Št. 58. V Gorici, v soboto dne 22. julija 1905? Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob H. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter a »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorioi na dom pošiljana: vso leto ........13 K 20 h, ali gld. 6-60 polleta........6 » 60 » » » 3-30 . četrt leta.......3 » 40 » » » l'7u Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema-upravništVa* v 'GospSSTcHttM •-štev. ?. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; cb nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naročila brez, doposlane na- -ročnin« se ne oiiramo. Oglasi fn poslanice se računijo po petit-vrstah & tiskano 1-krat 8 kr., ,.2-krat 7 kr., 3-krat 6 kwsaib vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostora - Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vreta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek l« Dr. /C. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije iu druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravništvo. _____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. .,"..__»Soča« -iu- »Primorec« se prodajata v Gorici V naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jeliersitz v Nunski ulici in v Korenski \dici št. 22; — v Trstu v tobakarni LavreaČič na trga/della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tlaka in' za?;. „Močna strokovna organizacija na Soriškem". Če kdo posluša govore naših klerikalnih delavskih organizatorjev ali pa če Sita klerikalne liste, tedaj misli, da mora biti silno močna ta klerikalna delavska organizacija na Goriškem. Strašno so bahati v besedah, ker so v dejanjih strašno mičkani! Na zborovanju zastopnikov klerikalnih delavskih društev pri Devici Mariji v polju tik Ljubljane je govoril dr. Dermastija, odvetniški kandidat in svetogorski pridigar, kot zastopnik »Slov. kat. delav. društva« v Gorici. V svojem govoru je navajal število članov dveh društev, katero pa je v resnici dosti manjše, in še v tem je le bore malo delavcev, potem pa je rekel, da razni pojavi kažejo, da se zasnuje v teku enega leta močna strokovna organizacija na Goriškem. Ne vemo, kakšne »pojave« je videl dr. Der-mastija, vemo le to, da je vsa klerikalna organizacija pri nas neznansko klaverna, in da je trditev dr. Derma-stije o močni strokovni organizaciji na Goriškem, ki se ima izvršiti tekom enega leta, le prazen sen. Nijednega boljšega delavca nimajo na svoji strani; pobrali so nekaj drvarjev in dninarjev, par »oštijarjev« iz Mirna pa kakega švigašvaga čez dva praga — pravih delavcev n i v klerikalnih vrstah ! Potem pa naj zasnujejo, če morejo, močno strokovno organizacijo na Goriškem v jednem letu! Poleg dr. Dermastije sta govorila na omenjenem zborovanju še Štolfa z Nabrežine, Gotič iz Mirna in zastopnik kat. delavskega društva v Kostanjevici na Krasu. Ta »zastopnik« je opisoval »težavno borbo na Krasu proti liberalnim oholim mogočnjakom in izkoriščevalcem ljudstva«. Nato je predlagal: »Slovenska krščanska soc. zveza poskrbi primerne obleko za gledališke predstave svojim društvom.« Potem pa je povabil navzoče, naj se udeleže* v obilnem šlevilu blagoslovljenja zastave dne 15. avg. t. 1. Tableau! Ta »zastopnik« je zajokal, kako je težavna borba z liberalnimi oholimi mo-gočnjaki, ki izkoriščajo ljudstvo! Na to je bilo pričakovati kak fuiminanten predlog, poln ogorčenja in svete jeze —• ali glej! Ta klasični zastopnik hoče imeti obleke za predstave in pa zboro-valce je povabil na veselico. Pa že ne more biti tako hudo tisto izkoriščanje od strani liberalnih mogočnjakov — če letijo po mislih temu »zastopniku« kraških »zatirancev« le teater in pa veselice, če imajo denar za bandero, jim že ne more iti tako presneto slabo i — Organizacija je delavstvu res potrebna. Organizacija Ščiti delavca, ga podpira v boleznih in potrebah, organizacija tvori silno moč, iz katere veje zavednost, ali organizacija je dobra le, če je samostojna, ne pa privesek kaki politični stranki. Najslabša pa je delavska organizacija, če je privezana na klerikalce. Ti imajo delavce le za parado, za resnične njihove potrebe nimajo srca, in niti v sanjah jim ni mar, da bi se potezali za prave koristi delavcev. Nikdar ne smemo pozabiti, da stoji klerikalna stranka na tem 8*ališču, da naj delavec veruje na plačilo onstran gro b a. To je pridigal delavcem očitno že ra^jki Pavlica, to se je culo v goriških cerkvah, zadnjič na Sv. Gori, to zveni vedno iz vsega gibanja več ali manj posvečenih »voditeljev« delavstva. Duhovni se pehajo za svoje plače, dasi imajo že tako vsega preveč na svetu, strašno ao pohlepni po posvetnih dobrotah — za delavca imajo pa plačilo onstran groba. To njihovo stališče moramo imeti vedno pred očmi. Kdor med delavci je zadovoljen s tem, ta naj le lepo pristopi klerikalni organizaciji, kdor pa misli, da p r i -tiče p oštenemu delu pošteno plačilo že na tem svetu, ta pa iienda obrne že sam hrbet nepoklicanim mešetarjem! Tržaški škof Nemec Nagi Reški „Novi List" je priobčil v torek pod naslovom „Ricmanjensiatt velezanimiv članek, v katerem se bavi v glavnem s tržaškim škofom Nemcem Naglora. Iz tega članka prevajamo to-le: „ Okrutno in hudo biča usoda tužno Istro. Z jedne strani jo pritiska vladna gospoda. Z druge jo mrevari laška gospodarsko-politična klika. S tretje pa cerkveni vele-tržci v Trstu bagatelizirajo in šikanirajo v cerkvenih poslih zlasti južno Istro. Kaj hočete? Bog je visoko, morje globoko. —Prešlo je dvajset let, odkar sta poslala Dunaj in Rim v poreško-puljsko škofijo avstrijskega Furlana škofa Flappa. Efekti Flappovega Ško-fovanja so danes že odveč vidni, Exempla trahunt. Pred tremi leti sta se Rim in Dunaj zopet složila. Osokolil juje uspeh škofa Flappa v Poreču. Trebalo jim je za Priinorje Flappovega alter ego, ki bi, če le mogoče, še nad-krilil škofa Flappa. Našli so Nemca židovskega pokoljenja. Samo da ni ne Hrvat ne Slovenec. Vladni primorski Usti so kokodakali, da se da razumnemu škofu Nemcu, kine zna ne hrvatskTii?^lovenski, in tega n* zna tudi še danes ne, na stran pomočili škof, Hrvat ali Slovenec. Ali ti službeni glasovi so umolknili. Tri leta bo v kratkem, odkar sedi na stolici tržaško-koperske Škofije Nemec dr. Nagi, ali o pomožnem škofu ni niti besedice več. Pač pa poleg dr. Nagla, Nemca, gospodari in ba-ranta zloduh pater Volbert, famozni nemški jezuit in nemški propovednik v cerkvi sv. Antona v Trstu. Vrabci na strehah v Trstu in izven Trsta vedo, da je škof dr. Nagi odločen in nevaren protivnik vsemu, kar je hrvatsko ali slovensko. To je on že pokazal ob raznih prilikah. Ob svojem prihodu v Trst je rekel v nemški družbi: Jaz že pokažem zobe Hrvatom in Slovencem. — In kako zvita poročila je poslal v Rim lani meseca oktobra. Ali zate so ga ožigosali istrski poslanci v spomenici, katero so na to poslali papežu v Rim. Dokazali so v njej-'grobo nemškega škofa ter očrtali njegovo vražtvo proti hrvatskemu jezita. V živem spominu je še obnašanje dr. Ne sla na škofovskih konferencah v Rimu, ko se je razpravljalo o glagolici. Čudne, prečudne reči se godijo v tržaški Škofiji, odkar tam vladata in pašujeta Nemca Nagi in Volbert, jezuit. Ni še mesec dnij, ko je bil na gimnaziju v Kopru imenovan katehetom kanonik stolnega kapitija v Trstu Ivan Buttignoni. Listi so ugibali to in ono, zakaj da kanonik Buttignoni, ki je že 15 let v tem dostojanstvu ter kije bil svoj čas resen kandidat za stolico tržaške škofije, zapušča svoje kanoniško mesto v Trstu ter mora iti ukvarjat se na stara leta z živahnimi in nagajivimi gimnazijskimi dijaki. Na to se je na ves glas začelo govoriti, da je kanonik Buttignoni žrtev brezprhnerne brutalnosti in nasilja nemškožidovskega škofa Nagla ter da je bil strmoglavljen vsled intrig nemškega jezuita, patra Volberta. Kanonik Buttignoni je imel toliko poštenja, vesti in srca, da se je odločno postavil proti brutalnemu postopanju škofa dr. Nagla. No, ta je tako krvavo, tako brutalno, ujedljivo mučil in preganjal kanonika Buttignona, da je ta slednjič pobral svoje reči ter šel... Kdo le bo naslednik kanonika Buttignona v Trstu ? Govori se, da utegne zasesti to mesto častni kanonik pri cerkvi sv. Antona v Trstu, Anton Lupetina, ali po domaČe „il bel Toni''. Še pred letom dny, ko je bil Lupetina imenovan častnim kanonikom, je vzbudilo to odlikovanje v celi tržaško-koperski škofiji občno začudenje in vsestransko presenečenje. Anton Lupetina je rodom iz Pičua v Istri. Bil je najprej župnik v Draguču v Istri, odkoder datirajo njegovi prvi pesniško-praktični lju-bavni poleti, potem v Kršanu. Poznan je na široko za velikega oboževatelja krasnega spola. Ko se