LQVElfEC. Političen list za slovenski narod. Vo poŠti prejeman volja: Ua celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 £id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28. Naznanila (inseratilse sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr ¿e se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 24. aprila 1889. Letnil* X VIT. T Naši kandidatje so: V drugem razredu, ki voli jutri dne 25. aprila: Povše Fran, hišni posestnik itd.; Rozman Ivan, župnik pri sv. Jakobu; dr. Vošnjak Josip, deželni odbornik; prof. Zupan Tomo, ravnatelj Alojzijevišča. V Ljubljani, dno 18. aprila 1880. Narodni volilni odbor. Poljska in Avstrija. Pod tem naslovom piše „Kreuzztg.": Pred sto leti je samostalna poljska država zginila z zemljevida. Vstaji Poljakov v letih 1830 in 1863 sta mimogrede spravili na dnevni red „poljsko vprašanje", toda zadnje četrtstoletje je vse mrtvo in tiho. In vendar pod pepelom dremlje poljsko vprašanje, ker je obnovljena Poljska politični program nekaterih milijonov ljudi. Ob gotovem času bode to vprašanje zopet prišlo na dan. Mi hočemo le akademično presojati, ali in pod katerimi pogoji je mogoča obnovitev Poljske. Ta razgovor se nam tembolj vsiljuje, ker nekaj časa tudi ruski listi radi pišejo o tem vprašanji, raztrosili so celo vest, da se bode car dal venčati za poljskega kralja. Jasno je, da takoj raste upanje poljske restavracije, ako pride do vojske med Rusijo iu obema srednje-evropskima državama. Ako zmaga Rusija, ne more druzega vzeti Avstriji nego Galicijo; kajti Rusija bi si ne mogla prisvojiti Češke in Moravske, s katerima bi zagvozdo zabila v Nemčijo ter se pomaknila do saksonskih in bavarskih mejit. Ker bi Rusija tudi od Nemčije ne mogla ničesa vzeti, kakor nekaj precej ponemčenih okrajev ob meji, združili bi se potem avstrijski in pruski Poljaki s svojimi ločenimi brati; toda pod rusko silo. Bolj zapeljivo je za Poljake, da bi bila Rusija tepena, ali od Avstrije, Nemčije, ali od obeh. Kaj bi bil naš plen? Baltiške pokrajine? Težko, ker bi jih ne mogli trajno braniti. Naša želja, ua bi dobili Poljsko, ne bila bi velika; nasprotno pa bi Avstrijci ne mogli trajno rabiti druge ruske provincije. Kakošen bi bil položaj, ko bi Avstrijci dobili rusko Poljsko? In kaj bi v tem slučaji storila Nemčija? Avstrija bi to vprašanje mogla dobro in hitro rešiti. Združenje ruske Poljske z Galicijo je „kraljevina poljska". Avstrijski cesar ali nadvojvoda bi se dal venčati za poljskega kralja in gotov bi bil zvestobe in udanosti poljskega naroda. Skoraj gotovo bi bila trojna razdelitev države bsljša od dvojne. „Tres faciuut collegium", pravi pregovor; uejedinost med dvema je tudi hujša, kakor med tremi. (To bi bila voda na mlin naših liberalnih Nemcev. Op. pr.) Ker bodemo še o tem govorili, pojasnimo vprašanje, ali bi Rusija mogla biti zadovoljna s to rešitvijo poljskega vprašanja. To vprašanje moramo potrditi. Poljska kraljevina pod habsburško vlado bi ne bila nevarna, ker bi ne mikala pruskih Poljakov. Država „Avstrija-Ogerska-Poljska" ne bi mogla na to misliti, da bi nam vzela katero pokrajino ali se celo razširila do Vzhodnega morja; narodnostno načelo nasproti Poljakom pa bi bilo v Avstriji nemogoče z ozirom na osem milijonov Nemcev. Skratka: Avstrija bi tako malo zahtevala Poznanj, kakor mi Solnograd in Dunaj. Avstrijski državi vsled njenega mnogojezičnega značaja ne more biti na tem, ako zgine kateri rod, oziroma ako se ojači eden ali drugi. Ze sedaj se prepirajo tam Madjari, Hrvatje in Slovenci, tukaj Nemci, Cehi in Poljaki. Kaj na tem, ako se Poljaki malo ojačijo? Nevarnost za Avstrijo bi bila, ko bi ena narodnost drugo zatrla, ne pa, da se jih toliko prepira. Nasprotno : Kolikor bolj se prepirajo, toliko manjša je za posamezne narodnosti nevarnost, da bi je druge zatrle. Ko bi kdo trdil, da naše misli nimajo dejanjske vrednosti, odgovarjamo: ravno toliko dejanjske vrednosti imajo, kakor razprave v isti meri panslavistiških listov. Njim nasproti moramo povdarjati, da „ima vsaka stvar dva konca", in da bode poljski kresilni kamen prej užgal rusko nego tevtonsko gobo. Ako se bodo stvari kritično razvile, gotovo je vedno, da bode „poljska