v primeri s 155.7 milij. Din. Za posamezne skupine zadrug navajamo podatke o številu včlanjenih zadrug, število zadružnikov ter denarni promet (v oklepajih so podatki za leto 1933): Nabavne iu prodajno 79 (79) s 30.190 (29.377) člani in 332.47 (339.6) milij. Din prometa; 32 (34) mlekarskih zadrug s 5.037 (4.043) člani in 34.1 (40.1) milij. denarnega prometa; 56 (;>(>) živinorejskih zadrug 3.398 (3.223) člani ter 0.6 (0.5) milij. prometa; 9 (9) vinarskih zadrug s 1.191) (1.031) člani ter prometom 89.36 (21.7) milij. Din; 21 (23) zadružnih alektraren s J.84« (1.096) člani in prometom 12 7 (14.5); 28 (30) stavbinskih zadrug s 2.794 (2.863) člani in prometom 6.9 (7.26) inilij.; 24 (26) obrtnih zadrug s 1.154 (1.144) člani in prometom Din 818.65 (313.84) milij.; 10 (12) vodovodnih za- 2% Joler. posojilo iz I. t881 Na žrebanju dne 14. t. m. so bile izžrebane za amortizacijo tele serije: Din dohodkov odpade na davčno obremenitev 542 Din iu tako oslane za osebne potrebe še 1.742 Din letno. Seveda je treba upoštevati, da se znaten del troška vrši v naravi in ceni ta delež finančni minister pri poljedelstvu na 50% dohodka, pri živinoreji 40'«,.pri hišni industriji 88.8?« in pri gozdarstvu 10%. Dohodek v naravi se ceni v absolutnih številkah: pri poljedelstvu 4.160, živinoreji na 2.790. domače obrti 1.130 in gozdarstvo 191 milijonov Din. V denarnem prometu se nahaja torej samo preostalih 25,726 milijonov Din ln od teh odstopajo davčni obvezanei državi ter samoupravam 31.3%. To je eden izmed glavnih razlogov, du se davčno breme tako težko občuti. Donos davkov. Donos neposrednih davkov je preračunan na 2.299 milijonov (pliis 19 milijonov Din). Katastrski čisti dohodek v vsej državi je znašal za 1934 5.024,1 inilij. Din. ker se od te vsote odbije ena tretjina njiv in vinogradov na skalnatih tleh, t, ,i. 1.122 9 milij., preostane za 1935 davčna osnova za zemljarino v znesku 3.901.2 milij. 7, 10% dopolnilnega davka dobimo še 539 9 milij. Po odbitku raznih odbitkov (za državna posestva, 10% za elementarne škode itd.) preostane cenitev zein-ljarine v znesku 454.4 inilij. Din. Davčna osnova za zgradarino je radi znižanja najemnin padla od 2.521.67 milijonov Din v letu 1933 na 2.362.16 milijonov Din v letu 1934, za leto 1936 pa je vzeta osnova samo 2.200 milijonov Din. Za pridobnino ,ie cenjena davčna osnova za 1936 na 2.100 milijonov Din. Za leto 1932 so nain na razpolago naslednji podatki: ocena davčnih uprav 2.163,4 milij., katero so pa davčni odbori znižali na 1.765.6 milij. Din. Uslužbenskega davka so plačali leta 1934; 1935 zasebni nameščenci 131.6 milij,, državni pa 110 milij., za 1936-1937 ceni finančni minister plačilo zasebnih nameščencev na približna 130 milijonov, plačilo državnih uslužbencev pa na 90 milij. Din. S povečanim donosom računa finančni minister pri davku na poslovni promet: 66(1 proti 490 milij. Din. To povečanje je na eni strani pripisovati dejstvu, da novi proračun vsebuje vse vrste tega davka. Davek pavša-listov doslej sploh ni bil upoštevan pri kalkulaciji donosa tega davka za državo, leta 1934 je znašal donos skupnega davka na poslovni promet 480 milij. in za 1936 se ne pričakuje manj. Pavšalistom je bil predpisan leta 19.;4 davek v znesku 153.2 milij., predpis 2% splošnega davka pa je znašal 1. 1934 72 milij. Din, Tako računa finančni mini" na donos 122 inilij. od pavšalistov, donos <8 milij. od 2% skupnetra davka ter 480 milij. ostalega davka, lako da dobi finančni minister skupaj svojih 660 milij. Din. Seveda pa je k povečanju te postavke v proračunu državnih dohodko\ pripomoglo tudi dejstvo, da se kontrola vedno bolj poostrujo. drug s 278 (348) člani in prometom 0.2 (1.1) mili j. Din: 19 (19) raznih zadrug s 6.889 (6.159) člani in prometom 77.6 (1070) milij.; 3 (3) osrednje zadruge h 1.989 (1.993) člani in prometom 201.6 (259.7) milijonov Din in končno 38 (38) kmetijsko-strojnih s 1.478 (1.454) člani in prometom 1,3 (1.5) milij. Din, Bilančna slika vseh nekreditnih zadrug je naslednja (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za 1933): Aktiva : gotovina 1.0« (0,9), zaloge blaga 35.07 (33.65). dolžniki 28.72 (32.11«), premični inventar 8.03 '10.0). nepremični inventar 25.9 (28.31). naložbe 4.1 (3.8). vrednostni papirji 0.087 (0.063), deleži pri drugih zavodih 1.07 (1.53), ostala aktiva 5.5 (2.1). izguba 0.96 (2.1). Pasiva: deleži 5.73 (0.2), rezerva 11.8 (11.7), upniki 22.1 (24.37), izposojila 66 2 (66.3), ostala pasiva 4.0 (5.5), čisti dobiček 0 63 (0.74). Račun izgube in dobička nam kaže tole slik" (v milij. Din, v oklepajih podatki za leto 1933): I z g u h a : upravni stroški 15.66 (15.5), odpisi 4.3 (5.3). obresti 2 96 (3.74). davki in pristojbine 2.0 (1.3), ostalo 6.4 (4.9). kosmata izguba 0.16 (0.65). Dobiček: kosmati dobiček 23,97 (21.86). obresti 0.4 (0.76). podpore 0.1« (0.6). ostalo 6.86 (7.96). — Bor*cr l)i.e i« |anuar;:i 103«. Doiiar 9 31 39 62 72 98 115 120 140 175 191 193 206 262 298 2844 '2809 2873 2882 2917 2923 2927 2932 '.»<>54 3003 30)5 3030 3042 3061 3074 3087 '3096 3097 3124 3146 3173 3292 3308 3339 3347 3333 3396 3412 3445 3452 3457 3503 3516 3522 3558 3582 3004 3617 3625 4799 4806 4824 4827 4865 4873 4891 4950 4<>52 4966 4970 5050 5061 5082 5091 5120 5142 5143 5166 518-1 5108 5227 5261 5293 5'K)1 5322 5356 5367 5372 5378 5403 5416 5419 5466 5551 5590 I 5686 5711 5744 5827 ' 5840 5862 5022 1 59 r i in o m. "i; i H! "•>• 9.33 ' V.iil.iis 17. !l.»3 y;w.l|- 7'i:i 17 W.'»,22 -1 U1.2J 215.91 - '.i IS,— 4322.52 —4858.814 :'./ •<..•»: :mi.29 18i.;tR - ikmi London 15.20, Ser. 6502 št. 28 Din 50.000; serija 0372 št. 22 10.000 Din; serija '11 št. 10 5(X)0 Din: serija 1<>S5 št. 40 2500 Din; serija 62 št. 11 ?