je govorilo takrat, ko je bil v Kršanu, da prestopi v poreško Škofijo ter da bo imenovan kanonikom in Župnikom v La-binju, so rekli Labinjci soglasno : „Non vo-gliamo un parroco ammogliato". (Nočemo ože-njenega župnika.) Leta 1904. je prišel v Trst za župnika pri starem Sv. Antonu. Ko je prišel v Trst dr. Nagi, je postal Lupetina nenadoma največji njegov ljubljenec. In tako je Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „Ne vem," pravi Francu nepoznauec, „kako menite vi o tem, toda meni se nič ne zdi nadležnejše kakor občevati s človekom dve ali tri ure, ne da bi vedel, s kakim imenom ali nazivom naj ga nagovarjam. Zakone gostoljubnosti pa cenim previsoko, da bi vas vprašal po vašem resničnem stanu in hnenu, in zato vas prosim samo, da mi poveste tako ime, s katerim naj vas ogovarjam. Kar se tiče mene, mi pravijo običajno Pomorščak Simbad." Jn jaz vas prosim," pravi Franc, „ker je moj položaj tako ?.elo sličen položaju Aladhiovemu in mi manjka samo še njegove čudodelne svetilke, da me imenujete Aladin. To je čisto primerno v najini okolic«, v kateri bi skoro menil, da me je prestavil kak naklonjeni mi duh v orijent." »Torej, gospod Aladin," pravi tuji amfitrion, „Čuli ste, da je večerja gotova; izvolite torej vstopiti v obednico, in pri tem P°jfle vaš podložni sluga pred vami, da vam pokaže pot." In s temi besedami dvigne Simbad zastor ter vstopi pred frau.com v obednico. Miza je bila bogato obložena. Ko to vidi, se ozre Franc Pf sobi. Obednica je imela obliko podolgastega četverokotnika; ajetie stene so bile marmornate in okrašene z antičnimi bas-l'eliefi. V dveh kotih sta stala dva krasna kipa, noseča na svojih 8wah košarici. Košarici sta bili napolneni z najokusnejšim sadjem. Sicilija je prispevala anane, Malaga granatna jabolka, Balearski otoki oranže, Francija breskve in Tunis dateljne. Jedij na mizi je bila cela vrsta. Sklede so bile iz srebra in krožniki iz japonskega porcelana. Franc si omane oči, da se prepriča, če ne sanja. Za postrežbo jima je bil samo Ali, a je opravljal svoj posel izborno. Gost napravi z ozirom nanj svojemu gostitelju poklon." »Da," pravi ta, »ubogi vrag mi je zelo vdan in stori vse, kar je v njegovih močeh. Nikdar ne pozabi, da sem mu rešil življenje, in ker mu je za to jako mnogo, mi je zelo hvaležen." Ali se približa svojemu gospodarju, prime njegovo roko in jo poljubi. „In ali vas smem vprašati, gospod Simbad," pravi Franc, „pri kateri priložnosti ste izvršili to lepo dejanje." „0 moj Bog, to je nekaj čisto navadnega," pravi gostitelj. „Zdelo se je, da se je ubogi vrag drznil približati serailu tuniškega beja bolj kakor je primerno njegovi barvi. In bej g« je obsodil na smrt, a tako, da mu odrežejo prvi dan jezik, drugi dan roko in tretji dan glavo. Vedno sem si že želel mu-tastega slugo; ko sem čul, da so mu odrezali jezik, sem šel k beju ter ga prosil, naj mi prepusti zamorca za izvrstno in krasno dvocevko, o kateri se mi je zdelo, da je vzbudila prejšnji večer bejevo poželjivost. Bej mu je odpustil še drugo kazen ter ga prepustil meni, toda pod pogojem, da se nikdar več ne vrne v Tunis. Povelje je bilo nepotrebno, kajti če zagleda nesrečnik Afriko le od daleč, zbeži v naglobokejši del ladije, in na noben način ga ni mogoče pregovoriti, da bi stopil na krov, dokler dosežejo oči ta del sveta." Franc molči nokaj časa in razmišlja, ne vede", kaj naj si misli o kruti dobrovoljnosti, s katero mu je pripovedoval njegov gostitelj ta dogodek. „In vi živite," pravi nato, hote obrniti pogovor na drug predmet, „vi živite kakor pomorščak, katerega ime ste si izbrali, svoje življenje na potovanjih ?" »Da, to je obljuba, katero sem napravil nekoč, ko še nisem mislil, da jo bom mogel kdaj izpolniti," pravi neznanec smehljaje, »sicer sem pa storil več objjub, glede katerih upam, da mi jih bode svoj čas mogoče izpolniti." Dasi izgovori Simbad te besedo z največjo hladnokrvnostjo, se njegove oči vendar zalesketajo nenavadno divje. „Ali ste v svojem življenju mnogo trpeli, gospod?" mu pravi Franc. Simbad se strese in ga ostro pogleda. „Iz česa sklepate to V" vpraša. „Iz vsega," odvrne Franc; „iz vašega glasu, iz vašega pogleda, iz vaše blede barve in iz življenja, katero živite." „Jaz živim najsrečnejše žhdjenje, katero poznam, resnično življenje paše. Kralj stvarstva sem, in kjerkoli mi svet ugaja, tamkaj ostanem; če se dolgočasim, zopet odpotujem. Prost sem kakor ptič in peroti imam kakor on. Ljudje, ki živijo okoli mene, ubogajo vsak moj gibljej. Zdajpazdaj se po-norčujem iz človeške pravičnosti s tem, da ji odtegnem ban-dita, katerega išče, zločinca, katerega preganja. Imam namreč svoje sodišče, višje in nižje, ki ne pozna odlaganja in apela, ki obsoja in oprošča. O, če bi okusih vi sladkosti mojega življenja, bi pač gotovo ne marali živeti drugače in bi se ne vrnili med svet razun v slučaju, da bi imeli izvršiti tam kak važen načrt." „Na primer maščevanje/, pravi Franc. Nepoznauec se ozre v mladeniča s pogledom, ki vidi v srce in ugane misli. bil imenovan „il bel Toni" lani Častnim kanonikom stolnega kapitlja sv. Justa v Trstu. Ne amo se pa na nikak način zainolčati še ene vrline in kreposti Lupetinove;. Pohlepen je po denarju. Ko je bil Župnik v Kršanu, je upravljal več let tudi malo župo Kozljak pod Učko. Nekega dne se je vozil v Koz^ak k pogrebu nekega serjaka. Ko je bil končan obred, je prizadeti kmet prosil Lupetino, da^ bi ga nekoliko časa počakal za plačilo. Pa ? Župnik ni rekel ne bev ne mev, marveč stopil je v kmetov hlev, potegnil iz njega najlepšo ovco, ji zvil nofei ter jo položil v svojo kočijo, udaril konja z bičem, pa hajdi v Kršant Nagi je potomec nemških zidov. Če se gleda njega, njegovo sestro, ki živi ž njim v škofijski palači v Trstu, kdor je videl njegovo sestričiuo, ki se je poročila lani- v.Trstu z Židom, razvidi vsakdo brez razlike, kaj, kdo in kak je ta Nemec, Škof Nagi. — Pred 4 ali S meseci prinese neko jutro sluga škofu Naglu v pisarno kavo. Slučajno je zlil malo kave na tla. Škof je skočil srdito pokoucu, začel kričati, psovati, besneti. Kancelar škofov Macchia, ki je to videl, se je nagnil na pod ter polizal z jezikom polito kavo, da je utolažil velikansko besnoto onega, od katerega je bil neprestano sekiran, vznemirjen, poniževan... slabič na umu in telesu je končno zblaznel, ter se nahaja sedaj v neki blaznici v Italiji. Grof Friderik Marenzi ima že 6 ali 7 let referat za cerkvene reči. Ta škofov intimus je dobil nedavno od rimskega papeža red sv. Grregorija. Za ta red se ima zahvaliti junaškim liicmanjcem! Tega človeka, tega Nemca dr. Nagla je priporočil za tržaškega škofa v Rimu goriški kardinal Misaia! Članek zaključuje s trditrijo, da je Nagi za tržaško škofijske stolieo popolnoma nesposoben, da je prava in živa nesreča za tržaško Škofijo in za latinski Rim. Ergo: liquida-tur episeopus teutonicus dr.Nagi!" DOPISI. Z Mili. — (Policija na deželi.) V zadnjem času si postavljajo županstva skoro povsod občinske redarje. Nekatera županstva sama za nje prosijo, druga spet c. kr. glavarstvo prisili, kjer spozna za to potrebne, kar je prav. V nekaterih krajih na Goriškem, na jHrimer v Solkanu v Podgori, v Vrtojbi in v Mirnu, kjer so redarji bolj raznmni, da vedo, kaj je njih dolžnost in hočejo isto tudi spol-novati, pride več kot preveč ovadeb na sodnijo, in je potem tudi mnogo kaznovanih. V drugih krajih pa, kjer so redarji bolj nevedni, se razgrajačem ali skrivajo ali pa se z njimi paj-dašijo in popivajo. Eadi prvih in drugih pa ljudstvo godrnja in se pritožuje; zaradi prvih, da so neumni, da ne vedo, kaj delajo in da so prestrogi, zaradi drugih pa, da niso za nič, da jih zastonj plačujejo. Zaradi zadnjih ima ljudstvo prav, zaradi drugih pa je v pomoli. Kjer smo dobro podučeni o teh razmerah, ho- čemo pravi |irok, da je v nekaterih občinah toliko ovadfeb, tu pojasniti. Eden glavnih vzrokov je ta, da ljudstvo zabavlja in godrnja, češ kaj je potreba redarja, da po občini pohaja, mesto da bi delal in nam je* denar; županstvo moramo prisiliti, da ga odvrže i. t. d. V nekih krajih spet pošiljajo članke v časnike, da ž njimi sramotijo redarje. Torej s tem se krade redarjem ugled, da neuka mladina vidi v njih namesto moža postave, le nepotrebno strašilo na vasi. Namesto da bi mladina redarja spoštovala, in ga ubogala, ko jo opominja, ga zaničuje in se mu zoperstavlja. Potem seveda sledi zapor! Torej ti so vzroki, katere je treba da županstva kolikor mogoče odpravijo. Ni povsod, da samo priprosto ljudstvo zabavna redarjem, ampak so v nekaterih občinah tudi starešini, kateri eni iz nevednosti, drugi iz zlobe, kjer so županom nasprotni, tem kljubujejo