pušica" odskočila na ruskega strelca. Ko bode na meji počila prva puška, ne bodo več mogli reči: „T ordre regne a Varsovie". V Varšavi je red. Govor drž. poslanca Šnkljeja v državnem zboru dne 26. marca 1889" (Dalje.) Govorilo se je tudi o pismenem jeziku in tu se je gospod poslanec Dumreicher izjavil, da sta slovenski pismeni jezik in občevalni jezik koroških „bindišarjev" temeljito različna. Trdi naravnost, da se „to narečje ta1,o močno razlikuje od novo na Kranjskem ustanovljenega slovenskega pismenega jezika" — prosim, da natanko pazite na vsako besedo — „da ta ni onemu narečju nič bolj sličen, kakor nemščina." (Smeh na desnici.) No, gospoda moja, opomnim takoj, da je, kakor menim, gospod poslanec Dumreicher jednako dobro poučen o slovenskem pismenem jeziku iu narečji koroških „bindišarjev", da namreč o obeh ne razume prav nič-zavidam pa ga za izredni pogum, ki je potreben, da tako odločno govori o stvareh, glede katerih si ne more sam iz lastnega ustvariti sodbe. Po mojem mnenji mi ni treba več še nadalje baviti se s taki m nasprotnikom; toda ker se, kar je jako čudno, vedno ponavlja jedno in isto — morebiti se bo prihodnjič o tem oglasil gospod poslanee Foregger — ker tedaj to vedno znova brezmišljeno ponavljajo gospodje, izpregovoril bodera še nekoliko besedic. Pred petnajstimi ali dvajsetimi leti se je trdilo in čuli smo to premnogokrat od Vaših somišljenikov v kranjskem deželnem zboru, da je kranj-ščina popolnoma različna od slovenskega pismenega jezika, ter da kranjsko prebivalstvo, kmetovalec, ne razume pismenega jezika; danes je ponehalo to govoričenje, v kranjskem deželnem zboru je vse tiho, po deželi so izredno mirno slovenski uraduje in ne čuje se kako pritoževanje s strani prebivalstva; v deželnem zboru pa je vse potihnilo že zaradi tega, ker bi moral biti homeričen smeh odgovor na take trditve in se nikdo noče prostovoljno izpostavljati takemu smehu; na Dunaji je pa mogoče še semtertje igrati take vloge. LISTEK. Kulturna razmišljavanja. Kaj dobro žanjejo o postnem času nekateri ljudje, imenoval bi jih „cerkvene ujede". Evo obrazec! V znani cerkvi v Ljubljani je postna pridiga. Cerkev vsa natlačena vernih poslušalcev, le pri postranskih altarjih je še nekaj prostora. Kar se pririje nekdo pobožnega obraza in ves skesan. Plahim očesom pogleda gori k propovedniku, kakor bi se bal, da bi tudi njega ne zadela kaka pušica, iz ust propovednikovih sršeča — a njegovo oko ogleduje tudi v klopeh sedeče poslušalce. Gotovo koga išče. Konečno veselja zablisne njegovo oko in so upre v neko damo v dragoceni obleki, sedečo kraj klopi. Vstopi se baš pred njo, poklekne in jame goreče moliti. V prenehljajih globoko vzdiha. Propovednik presunljivimi besedami riše gnju-sobo greha. Vsaka njegova beseda zdi se udarec za našega spokorneža. Časih se zdi, da se mora kar igruditi vsled propovednikovega govora. Zdrkne skora na tla, pa se zopet spravi po konci. Vsaj propovednik nobenemu ne jemlje mideje. S propo-vednice oglasi se: Amen. Na to so litanije, blagoslov; naš skesanec z glasno gorečnostjo poje. Videti mu je na obličji navdušenost. Konec je. Občinstvo zapušča cerkev. Naš skesanec še vedno kleči kakor primrznjen. Konečno čuje za seboj šumenje svilene obleke. Malo pomežikne v stran ter vidi, da dama kraj klopi vstaja. On tudi na noge. Dama hitro odhaja in on — ni-njo v znano ulico. Doma se ustavi pred krasno hišo, pritisne na gumb pri durih — v tem trenotji stoji vže naš skesanec pred njo. „Drznem se prepohlevno prositi — jame žalostno — meni je obupati — naposled grem v cerkev Boga prosit, naj mi pošlje usmiljenega an-gelja, inače moram obupati. Brez . . . dela sem. Slabo vidim in na težko delo nisem navajen. Notranji glas mi pravi, da ste vi, milostiva gospa, isti usmiljeni angelj —" Dama pozna skesanca iz cerkve in videč solze v njegovih očeh, seže v žep po denarni mošnjiček, potisne mu nekaj v dlau ter zgine za vratmi. Ske- sanec odpre dlan ter šteje — tri šestice. Zivio, za danes še preveč, in v hipcu zgine za oglom. Jutri bo pa šel zopet v drugo cerkev, da vjame kako drugo gospo, saj on znamenito živi na ta način. To je cerkvena ujeda. Ko smo čitali, kako vrlo so poslanci