<)«) Din; serija 3735 št. 2" 2000 Din; serija 5827 št. 7 2000 Din; serija 640 št. 35 350 Din; seiija 1728 št. 23 350 Din; serija 4761 št. 47 350 Din. Srečke Rdečega križa Na 92. žrebanju dne 15. januarja se bile amortizirane sledeče serije: 787, 926, 1057, 1071, 1901, 2751, 2922, 3348, ?5?0. 4736, 4860, 5099, 5155, 6356, 6-iSR, 6502, i 6661, 8852, 8947, 9846. Dobitki so bili naslednji: I. j u 1) I j a n n Amsterdam 100 Ii Berlin 100 mark..... Bruselj 100 Imlg..... Curlh 100 frankov..... London I funt...... Newyork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov..... Praga ltM) kron...... Čarih. Bolgrad 7, Pariz -i'-Newyork ilots, Bruselj .>t.n7;>, Milan 24m50, Madrid 42.025, Amslerda'i '.Mi!-'.,\7.\ I', "lin ! :', ... Dunaj 57, Stockholm 78,40, (>>lo 70.10. Koe>-uli.iu-'ii : I raga 12.74, Valjava 5V.075 Aln,. 2.90, ( aru ud 2.45, Bukarešta 2.50, lleleiiigfora 0.70, ftuenoa Airai 0.8275. Vrtni n ost n i papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 78 79 agrarji t' tfi, vojna škoda promptnn H50- 352, begi obv. >1 61, 8% Bler. pos. 80—82, 7% Bler. pos. 70 - 72, 7% pos. drž. hip. banke 78 -SO. Zagreb. Državni papirji: agrarji 13 den., vojna škoda proiuplna 350 — 350.50 (319), l„ 2„ 3. 310— 353. Iiegl obv. 61-61.50 (01). dalm. agrarji r»9 -00, 8% Bler. pos. 80- 80.50, 7% Bler. pos. 70.75—71.25, 7% pos. Drž. hip. banke 79 den.. 7% slab. pos. 77 den. Delnice: Priv. agr. banka 230—234, Trbov. 120 deti., th-i. sladk. tov. 125 den. Helgrad. Državni papirji: 7% inv. pos 79 bi. (79), vojna škoda promptnn 352—352.50 (353, 350), 2. 31)0.50—352.50 (352, 350), begi. obveznice 63 75 do 63.90 (63.HO, 63.75), jan. 62—02.50, (62.25), 7% Bler. pos. 81.25 bi., 7% Bler. pos. 70.50—72, 7% pos. Drž. hip. banke 79 den. (79.50). 7% stal), pos. 78 bi. (78). Delnice: Nar. banka 6380—6850, Prlv. agr. banka 229—230. Žitni t rji ser. št. dobitek ser. Št. dobtek 214 99 200 270 18 50 309 45 200 489 73 50 1200 58 25.000 1353 58 200 1549 92 50 1608 71 50 7242 22 50 2736 77 • 50 3135 27 50 3386 8 50 4021 28 50 4256 6 50 4550 88 500 5000 38 50 5167 22 200 5920 9 50 3958 80 50 6145 35 50 6539 29 500 7071 28 200 7076 78 50 7506 87 50 7687 15 50 7968 33 50 8299 53 50 9190 35 50 9952 13 1.000 Likvidacija. Karton, združena industrija papirnatega blaga in kartonaže, Uožankovski, d. d. v Zagrebu sklicuje za 23 januar občni zbor, na katerem bodo sklepali o likvidaciji. — Nadalje sklicuje občni zbor za 31. januar Hrvatska osrednja vinarna, d. d. zn promet in izvoz domačih proizvodov v Zagrebu, tudi Iu je na dnevnem redu likvidacija. Konkurz je razglašen o imovini Zvezne knjigarne, d. z o. z. v Ljubljani, Tavčarjeva ulica. Konkurzni sodnik je Anton Avsec, konkurzni upravitelj pa Lojze Zaje, zadružni r" vsei deželi. Dobidu je pred- stavljal moderne slovenske slikarje, katerih slike so krasile vsako številko. Koštial je pilil naš jezik, šašelj zbiral pregovore, Puš pisal glasbene pomenke. Steska zgodovinske pomembnosti. Smolej in Šedivy sta opisovala slovenske kraje in navade ter Tomo Zupan Prešernovi Lenčico. Kot družinski list je vodila pregled novih knjig z nurodno-vzgojnega stališča. Šc posebe domu in družini je posvečala posebne članke iz družinske skupnosti in vzgoje (Grafenauerieva. Kmetova, Ulaga); gospodinjstva (llumekova) ter domače kuhinje (ltcmčeva) in skrbela za zabavo in šulo v družini. Letošnja Mladika se jc pokazala v novi ./premi Slavku Penjrova. Uvodno povest piše Veneeslav Winkler (Dobravski bogovi), opisujoč novodobne kmete, ki snujejo zadrugo /.oper vaške mogotce ter se bore / gospodarsko stisko s svojimi dolgovi, pa tudi lastno nesložnostjo. Smolej Viktor prevaja iz slovaščine povestico »Lesen kruli« mladega najboljšega slovaškega pisatelja Mila Urbana, ki je Slovencem /.nun po svojem dobrem romanu »Živi bič«. Sonja Sever-jevu priobčuje črtico »Lena mravljica Cici«. loško Juruč pa Miklavževa povodenj«. Drugo večjo povest piše »Po starih papirjih Kotarjevc-gu Nandetuc znanec iz. Večemic, Ivan Zoreč. jx>d naslovom »I/, ni/.av in težav«. Moderndorfer prinaša narodne pravljice. Pesmi priobčujetu Beli-čič in Draga kran jc. Bogdan Kaz.ak pa kramlja »o dveh še čvrstih bolnikih«, in postavlja spomenik svoji materi ter nadškofu Jegliču. V oddelku >Pisana t ruta« opisuje Vilko Novak božične običaje oh Muri in Puš Izrazna sredstvu v glasbi. Opi^unih je več novih knjig ter označene slike. ki krase to številko (Kavčič. Janša, Tominc, Stroj, Goldenstein), |x> svoji vrednosti Šedivv prinaša Paberke iz. slovanskega sveta. Kot vselej je bogat kotiček »Dom in družina«, kjer sodelujejo Likovič, Hafner Kristn, llumekova in llcmčevu. številko zaključujejo smešnice, uganke iu križaljke pod uredništvom Junka Modra. Po svoji opremi, zu katero skrbi Stanko Pengov. po svoji vsebini in po bogastvu pokrajinskih in pomembnih slik je »Mludiika« najlepši tovrstni slovenski družinski list, ki ima že slavno tradicijo iu ki stopa v novo leto z za- I vestjo, da so ji ostali zvesti vsi sotrudniki, s i katerimi bo mogla tudi za naprej ostati na isti i višini in isti pomembnosti. — Letna naročnina i znaša 84 Din, s krojno prilogo vred 100 Din. | (Mohorjeva družba v Celju). Franc Ži/.ek — 60 letnik. V sredo 15. t. m. je praznoval naš rojak K rane Žižek, redni profesor na Goethejcvcm vseučilišču, v l< runkfnrtu svojo 60 letnico. Ob tej priliki mu posveča »Frankfurter Zeitung« duljši članek, kjer najprej navaja, da je Žižek i/. Gradcu. Profesor Žižek deluje v Fraokfurtu že od leta 1916. ter je že od leta 1913. člun Mednarodnega statističnega instituta ter jc znan v vsem statističnem svetu. Prof. ž.ižek jc izdelal prvo sistematično statistiko in je I. 1921. izšel n jegov »Grundriss der Statistik«. Še prej pa je I. I90W. izdal kn jigo o metodiki statistike pod naslovom: Die statistisehen Mittelvverte«. Ker jc število njegovih učencev zelo veliko, posebno v Nemčiji, so mu za 60let-nico poklonili svečano darilo v