in v sejah nasprotujejo. Pravi kdo celo, da je redar za luksus. Dobi se tudi kakšen, ki se spravi, ko je kdo kaznovan, na župana in redarja, in kaznovanega poml-luje, če je tudi najslabši! Namesto da bi jih posvaril in podučil, jih še podpira v slabem! Torej prizadeti naj malo pomislijo in naj skušajo popraviti, kar so zakrivili! Poznamo dve vasi blizu mesta, kjer ni bilo varno v mraku iti skozi vas, in ni bilo leta, da bi ne bili fantje v zaporu v Gradišču ! Zdaj pa so kaznovani edino zaraditega, ker se redarjem zo-perstavljajo; pa že spoznajo počasi, da so oni krivi in ne redarji t — Torej mesto mladino šuntati? naj po podučujejo in bo vse prav. In urednik »Primorskega lista" naj tudi pomisli, kakšno čast si dela s tem, da sprejema takšne dopise v svoj list, kakor mu jih pošiljajo tisti »orli" iz Mirna in lansko leto iz Opa-tjegasela, v katerih smešijo javno stražo 1 Naj pomisli, da čita liste lahko vsakdo, ne le njegovi ljudje, kateri mu bodo verovali, ako jim zapiše, da je pekel kar čez noč postal nebesa! Domače in razne nouice. Zl Učiteljski konvikt so dalje preplačali gg.: Oskar Gaberščik v Tolminu, državni poslanec, 50 kron, Pavletič Jos. »t. Gabrije, veleposestnik, 2 kroni in Pavletič Ludovik, sodni pristav v Komnu, 5 kron. Peiskemn In glasbenemu društvu v Gorici je daroval g. Oskar Gabrščik v Tolminu, državni poslanec, 50 kron. Osebna vest, — Tajnik pri tukajšnjem gozdnem in domenskem ravnateljstvu gospod Emil Guttmann je dobil naslov svetnika z oprostitvijo od takse. Prešimoia Slanost v Ljubljani je prinesla kosmatega dohodka 26000 K; po odbitku tro-Škov ostane za spomenik vsekakor lepa svota. JaV6R ShOCl V Sovodnjih. — Jutri v nedeljo bo v Sovodnjah javen shod, katerega priredi soc. dem. lokalna organizacija v Mirnu. Poro- čal bo g. Etbin Kristan z Dunaja o zvišanju duhovskih plač in stališču delavstva. Zemljevid po pokneženi grofiji Gcriško-Gradiščanski, narisan in popolnjen po H. Bombigu, kateri je izdala slovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici, opremljen z OGLASI, izide najdalje v 8 dneh. Gg. naročnike teh zemljevidov prosimo, da potepe* še-ta kratek časr Ker je teh zemljevidov le določeno število, vabimo bralna društva, trgovce in obrtnike, da si ta zemljevid z oglasi naroči in sicer kmalu, ker • število izvodov se krči. Ta zemljevid stane K 4*50, je nategnjen na platno ter s palicama zgoraj in spodaj, jednak zemljevid brez oglasov pa stane K 9, Društva »Čitalnica", »Sokol", »Vinarsko in sadjarsko društvo" in .Ženska podružnica sv. G. in M." v Prvačlnl prirede v nedeljo, dne 30. julija 1905. na prostem narodno Veselico s sledečim vspore-dom: 1. A. Hajdrih: »Hercegovska", možki zbor. 2. Dr. G. Krek: »Vabilo", mešan zbor. 3. Pozdrav. 4. Divji lovec. F. Š. Finžgarjev naroden igrokaz s petjem v 4 dejanjih pod vodstvom g. J. Stoka. Osebe: Zavrtnik, rihtar (župan).... g. Fr. Gregorič, Majda, njegova hči — g.čna Mira Bajčeva, Lisjakov Gašper, sin posestnika, g. Urh Pavlica, Maruša, koča-rica — g. AL Mozetič, Janez, njen sin — g. J. Stoka, Tine, gostaški sin —- g. V. Orel, Tonček, vaški revež, norček — g. Josip Mo-lek, Jež — g. J. Furlani, Gaber — g. V. Gregorič, Kožman — g. Fr. Gregorič, Eržen — g. A. Leban, kmetje; Sajetov Jure, kovač — g. Fr. Gregorič, Špela, njegova žena — g.a A. Mozetič; Anka — g.čna J. Mozetičeva, Koza — g.čna D. Furlanijeva, Grozdek, oštir, — g. J. Mozetič, Dolinarica, mati — g. N. N., Prvi lovec — g. A. Tušar, Drugi lovec — g. A. Furlani, Prvi birič — g. H. Furlani, Drugi birič — g. A. Kozem, Komatar, črednik — g. N. N., Jurček, pastirček — g. A. Zorn. Dekleta, fantje, dečki, lovci, skri-vači, planšarice. Vrši se 1. 1848. na Gorenjskem. Začetek ob 4. uri popoldne. Po veselici javen ples. Pri plesu svirati Sokolska in Čitalniška godba. Vsak komad 20 vin. Vstopnina 60 vin. Sedeži: I. vrste 1 krona, II. vrste 60 vin., III. vrste 40 vin. Udeleženci se bodo sprejemali o prihodu vlakov z godbo. NB. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Vozil bo poseben ponočni vlak. Na obilo vde-ležbo uljudno vabi veselični odsek. Z zborovanja »Zveze slovenskih odvetnikov". — — Na zborovanju »Zveze" v Ljubljani se je sklenilo tudi, da naj se opozori najširše slovensko občinstvo, da se vsakdo in v vsakem slučaju, v katerem bi se slovenskemu jeziku pred javnimi oblastmi odrekala zakonito zajamčena enakopravnost, obrne do zveze, ki je pripravljena za brezplačno intervencijo. Na mestni realki v Idriji je bilo v preteklem šolskem letu s Primorskega 36 dijakov. S prihodnjim šolskim letom se otvoripeti razred, ker je naučno ministerstvo, kakor se zagotavlja, ugodilo prošnji idrijske mestne občine za razširjenje nižje realke v v!ljo. Da zgladijo In zravnalo ulice, v ta namen je pač kupil goriški magistrat za drag denar va-lar, s katerim so popravili del Gosposke ulice. Meščani so pričakovali, da se bo tako delo nadaljevalo, ker je premnogo ulic silno potrebnih zglajenja. Ali kaj se je zgodilo. Modri "magistrat je poslal valar na letovišče v Solkan, kjer ga rabi sedaj podjetništvo Sard & Lenassi. — Kaj za to je bil kupljen ? Nenfe trgovcem na ljubo. — Vseobče presenečenje je bila vzbudila po vseh slovenskih deželah vest, da so sklenili v čisto slovenskem kraju v Savinjski dolini na Štajerskem, v nekdaj tako narodno zavednem Mozirju, uvesti v najvišjem razredu tamkajšnje ljudske šole za učni jezik samo nemščino. Vse je strmelo — le Nemci so se veselili. Pozneje se je pokazalo, da je bil res stavljen tak predlog, ali ni bil sprejet. Kako pa je sploh prišlo do takega predloga? V starašinstvu se nahaja neki Šošter, pek in trgovec. Nabral si je v Mozirju, kamor je prišel pred leti, precej premoženja. Pravi, da so mu ob začetku pomagali celjski nemški trgovci, zato se sedaj poteguje za Nemce!! Na to pravi celjska »Domovina" : „Nobeden ni kreditiral g. Šošterju več, kakor je vedel, da mu bo g. Šošter z dobičkom vred gotovo plačal. Celjski nemški trgovci morali bi hvalo peti g. Šošterju, da jim je množil bogastvo, ker je pri njih blago jemal, — oni se tega tudi veselijo, pa Slovencem prijaznejši zato ne postanejo, ampak smejijo se nam, da jemljemo pri njih in debelimo njih mošnje ter si redimo modrase I Tako je z Vašimi celjskimi nemškimi prodajalci, g. Šošter! Oni Vam niso do ničesar pomagali. Premoženje svoje pa imate od rojakov slovenskih v Mozirja in okolici mo-zirski. Slovencem ste dolžni Vi hvalo, Nemci pa Vam, ne Vi Nemcem zato, ker so Nemci čudno milost Vam izkazali, da so jemali denar od Vas J Ako torej zdaj, g. Šošter, nastopate v narodnem oziru proti sosedom Slovencem, ki so Vam nanosi, kar imate, kažete se prav malo dostojnega roti rediteljem svojim ! Sploh pa kupčij \e zveze značajnlh pravih mož ne morejo i), ne smejo odtujiti rodbini in rodu, ker obadva kupčevalea iščeta pri poslih dobiček, kruh in premoženje, eden drugemu ničesar ne podari, roka roko umije I Zato pa se odjemalec prodajalcu ne prodaja, ampak ve, ako je zaveden in razumen mož, da je on kot odjemalec dobrotnik prodajalcev, t. j. Šošter dobrotnik celjskih nemških trgovcev, Ako to spozna, nastopi kot samozavesten mož, ne pa kot — ponižen sluga, onih, ki bogatijo od njega. — Sicer pa bi bil g. Šošter tudi drugod našel dosti blaga in kredita, dokler ga je potreboval! Ni bilo treba ravno k celjskim slovenožrcem hoditi. Poštenemu trgovcu in obrtniku daje celi svet blago in kredit, imamo hvala Bogu tudi slovenske vc-letržce! Ako pa že kak Slovenec stopi z nemškim trgovcem v zvezo, naj ne pozabi, da kupec drži prodajalca po koncu, naj tedaj ne (Dalje d prilogi.) »In zakaj maščevanje?" »Zato," odgovori Franc, »ker imate zunanjost človeka, ki ga preganja Človeška družba in ki ima obravnati z njo kak strašen račun," „Vi se motite," pravi Simbad in na ustnicah mu zaigra nenavaden smehljaj, da se pokažejo njegovi beli zobje. »Tak, kakoršnega me vidite, sem neke vrste filantrop in mogoče pridem nekoč v Pariš tekmovat z gospodom Appertom in z možem v malem modrem plašču." »Ali napravite tedaj prvič v življenju to potovanje?" ,0 moj Bog, da. Zdim se vam zelo malo radoveden, ni res? Tode bodite prepričani, da nisem kriv sam, da odlašam toliko časa. Enkrat pride vsekakor do tega," »Ali se menite napraviti na to potovanje kmalu ?" »Tega ne vem niti sam, kajti odvisno je od okoliščin, ki jih ne morem videti naprej." »Tedaj bi bil rad v Parisu tudi jaz, Ja bi vam povrnil po svojih močeh gostoljubnost, ki mi jo izkazujete na otoku Monte-Cristo." »Vašo ponudbo bi sprejel z največjim veseljem," odvrne »toda žalibog bom moral najbrže potovati ineognito." Med pogovorom sta večerjala, a zdelo seje, daje večerja določena samo za Franca, kajti gostitelj je jedi, katere je vži-žal Franc z največjo slastjo, komaj pokusil. Končne vzame Ali kipoma, stoječima v kotu, košarici, ter ju postavi na mizo. Med nju postavi srebrno, v ognju pozlačeno čašo, ki je bila pokrita. Spoštljivost, s katero je prinesel Ali čašo, vzbudi Fran-covo radovednost. Zato dvigne pokrov in vidi nekaj čisto nepoznanega, nekaj kakor zelen kvas. Pokrivši čašo s pokrovcem, vidi, da se smehlja gostitelj vsied njegove radovednosti. ^Nemogoče vam je uganiti, kaj je v tej časi," pravi ta, ,in to vam je neprijetno, ni res?" »Da.