desnice v državnem zboru zagovarjali in branili čast duhovnikov pred Židom Suessom, ki je trdil, da so vsi oni neolikanci, koji so se izobraževali in šolali po semeniščih; posebno na kapelane je imel piko, češ, da se ne morejo meriti z naobraženostjo učiteljev, ergo ne morejo tudi imeti nadzorstva nad šolo. Seveda, kaj bode pa vedel takle kapelanček neki, pre-sedevši štiri leta v semenišči. Da bi se bil šolal na univerzi dunajski pod rektorjem Židom Suessom. to bi bil stoprav razsvetljen v glavi . . . Vse inače se uči na jezuvitskih visokih šolah, kakor sem čital v ameriških listih. Bilo je v februariji meseci baš sto let — pišejo ameriški listi — ko je jezuit P. John Carroll, pozneje prvi škof in nadškof v Baltimoru, založil višji šolski zavod v državah severne Amerike. Z veliko težavo posreči se mu leta 1787 pridobiti naj- Tako je lansko leto v proračunski razpravi gosposke zbornice jako odličen član kranjskega vele-posestva, mož, ki je odločno govoril „bon» fido* — jaz ga čislam — rekel nastopno (čita): „Na Kranjskem je kot deželni jezik domil kranjščina, uraduje pa se pri oblastnijah pismenim potom v slovenščini« Mnogi v gosposki zbornici bodo rekli; to je jedp# in isto. Toda to ni res. Kranjščina je stoletja že na> Kranjskem navadno narečje, katero je preeej jednako jeziku na Spodnjem Štajerskem in v nekaterih delih Koroške (Veselost na desnici), ne glede na nekoliko drugačne naglase v besedah in sicer neznatne razločke, tako da se morejo kranjski prebivalci prav dobro razumeti z onimi na južnem Štajerskem in Koroškem" — in dostavlja — „govorim iz lastne skušnje". In dalje! „Slovenščina je novo skovan jezik, ki se morda tri desetletja tako imenuje, in ki, ko sem prišel v deželo, niti po imenu ni bil znan." Jako zanimivo je, kar se mu je odgovorilo z neke strani, kateri pripisujem „in slavicis" več merodajnosti, kakor gospodu poslancu Dumreicherju vzlic svojemu spoštovanju njegove mnogostranske izobraženosti. Nikdo drug, ko prvi evropski slavista, dvorni sovetuik Miklošič, mu je odgovoril kot glavni poročevalec (čita): „Vprašanje razločka mej kranj-ščino in slovenščino je jednako vprašanju, ki bi morda navstalo o razliki" — pričakoval bi človek mej škandinavščino in nemščino — „mej š vab -ščino in čisto nemščino. (Veselost na desnici.) O tem nadalje govoriti me bo gospoda že oprostila." Tu se ne d;i nič drugega reči, nego da je nekov razloček mej vsakim pismenim in občeval-nim jezikom in da je jeden prvih nalogov ljudske šole, omogočiti šolski mladini znanje pismenega jezika, in to je glavni razlog, zakaj s tako odločnostjo grajamo ljudsko šolstvo na Koroškem, ker ne izpolnjuje te dolžnosti. O tem ni treba več govoriti. Sedaj pridem k zadnji točki, glede katere ne morem biti jedcih uazorov z gospodom poslancem Dumreicherjem. Rekel je namreč zadnjič nekaj prav čudnega. Kolikor poznam njegovo govorniško svojstvo, vabi ga posebno protistavek, šegeče ga, kar je nepričakovano, in v tem nagonu, ki tiči v njegovi naravi, izgovoril je klasično besedo o avstrijskih Slovencih: „Zadovoljni bodo najbolj tedaj, ako se jim bo vse odklonilo." V kolikor se to nanaša na Slovence, obžalujem, da smo še le v zadnjem času postali predmet laskave pozornosti s strani gospoda barona Dumreicherja, in da mu je menda razvoj v zadnjih štiridesetih letih našega političnega življenja še „terra incognita". Ko bi znal slovenski, pokazal bi mu iz našega dvajsetgoldinarskega slovstva, kakor je je dobrohotno imenoval, neki zanimiv samopis z naslovom: »Slovenci in 1848. leto." To delo na podlagi temeljitega raziskovanja virov — to moram pričati kot strokovnjak — je vestno in pridno izvršeno. Oe pogledam to delo, najdem, da je bila prava sreča v interesu gospoda barona Dumreicherja in njegovega zdravja, da ni imel časti biti član državnega zbora leta 1848. Sedaj ga že jako razburi hrepenenje Slovencev po koroških ljudskih šolah in nekaterih borih paralelkah na spodnjih gimnazijah. Kaj bi bil rekel, ko bi bil sedel leta 1848 in 1849 v dunajskem in kremžirskem državnem zboru, kjer Ljubljančanje niso zahtevali nič manj, nego da se ustapovi slovensko vseuf-iliôèe v Ljubljani. '(Ùujtel na desnici.) fyoêuja