obliki knjige: Beitriigc /.ur deutschen Statistik ki sta jo uredila Paul Flaskiimper in Adolf Blind. številnim I čestitkam sc pridružujejo statistiki iz vsegu sveta in tudi iz naše države. Slovanski svet. — V Ljubljani je začela iv.bajati nova revija za slovanska vprašanja »Slovanski svet«, katere sta izšli že dve številki. Pobuda je izšla iz akademskih krogov, ki revijo tudi izdajajo, zato nosi tudi podnaslov »težnje neodvisne mladine«. Oh današnjem neurejenem času se hoče ta mladinu nasloniti na program praktičnega medslovan-skega delovanja po zgledu češkega Slovanskega prehloda ter poljskega Rueha slovvinn-skioga. Poleg člankov, ki se tičejo medslovan ske politike, gospodnrstva in kulture, kot so članki v teb dveh številkah (Jež: Petnajstletnica Malo zvezo; Leo S.: Jugoslovani in Ce-hoslovaki onstran meja lastnih držav; Mole: Wyspianskcga drama »Weselc«; Weher: Etika zadruž. gospodarstva; Pocbazkn: Ljudsko štetja v Avstriji; Murko: Organizacija češkoslovaških denarnih zavodov in Tine Debe ljak: Štefan Zdomski in Vladislav Rcymont) hoče tudi vestno beležiti vse važnejše članke in predavanja, ki se vrše pri nas na tem pod- ročju, obenem pa voditi pregled po slovanskem svetu. Važno na je tudi. da jiodaja bibliografijo najvažnejših znanstvenih novosti v vseh slovanskih jezikih, pomembnih za spoznanje dot.ičnih narodov. Cena 55 Din letno. Bolgarsko gledališče Narodno gledališče v Sofiji, ki je doslej veljalo za resnično svetišče Melpomene, je začelo gubiti na svoji veljavi. V številu njegovih članov ni več Kruma Sarafova, velikana naše drame, ni več Petje Gerganove. ki je s svojo Ofelijo, dokler je bila še v narodnem gledališču, osupnila občinstvo, prav tako ni več Stamatova, Bačvarova in drugih, ki so zapustili Sofijo in odšli v manjša mesta (Plovdiv, Varna), da bi ostali zvesti resnični umetnosti. Piovdiv in Varna sta v cvetu, Sofija komaj diše, ker njena uprava hoče polniti prazne blagajne, nudeč občinstvu blago nižje vrste. »Razkazi na morjaka.« Kiril Grivek je pod tem naslovom izdal zbirko 17 novel iz življenja mornarjev. Knjiga obsega 220 Btrani, cena 50 levov. Žena v bolgarskem slovstvu. Omeniti je treba, da se bolgarska ž^na z isto močjo uveljavlja v kulturnem življenju kot mož. Poleg imen: Dora Gabe, Sanda Jovčeva, Bagrjana, Kamenova, Mu-tafova, Kalina-Malina in Magda 1'etkanova, ki veliko pomenijo za bolgarsko slovstvo, je trebi dodati še ime Marije Grubešlijeve, ki je pos'a'a že v tisk »Beg Metodija Nikova*, povest iz sodob ne družine, in pripravlja roman »Družina Ahtaro vi«, kjer bo pokazala večni boj med idealom in resničnostjo, ki je tem hujii, čim bednejši sxj Založba »Otec Paisij« bo izdala knjigo bol garske pisateljice Kaline-Maline »Malomeščansk sence«. Pisateljica je znana kot dobra pripove niča zlasti v mladinski literaturi. Ista pisateljica bo tudi izdala knjigo za de in mladino »Joška Paljačo«. Vsi, ki se z.a to ali ono knjigo zanimajo, ' hočejo kako nslugo, naj se obračajo na nas Radev Niko, Kaloličcska crkva, Stara "ago Bolgarija. Radev N:ko teh sklopih dobili samo v letošnjem letu kar 14 deloma kar dobrih učbenikov in 3 pomožne knjižne zbirke; poleg tega pu smo dobili k dotedanjim strokovnim društvom geografov, zgodovinarjev, prirodoslovcev še slavistično in filozofsko društvo. Tem bo poslej pripadal večji del skrbi za dobre učbenike če po vsem tem pogledamo v sezname učbenikov po naših gimnazijah, se ne smemo čuditi, če naletimo tu in tam na izredno visoko število neslovenskih učnih knjig. Vzemimo samo klasično gimnazijo, bilo že to ali ono; kako naj bero klasike v slovenski izdaji, če je ni? Prav gotovo pa mi je srbskohrvutska z narodnogospodarskega in jezikovnega vidika in po lipo rabnosti za dijuku bližja kakor nemška uli fran coska. In takih del potrebuje dijak v višjih razredih klasične gimnazije od 10 Mo 13. Prav po nepotrebnem |>a smo spravili v svoji- šole nekatere obupno slubc latinske vadnice in enako slabe antologije (n. pr. čolič, ki ima kakor znano, nad 1300 napak), ko imamo dober izbor v Sovretu. Kakšne luknje so v zemljepisnih in zgodovinskih učnih knjigah, je razvidno že i/, prej povedanega, zato ni čudno, da smo jih [minili kur po vseh /uvodih / ustrezajoč-tmi srbsko-hrvatskimi. Iz zgoraj navedenega vzroka bo razumljivo, zakaj kroži po unših srednjih šolali kar 15 različnih neslovenskih učbenikov za nemščino. V francoščini je najbolj razširjena čitanka za višje razrede, u po nekaterih zavodih so pofKilnoma brez potrebe začeli uvajati tudi v nižje razrede srbskoh rvatsko pisane francoske vadnice, ki kvalitativno daleč zaostajajo za našimi pu bilo Južničevimi uli šturmovimi. Nc-odpustno je, da kroži po miših gimnazijah kur 16 različnih srhohrvatskih učnih knjig za matematiko; mnogo jih je poj>olnoma nepotrebnih. O nekaterih pravijo strokovnjaki, da so boljše od naših, dočim so morali po nekaterih seči le zaradi nuše nemarnosti, ker nismo pravočasno (>oskrbcli za svoje, Nenavadno veliko jc število različnih srbskohrvatskih učnih knjig, ki jih uporabljamo za pouk tega jezika in njega književnosti. To razume samo tisti, kdor je kdaj doživel prijetnost, da je moral zu vsuko dobo in vsuko pokrajino iskati posebne knjige zn .slovstveno zgodovino, ki ni nikjer šoli primerno in dobro v celoti obdelana. Podobne ali še večje težave so z antologijami: komaj bi bilo da bi uporabl jal po 3 ali 4 kn jige, da bi mogel dostojno predstaviti posamezna obdobja. Zato nas jirav nič ne preseneča, če se številka suče kar tam okrog 20. V tem smislu jc trebn razumeti naslednji dve razpredelnici, ki kažeta število srbskohrvatskih učbenikov po jirednietili in po zavodih. Izvestja sicer niso enako natančna: nekatera |iodajajo suino strogo predpisane knjige, pomožne izpuščajo. opuščajo čtivo. druga pa navajajo vse uporabljive knjige Zato jc