« »Torej ta zeleni konfekt ni nič manj in nič več kakor ambrozija, ki je stala na mizi grških bogov." „Toda ta ambrozija," pravi Franc, »je šla pač skozi človeške roke ter je pri tem brezdvomno izgubila svoje nebeško ter dobila zemljansko ime. Kako se torej imenuje v navadnem življenju ta ambrozija, za katero ne čutim posebnih simpatij?" »Ej, to baš kaže naš materijelni izvor," vsklikne Simbad. »Tako gremo pogosto mimo sreče, ne da bi se ozrli na njo, ali če se ozremo na njo, ne da bi jo spoznali, če ste pozitiven človek in je vaš bog zlato, pokusite od tega, in peruški, guzaraški in golkondski rudniki vam bodo odprti; če ste človek domišljije in čustva, Če ste pesnik, pokusite od tega in vse meje možnosti vam izginejo, odpro se vam polja brezkončnosti; in prostega duha bodete pohajali po kraljestvu sanj; če ste častihlepni, če hrepenite po zemeljski slavi, pokusite od tega, in v jedni uri postanete kralj celega sveta; vaš prestol bode stal na gori, na katero je peljal satan Gospoda, in ne da bi vam ga bilo treba moliti, ne da bi vam bilo treba poljubiti njegove kremplje, bodo vaša vsa kraljestva cele zemlje. Ali ni vabljivo, kar vam ponujam, in lahko dosegljivo, ko ni za to treba storiti ničesar? Poglejte!" S temi besedami dvigne pokrov, zajme čajevo žlico magičnega konfekta, ga vtakne v usta in zavživa počasi s polod-prtimi očmi in nazaj nagneno glavo. Franc ga pusti, da zaužije in se naslaja, nato pa mu pravi ; „Toda kaj je ta dragocena jed ?" »Ali ste slišali kdaj o starcu z Gore/ ga vpraša gosti- ,o onem, ki je hotel umoriti Filipa Avgusta?" »Seveda.* »Torej prav. Znano vam je, da je bil vladar doline, nad katero se je dvigala gora, po kateri se je imenoval. V tej dolini so bili divni vrtovi, katere je nasadil Hasan-Ben-Saloh, in v teh vrtovih paviljoni, M so bili drug od drugega ločeni. V to paviljone, pravi Marco Polo, je spuščal svoje izvoljence ter užival z njimi neko zelišče, katero jih je prestavljalo v raj z telj, vedno cvetočimi cveticami, vedno zrelimi sadovi in vedno či" stimi devicami. Kar so smatrali ti presrečni mladeniči za resničnost, to so bile le sanje, toda tako sladke, tako opojne, tako blažene sanje, da so onemu, ki jih je prestavil v nje, prodali dušo k telo ter ubogali njegova povelja kakor božja. In umirali so v mukah, ne da bi se pritoževali, ker jih je tolažila misel, da je smrt, ki jim preti, samo most, po katerem pridejo do sladkostij, katerih senco jim je dalo okusiti zelišče, ki stoji pred vami." »Torej je to hašiš!" vsklikne Frauc »Ta mi je znan vsaj po imenu." »Uganili ste, gospod Aladin, w je hašiš, najboljši in mij-čistejši hašiš iz Aleksandrije, hašiš Abougorov, kateromu bi morali sezidati palačo z napisom: ,Prodajalcu sreče — hvaležni svet'." »Ali veste," pravi Franc, »da bi se zelo rad prepričal, je li vaša hvala zaslužena ali pretirana?" »Prepričajte se, moj ljubi gost, prepričajte se. toda »e sodite po prvem poskusu. Kakor se morajo človeški čuti v vseh oziriji navaditi novih vtisov, naj so že mili ali silni, žalostni »N veseli. ;,ko tudi uživanje te nebeške jedi ni brez boja, kajti narava, ni ni rojena za sladkosti, se oklepa bolečine. Narava je treba premagati, resničnost se mora umakniti sanjam, »" nato vladajo sanje. Sanje postanejo življenje, in življenje je jednako sanjam. TrJa kakšen razloček, če primerja človek bolečine resnično;'i s sladkostmi teh sanj! Če bi poznali te slasti, bi več ne hoteli živeti, ampak samo sanjati. Če bi nio* rali žrtvovati svoje sanje za resnično pomlad, bi vam bilo, kakor da ste dali neapoljsko pomlad za laplandsko zimo, raj z« zemljo, nebesa za peklo. Pokusite hašiš, moj ljubi gost, pokusite gal" Mesto odgovora vzame Franc žlico tega čudovitega te>w, kakor ga je vzel njegov amfitrion, ter ga dene v usta. (Dalje pride.) Priloga JSott" «. 58. z to 22, julija 1335 izgubi pameti ter naj ne začne inislLl, da je on berač, prodajalec pa mu daje — Božji dar! Sodimo stvari, kakor so, ostanimo možje in vzdržujmo si — ponos!" Smrtna kOSa. — Včeraj predpoldne je umrla našemu šefu 3'/v-letna hčerka Danica, nenavadno razvita, ljubezniva in srčkana deklica, — Koncem junija so dobili vsi štirje otroci ošpice; trije so ozdravili, Danica ,pa je-dp#la — meningitis. Bilo je dovolj upanja, da ozdravi, kajti bila je ves čas pri zavesti ter je veliko uživala. V četrtek in petek pa sojo" napadli štirikrat splošni krči, katerim je podlegla. Gosp. dr, Brecelj je takoj .konstato-val pravo bolezen ter vodil zdravljenje z veliko požrtvovalnostjo in skrbnostjo ; dr. Wein-lechner je izvršil dve punktaciji v hrbtenjačo, — no vse zaman. Ker je imela ošpice, so odpeljali mrtvo truplo še včeraj v mrtvašnico ua goriško pokopališče, kjer čakn, da ga prepeljejo v rodbinsko grobnico v Solkanu. PfOfflOClJa. — Včeraj je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava naš rojak g. Fran V o d o p i v e c, c. kr. konceptni praktikant pri okr. glavarstvu v Velikovcu. Ves čas svojih študij je bil pri gosp. baronu Pinu, ki je pripomogel že 5 visokošolcem, da so uspešno končali svoje študije. Med temi so sedaj 3 doktorji prava. Doktorjem prava je bil promoviran tudi goriški deželni tajnik g. Al, Petariu. Ali Trst aH n!6! — V Trstu so se sešli 19. t. m. laški zastopniki iz vseh dežel v Avstriji, kjer bivajo hahi, ter se posvetovali o laški juridični fakulteti. Postavili so se soglasno na to stališče, da hočejo imeti fakulteto v Trstu ali pa nič! — Zanimivo je, da so listi v Tridentu napadali bar. Malfattija, kakor da bi .nekaj mešal v vseučiliškem vprašanju. Zbor mu je izrekel zaupnico, in Mal-fatti je svečano zatrjeval, da je on solidaren z drugimi ter stoji dosledno na stališču: Ali Trst ali nič! Laški dijaki so izdali spomenico glede ustanovitve laškega vseučilišča. Ta spomenica jo izdana v raznih jezikih, tudi v slovenskem. Nov zdravnik v bolnišnici usmiljenih bratov. — G. dr. B r o v e t je sprejel službo zdravnika na Krku v Istri. Na njegovo mesto pride s prihodnjim mesecem dr. Silvij Morpurgo, Goričan, ki je bil pred kratkim promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Ufflrl jO g. Edvard R o s a n z, računski revident pri tukajšnjem c. kr. gozdarskem in domenskem ravnateljstvu. Vsa podlost »S!ovenčeveu klike se kaže v gonji proti društvu slov. književnikov in časnikarjev. Posvečeni hajduki okoli glasila ljubljanskega Škofa razlagajo sicer dan na dan potrebo organizacije posameznim stanovom, pridigajo, kako je prav, če se ustanovljajo strokovna društva, kako je treba skrbeti potom dobre organizacije za preskrbo na starost — ali komaj se je porodilo omenjeno časnikarsko ia književniško društvo, so padli po njem vsega siti „Slovenčeviu banditi ter »ačeli govoriti o „felitariji\ Društvo napadajo ob vsaki priliki ter mu ne privoščijo obstoja, dasi ima le stanovske interese pred seboj. Pa je že tako. Rimski far ima za svojega bližnjega včasih sicer lepe besede, toda v dejanju je vedno nasproten vsakemu, kdor si hoče pomagati. Ti nadbogovi, kakor jih označuje pre-kunštni škofKatschthaler, nimajo nobenega srca do drugih stanov, vse hočejo imeti le sami, le sami hočejo požreti vse, kdor se jim klanja do tal, mu vržejo še koščico, kdor pa ni ž njimi — pa crkni! — Odbor društva slov. književnikov in časnikarjev se trudi s hvalevredno unemo, pridobiti društvu trdna tla ter omogočiti društvu hrmanitarno delovanje, ali »Slovenec" sega vmes med to delo s svojimi kremplji, ter draži, hujska, smeši, zaničuje društvo, ki ni nič drugega nego stanovsko in ima lep namen. Če že nočejo ti nadljudje okoli „Slovencau podpirati društva, naj &a pustijo vsaj v miru, ne pa zaletavati se vanj. Kaj to je socijalno delo! Vidi se pač, kako prav ima vsak napreden list, ki svari občinstvo pred dotiko s takimi vsega sitimi posvečenci. Ta bitja so brez srca, b™\ vsakega dobrega čuta, in vsaka beseda, kaioro zapišejo o humaniteti, o stanovski organizaciji, ni drugega nego grda sleparija! — Naša javnost pač vidi zopet v tem slučaju, s kako bando imamo opraviti, s kako ničvrednimi elementi se moramo