se je v resnjci rirekt». (I*tje sledi.) Politični pregled*, V. L j ubijaj, 24. aprila. NfttriftPlf^ dežel*.. Cesar se je, kakor znano, povrnil na Dunaj ter bo do preklica sprejemal v avdijencah vsak ponedeljek in četrtek, in sicer prvipot jutri dne 25. t. m. „Czas" zagotovlja, da bo Šolska novela, katero bo vlada meseca maja predložila gospodski zbornici, v slednji rešena še-le v jeseni, državni zbor pa da bo o njej obravnaval spomladi 1890. Kar se tiče obsega te postave, pravi napominani list, varuje državno šolsko nadzorstvo in da dovoljuje deželnim zborom manj vpliva na ljudsko šolstvo, kakor pa Liechtensteinov šolski načrt. Vozniki dunajske tramwayslce družbe so ustavili delo, ker jim ravnateljstvo ni hotelo vstreči prošnji z dné 19. t. m. za zboljšanje službe. Vršili so se velikonočne praznike veliki neredi po mestu. Kolika je bila razburjenost, kaže okoliščina, da je neka oseba brez vsakega povoda z dežnikom udarila po glavi redarstvenega komisarja, ki se je v službeni opravi peljal po cesti. Iz gostilnic so metali kamenje na vojake. Vsega skupaj so v obeh praznikih vsled cestnih izgredov zgrabili in odvedli v zapor enoinosemdeset oseb, izmed katerih je re-darstvo po končanem zaslišanji včeraj popoludne dvajset izgrednikov izročilo deželnemu sodišču, da postopa zoper nje zaradi javnega nasilstva. V nanje države. Vapež Leon XIII. je predvčeraj sprejel kardinale in prelate, ki so mu čestitali povodom velikonočnih praznikov. Po nagovoru kardinala Mo-naca La Valette je povabil papež kardinale, naj gredo ž njim v knjižnico, kjer se je dlje časa ž njimi razgovarjal. Govoril je o slogi mej škofovstvom in verniki, ki je napredovala, skliceval se je na do-tične znake v Avstriji in Španiji, ki so se pokazali pri katoliških shodih, ter je s posebnim zadovoljstvom povdarjal, da so se na Španjskem shoda vde-ležili tudi Karlisti, obžaloval pa je, da so se razcepili francoski katoličani. Potem je sv. Oče povpraševal razne kardinale o raznih zadevah, posebno pa je rekel kardinalu SchialTmu, da bo otvoril občinstvu Borgia-dvorane. Dunajski dopisnik v „Times" je izvedel, da je srbsko kraljico-mater v Livadiji obiskal ruski veliki knez Nikolaj ter jej izročil politiški nalog, ki je pa za sedaj še neznan. Vsled tega je sklenila kraljica Natalija vzlic prejšnji obljubi povrniti se v Srbijo. Isti dopisnik tudi trdi, da je kralj Milan vsled tega skrčil potovanje ter bo bajè že koncem tega meseca prišel zopet v Belgrad, ker hoče vsled kraljičine navzočnosti osebno nadzorovati vzgojo mladega kralja Aleksandra. — Židovska domišljija je vselej živahna, kadar se gré za to, da bi se očrnila Rusija. V bolgarski prestolnici se je učinilo hudodelstvo, ki je napravilo na prebivalstvo jako neprijeten vtis. Tri osebe so vlomile v hišo dr. Žiž-manova, jako slovitega sofijskega zdravnika, ter umorile njegovo mater in stričino. Redarstvo je takoj drugi dan zgrabilo dva zločinca, potem pa tudi tretjega. Dva hudodelca sta Srba, eden pa je Av-strijanec. Sodilo jih bo bolgarsko sodišče. Ruski car bo, kakor poroča pariški borzni list, obiskal pariško razstavo. Ruskemu veleposlaništvu je iz Peterburga došlo vprašanje, ali bo vele-poslaniška palača do julija pripravljena, da sprejme carja. potrebniše učiteljske moči. Začetek bil je jako neznaten: skromna hišica iz opeke, 4 okna v pritličji, 8 v nastropji — to je bil sedež višje akademije. P. Oarrollu se še saujalo ni, da bode skoro na to na Potomaku kakor iz zemlje izrastel prihodnji ka-pitelj mlade ljudovlade. Njegovi najzvestejši prijatelji so mu odsvetovali to podjetje. Toda I. 1797 je to podjetje očeta jezuita, ki je zatem postal vladika v Baltimoru, tako vzrastlo, da so najodličnejše rodbine, in ne samo katoliške, temveč protestantske sem pošiljale svoje sinove. Tega leta je obiskal zavod najslavnejši mož Amerike, general "Washington. Pozdravil ga je takrat s pesmico mladi Robert Walsh, koji je pozneje postal ameriški konzul v Parizu — odgojeuec jezuitov. Tu sta se šolala dva Washiugtonova vnuka. Ta zavod je kmalu zaslovel in postal zibelj najslavnejših učenjakov. Iz malega vzrastla je svetoznana univerza G e-orgstown. Zdaj se na mestu skromne hišice