pre-lednica nekoliko nezanesljiva, a vendar num marsikaj pove, Srbskoh rvatsko knjige v slovenskih izdajah sem štel seveda med slovenske knjige. Vsaka knjiga jc šteta le enkrat. I. Preglednica po predmetih: Srbskohrv. j 16 ličnih knjig in 15 pomožnih; francoski jezik 4; nemški jezik 15; latinski jezik na r. g. 5: klasiki na klasični gimnaziji 13; zemljepis 8 (1 v prevodu in I atlas): zgodovina 7 (I v prevodu in I atlas)-botaniku I (herbarij); higijena 2; matematika 16. II. Preglednica po zavodih: Celje r. g. 12; Kočevje 33 (in 4 pomožne); K run j 24: Ljubljana I. drž. r. g. 26; Ljubljana II. drž. r. g. 17 (in II pomožnih); Ljubljana III. drž. r. g. 29 (in I pomožna); Ljubljana klasična 25 (vštete izdaje klasikov): Maribor realna gimnazija 16; Maribor klasična gimnazija 20 (všteti klasiki); Novo mesto 29 (II pomožnih); Ptuj 16; št. Vid klasična 26 (13 klasikov). Iz teh preglednic je marsikaj razvidno. Jasno je, da je na istem tipu šole vendarle znatna razlika med 12 in 33. čc lahko dela ena gimnazija z mini,motu. zakaj druga sili v muksimum' Ali so bili tu m e r o d u j n i samo šol ski oziri? Klasične gimnazije imajo vse visok procent zaradi klasikov, ki znaša jo polovico ali še več celotnega zneska Ob vseh Ieli dejstvih se zares moramo ustaviti in si postaviti vprašanje po odpravi te zmede. Du je zu tako vprašanje pruv skrajni čas. je menda vendar vsakomur jasno. Če je razpis prinesel to spoznanje vsem, ki so prizadeti, je največje dobro že opravil in ga liihko 'ukinejo. Kako pa naj si iščemo noti iz te zfhede, o tem prihodnjič. LiMblmne Spoti Kakšne tekmovalne predpise so imeli v starem veku Ako glodamo razne današnje tekme, nitirsi-katere stvuri ne moremo razumeti, še bolj nepojmljiva |>u nam je dostikrat presoju. Zu onega, ki ni v šiMirtu doma pa je gotovo ocena španska vas. Zakaj? Tekmovalni predpisi so umetnost zuse in v gotovih panogah v resnici tuko komplicirani, tla ne more sodnik ki hoče pravilno soditi, inoj-sterski obvluduti vse predpise. To velja zlasti zu smučarske skoke, skoke v vodo umetno drsanje, telovadbo itd., sploh povsod tam, kjer si / mero uli uro ne moremo pomagati, ln v teh panogah lu ji k enostavno ne more razumeti, zakuj je oni. ki je po n jegovem miti n ju bol jše izvedel svojo vajo odnosno skok, dobil slabšo oceno. Pri smučarju se nu prime: vc-krul /godi, da skoči dlje kakor kak njegov tovariš in dobi slabšo oceno, če nn primer pri lahki atletiki skačejo tri je isto dolžino ali višino, pa ven-dur je eden prvi. eden drugi in zopet eden tretji. Žreb je tako odločil. Pri slutili (irkili so bili tekmovalni predpisi mnogo enostavnejši, čc danes pregleduje strokovnjak antične podatke v tej stvari, se bo začudil o skromnem obveščanju njihovih uspe hov. Le nekake liste zmagovalcev so imeli. \ katerih so bili navedem'olimpijski zmagovalci. Kar je bilo nu razpolage športne literature, se je večinoma poguhila, če pa pregledujemo pesmi, poročila filozofov, zdravnikov itd . pa naletimo na strokovne izraze, katerih ne razumemo. Tedaj so jih sicer razumeli, ker je bil pač vsak Crk tudi dober poznavalec športa. Značilno j>ri tekmovanju starih Grkov je dejstvo, da niso poznali niti ure niti mere, dvoje orodij ki sta danes najobjektivnejši merili pri v tkem tekmovanju. V starem veku so poznali suino zmagovalce in premagance Tekalna proga ni bila tnku kakršna je dandanes, temveč je bila prema črta v dolžini stadionu (192 m). Če je moral teknit,vulec preteči več stadionov, se jc moral obrniti na koncu. Ločenih prog. kakor jili poznamo danes jiri tekih na kratke proge tedaj še niše imeli. Pri teku nu 192 m so se s predteki določili nuj-boljši, ki so prišli potem v finale. V predtekih so startali največkrat po štirje, v finalu po predpisih osem Občudovanja vredne bajki pri-povedujejo o onih slovitih tekačih, ki so v hitrosti dosegli konje in zajce in ki niso zapustili v pesku /a seboj nobenih sledi V ostalih tekih pa ni bilo nobenih predtekem. temveč takoj finale. To so bili tek na 384 n: tek na dolgo progo 1.5 do 4.4 km in tek / orožjem na 400 m. Slednji jc bil najtežji. V skokih in metih mi tekmoval: samo v pe-teroboju. Pri skokih ni bilo niti skoku v višino niti skoka s palico, ampak samo skok \ dal javo. Predpisi pu so bili strožji kakor danes. Ocenjevali so se namreč samo taki skoki, pri katerih ie skakalec sigurno obstal in pri katerih je zaoit-stil vidne in nesporne odtise nog Skokov — kakor jc omenjeno - niso meriti, ampak so jili ob strani zaznamovali s črticam! ki ' ji šlo suino za tem. kdo bo dlje skočil. Pripovedujejo nam o fantastičnih skokih, ki naj bi jih dosegli naši pradavni predniki. I uko pripovedujejo o skoku 10.50 ni. ki naj bi gu dosegel Phnvllos Toda, kdor količkaj pozna šport, ta tega no more verjeti, kajti že skok. k. ga je iloseccl črnec Ovens pred kratkim z dolžino S.I"' m jc nekaj i/rednega, a veiulti niti |x)lovtco tuko dolg, kakršne naj bi iloseguli stari Ciki. Nekateri mislijo, da je bil to mordu troskok. uli |>a skok v daljavo ln globino o! - n-in ali pn tl.t so Starini skakalcem priponi >;le do leh daljuv ročke 2 do 2.4 kg. ki s„ ,,|i m 1 v rok,di. Zuto ni nobenih pravili podatkov vc "'ttu pu 'r. (In so bili vsakemu tekmovalcu - d jeni p- riie sko ki. katere so skupili -o ..-'• ar bi lilo po v p reč no. 5.50 m. kar pi io / o/i' oni uu težke ročke, ki se jili epore1 I . 1 -i pri kokili • • vedno zelo lep uspeh, ker so ročke skok ovirale ne pa mu pripomogle do \> jih daljav \ metih so po/n i disk in kopje, kateri orod ji sta bili podobni d.> - ' 'eka n' -o metali i/ kroga, temveč / \ vsciiega prostoru, kjer je padel na tla ... 