boriti. —Ker jo časnikarsko društvo Jako važno, ker je potrebno podpore, apelu-jemo na p. n, občinstvo, naj podpira to društvo. To bo najlepši odgovor na neopravičena, nesramna napadanja od strani steklih „Slo-venčevih" farjev, ki stojijo na tem stališču, naj se vsak delavec, tudi duševni, zadovolji s plačilom onkraj groba — oni pa so zadovoljni, če so siti '.n preskrbljeni na tem grešnem §vetu. Rodoljubi, podpirajte društvo slov. časnikarjev in književnikov! Lahke Študije. — V tukajšnjem centralnem semenišču so skončali šolsko leto. Izpiti so se TzvrsittlMfro'*' fletmsrrse- je-Sftrgladko, in nad polovico jih je dobilo „eminenco". Če se pomisli, kaki dijaki ponajveč vstopajo v semenišče, se hitro razvidi, koliko so vredna talia spričevala z Meminenco('. Pred kratkim je bila povedala „Naša Sloga", da novoinaš-niki iz tržaško-koperske škofije so po večini sami„„Amicovci". Škof Nagi bo imel pač veselje ž njuni, ubogo ljudstvo pa se prestraši, ker se pomnoži število njegovih sovražnikov v cerkvi! Ka) Je z brezobrestnimi posojili iz leta 1903. in 1904? — Iz Svetega pri Komnu smo dobili obširno pritožbo, v kateri se bridko pritožujejo, da ni od nikoder rešitve prošenj za brezobrestna posojila. Nekateri so se celo zadolžili, ker se jim je obljubavala rešitev prošenj v kratkem času, ali Se sedaj je ni. Zahtevajo rešitev, naj Že bo taka ali taka. Izpred SOdnfje. —• 23 letni .Fos. Brešan iz Ločnika je otresel na vrtu grofa Attemsa 5 dreves ter napravil tako škode 50 K. Sodnija mu je prisodila 2 meseca ječe. 18 letni Iv. Kumar-z Brega je ranil lani v avgustu nekega Matevža Testena s kamnom v koleno tako, da mu je prizadjal težko telesno poškodbo. Zgodilo se je to, ko je bil Testen v dražbi drugih, ki so peli neko pesem, katero je smatral Kumar za izzivalno. Sodnija mu je prisodila 7 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Prešernova razglednica, katero je narisal domaČi slikar g. Saša Šantel, je na prodaj v tukajšnji slovanski knjigarni po 10 vin. Konj brez gospodarja. — V ponedeljek zvečer so se odpeljali trije Jujci na svojem vozu iz Gradišča ob Soči, kjer so se ustavili v gostilni »Speraiiza", proti Zngraju. Sredi ceste pa je začel konj biti z nogami ob lahek voz ter ga je razbil tako, da so pripeljali ti trije tujci voz in konja za roko nazaj v omenjeno gostilno. Eden teh je bil runjeu na levi nogi, konj je krvavel na več straneh. Ko so tam oddali konja in polomljen voz, so izginili. Od takrat ni bilo nobenega več blizu, in tako stoji konj v Gradišču brez gospodarja. Oglejski ZVOnlk. — V Ogleju namoravajo temeljito popraviti starodavni zvonik patriarhalne cerkve. Početki klerikalizma med Srbi. — „Nar. Obrana" iz Osjeka porača, da klerikalno gibanje, ki se je pojavilo v zadnjem času pri Hrvatih, ni prizaneslo Srbom. Seveda se ne kaže v takem obsegu, ali kaže se pri mladih popib, ki hodijo neka nova pota. Stari srbski popje, ki so živeli z narodom, izumirajo. Odkar so začeli pohajati srbski bogoslovci v večji meri duhovske akademije v Rusiji, od tega časa se polagoma uvaja med Srbe ruski pravoslavni klerikalizem. Bogoslovci so vračajo z nekimi novimi nazori v domovino, in po teh delajo med narodom. Sedaj je osnoval patriarh Georgije v Karlovcih bogoslovski internat, ki Že začenja biti pravi razširjevatelj klerikalizma. Mladi bogoslovci, popolnoma ločeni od sveta 4 leta, izgubijo vsako dotiko z narodom in vračajo se vanj z nezrelimi idejami. Karakteristični pojav je proglas te bogoslov-ske mladine pred nedavnim časom, v katerem naznanja pod veliko patriotično etiketo srbskemu narodu, da hoče začeti izdajati knjižice za narod, v katerih bo poučevala ljudi o pravi pravoslavni veri, zajedno pa naznanja neko novo dobo v verskem življenju skrbskega naroda. Pravi pričetki klerikalizma! Pes Je ugriznil 13-letnega R. Mozetiča v Solkanu na levi roki ter mu prizadjal rano, vsled katere so pripeljali dečka v tukajšnjo bolnišnico. SlabO Je bilo prišlo nenadoma včeraj do-poiudne vratarju T. Grcgoriču iz Židovske ulice. Blizu ribjega trga je padel na tla. Mestni redar Vižintin ga je peljal hitro z izvoščikom domov. — Nenadoma se je bil zgrudil včeraj dop. na tla na Stolnem trgu 11 tetni Al. Ur-lič. Pobral ga je neki redar ter ga peljal v bližnjo lekarno, kjer so mu hitro pomagali, ¦ S hruške )0 padel 441etni kmet Iv. Koršič. Zlomil si. je levo roko ter se tudi drugače poškodoval, vsled česar se je prišel zdravit v Gorico k usmiljenim bratom. KolO ]0 ŠlO Č6Z glavo. 591etnemu posestniku Jos. Gombaču v Naklem na Krasu: Sedel je na vozu ter se peljal domov. Radi neke ovire na cesti se je voz stresel in Gombač je padel z vo ^a, pa tako nesrečno, da mu je šlo jedno zaiiijih koles čez glavo. Poškodovan je nevarno. Prepeljali so ga takoj v tržaško bolnišnico, i Svojega očeta Je pretepal Maver Topiikar. Ko so videli to sosedje, so prihiteli na pomoč, ali divji sin je grozil f JudJunj.im, ^ubil šipo ter pobegnil. Sedaj ga išče policija. Ukradel Je neki dober prijatelj čevljarju Iv. Jeriču iz Podgore uro, uhane in 3 prstane v vrednosti 50 K. Pevsko društvo »Zarja" v Rojanu vabi na veliki koncert, katerega priredi v nedeljo 23. julija 1905. v prostorih »Komsumnega društva" v Rojanu. Predor med Logom In Rajbljem so otvoriii slovesno dne IG. t. m. Udeležil se je otvoritve tudi minister poljedelstva. Ustavil se je v hotelu g. župana M. Černuta. Pri slavnosti je svirala vojaška godba iz Rajblja. Blagoslovil je rudnih domači duhovnik, ki je bral mašo na prostem. Ob tej priliki so dobili od cesarja srebrni zaslužni križec delavci Matija Štrukelj, Franc Mavric in Anton Čude r. Kolesarsko društvo .Gorica" napravi v mesecu avgustu celodnevni izlet v Čedad. Ker pa je treba da imajo vsi člani legitimacije, naprošeni so vsi oni, kateri nimajo še legitimacije, da si iste preskrbe. Dan izleta se pravočasno naznani. — Odbor. Tatlfil. — V Versi v Lahih so bili ukradli 4 fantički v zakristiji 15 K. Mežnar je bil položil ta denar v pušico, katero je zaklenil. Otroci so to videli, odprli pušico ter vzeli denar in ga skrili. Pozneje so se izdali. 3 Še nimajo 10 let, četrti pa ima 12 let; obsojen je bil v Gradišču na 3 dni zapora. Opozarjamo na oglas Alojzija Bratuža v Gorici, Židovska ulica št. 22, kjer priporoča novo zalogo in trgovino jedilnega blaga, olja, jajc, masla itd. Dve mesti namsstnišklh kancellstov sta razpisani v politični upravi na Primorje. Prošnje je predložiti predsedništvu namestništva do dne 18. avgusta 1905. Odprti lekarni. ¦ Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiirner. Ponofaa služba v lekarnah. — v času od 23. do 30. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Potoni-Kurner. napis: Tukaj je živel ruski junak, general ; Kondratenko. Mirovna pogajanja. Pariški „Matihtt poroča: Witte odpotuje z nejasnimi in omenjenimi navodili; noče se miru drugače, nego pod častnimi pogoji. Rusija je pripravljena dati Japonski odškodnino za vzdrževanje ruskih vojnih vjetnikov na Japonskem in za nekaj vojnih stroškpv. Toda ta svota ne sme biti velika. Dopisnik navaja članek lista aSlovo", ki piše: da ako želi Japonska trajen mir, mora staviti take pogoje, da jih Rusija lahko vsprejme, sicer se sklene samo premirje. za tri ali štiri leta, potem prične nova vojna. Dostavlja: Kakor bi bilo neumestno, ako bi mi sami podali sovražniku sredstva, da prične vojno, tako je nesmiselno upati, da more Rusija plačati Japonski veliko odškodnino. Od zahtev, ki jih bo na mirovnih pogajanjih stavila Japonska, utegneta — le dve provzročiti težkoče. Jagonska se boji, da bi Rusija zopet poskušala, dobiti nazaj izgubljeni položaj v Vztočni Aziji, ako pride v nekoliko letih k moči. Radi tega žele* na Japonskem, naj Rusija obljubi, da ne napravi na sibirski železnici drugega tira in da ne bo držala v Tihem Oceanu nikakega vojnega brodovja. Japonski list „Asabi" poroča, da je kitajski poslanik v Tokiju brzcjavil svoji vladi, da Japonska ne zasleduje nikakih pohlepnih namenov glede Mandžurije ter da odpokliče svoje čete, čim prežene Ruse s kitajskega ozemlja. Razun tega je znano, da namerava Japonska skupno s Kitajsko preosnovati dežele skrajnega Vztoka. Japonska bo najbrž zahtevala, da se jej odstopijo iste pravice, ki jih je izvrševala Rusija v Mandžuriji. V tem hipu se mora Kitajska vzdržati vsake akcije. * Pričakujo se veliko bitke pri Tuintnu. Pri Nikolajevsku so se prikazale japonBke bojne ladije. Kroma Aiinnit "J^rani životne pege v par dneh III GUM nUUIIII brez nevarnosti tudi najslabše slučaje. Jednostavna vpomba. 