nahaja in vspenja v nebo veličastno, prekrasno poslopje v anglogotiškem slogu na obalih Potomaka; v pročelji ima .312 čevljev dolžine, in po obeh straneh je visoko 200 čevljev. Knjižnica broji danes 100.000 zvezkov. Poslopje, na kojem se nahaja i zvezdama, je največji kras mestu "Washingtonu. Povodom stoletnice so bili prisotni najslavnejše veličine severne AmeriKe, med njimi predsednik republike Cleveland. Ed. O'Brien, ¿in državnega zastopnika v New-Yorku — je imenom velikošolcev pozdravil vdeležence v lepem govoru. Mnogo evropskih vseučilišč je čestitalo jezuitskemu vseučilišču. Nekoliko ameriških učenjakov, med njimi državni tajnik Tomaž Bayard, imenovani so bili za častne doktorje. V slavnostnih govorih se je povdarjalo osobito, da niso samo washingtonski občani, temveč vsa Amerika ponosni na to (jezuitsko) vseučilišče. Torej po sto letih spominjali so se neobičajnega zaupanja v Boga in eneržije jezuita Garrolla, koji je vse pomisleke odbijal, rekoč: Meni se gré tù za krščansko vzgojo, in zaradi tega se mi bode posrečilo tudi delo z božjo pomočjo. ■— In vse na-deje njegove, kako lepo so se spolnile! Dandanes je Georgtovvn mati premnogih zavodov, iz njega izšle so cele vrste krščansko izobraženih mož. Aleksander Veliki — govoril je neki govornik — osvojil je svet z mečem ; ali ta svet je razpal Francoski boulangistiški listi pravijo, da belgijska vlada ni iztirala Boulapgerj», marveč ga* ja I poivala, naj za nekaj tednov zaflUfi4|. Belgijo; priznavajo pa, da se je „geDeral" utial tej precej odločni „želji". V St. Da^isp se je dne 2d. t',' m. vršii boulangistiški banket, pri katerem je N»qnef, prečita! Bpulangerjevo pismo. V njem p*^, deli na tri stroke: beletrističko, dramatsko in estetsko. Izmed pripovedk spominjemo najlepšo „Pavao Ču-turič", klasičen tip učitelja^ in tri krasne pripovedke za mladež: .Tri lipe", „Prelja" in „Darinka i Milko". Od dramatičnih del so poznata: „Zatečenici", „Sto žena može", „Kumovanje", „Imenjaci", „Zlatna bilježnica" itd. V tretjo vrsto spadajo dela v aka-demični „Rad" uvrščene razprave: „O narodnom komersu", „Ob uzvišenom", „O metafoni našega jezika", „Ženski značaji u naših narodnih pjesmah" itd. Razven tega pa je priobčil Jurkovic tudi mnogo izvrstnih prevodov iz francoskega jezika. „Matica Hrvatska" je dozdaj izdala štiri zvezke njegovih del ter jih bode bržkone nadaljevala, kajti vredna so, da se zbero in potomstvu ohranijo. Jurkovic pa je razven tega tudi mnogo delal na šolskom polju, izdavši več šolskih knjig, izradivši novi šolski zakon od 1874 ter neizmerno mnogo raznih koristnih naredb; saj je nekaj časa vodil sam vse poslove srednjih šol, pa je bil tudi najboljši njihov poznavalec in izvrsten pedagog, ki je imel srce za mladež, pa tudi za učitelje, katerim je bit vselej pravi prijatelj v vsakem pogledu. Z Jankom Jurkovičem umrl je eden najbolj čestitih mož, eden največih poštenjakov, človek na dnu srca dober in iskren, človek veder, kakor so mu bila tudi glavna njegova dela vedra in čista, polna srčnega smehu. Velik del mlajšega naraščaja spominjal se bode Janka Jurkovica kot šolskega nadzornika, ki je imel vedno tudi za svoje dijake bodreče in plemenite besede. Hrvatska je izgubila, pravi „Obzor", z Jankom Jurkovičem vrlega sina, kakoršnih jej treba v težkih dneh skušnje, kajti on je bil ne-omahljiv in do konca svojega življenja čestit Hrvat. Slava mu! Glavni zbor „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani dne 23. aprila. (Doposlano poročilo.) Ob 10. uri otvori namesto bolnega predsednika njega namestnik gosp. Anton Razinger obilno zbrano zborovanje v čitalnični dvorani v navzočnosti gosp. komisarja Zamide in gosp. mestnega župana Grassellija in gosp. dr. Vošnjaka ter prisrčno pozdravi došle goste-učitelje in predstavi navzočim imenovaue. Gosp. župan Grasselli pozdravi zbrane v imenu ljubljanskega mesta. Veseli me, da ste si zbrali za svoje gaslo, gaslo presvetlega cesarja: „Viribus unitis." Prav je, da ste se združili, ker zaželeni vspeh posameznim društvom ni mogoč, nas pa je le malo. Društvo čaka težka naloga in obilo dela, zato je pravo in dobro poroštvo le v zjedinje-nji. V to ime želim novemu društvu srečo