'asudili količek v zemljo. V Olimpiji rotnik. Višek olimpijskega programu je tvoril peto-Ijoj, ki je obs( gal tek na 192 m disk, skok v daljavo, kopje in rokoborbo. O tem petobojn ni točnejših poročil; le to se ve. dn jc bila rokobor ba zadnja točka in kdor je lu zmagal, tu je po-i stul zmagovalec celotne tekme. Vsem čJactom JZSZ Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piuooli, Tyrše,va c. B; mr. Hočevar, Celovška e. (K in mr. Clartu«, Musile. 1 /vonee.rt PraSkega komornega kvarteta bo drevi ob -O v Filliui-uioiiični dvorani. Svetovuozuaiil PraSki kvartet izvaja la večer Mozartov c-dur kvartet, Šker. jančev IV. godalni kvartet in Stikov klavirski kvintet s sodelovanjem prof. Janka Ravnika. Za koneort vlada veliko zanimanje in so vstopnice na ra/.polago v Ma lični knjigarni. Drugi hm»i Sncberje-Zadobrova. Dramatični odsek Pevskega društva bo v nedeljo, dne 19. I, m. v prizor i! dramo v II »likali »Sovrailvo in Ijtubežen«. t .HIBI JANSKO r.LEDALISfi DRAMA - začetek ob 20 Petok. 17. Intutnrja: Pesem s ceste. Prenriijern. Pro slava 35 letnice umetniškega delovanja Josipa Grad Sa Dane.ša. Izven Sobot,n. 18. januarja: Moliere Ited li. Nedelja, 1(1. januarja ob 15: 1 'escla božja pot. Izven, (rloboko znižane eene od 2(1 Din navzdol. — Ob 2(1: Pesem s ceste. Izven. OPERA — začetek ob 20 Petek. 17. januarja: Zaprlo. Soboitu. i«, januarja: Modami' liutterfl//. Izven Glo- boiko znižane eene od :ifi Din navzdol. Nedelja, lil. januarja ob 15: Mala Ftoramye. Izven, Globoko znižane cene od 24 Dim navzdol. — Ob 2(1: Ples i: Sarojtt. Izven. Globoko z.niiža.ne e^sne od :tfl Din navzdol. Ponodolsleik, 2(1. januarja: Zaprto. MARIBORSKO GI EDAI IŠ(*-F Petek, 17. ianuarja: Zaprto. Sobota, 1H jamuirja «l> 20: MalnmrHčani. Globoko zni /run' eene ih! 15 Din navzdol. Zadnjič Nedelja. Iti. januarju ob 15: Poljska kri. Globoko zn.i ./fliie eene. Zadnja popoldanska predstava. — Ob -.11: >'e.ieli knicttč. Zniža,ne cene. Radio Programi Radio Ljubljana: Petek. IT. januar Ja: ll Šolska ura: Ob Bfl-letuici rojstva l»ra*oi.ina Ketteja (k. dr. Rudolf KoJarlč) 12 Veneetk /Ji venčkoin (pioš-c) 12.45 Vreinonnkn nii'po\tsl. poročila 15 Naipoved časa. objava sporeda, iubvestila 1 ! 15 /'.-,,ki z Ilalioinn (ploš-el it Vremensko iHu-o"ilo. Imr/nJ tečni' 1S.-.KI Nekn.j podnknie nn plo^čab t S lil De lavsko tire i.: Mezda v tuii-tnl-nein i«ispiMlarst>-n tli', dr. jlrnnko Alnievičl t!i \npove-l časa. vreine-nskai nnpieed. poi-o"'ila. objava sporeda, o-bvestjln t!i.:-n Vne. tira: le sna urii-Hekturn v Savefki banovini (Ivo Ki-aniO) — iz Marilnuska zimskospoiiuu podzvezn je primornna rudi slabih snežnih razmer preložiti, za IS. in III. t. ni. določen« državno prvenstvo, na '.i. in 'it. januar Vse dosedanje prijave os-tnnejo v veljavi Nove prijave se sprejmejo do 2.1. I. ni. Nn poznejše prijave se n" !»> oziralo. 1/, te.ll ra-zloltov je vodstvo tekme preio io prvotno startno nie.dn Pekre v li a d v a n .1 e pri gostilni .\ndqrle. K Hi km teku, ki se vrši 25. I. n. ob II. vmi iz mestn avtnlms, in sicer ob i'.! I'nukeionio\i ". -ili pol II! iip 1.. tekmovalce. Vsak tekmovale«; in fuiikiiouur prejme od vodstvu tekme listek, ki irn oprnvl -nje -i iire-/i^iu*,.o \-ožnjo v- »ftieh smereh.. Tekmovali- bodo lnluko prenoti.evnli luay/.p|nč.no v voja-šnici. In nulli se bodo v LjuduK-; kuhinji , I; iei je preskrldieno za dobro in oiiiVno lira,no. Abonma: znilnk, kosilo ln večerja 12 in 15 llin. V koliko bi -■' bo. ;H posluži-ti holelov, smo rezervIii-aM bolel Zamorec iu Novi Svet . PreiločfSčp in nlmnirtn v hotelih :' Din-Klubi nni nn.iknsncje .lo 23. t. m jii, i,fo. itje /.eliio. dn bodo nn.stnuieni tekmovalci, kako-r tudi radi pre-hrane. S ni u k ! Mariitorska zinis.kpsport.ua iHnlzvezn. RAZPIS I. DliZAVNKOA MI.A Dl NSK lili A PRVENSTVA V SMI'fAN.ir JZSZ v z v c7,i /, l'dn'iižentciu linstnviiikov urinimi-stike Kraljevine .TiiKOslnvije — seketja TJubliana ur. piiSit je I državno niladinisko in sn dn iešoisko pr' n--tvo v teku i.n skokih za sezono 10.15/3« Srednješolsko državno prvenstvo je v izvelbi 1'drnžraija nivstjr/niko' Kinina-stiiike Kraltoviime Jniroslavije seketja I.jniiiia na, nilail-iiisiko državno prveiiistvo pa v izvedbi Slalom kluba 31. t.inl-1'.lanii. Tekmovalo se br- na Polževem uri ViMiiji kotI. v primeru neufrodnih snežnih razmer pa se bo pravočasno odiavila prelo-žilev termina n.li kraja. — Pra-.-ieo udeležbe ima mladina rxl do 91, leta starosti, ki le v tekoči sezoni po motnosti tekmovala na tnindinski lekini in se jc pravočasno in nravil.no priln.vile. — Tekniovanle v tekli se bo vršilo: Kaleurionii.in Al za s-tarost.no ilolto od 'i do r.' let nn 1 km: kategorija m za stnr isf.no dobo iwl 13 do 11 let na 1 lun: kiitcrori.ia O) zn stnrost.no dobo od U do 1(1 let na t km: kntcironija T)! za starostno done od "i 'lo is let na li km: kaleirorija KI Inniorjl ml IS dn 2(1 let na 10 km - Tekniovanle v -ikokth sc bo vršilo samo v kateirori lah 111. Cl. DJ In l-'\ Tckmnvante v teku se priiVie 1. rebriMiTin 103C i»b 15. v »kokih 2. rebraie-ja 10:«: ob in — Stnr' za vne rlineioM.ne ie v nepnsrcltli t>i't'7i''Ui TVinia na Polževem. Prljiivnlne ni. fi"i!»kn mladina se prijavi pri nn.sta'vni-ku trl-mniisiike z-nvo-ln, kateremn prtondn. ostala mladina pošlie pritave na naslov: Jncroslorfinska 7lm.