1 cevčica 3 K. Pristnii le v zelenili cevčicah v Schvranaen Apotlieke Fnuikfurt a. M. 231. in Rusija hoče zvezo z Japonsko? Petrograjski dopisnik parižkega „Matin&" javlja, da more objaviti izvestje o navodilivr ki jih je prejel Witte. Glasom teh iz\ ,stij je \Vitte dobil nalog, naj premaga vse težkoče in tudi denarno vprašanje, samo da se povrne v domovino, potem ko sklene mir in zvezo z Japonsko. Vsi da so soglašali v tem, da mir, ki vodi do zveze z Japonsko, se nikakor ne more smatrati sramotnim, ker utegnejo iz tega izrasti za Rusijo velike koristi." 4? častnikov obsojenih na smrt. „Frankt. Ztg." poročajo.: Varšavski poveljnik je dal ustreliti 47 častnikov, med njimi več rezervistov. Vojno sodišče jih je obsodilo na smrt, ker so izjavili, da ne odpotujejo na bojišče. A stotnija pehote, ki naj bi izvršila obsodbo, ni izvršila povelja, ker so pometali vojaki puške proč. Povelje so izvršili kazaki, a ko so se vračali, so bili napadeni s streli. Mrtvih je obležalo mnogo kazakov. Proti Vladivostoku. Japonska armada se je izkrcala, kakor poročajo japonski uri, severno od Vladivostoka. Vladivostok bo kmalu popolnoma obkoljen. Rusi se umikajo pred Japonci; koncentrirali so se na reki Tumen. Pričakuje se bitke v obližju Vladivostoka. VVitte odpotoval. Dne 20. ob (3. zvečer je odpotoval ruski pooblaščenec za mir Witte iz Petrograda. Včeraj popoludne je dospel v Pariz. Govori se, da bo Witte odsoten le tri tedne; ker se rabi za pot v Ameriko in nazaj 14 dnij, bi utegnil ostati "VVitte v Ameriki komaj 8 dnij. — V Port Hrtarje. Iz Odeso javljajo, da so dospeli tje zadnji ostanki ruske portarturske vojske. Vojaki pripovedujejo, da so Japonci takoj popta-vili vse poškodovane tninjave. Na hiSi pokojnega generala Kondr&tnnka da so postavili Razgled po suetu. V državnem proračunu za leto 1906. bo troškov za trgovsko ministerstvo kakih 17 milijonov več od lanskega leta; znatna svota tega se porabi zlasti za razširjenje telefona, 4 milijone, potem za trgovsko mornarico, za poepefienje obrežnih del v Trstu ter povzdigo industrije in izvoza. Iz stalnega parlamentarnega obrtnega odseka. — S,a,ii obrtni odsek ima redne seje. V seji 19*. t. m. so razpravljali o točki »skušnje za obrtne pomočnike". Po daljši debati se je sklenilo, da se vajenci ob koncu učne dobe podvržejo skušnji, ki jih usposobi za pomočnike. Pri tej skušnji uorajo dokazati, da so si pridobili znanje in sposobnosti, ki so potrebne, da lahko izvršujejo obrt kot pomočniki. Skušnjo morajo napraviti pred komisijo, ki jo sestavi prizadeta obrtna zadruga. Komisija sestoji iz predsednika in iz dveh do štirih prisednikov. Predsednika imenuje na tri leta obrtna oblast v sporazumljenju z obrtno zadrugo in s trgovinsko in obrtno zbornico. Pomočniki volijo v to komisijo enega člana, ostale pa samostojni obrtniki, zbrani v zadrugi. Za skušnjo bo treba plačati posebno takso, ki pripade obrtni zadrugi. Dela, ki jih izgotove vajenci za skušnjo, je treba javno razstaviti. Obrtne zadruge smejo skleniti, da se morajo vsi njeni Člani zavarovati za brezplačno zdravniško pomoč in brezplačno dobivanje zdravil, ne smejo jih pa siliti, da bi se morali zavarovati tudi za pogrebne stroške. Prihodnja seja obrtnega odseka bo v torek. Operacija na zobeh v zoološkem vrtu. — v zoološkem vrtu v Newjorku je izvedel kurator Ditmars dve nevarni operaciji na zobeh. Pa-cijenta sta bila veliki aligator Mose in velika kača naočarka. Obe živali sta trpeli na zobo-bolu. Najprvo so izpraznili vodo iz bazena, v katerem je bil aligator, potem so ga trdno zvezali. Ditmars je stopil na to v bazen, in ko je aligator segel po njem, mu je potisnil v žrelo kos lesa, da žival ni mogla zapreti čeljusti. Oporater'je izrezal otekline okoli zob ter odpilil aligatorju vseh 40 prednjih zob. Potem je prišla na vrsto kača. S pomočjo asistenta je bila prinesena na stol. Ko je odprla žrelo, jej je potisnil vanj kos lesa, potem je hitro izvlekel oba strupena zoba, od katerih je vsak 2.25 palca dolg. Rane je izpiral, in žival je sedaj zdrava. Polj dcM državno policijo. — c. kr. okrajno glavarstvo v Pulju je razposlalo na podrejene občino okrožnico, v kateri razvija načrt pre-ustrojstva redarstva v Pulju ter poživlja ob-| črnska glavarstva, naj se izjavijo o tem. Mornarji S „PGtenWliatt. — Mornarje v Eu-muiuji, ki so, bili na »PotemldnV, pregovarjajo ruski agentjje, naj se povrnejo v Kusijo, Neki mornar je doba pišmb svoje matere iz Odese, v katerem mu naznanja, da jo preganjajo, ker je bil on med uporniki. Razprava radi špjoniie se je vršila v sredo na bunaju proti 3d-letnemu agentu Avgustu Dore\ Ta Dorš je iskal zveze s častniki ter s poslaništvi, od katerih je hotel izvedeti razne reči,, dobiti načrte itd. Zlasti je špijoniral okoli japonskega poslaništva, kjer je hotel dobiti od poslov pisma in papirje, katere mečejo proč ali jih uničujejo, pa brez uspeha. Sodnija mu je prisodila 18 mesecev težke ječe. Poskusna tatvina v postojnski jami. — Josip Šerdoz, umirovljeni mojster arzenala v Pulju, mudil se je s svojo nečakinjo na binkoštni ponedeljek v postojnski jami. Ko si je pa na plesišču ogledoval stene in strop, je čutil, da mu je nekdo posegel v žep njegove suknje. Takoj je zapazil, da mu je izginila Ustnica z vsebino 100 K. Poleg njega je stal Josip Servegnmi, agent iz Milana, katerega je takoj prijel, a ta je pa izpustil listnico na tla in se pomešal med gledalce na plesišču; vendar se je posrečilo ga prijeti. Za to poizkušeno tatvino je dobil v Ljubljani 2 meseca težLe ječe. — KNgres ZMStTt I Moskvi, — Kongresa zessstva se je udeležilo 200 oseb. Vzlic temu, da f.e je generalni guverner zavzel za to, da bi se kongresu ne delale težkoče, je prišel policijski nadzornik v spremstvu policijskih uradnikov, ki je prinesel pismen poziv, naj se seja zaključi. Predsednik kongresa je izjavil, da smatra odredbo uprave nezakonito in da se torej ne Čuti obvezanega k posluhu, zato ne zaključi seje. Policijski nadzornik je na to zahteval imena vseh udeležencev in. izročitev vseh dokumentov. Za odgovor so zadoneli glasovi : „Zapišite vso Rusijo !a V nadaljni razpravi je zemstvo označilo napake načrta ustave: volilni cenzus prepreči izraz pravega mišljenja ruskega naroda; ni pravično, da se od zakonodaje izključuje cele kategorije državljanov, manjkajo jamstva za osebno in splošno svobodo; napačno je, da se hoče izključiti javnost razprav; zborovale! so zahtevali imuniteto za poslance in osebno varnost; protestirali so, da bi bil parlament popolnoma podrejen državnemu svetu, ki je popolnoma birokratski in proti temu, da bi ne bili ministri odgovorni. IfOFUrji S »Poteikiua". — Mornarje v Bu-muniji, ki so bili na „Potemkinu", pregovarjajo ruski agentje, naj se povrnejo v Rusij«>. NeM mornar je dobil pismo svoje matere iz Odese, v katerem mu naznanja, da jo preganjajo, ker je bil on med uporniki. Nezgodi m iojai liliji »Habsburg". — 20. t. m. je c. in kr. eskadra v Pulju streljala ostro. Na vojni ladjji „HabsburgB se je povodom streljanja s 15 cm reduittopom dogodila eksplozija plina, vsled česar je bil en mož ubit, drugi pa ranjen. Poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli je bil na nHabsburguu, ko se je pripetila nezgoda. Slovanska laika v BeieRgradu. — iz Beiega- grada javljajo, da namerava pred kratkem ustanovljena slovanska banka otvoriti rgoviu-sM muzej, ki bo omogočal razstavljanje blaga slovanskih trgovcev in obrtnikov. Dilutlukl parobrodsi iromit. — 17. t. m. je bilo zaključeno posvetovanje med zastopniki vlade in med avstrijskim Llovdom v zadevi obnovitve Moydove pogodbe. Stvar je že toliko dozorela, da bo v kratkem mogoče pričeti z odločilnimi pogajanji. Zadnje dni se je v glavnih potezah tudi določil program za dalmatinski parobrodni promet V to svrho se namerava ustanoviti delniška družba. Za ta projekt se kakor znano zanimajo štiri dunajske banke, kreditni zavod in nižjeavstrijska eskomptna družba, Ntacif južnih slovanski* deželah. — Ruski publicist D. M. Vergun je obelodanil brošuro, v kateri s številkami dokazuje prodiranje nematva na jug. Slovenske zemlje in Primorje imajo z Dalmacijo 131.935 Nemcev, 2585 posestev, 135 kolonij, 57 cerkev, 102 šoli, 49 časnikov, šest gledališč, 8 društev, 9 bank in 3 konzulate, V Hrvatski in Slavoniji 136,121 Nemcev, 2347 posestev, 57 kolon«, 33 šol, 39 cerkev, 9 časnikov, 1 gledališče, 1 društvo, 1 banko in 1 konzulat. Bosna m Hercegovina imati 30.000 Nemcev, 982 posestev, 17 kolonij, 4 cerkve, 18 šol, 2 časopisa, i gledališče, 1 društvo, 1 banko, 1 konzulat. Balkanske države in Tnrška imajo 27.000 Nemcev^ 300 posestev, 14 cerkev, 41 io}} 5 časopisov, 1 gledališče, 7 društev, 6 bank, 18 nemških ! konzulatov. Punt na Italijanski vojni ladijl. — iz Specije javljajo, da so se na