in božji blagoslov! — Slava! Gosp. dr. Vošnjak pravi: Nisem pooblaščen, a v svojem in imenu narodnih članov deželnega šolskega sveta bodite presrčno pozdravljeni! Pri nas na Kranjskem ne čutimo istega jarma, kakor drugod, težje je stanje v sosednjih deželah. — Učiteljski stan je preimeniten stan v vsaki deželi, kajti pouk je narodom potreben. Naša d5ba je demokratična, isti pouk, kakor je bil nekdaj, ne zadostuje, naloga je viša, kakor v starem veku ; zato je pa treba, da so učitelji zvesti svojim načelom. Slovensko učitelj-stvo je spoznalo svojo nalogo, zato se pa bode tudi nanj ozir jemalo, kajti kdor dostikrat trka, temu se bode odprlo Naša naloga je, da učitelje podpiramo. Ideja narodne omike je prodrla v vse kroge, malo je vasi, katere bi ne želele svoje šole. Učitelj naj pa ostane uzor pravega domoljuba ter naj ne zabi, da izreja sinove slovenske matere Slave! Rog živi slovensko narodno in značaj no učiteljstvo! — Slava! Gosp. Luka Lavtar, profesor iz Maribora, govori potem „O reformi računstva", ter v pet četrt ure trajajočem, jako zanimivem govoru kaže pomanjkljivosti računskih knjig in metode. Na svojem računskem stroju poočituje in kaže prednosti svojega učila ter pove marsikaj, kar je navzoče zelo zanimalo. Vsi navzoči so ves čas sledili temu govoru z največo pazljivostjo in zanimanjem. Predsednik izreče gospodu profesorju za vele-zanimivo predavanje društva najtoplejšo zahvalo. (Konec sledi) Dnevne novice. (Velikansko brezdno) odprlo se je pred nekimi dnevi pol ure nad vasjo Studenec (Ig) v gozdu posestnika Fr. Potokarja. čudno je to, ker omenjeni hrib nima sicer nikakih votlin ali velikih dolin. Obseg kotla meri kakih 20 metrov. Rrezdno se v globočini 15. metrov zožuje, katero se pa potem v velikansko votlino razširi. Kamen, ki pade notri, sliši se do 20 sekund, kateri naposled v vodo pade. Zemlja se pri padcu večjih kamuov vselej močno strese, iz česar bi se dalo sklepati, da se nahajajo v zemlji na onem prostoru velikanske votline. Brezdno je globoko, kolikor se je do sedaj moglo navadnim motvozom izmeriti, nad 300 metrov. Tgmr. (Iz Šentvida) nad Ljubljano se nam poroča: Velikonočni ponedeljek popoludne po litanijah so slovesno pripeljali novo brizgalnico iz Zg. Šiške, kjer je bila nekaj dnij pod streho v ondotni shrambi za gasilno orodje. Našo prostovoljno požarno brambo je nekoliko spremila šišenska bramba Gasilcem se je pridružilo pri sprejemu mnogo Šentvičanov. Blagorodna gospa Tomčeva je pri sprejemu podala lep lavo-rov venec z rudečim trakom načelniku prostovoljne požarne brambe, gospodu Antonu Belcu, ki jo ustanovitelj in duša naši požarni brambi. Gospod načelnik se je zahvalil gospej, kakor tudi gospodom, ki so ga pri tej priliki pozdravili in mu čestitali. Lepa in močna brizgalna je delo gospoda Alberta Samasse in stoji nad 1200 gld. (Osepnice na Kranjskem.) Uradno so poroča, da osepnice pojenjujejo. Tako je bilo v krškem okrajnem glavarstvu začetkom tega meseca 126 bolnikov, primeroma največ v šentjernejsKi in šent-ruperški občini. V kranjskem političnem okraji so posamezni slučaji le še v loškem sodniškem okraji. V litijskem okrajnem glavarstvu je v štirinajstih občinah bilo začetkom meseca devetnajst bolnikov. V ljubljanski okoliei je bilo triintrideset bolnikov, največ v vrhniškem okraji. V kamniškem glavarstvu je bilo v petnajstih občinah šestnajst bolnikov. Posamezni kozavi so v kočevskem, logaškem, novomeškem in črnomaljskem okraji. (Umrl) je včeraj, kakor nam je naznanil brzojav iz Kranja, čast. g. Ivan Aljančič, administrator v Naklem, rojen leta 1848 v Sv. Križu pri Tržiču, posvečen leta 1873. Naj v miru počiva! (Nečloveški sin.) Te dni je policija izročila deželnemu sodišču nekega zgubljenega sina, ki je v pijanosti svoje osivele in onemogle stariše radi neke malenkosti in sestro, ki je roditelje branila, pretepal in telesno ranil. Zločinec je pred 14 dnevi očetu izbil dva zoba. To je sad slabe tovaršije in slabe vzgoje. (Kanonično vmeščeni) bili so danes ti le čč. gg.: Anton Fettich pl. Frankheim na župnijo Št. Jernej, Fran Zbašnik na Hinje in Ivan S k e r j a n c na Vreme. (Umrlo) je v Ljubljani od 14. do 20. aprila 21 oseb, 13 moškega