«ko«i>ortna zve/a. ndadinfivucni sr^ln-tešolskrm orveustvu 1 teku tekpuiicio diitnki posameznih «ve lnieSoiskib zavodov mcfaebot v ekioab zn državno iM-venstvo st-islnlešolski-b z-nro^lov ter Oelir-ada °n Prenos Iz Zajrrebn! Tzve-lba r.uka^ieevib mo-lfitji 2t lnlenine.ionn.ini nrenos iz I inskeca ->> Na poved časa. vreinensiVn uinpove.! poro^tin. nbl•}''" suo. reda 2".15 Operetni nn"ovt- So-lelnle'n- ird" Iv-iea fmnkarjevn. t. Svetor.nr Kanove,' iti Rad lisi; I orkestur. Konce "t, '-3. uri istočasno posamezno za državno srn-luli-šoilsko prven.sitvo poedineev. — Kki|»o sestavlja li tekmovalcev, im sic.er po dvn i/, knjeiroriti B). C) in D). Za kval fikacljo v ekipi štejejo re - uit ati i rvoplnsli-aaiih v vsa.ki kaleffo. riji. Tekmovanje skoikili se vrši za državno sredi ie-šolsko prvenstvo pneJineev. Prvoplasirani v vsaki ilisekpllnl postanejo IP-žavni mladiinskl prvaki /.n leto lc bimo pa malo sauičnJi ' Pa si prliv tako moti. kako-r če hi mislil, da pt.iee, ki Jih poz-imi tie vidi. sploh nc letajo. Imaru.i pn .smučarje, to -o oni, kii jih ne moti debela pln.sl megle, in. k'i dobro ved i kaj jih čaka nad to moglo, sobice če se nnpoliš z vlakom do Tržiču. i'-nlie ]>o I/lu beljaki civsti do sirotišnice desno, t' poknž.e tnbln po-t uu Kofee. hodiš še neka ;o mIiiIio uro, pa se ti posvet.i ljubo solnee. fdovek, ki malo bodri po (»lirninah, res lega ne more \-erjeti. Nad i Hm niotrov v išine i-inate kar vn-in sree poželi. Snega < I o v rul .1 za dobro sniii'ko vse tja preko Sile, Piuigrala na Tegoško plamino. še liližic Ivofe ti nudijo idealno šminko Hude jame ]M>|I \'el. vrhom Do ln je slabe pol ure. Zgodi se vam, da imi-z.nbiit.c na vse. še nn želo*lee, ko se brewlVo*nbse\ nji tudi im] spoilnl. Ko se (>fl vrnet,- v me sto vne zavito v meglo in sin,bo voljo, strme liu-tje v | vas, kot da ste padli z nebu. Kal je lepšega na svetu, kakor opazovali mi-žiive. ' ki jih pokriva gos-ta meipln, ko se vrhovi hleste v soncu, kakm- oiiokl v nepreglednem vnlove*-tnn ntor:u Vse od Triglava, preko Krlnin in tja doli daleč nn vzbo«!, se vam razprostira pogl-d. Okrog va-s je v s,' tiho, le iz doline se sliši -/vonetile. Vi pn drsite nad oblaki, zdi 1 se vam po nebu. tako let»o le vse nil-.rog lil ko tuo/-utite tu, kjer vlada samo veselje ln dobra volja. Tekme za P. Drugi oraprami t Petelr. 17 ianuarja: Ibinrnd: 11 Prenos I- Zn greha 21 Prenos evropskega koncerta iz TJipskegn Rndiis-ki orkester — V.aarcb: 20 Izvedba I.llkačieviti ■ -letov 21 T,li>sko M15 Plesna irTnsha Dnnnj: 10.30 -.Kavni knneert -'1 Mivko "2 1(1 Pl-Š^i 15 -Tazv Hudimvrita: 10.in Iz nuidlnrvkiih opere ->i t.ln»kn •>" 15 Plesna tflflsha 2.3.1« Ploš"- --- Trs!Milan: -»H.» PloAče ".1 Simfonični koncert IHm-liari- "n.r. Ma«ciignHnvn noera r>jl Prana: 10.30 \udrandva fi.oet-ela Tal I k a "1 TAnsikn -1* "ll Plo5*, - I'atšnrn. "e ITmeM-i ve-^er •>1 T i.osVo •>"> llnvdnov kv-nrlet llerlin. "" 1" Ola-ben" Kilnlaibern: n.le Uruekmeriev koncert — rT"mh)irrj-Frnnkfnrl: -'0 10 Wa.gneirjevn opera TeteAl 11 -ip.ndec i'rafivlara: ^Tezt Ivike natsidne nesnui ' iifka: 21 K.vt-onski knneert K tihi: "H.111 T(v>-nrm pri bv-n-1* (narodno soctn1tstjč.nn prire-ii.ievl Sinilnart: -.'0 t(l 1'siKla irrndc - Monakom: 20.10 Pesler večer. Prihodnjo nedeljo se nadaljuje nogometni program pokalnih tekem za ZP V drugem kolu nastopijo sledeči nasprotniki: ob 13.15 GRAFIKA : MOSTE ob 15 HliRME« : SVOBODA tekme »e vršijo na igrišču Hermesa ob vsakem vremenu. Vsto|i l>o prost. 1.7. S P (slniben o). Seja upnivucg4i (slborii bo duiutvs ob 2n v dain-skrt sobi kavarne Rnione, Pol ure tir,'j, t. j. ob 10 seja mlndiiUHkf«.-! izseka. Proisltim točne ln liolnoštevijne udejvibe. SK Iteka (nogometna sekcijaI. Pozivajo se iR-j-alr dn takoj i7.ročijo vwo oprenni gosp. SnJ«tu. Izlet SPI) nn VrSle. SPD v TJubllnnl pr're,iri »kn piuwki i-/let v K.rjavčevo ko'-o nn VrWvil, dne 1» t. m. s (Mivrntknni v nedeljo zvečer. Prijave sprejema pi sarnn SPD \ l..!ublja,ni, Aleksandrovn eestn t/I. Po stojanka SPD |e iloslopna tivll mani iv.vef.bnnlin sum čnirjein. Snežne prilike so prav ngaslne, smitAkl te ri-.ili v okolici koče in ua Slemenu iziKvraii MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglasi Din 2—. Nalmanjši znesek za malt oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri noro'ilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko S mm visoka petltna vršilca po Din 2*56. Z« pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloim znamko. Prireditve Kavama Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra (hI Kmečko dekle pridna in poštena - išče službo v Ljubljani. Ponudbe upravi »SI.« pod »Začetnica« 635. (a) flužbodobe Strugarja z mojstersko skušnjo — takoj sprejmem. Ponudbe na Zvezo lesnih domačih obrti, pošta Dolenja v a« pri Ribnici. (b) Korespondenta (korespondentinjo), za slovenski in nemški jezik — sprejmemo. Upoštevajo se samo pismene ponudbe s prepisi spričeval in z navedbo zahtevka plače — naslovljene na: Tovarna motvoza in vrvarna, Grosuplje. (b) Postrežnico vajeno pospravljanja sob, sprejmem za vsak delavnik dopoldne. — Vprašati Gregorčičeva ul. 29-IV., od 11 do 12._(b) Kolarski pomočnik e triletno pomočniško prakso — dobi takoi stalno delo. Ponudbe upr. »SI.« pod šifro »Zmožnost« 634 Pouk Gospodične sprejme šivilja v pouk šivanja lastne garderobe. Naslov v upravi »Slov.« pod M. 16163. (u) Denar Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka Liub-liana. Krekov trg 10 Vloge Zadružne gospod«, banke takoj prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zadružna« 379 Gospodično inteligentno, k otrokom, s perfektnim znanjem nemškega, event. francoskega jezika, z odgovarjajočo prakso, sprejme takoj inozemska rodbina v Beogradu k 6-letnemu fantku. -Ponudbe s sliko. ka'era se vrne, prepisi spričeval in referencami na Propagando Beograd, oošt. predal 409 pod >474«. (b) Tvrdka A. & E. Skabeme Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd.). ODDAJO: Gostilno oddam na račun, event v najem natakarici, - Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod značko »Takoj« št. 633. (n) Kupim približno 50 q semenskega zgodnjega krompirja Boh-move vrste. Ponudbe na i naslov: Ešli Josip, polje-! delec, Kolut, Bačka. (k) Objave Opozorilo! Podpisana opozarjam vsakogar, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Josip v denarju ali blagu. — Krivec Marija, vdova, Celje, Krekova 10. (o) I Pohištvo i Pohištvo pisarniško in stanovanjsko rabljeno — zaradi selitve naprodaj. Ogled med 12. in pol 2. uro. Medvedova cesta št. 7. (š) LIH Ce avto svo/ stan orvou/uS oP motorja bi tnebU se rad hri kunci v ti mnogo pnient ^lovrnfrv nn imnni.f inserat Polenovka sveža partija, dospela. — Suha in namočena. — Se priporoča Kovačič, Miklošičeva cesta 32. (1) Vsa zimska oblačila smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14 (I) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri tv. Schumi D o I c n i s k a cesta Telefon štev 2951 Postrežnica vajena vseh hišnih del — dobi službo. Cesta 29 oktobra, pritličje, desno. — Predstaviti od 16, dalje, b Vinskega potnika za Slovenijo - išče večja vinska tvrdka. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vinski potnik« 646. (b) Inserirajte v »Slovencu1! Stare moške obleke in čevlje kupim. - Pridem gledat na dom. Andlovic Mara, Galusovo nabr. 27. Kvarc-lampo za obsevanje, že rabljeno, kupimo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »J. B.« 659. k Posestva Oroden oglas r •Mayrju k. oosestvo ti hitro proda; ie it ne i gotovim denarjem po? hnnrn ti « kniii'rr> i\n Trgovino na prometni točki v Ljubljani ali Celju, kupim ali prevzamem v najem even-tuelno pristopim kot družabnik k dobro vpeljanemu podjetju. Ponudbe pod »Plačam« 638 v upravo »Slov.«. (p) Šivalni stroj Singer prodam zaradi odpotova-nia za 750 din. Chrištof, Vodnikova cesta štev. 12, pri stari šišenski cerkvi. Pisarniško opremo pisalne mize, pulte, šte-laže - dobro ohranjeno -ugodno prodam. - Gospo-svetska cesta 8-1. (1) Kolesa, šivalni stroji malo rabljeni, ugodno naprodaj pri »Promet« (nasproti križevniške cerkve) s - s* g 3 o Q E: C) »c R tO o* c c; § i"* O* £ S- * S ^ s £ c, ^r CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA,. Kaibimoram vedeti vsaka mladenka Nasvet Tinčkove in Tončkove prigode 229. Po gorilo! neke matere •Nikar ne obupavaj«, sem dejala, »kaj takega se primerjava mnogim dekli-" cam Stvar pa same često poslabšajo, ko počeniaio .ar ni dobro« Vedela ie da sem uganila vzrok njenega obupavanja Občutila je kakor da bi bila zavržena, ker ie imela temno in ovene.o kožo t razširjenimi znojni-cami in zaiedalci. Za vedno se recite vs"h napak svoie polti lako da b Vaša iža postala bela čista in lepa r< .lednjem lahkotnem in cenenem nu irabljajte vsako iutro pred pudrr> ; m rer1'" Tokalon bele barve (ni mastna Ira icre sestavine ki čistijo ivv •up--o nape ajo kožo, učinkujejo naravnost magično tudi na najgršo polt i dneh boste navdušeni nad svojo dražestjo. Ta enostavni recept |t prinesel mnogim mladenkam olajšanje in srečo — kar ve večina mater Poizkusite kremo Tokalon bele barve še danes Pa se naši junaki niso dali kar tako. Vsem štirim se je posrečilo, da so se spet skobacali na noge in se spoprijeli s svojimi sovražniki. Vnel se je strašen boj, ne boj — mesarsko klanje. Celo kraljica je s svojo drobno pestjo uspešno udrihala okoli sebe po obrazih upornih črnuhov. Tinček pa je marsikaterega Pigmejca tako krepko česnil po nosu, da se je zabliskalo kakor v viharni noči. A premoč je bila le prehuda. Odpor naših junakov je postajal čedalje manjši in nazadnje so morali sprevideti, da gostemu krdelu Pigmejcev ne bodo kos. Tonček se je spretno kakor miška zmuznil iz gneče in jo pobrisal nazaj v grad. Pred njim pa je že drvel Primožek. Oba sta na vso sapo planila v sobo, kjer se je gorila pravkar mastila z okusno jedačo. »Vau-hu, hitro z nama!« sta zakričala dečka. »Imeniten posel se ti obeta.« Gorila je aprva nevšečno zarenčala, ker sta jo motila pri jedi, potem pa je bojevito skočila na noge in odlomastila za njima, da se je kar kadilo. Kvalitetne radijske aparate svetovnih ^ znamk kot „Radione", Jngelen", „Telefunken", „Orlon", „Mlnerva", „Sfantfard", „llis liaslers Voice" prodaja proti gotovini, na mesečne obroke kakor tudi za hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov »RADIO" r. z. z o. z. v Lfubliant ZAHVALA. Ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga in očeta Matije Bončarja smo prejeli nebroj izrazov sožalja in sočustvovanja, za katera se naj-iskrenejše zahvaljujemo. Naša dolžnost je, da izrečemo zahvalo predvsem gg. dr. Misu, dr. Schweigerju in dr. Merčunu, čč. sestram za preskrbno zdravniško nego in g. upravniku Šlajmerjevega doma Mar-čanu za izredno pozornost, dalje preč. duhovščini, združenim pevskim zborom, ki so pokojniku v slovo zapeli ganljive žalostinke, vsem številnim udeležencem pogreba, darovalcem krasnih vencev, stanovskim tovarišem, Sokolom, ognjegascem, narodnim poslancem gg. Komanu, Mravljetu in Turku, slednjemu še posebej za lep poslovilni govor ob odprtem grobu, končno pa vsem od doma, blizu in daleč, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. Bog povrni! Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 20. t. m. ob sedmih zjutraj v šeotpetrski cerkvi. Globoko žalujoči ostali. »Siovenčeva" podružnica LJubljana, Tgrševa cesta (palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daje tozadevne informacije Franz Joseph Schneider: Cesta brezbožnih Boječe je sedela med klepetajočimi ljudmi, Akromno kot otrok je odgovarjala na vsa vprašanja, pri marsikakem je povesila zardelo in sramežljivo Slavo. S tem je posebno ugajala moškim, na katere je nenavadno vplivalo njeno boječe vedenje. Poskušali so, ne v hudobni, ampak v kratkočasni nameri, zaplesti jo v neprijetne dvoumne pogovore. Nedoumno je gledala ob pozni uri še majhne otroke brezskrbno v naročju mater in se čudila neprikritemu razgovarjanju starih s svojimi doraslimi, opazila je nečednost gospodinjstva in ne-postlane postelje pri odpiranju vrat v spalnice. Predrzni, pohotni [»ogled mladega Trtiuljca ji je bil zoprn, poskušala se je s svojimi očmi skriti pred njim v kak kot. Edini kozarec za žganje je k tal no krožil, zgrozila se je že, če je videla, da je prišel k njej, toda premagala se je in se ga na videz dotaknila z usti. Njene oči so zmeraj skrivaj gledale na uro. Če je kdo opazil, je sledilo surovo namigavanje na poročno noč. Manzetti ji je napil. Na negotovih nogah je prišel prednjo: >ln če boš dobila otroka. Marija, in l>o deček, boni jaz njegov boter, potem se bo imenoval Inferno!