oklopnici „Morosinitt spuntali podčastniki in mašinisti. Punt je bil hitro udušen; krivci so bili odvedeni v zapor. Sodi se, da je punt provzročila socijalistična propaganda. Oblastnije se trudno, da bi ta slučaj prikrile. Deloffioriika — oproščena. — v laškem Vidmu se je vršila 18. t. m. porotna razprava proti GenoveS Lorenzini radi detomora. Pred porotniki je povedala, da jo je zapeljal Josip Jonja, ki jo je pa potem zapustil ter šel po svetu, in nikdar jej ni nič pisal, tako da ne ve o njem nič. Ker je obupala, da bi mogla k«fdaj poročiti tega mladeniča, katerega je ljubila in kateremu se je udaia iz ljubezni, in ker se je bala, da jo poženejo od doma, je zadušila v obupnem trenotku svoje dete. Porotniki so na vprašanja dali odgovor, po katerem je bila detomorilka oproščena obtožbe ter takoj puščena na svobodo. Senzieljonelnl samomor v Atenah. Dvaindvajsetletna krasna hči generala Smolenskisa, ki se je odlikoval v grško-turški vojni, se je oddaljila iz hiše ter se je na pokopališču ustrelila iz revolverja. Oče in sestra sta hitela na pokopališče. Sestra je pograbila za revolver ter se hotela ustreliti, ali navzoči so jej to zabranili. Samomo-Jka je pustila pismo na sestro, v katerem pravi, da jej je ljubše umreti kakor pa živeti pri strogem, neusmiljenem očetu! Češki agrarci proti Mladočehom. — v nedeljo je bil v Mladi Boleslavi shod čeških agrarcev. Na shodu je govoril posl. Prašek, ki je kriti-koval politiko Mladočehov ter jih poživljal, da odlože svoje mandate. V smislu Praškovih izvajanj se je sklenila resolucija, ki zahteva, naj mladočeški poslanci odlože svoje mandate. Sedaj pa se čuje o nekem kompromisu med agrarci in Mlado-čehi za prih. volitve. Tajni papežev komomlk obsojen. — Mac Nut, papežev komornik, o katerega zločinu smo že govorili, je bil obsojen 19. t. m. v Rimu radi oskrumbe na 3 mesece ječe. Pod papežem Levom XIII. je bil Mac Nut velika moč; tujci, ki so iskali v Vatikanu naslovov, so se obračali v prvi vrsti do njega. Demonstracija proti papežu. — Te dni je demonstrirala hrvatska mladina v Spljetu med koncertom občinske godbe proti klerikalnemu listu „Dan", katerega nekaj eksemplarov so sežgali, klicali pa so pri tem : Proč z Da-nom, proč z laškim papežem, proč z Rimom! Vročina V Ameriki. — Iz Newjorka poročajo o strašni vročini, ki mori ljudi. — V glavnih mestih je umrlo le en dan, 18. t. m., 50 oseb, od teh 23 v Nevjorku. V StavrOpol V Kavkazu so poslali ruskega velikega kneza Nikolaja Konstantinoviča, ki je pregnan s carskega dvora že 20 let, ker je v zadnjem Času baje dopisoval z nihilisti. Bolniško imttvB za slovanske viselrašolce v Gradcu. Z nekim neprijetnim čutom se vračajo letos slovanski, posebno slovenski dijaki v domovino. Bojijo se, da jim bo, začenši b prihodnjim zimskim tečajem, že itak siromašno življenje v tujem vseučiliškem mestu še bolj otežko-Čeiio, da sosebno v slučaju bolezni ostanejo osamljeni in zapuščeni, kajti oni zavod, ki prihaja slov. dijaku na pomoč v skrajni sili, ki ga podpira in neguje, kadar se mu približa največja sovražnica — bolezen — propada ter v prih. letu ustaviš v o je h um a ni t ar no delovanje, ker mu manjka podpor. »Bolniško društvo za slovanske visokcuolce v Gradcu« se je ustanovilo v začetku z. t. 1896.—97, z namenom, da v slučaju bolezni preskrbuje svojim členom brezplačno zdravnika, zdravila in po potrebi bolniško oskrbo: siromašnim dijakom v slučaju smrti tudi brezplačen dostojen pogreb. To nalogo je »bolniško društvo« zvesto izvrševalo. Dobilo si je najznamenitejših medicinskih strokovnjakov, ki večinoma brezplačno opravljajo službo društvenih zdravnikov, sklenilo je pogodbo z lekarnami ter pridobilo olajšav na splošni bolnišnici. Na stotine slovanskih di j akov je že uživalo ud obnosti, kijih nudi »bolniško društvo« svojim členom. Marsikateremu je ohranilo zdravje ter ga obvarovalo bednega bolnega življenja in nekaterim nesrečnim je tudi pripravilo dostojno zadnjo posteljo v tuji zemlji. Ni se torej čuditi, da je »bolniško društvo«, ki šteje med svojimi Členi dobrih 50% Slovencev, izdalo v 8 letih svojega obstanka skoraj K 8500 v svoje namene, vsoto, ki vsako leto neprimerno raste, tako, da je »boln. društvo« letos n. pr. plačalo samih bolnišniških stroškov okolo K 900 in približno ravno tako visoko svoto v lekarnah. Rastočim izdajam pa ne odgovarjajo podpore. O prvih letih svojega obstanka je društvo prejelo precej podpor. Različni dobrotniki, predvsem slovenske posojilnice, so mu pomagali pripraviti kapital — a te podpore so, z malimi častnimi izjemami, izostale, in danes je društvo navezano na čie-narino svojih 120 členov (po 3 K na semester) in pa na pičlo glavnico, ki se je ravno letos tako skrčila, da bo začetkom prihodnjega leta preostajalo borih 600—700 K, s katero svoto pa društvo nikakor ne more naprej poslovati. Zato se obračajo slovenski akademiki v Gradcu do svojih prijateljev in dobrotnikov, obračajo se do vseh onih, ki so skusili in poznajo bedo in neznosni položaj bolnega dijaka, obračajo se tudi do onih, ki so nekdaj kakor Členi »boln. društva« uživali njega udobnosti in dobroto, z nujno prošnjo, da z denarnimi prispevki rešijo ta veiepomembni zavod propada ter mu opomorejo, da bo tanko tudi za naprej deloval v prospeh In blagor slovenskega dljaštva v Gradcu! 7 imenu slovenskih graških akademikov: phil. Albert Kramer, Trbovlje. phil. Fran Kotni k. Guštanj, (Gtitensteiu, Koroško). Književnost. »V Ljubljano jO dajmo", — Talija. Ureja Fran Govdkar. Izšla je v naši tiskarni znana OgrinČeva veseloigra „V Ljubljano, jo dajmo" v drugi, popravljeni, sedanjemu času primernejši izdaji. Cena 60 v. II. odprto pismo*) na g. A. Lašiča, c. kr. okraj. šol. nadzornika v Tolminu. Iz raznih časopisov doznajem, da ste Vi, c. kr. okraj. šol. nadzornik, dne 15. t. m. ob priliki uradne okrajne učiteljske konference mučili iz celega okraja zbrano Častito učiteljstvo z najino čisto privatno zadevo. Jaz nimam častitega učiteljstva (častito-isto prosim blagohotnega oproščenja, ker sem prisiljen je tu umešavati) na razpolago, kakor Vi, niti mogočnih zagovornikov in zaščitnikov, kakor Vi, c. kr. okraj. šol. nadzornik. Naravno je, da se poslužujem v svojo obrambo javnosti v obliki odprtih pisem na Žalilca moje osebe in moje časti. Odločno protestnjem proti Vašemu novemu napadanju in žaljenju moje osebe. Vi imate pogum mone napadati, kjer ne morem podati svojih protipojasnil in kjer se ne morem braniti. Zakaj pa ne sprejmete javnega dvoboja »poglavje o morali V" Kaj ste pa hoteli s tem, da vlačite najino zadevo pred zbrano častito učiteljstvo? Morebiti ste pa hoteli res doseči kako zaupnico. No, ta se Vam je pa izjalovila. Ena blamaža več v albumu Vaših blamaž. Konečno vprašam c. kr. dež. šol. svet, ali misli vplivati na svojega podrejenega uradnika, da opusti vendar enkrat vedna žaljenja in napade proti mirnemu državljanu V T o 1 m i n, ¦ 20. julija 1905. Andrej Vrtovec. *) Za vsebino pod tem naslovom jo odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva ttakovni zakon. gL Kova zaloga in trgovina v Gorici, Židovska ulica it. 22. === Velika zaloga -ZZZI olja, jajc, surovega in kuhanega masla ter vsega v trgovino jestvin.spariajočega^ ccoooco blaga, ccoooos Ker kupujem blago v veliki množini, lahko postrežem si. občinstvu s tako nizkimi penami, da sena bojim nobene konkurence. Za mnogobrojen obisk so 'topfo priporoča Alojzij Bratirž; B. 560. Razpis dražbe. Razpisuje se zmanjševalna dražba za zgradbo novega šolskega poslopja v Cepovanu. Sklicna cena je K 17000. Načrt, preudarek in gradbeni pogoji so razpoloženi na ogled v uradu c. kr. okrjjnega šo skega sveta v navadnih uradnih urah. Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim treba pri!oŽiti 5-odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudeb poteče dne 2 '. jul ja t. I. ob 12. uri opoludne. C. kr. okr. šal, svet v Gorici, dne 19. julija 1905. Razglas. Naznanja se, da dne" 8. avgusta t. 1. od 1». do 10. ure predpoldne se bo vršila javna ustmena dražba v občinskem uradu pri Soškem mostu, pri kateri se odda v zakup po znižani ceni zgradba novega mosta in dovozne ceste v Podsabotitm. Ponudniki zamorejo uložiti tudi pismene ponudbe, opremljene z b% varščino v znesku 1166 K do dneva dražbe. Togoji, načrt in proračuni so razpoloženi na ogled v občinskem uradu ob uradnih dnevih to je: v ponedeljek, Četrtek in soboto od y. do io. ure predpoldne od 24. t. m. naprej. Ustmene in pismene ponudbe se bodo e v 8 dneh po izvršeni javni dražbi. [Županstvo v Podgori, dne 17. julija 1905. Klančič, župan. ISO« se v Girlci mesečna soba fcof)?