in 8 ženskega spola, in sicer od teh 8 v deželni bolnišnici, 1 v ubožni hiši, 1 v prisilni delavnici. Rojenih je bilo 16 otrok, 4 moškega, 12 ženskega spola. („Dom in Svet") ima v četrti številki naslednjo vsebino: J. Bile: „Upanje" (pesem). — A. M.: „Srce in čut" (pesem). — A. M.: „Spomin" (pesem). — A. Funtek: „Brata" (novela). — „Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega." Spisuje Tine Brdnik. — M. 0.: „Srečen lov" (humoreska). — A. H.: „Mladi gospodič." — Dr. Fr. L.: „Vede v sedanjem času." — Dr. J. Janežič: „O spiritizmu." — And. Kalan: „Ali je umetnost sama sebi namen?" — Št. Rodoljub: „Nekaj o našem mestniku." — Dr. Fr. L.: „Šola in življenje." — Slovstvo. — Raznoterosti. — List krasi šestero slik, ki kažejo nekatere jugoslovanske obraze in noše. (Šiuarnične pesmi) za sopran, alt, tenor in bas. Zložil Janez Laharnar, orgauist na šentviški gori. Tako se zove osem mičnih pesem za mesec majuik, katere je založil skladatelj in tiskala Blaznikova tiskarna. Dobivajo se v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani, pri g. Likarju v Gorici in pri skladatelju na šentviški gori pri Tolminu. Cena 30 kr. (Izumitelj parobroda z vijakom.) Čeh Josip Ressl, katerega truplo leži ua ljubljanskem pokopališči, za svojo iznajdbo ni dobil najmanjšega plačila. Sin njegov, Albert, inžener pri neki italijanski železniški družbi, prosil je te dni presvetlega cesarja, naj bi vlada izplačala primerno odškodnino. Raznoterosti. — Strašne trenotke so preživeli popotniki nekega vlaka, ki se je vozil skozi prerije dakotske v severni Ameriki. Strojevodja je zapazil pred seboj, da gori prerija, in ker je mislil, da je goreči pas le ozek, ni ustavil vlaka. Sredi ognja je ustavil vlak, ker je mislil, ko je bilo že prepozno, da je najbolje, če pelje nazaj. Ljudje so hoteli poskakati iz vozov, da bi prišli na prosto, a jih je vročina prisilila, umakniti se v vozove. Slednje je mej tem napolnil dim, da so komaj dihali potniki. Konečno je strojevodja zopet s polnim parom pognal vlak naprej. Prišli so srečno iz goreče prerije, bd je pa tudi že zadnji čas, ker so že skoro začeli goreti vozovi pri vlaku. — Nepotrebno. Hči: „Oh, papa, ali si že videl krasno fotografijo poročnika Pumpeža kot jo-keja? Kupila bi si jo rada za svoj album." —■ Oče: „Ni treba, Pumpeža imam že v — glavni knjigi." Telegrami. Dunaj, 24. aprila. „Wienerzeitung" objavlja cesarski patent, s katerim so razpu-ščeni deželni zbori češki, dalmatinski, gališki, kranjski, tirolski, isterski in goriško-gradiški in napovedane nove volitve. V uradnem delu piše dunajski uradni list, da bi razpuščeni deželni zbori itak končali tekom poletja postavno šestletno dôbo. Pred koncem šestletne dobe bi se ne mogli sklicati, zato je umestno, da so nove volitve čim preje razpišejo. Z razpuščenjem je mogoče, da se bodo nove volitve vršile v času, ki je prebivalstvu ugoden. Dunaj, 24. aprila. Današnji promet konjske železnice je zopet v redu; 150 vôz posreduje komunikacijo. Nekaj voznikov je zopet vstopilo v službo. Reka, 2:5. aprila. Včeraj sta došli belgijska kraljica Marija Henrijeta in njena hči, princcsinja Klementina, v najstrožjem „incognito'1 ter se z družino nadvojvode Josipa na vladnem parniku „Clotilde" odpeljali v Volovsko, Opatijo in Iko. Zvečer sta se vrnila v Miramar. Berolin, 23. aprila. Cesar in cesarica sta se danes zjutraj odpeljala v Oraždane. Bruselj, 24. aprila. Boulanger je odpotoval v London; neredov ni bilo. Umrli ho: 21. aprila. Amalija ('erne, poštnega sluge hči, 1 mesec, Poljanska cesta 11, atrofie. — Rudolf Verhovc, delavčev sin, 2 leti, Poljanska cesta 18, kronični katar v črevih. — Liza Pavline, delavka, 59 let, Kravja dolina 11, vsled raka. 22. aprila. Pavi Križ. gostač, 51 let, Kravja dolina 11, jetika. — Jakob Zadnikar, gostač, 45 let, Rimska cesta 5. je-tika. V bolnišnici: 21. aprila. Marija Bezlaj. strugarjeva žena, 55 let, carcinoma inter. Tujci. 