« je dodal. »Kaj, saj ti se ne imenuješ Interno,« ao mu vpili. »Naj se imenujem kakorkoli, on bo Inferno,' je podkrepil s satanskim smehom, za katerim je ležalo zaničevanje. »Stanko mi je včeraj zvečer obljubil!-. Stanko se je dvignil in poskušal pijanega odvesti oil svoje žene. »Da, obljubil sem ti. Manzetti, ostanem pri tem!« je pomirjeval. »Zakaj pa Inferno,« je nekdo v tihoti vprašal Italijana. Veš, kaj je Inferno"? Pekel,< je tiho odgovoril. »Hudič naj ]>ostane Stankov otrok in vse bogate požeruhe naj pobijel« Sam se je smejal svojemu dovtipu. Razpoloženje je raslo, peli so ter prišli na politične in končno na verske pogovore. Tedaj se jo Stanku zdelo, da je čas oditi. Pohitel je z odhodom in hitro zaprl vrata pred poplavo neprijetnih vzklikov in želja. Mariji se je zjutraj zdel konec njenega poročnega dne kot nečasten zaključek praznovanja. Blagoslov je bil uničen. Kljub svoji nedolžnosti in čeprav njeno srce ni nič slutilo, je vendar opazila, kako se Stanko nedoločno drži med tostranstvom in onostranstvom, itakor bi ne vedel natančno, kam spada, kje je doma, pri njej ali pri onih. In nečesa se je |x> tej prvi uri že zavedela: da leži pred njo ležka |K>t. 8. Prvo soboto po poroki je prišel Stanko zvečer s tožbo o glavobolu domov. Zgodaj je šel v posteljo, da bi bil svoji ženi izpred oči, ker jo je začel varati. Glavobol je že zdaj hlinil, da bi se jutri zjutraj lahko odtegnil dani obljubi, ko bi jo moral spremljati v cerkev. To bi namreč brezpogojno opazili v hiši, če bi že dopoldne šel ven v boljši obleki, kar sicer ni bilo v navadi. In to je bila prva nedelja njunega mladega zakona, ko je šele proti poldnevu vstal. Sam se je sramoval svoje slabosti, žal mu je bilo, da ni spremljal svoje mlade žene, toda strah pred ljudmi je še prevladoval v njem. Marija je šla sama v cerkev. Kot greh, ker ni zaupala ljubemu, se ji je zmeša val v njeno molitev dvom, da jo mogoče vara, ker je že večkrat-opazila njegov strah pred okolico. Toda če se je spomnila njegovih besed, mu je spet slepo verjela. Nemir je že grizel njeno srce. Včeraj zjutraj je bila Novakovka cele ure pri njej, ne glede na njeno pridno delo se je leno usedla zraven ognjišča in klepetala in ji hudobno vsadila klico dvoma v od ljubezni srečno srce. Ta je zdaj rasla zraven ljubezni, čeprav je že enkrat potlačila ob misli na ne-verodostojnost klepetulje, toda se je spet oživila ob dogodku v cerkvi, ko je šla s Stankom k oltarju: Edica Novak. Da, razločno se je spominjala, bil je obraz dekleta, ki ga jc spet našla tu v tiiši. Zakaj ji Stanko ni povedal iega, da jo je bliže poznal, zakaj je to skrival? Sumničenje ji je bilo doslej v življenju tuje, nikoli ni imela vzroka zanj, zdaj pa je čutila, kako je gorelo kot razjedajoč ogenj. Stanko je sedel opoldne z zatajeniin obrazom ob njej pri mizi. Red in okusno obložena miza sta ga polnila z veseljem in ponosom, če »e je zamislil nazaj v poprejšnje razmere in vendar je bilo njegovo ugodje nioleno, kolikorkrat je pogledal Marijo, ki jo je nioial tako nečastno prevarati. Po kosilu je prinesla kose križa na dan in jih skrbno razprostrla po mizi. »Ce bi mogel spet vse lepo zlepiti?« je nič hudega sluteč omenila, ker se je ves dan na tihem s toni ukvarjala. Sprejel jo to kot očitek in je vse z malomarno kretnjo porinil na »Iran: »Kar pusti, saj boni jutri vzel s seboj, boni že naredil,« je rekel, ker je hotel preiti zadevo. Videla je v njegovem obrazu nezadovoljnost in je zaslutila v njem malomarnost do Križanega. Tako sla sedela tesno drug ob drugem in sta bila vendar tujca in le kadar sta si ležala v naročju, je bilo vse to kot odstranjeno. Šla je na svoje delo in on je hodil j. rokami v hlačnih žepih gori in doli po kuhinji. Njegove obrvi so se dvigale, stiskal je pesti in iskal odgovornih, ki so se vsilili v njegovo srečo. »Kako dolgo je bila stara z onkraj včeraj pri tebi,« je vprašal, ne da bi sploh kaj poudaril. »Celo večnost,« je odgovorila Marija. »Le nikar ji nič ne verjemi, kar ti vse nakle-peta,« je opominjal. Marija ga je zvedavo gledala. Ali- se ne čuti prostega? Komaj je sama doumela, da bi sama zdaj nenadno lahko ne zaupala. Pa je tudi toliko prišlo s strašno težo nadnjo. Gledal jo je pri delu in spoznal, da ji križa poteza bolečine in prevaranja njen sicer tako živi m brezskrbni obraz. Tiha kletev mu je ušla iz zagrizenih ust, ker mu je bilo hudo zanjo. Marija je prestrašeno pogledala. Njuna pogles da sta se srečala. Tedaj je šel k njej in jo trdno oklenil v naročje: »Naj le kdo moti najin mir, tega ~ ---'« izgovoril prekletve, ampak jo je poljubil na usta. Zdaj je bilo spet vse dobro. Njena glava je ležala na njegovih prsih in čutil je, da joka. »Marija,« ji je poSepetal na uho, »kaj je?« »Nič, Stanko,« je ihte rekla, pogosto' se mi zdi, kot bi ti bjlo žal!« »Cesa pa žal?« jc vprašal. »Da sem te vzel?« Potem se je zasmejal in se takoj zresnil: »Ne, da moraš toliko potrpeti, tega mi je žal. Pa le nikar se nobenemu ij hiše ne pusti nahujskati, ne zgoraj od Novakovih, od nobenega. Čeprav sem bil včasih že v marsičem mlačen, to je zdaj prešlo. Toda nekaj, Marija, če greš v cerkev, pojdi na lihem. zakaj bi se izpostavljala sramotenju?- To mu je obljubila, čeprav ni razumela, zakaj bi se morala pred drugimi svojega najsvetejšega sramovati. Zdaj ji je bil spet tuj v svojih nazorih in tako so jo premetavali sem in tja dvomi in vera vanj. &a »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubiiani: Karei Cen, ■zdajatelj: Ivan Uakovee, Urednik: Viktor Čenči*