^0111 *^ tudi brez "J6^ od septembra iSoče« Naslov 8e poizv6 pri uPravnlst^u A. Cigoj & Nemec, veletržca z vini v* Gorici, Magistralna ulica štev. 1, toplo priporočata svojo zalogo pristnih belih vipavskih in briških ter črnih istrskih vin. _Cene zmerne, postrežba točna. Prva konccsijonirftttft delavnica t mo- L tornim obratom za fino mehaniko, fiziko- me. > tematiko, opliko, lino bruženje in poliranje itd r Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hiSnih Z telefonov, plina in vode. Popravo se izvršujejo hitro tn po ceni. L I Ivan FotoMk & A. HDiel i Gor' a, za vojašnico. 3 Precizijska delavnica prednefiv za merjenje. 5 Bogata zaloga < raznih predmetov za razsvetljavo za plhiovo 5 in električno I ne". 4 Oprave za knppjji, sesalke vseh sistemov. — 2 Popravljal« ica nu omobilov, motociklov in dvo-2 kole?. — Delavnica za pobakrenje in poniklnnje ^ — Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga < mesarskega orodja, kuhi ijskih nožev, brivskih 2 britev, Skarij itd. XL± w Kdor frpi na božjasti, krčili in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teli boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Schvanncn• Apoteke, Frankfnrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Lekarnarja A. THIERRTjev IIAI ^JtM pristen le z DBLLAIH varstveno znamko zelena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznini, kašlju, riganju, želodčne nu krča, slabemu teku, kiselid, zfjagi, zaprtju, napihovanju, ioflaeviCi, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. ,S82' Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžentrož.) Najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s sprem-nico in poštnino vred: 2 lončka K 3"60. Pri tno j?lino iz lekarne pri angel]a varuha A. THIERRTja v Pregradi pri Rogatcu-Slatini kamor naj se naslavljajo naročila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, pričuje broSuriea s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzama, ali so isto dopošljo posebej na zahtevo. Ogrski iz Seg-edlna I. vrste, sladka, garantir. pristna, cvetlična paprika priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K 5. BazpošUja po povzetju od 1 kg dalje franko. Nadaljno posebnosti: slanina, Ogrski salami itd se zaračunajo najcenoje- Razpošiljalnics fsikovRMb taiilulfa prMilkei Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VIT. Ovodagasse 22 Ruske knjige v izvirniku. Podpisani knjigarni se je posrečil nakup večje zaloge ruskih knjig v izvirniku. Knjige so docela nove. Izvirna cena je K 2*40, — podpisana pa jih prodaja le po K 160. Te knjige so: 1. Peterburgskije Tumani, I. del. 2. „ n H- » 3. „Pered čem — to?" Boman. in »Trup« povest. 4. „Iz Trjasini na Dorogu." Roman. 5. »Zvjezda« (Potepenko) -— in »Žena« (Čehov). 6. in 7. »Bezmoljtrije neba", roman. Slovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Štev. 312. RAZPIS DRAŽBE. Podpisano županstvo razpisuje s tem dražbo za zgradbo novega vikarijskega - jptfslopja v Desklah za sklicno ceno K 13328-96. Načrt, prevdarek in stavbeni pogoji so razgrnjeni v županski pisarni v Plaveh vsak dan od 8. do 12. ure predp. Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim treba priložiti 5-odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudeb poteče dne 21. julija t. 1. ob 12. uri predpoldne. Županstvo v Desklah, dne 16, julija 1905. And. Konjedic, župan. Sprejme se več trgovskih sotrudnikov manufakturne stroke. . .. ^ogo\i: znanje slovenskega, laškega in eventuelno tudi nemškega jezika. — Por. dbe je pošiljati na naslov: Slovensko trgovsko društvo „ MERKUR" V Ljubljani. Papir za smotčice (cigarete.) Na drobllO in na debelo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in lailg) - flida - flristo-cratique -. Club - Isa f leur— 3ob Riual Regal. Zaloga higijeniških „RoSS|jSkih giUz" iz Odese, pa tudi dragih vrst, za izdelovanje smotčic. — Medena cevka za izdelovanje smotčic. f^ekupcen) izdat«i> popust. Knjigarna in papirnica j/\. Gabršček v Gorici »narodni kolek" koleke, poštne znamke in vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna Žolodcno In črevesno bolezni dojanfikov provzročuje najčešče neprimerna hrana. Za take otroke se priporoča kot izborno sredstvo na vodi kuhana Kufekejeva otroška moka, toda brez mleka. Ta moka ima namreč redilne snovi materinega mleka v pravem razmerju, in uniči celo najmanjše kali podobnih bolezni. Po zaužitku te moke postane Črevo nevsprejemljivo za bakterije in pomiruje vrenje. Pa tudi pri večjih, ki so imeli grižo, se je Kufekejeva otroška moka izvrstno obnesla. Po prestani bolezni dobi otrok po tej moki dober tek in okrepi. Vsled prijetnega okusa jo pijo z veseljem otroci vsake starosti, vendar selrabi tudi lahko za starejše otroke kot izvrsten pridevek kakau. Utoni k M : v Gorici Stolni trg šf. 9 (Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo- i koles, pušk in samokresov. . Šivalna stroje In poprava jamčiva od 5-10 let. jtan 3vanoY "pečenko - Gorica TEKAL1SCE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in črnih vin it lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije ˇ sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce. Cana zniarna. Postri Zaloga piva tovarne S. Jhierjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega piva 9w»z>nof iz sloveče češke „lfloŠeanske pivovarne". Zalog« ledu, karerega se oddaja le na debelo od i 00 kg naprej. ba pofttana In točna. & »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. ¦aeolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila s na vknjižbe po 5*/«$, na varščino ali zastavo in ca menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5r/t%. Stan}« 31. dec. 1904. (v kronah): članov 1781 z deleži K = 113.382. —Hranilne vloga 1,554.989 13. —P o so j i! a 1.570.810 39 — Vrednost his 110.675-—(v resnici so vredne več). — Reservni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar Telefon Št. 79. Odlikouana pekarija in sladčičarna. Ha*o1 JDFaščilfc pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance. torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbe po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici -*¦ ulica Vetturlnl št. 3. — ** Mizarska zadruga ** v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevntm »bratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useli slogou zz~z.....— —. ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ,, .¦.,..:1:1",... "'..„,..: Podružnica v Trstu Via di Piazza vecriiia 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Anton Potatzky v Gorici. Nu sredi BaStelju 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovilšče nlrnbsrškega In drobnega blag* ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za Šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojače in šovljarje. Svetinjlee. — Rožni fencl. — Ufašne knjižica Hišna obuvala za vse Istne čase. Pose bnoat: Semena za zelenjave, trave in detelje. Naj boljo oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 3 .% 8 Gorica Gorica Kiitnatično zdravišfie. Hotel Stidhahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. ~-V "»lik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. krčmar in zidarski mojster na Vrhovljah št. :;¦ „Na Planini'' izvršuje vsakovrstna zidarska in sfavbarska dela, katera izvržuje uatanjčno in točno po vsakem obrisu. Nadalje priporoča svojo gostilna, kjer toči ^pristna domača bela in črna vina. Ima tudi prenočišču za potnike. Postrežba to6na,|cc *e zmerne. Namizno orodje in pos # vseh vrst. Priznano težko poarebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodju za! omako, kavo, čaj, na-: iiiizul podstavki, umetni izdelki. I Jedino nadomestilo^ pravega srebra. [ Posebni izdelki za hotele, restavracij«, in kavarne, kakor tudi pensijone, gospc-| =============== dinjstvo itd. -—rs==*f t • Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo sledilno milo """"^¦*¦¦¦¦¦¦¦¦¦ i znamko „JELEN". -taji C. kr. dvorni založniki ; Ghristofle & C.ie - Ouna| I. Opernriiig 5 (Heinrieltsliof). f — Ilustrovan cenik na zahtevanje. -j V vseh mestih zastopano po prekups*« 1 Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši i2d<$„ gornjo tovarniško znamko in ime Christofft; •1 •t 1 •1 m Varstvena znamka. • Ono J« Ur zajamčeno Čisto "%ffl in braz vsak« fciodljlvs prlenasl. Para Izvrstno. Kdor hoče dobiti zarss Jomcano pristno, porllu aaikadljlvo milo aaj dobro pazi da bo laial vsak komad Ima »SCHIGHT" la varstvaao znanko „ JELEN'. flMrf Sahloht Aasilg «. K. - Ma|vaftja lavama ta vrata aa avropaJsMa ozamljn! Dnhina *P 1)01)50(1' == Zastopnik: umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. =-------------------------!