i
i
“1115-Strnad-letalski” — 2010/7/14 — 14:03 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 20 (1992/1993)
Številka 1
Strani 30–31
Janez Strnad:
OB LETALSKEM POKU SO SE ZATRESLA TLA
Ključne besede: fizika.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/20/1115-Strnad.pdf
c© 1992 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
'-1-/'/"r L""
OB LETALSKEM POKU SO SE ZATRESLA TLA
Presek s člankom o letalskem poku je bil že v tisku, ko mi je Matjaž Gostinčar
s Seizmološkega zavoda Slovenije na Golovcu ljubeznivo poslal seizmogram ,
ki so ga posneli 2 . j ulij a 1991 ob 14 uri 1 minuti in 54 sekundah po lokalnem
času. Seizmogram je zapis , ki ga da seizmograf o premikih dela zemeljskih
tal. S seizmografom ugotavljajo potrese. Seizmogram širokopasovnega seiz-
mografa SSR1 družbe Kinemetrics kaže premike dela tal v navpični smeri
(zgoraj), v smeri sever-jug (na sredi) in v smeri vzhod-zahod (spodaj) (sli-
ka 1) . Na navpično os naneserno premike dela cal , na vodoravno pa čas ;
znamenja si sled ijo v časovnih razmikih po 1 sekundo. letalo je ob tistem
času "prebilo zvočni zid" , se pravi, da je povečalo hitrost čez hitrost zvoka in
sprožilo nastanek udarnega vala . Udarni val je bil tako močan, da je zatresel
tla , in to je zapisal seizmograf. Tresenje tal je v kratkem času, po kaki sekundi
zamrlo.
Presenetljivo je, da kaže seizmogram dva sunka, ki si sledita v časovnem
razmiku nekaj daljšem kot 1,1 sekunde. Pri letu s hitrostjo, večjo od 340
metrov na sekundo bi ustrezal dolžini letala okoli 5 metrov časovni razmik
manj kot 5 m/340 ms-1 = 0 ,015 sekunde. Tako kratkih časovnih razmikov
na seizmogramu sploh ni mogoče jasno razločiti. Zato sunkov nista izzvala
udarni val, ki izhaja iz kljuna letala , in udarni val , ki izhaja iz repa . Enega
izmed sunkov, morda drugega , gre najbrž pripisati kakemu drugemu vzroku .
Pomislimo na dve možnosti : na pok protiletalskega izstrelka ali na pok izstrel-
ka, s katerim naj bi letalo poskušalo zadeti oddajnik na Gradu . Seizmogram
letalskega poka nad Domžalami 3 . janujarja 1992, ki so ga tudi posneli, kaže
en sam - šibkejši - dobro sekundo širok vrh , ker tedaj pač ni bilo nobenega
izstrelka .
O seizmogramih , ki ju je ob teh pokih posnel drug seizmograf Seizmo-
loškega zavoda Slovenije, poročata sodelavca tega zavoda Renato Vidrih in
Peter Sinčič v članku Zapis prebojev zvočnega zidu nad Ljubljano na seizmo-
gramih v reviji Ujma.
Janez Strnad
Slika 1. Seizmogram letalskega poka so posneli 2. julija 1991 s širokopasovnim seizmo-
grafom SSR1 družbe Kinemetrics na Seizmološkem zavodu Slovenije na Golovcu. Diagram
kaže giban je dela tal v navpični smeri (zgoraj) , v smeri sever-jug (na sredi) in v smeri
vzhod-zahod (spodaj) . Električne napetosti, ki ustrezajo odmikom, niso nanesene v enakem
merilu: premik od enega vrha do drugega meri zgoraj 28 ,2, na sredini 41,8 in spodaj 20,9
enot. Po tem je mogoče grobo oceniti, da je prišel letalski pok iz smeri pod kotom 27 0
proti smeri sever-jug in pod kotom 31 0 proti vodoravnici. Drugi pok pa izvira , če cenimo
na oko , približno z istega kraja nekaj več kot 1,1 sekunde pozneje ali iz bližjega kraja na
približno isti smeri z manjšo zakasnitvijo ali iz bolj oddaljenega kraja z večjo zakasnitvijo.
..... c:::.l tO") q- Ul -o " ro O- o ..... (,·l t·~11:_ '-' O o o () o o o ..... ..... ..... ....... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..
(:' o o .:' o o O o O o 1=. 1::' o.::1 o O 1:) O 1:' o o '-' '':> '-' c .::1.. .. .. .. .. .. .. aa .. .. .. .. ..
o 1: - o o '- ' o 1::;' o o 1: ' 1::1 o o1::. o o o o O o 1::- o o o -:;. 1::.
o O o .:. .:. o o () o o o o o
. I
I~~ ~"'::':".:'=====:)