19. aprila. Pri Mat.iAu: Oborgloll, c. kr. profesor, iz Kočevja. — Liebemvein in Vinsiguena, zasebnika, z Dunaja. — Kellerman, trgovec, z Dunaja. Pri Slonu: Pranke, c. kr. profesor, iz Kranja. — ffol-majer, nadučitelj, iz Loškega Potoka. — Dimnik, učitelj, iz 1'ostojine. Vremensko sporočilo. a a a Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomora v mm toplomera po Celziju 23 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 737-1 730-3 7363 9-6 10 G 11-4 si. jzap. sr. jzap. si. zap. oblačno n 0-80 dež Srednja temperatura 12-5°, in 2G° nad normaloiu. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 24. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 25 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 85 „ 75 „ 5 avstr. zlata renta, davka prosta ...111,, — „ Papirna renta, davka prosta......100 „ 30 „ Akcije avstr.-ogerske banke............903 „ — „ Kreditne akcije ....................298 „ 50 „ London ............119 „ PO „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond..................9 „ 49l't„ Cesarski cekini ....................5 „ 65 „ Nemške marke ..........58 „ ¿V1/«!* M m 'M' m ¡iti. ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja 1 ¡Šf| plombovanja in vse zobne operacije, — od-'■M stranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, v® I. nadstropje. (38) Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katere sem dobila po 14inesečni rabi od mene samo izumljenega mazila, naznanjam: To je edino sredstvo zoper izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter ze po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da urerano ne osive. Cena lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Pri naročitvah šestih in več lončkov 25% rabat in franko-pošiljatev. (20—i) 8 «rata Eberl, * X Izdelovalca oljnatih barv, flrnožoT, lakov X X in napisov. X K Pleskarska obrt za stavbe in meblje. JJ 5 OLiJoH .R»ljs»n.sa, S y za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ 2 v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot 2 znano reelno lino delo in najnižje cene. H Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem ^T lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše X nego vse te vrste v prodajalnah. (8) ^ ¡IT Cenilce na znhtovnnjo. -^g xxxxxxxxxxxxxxxxxx Objava. Dne (i. maja t. 1. ob 3. uri popoludne se bodo na kolodvoru c. kr. državne železnice v L j n 1) l j a n i v skladišči tri škoporeznice (Hacksclmaschincii) dražbenim potom prodale. Kupci se uljudno vabijo. Predstojništvo c. kr. železničnega opra-vilstvenega urada: (3-2) «Josip Dettcla. ® XajVNl)ONIIc|NM «'¡stilna mineralna voda rane Josipova grenčica, - - priporočena od I. zdravniških velja-?*iz^adi gotovega in pri tem la-' mmkmoAaee* vsPeha. ne neprijetnega I,r• ^^ks&K^Jokusa i" tudi pri trajajoči rabi brez /slabili nasledkov. Majhen popitek. Zaloga pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lassniku v Ljubljani. Ravnateljstvo v Budimpešti." Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Duiiaji VII., Zicglcrgassc 27. Zastopnik Franc Hi uckiicr. Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u jejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi celi orjiatl 6® -S3- Odlikovan: 1873, 1881. Sfss- Radenska kisla voda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati s Jliulgonsko, to je liadkershtrger. "^Ij Čeravno liadenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar so peni prav inočno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in razkadi kakor se steklenica odmaši. _ _ G kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preskušeno zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznim, protinu, kamenci v mehurju, dalje proti boleznim v želodcu, mokril, dolgotrajnem kataru dihal, zlatej žili mci. Kot okrepčujoča pljuča .. vinom aH -sadnimi suki in sladkorjem pomešana, je liadenska kisla voda v obče priljubljena. Kopališče Radensko. Kopanje v slatini in v jeklenki vpliva posebno pri: protinu. bolečinah mokril, malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravnateljstva i Kopališče Radenci blizo Ljutomera. Zaloga kisle vode pri: F. Plautzu in IVI. Kastner-ju v Ljubljani. 1.6) XBH Diseldorfske oljnate barve v tubah. 3 Akvarelne barve i mokre in suhe. ► = A Z ti> '** S f Pisarna in ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna g^oljnatih barv, firneža iu laka-« Ijj lll>ljMlli. zaloga: Holmlci (trevorod