Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII., št. 140
Ljubljana, torek 17. ftmga 1941-XIX

Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št_ 17.749.
•ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije in Inozemstva Ima
Unione Pubblicita Italiana Milano
Cena Din 2 - četrt* 60
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din, Za Inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitš, di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A« Milano
Hrvatska trdno ob strani (»si:
Pristop neodvisne hrvatske države k trojnemu paktu je nov dokaz da je življenje malih narodov zajamčeno samo v tesnem sodelovanju
s tvorci novega evropskega reda
Ljubljana, 16. junija.
Pristop svobodne države Hrvatske k trojnemu paktu je dogodek, ki nad vse zgovorno dokazuje, da je ureditev nove Evrope na potu in da nič ne bo moglo ustaviti njenega zmagovitega pohoda. Okoli treh velesil Italije, Nemčije in Japonske so se začele zbirati posamezne države, ki jim je versajski mir storil krivico ter jih teritorialno okrnil ali pa njih narodom sploh ni pustil pravice do svobodnega razmaha. Z zmago osi je nastopila doba dokončne likvidacije versajskega sistema, od katerega so odpadle že vse evropske podpisnice deloma dobrovoljno, deloma pod vplivom zmag osi.
Tudi Hrvatska poglavnika Paveliča je našla svojo edino možno pot ter stopila v krog držav novega reda in trojnega pakta, ki jamči manjšim narodom in državam za njihov neovirani razvoj na temelju novih načel mednarodnega prava, ki daje vsakemu svoie in odreja vsakemu narodu svoj življenjski prostor.
Pristop k trojnemu paktu je za mlado državo Hrvatsko tem pomembnejši, ker je dogodek v Benetkah zgovoren dokaz popolne samostojnosti novo ustanovljene države. Nje odločitev je akt dalekosežnega političnega pomena, saj je s tem Hrvatska že po nekoliko mescih svojega obstoja kot enakovreden sopogodbenik stopila na mednarodno poprišče, ki ji je bilo doslej zaprto. Poglavnikova Hrvatska se dobro zaveda, da je hvalo za to možnost najširšega udejstvovanja dolžna širokogrud-nosti politike osi, zlasti pa velikodušnosti Duceja. Državni koncept Hrvatske. ki je lebdel pred očmi dr. Paveli-ču vsa dolga leta njegovega izgnanstva, se je dal uresničiti le ob učinkoviti pomoči Duceja in Fiihrerja in današnja Hrvatska dobro ve, kam spada, ko se je odločila za pristop v krog držav trojnega sporazuma. Te važne odločitve ji ni narekovala samo globoka hvaležnost do držav, ki so Hrvatski pomagale do popolne samostojnosti, marveč tudi politična modrost ter skrb za bodočnost, ki je Hrvatom odkazala mesto v krogu zmagovite Italije in Nemčije, japonskega cesarstva ter onih evropskih držav, ki so se bili že zatekli pod mogočno zaščito Rima in Berlina.
Hrvatsko ime je po dogodku v Benetkah postalo naenkrat vsemu svetu znano kot ime naroda, ki o svojih zadevah odloča sam, ki lahko svojo voljo očituje pred vso svetovno javnostjo in ki si je v današnjem času zagotovil svojo neokrnjeno državnost pod varnim okriljem mogočnih zaščitnikov. Hrvatska je nov dokaz, da je svobodno življenje manjšim narodom zajamčeno samo v tesni naslonitvi na tvorce novega reda in upati je, da se bo to spoznanje razširilo ter da se bodo postopoma vsi narodi z globoko vero oklenili novega reda, ki ga ustvarjata mogočna Italija in Nemčija. Hrvatski narod je prešinjen od te vere ter lahko z vedrim zaupanjem zre v svojo bodočnost.
Navdušen sprejem ir. Paveliča v Zagrebu
Zagreb, 16. jun. (Velebit.) Danes ob 10.30 se je s posebnim vlakom vrnil iz Benetk v Zagreb poglavnik dr. Pavelič s svojim spremstvom. Na kolodvoru so se zbrali k njegovemu sprejemu predstavniki vojske z vrhovnim nadzornikom kopne vojske generalom šantevom na čelu, nadalje člani vlade s podpredsednikom dr. Kulenovičem, člani diplomatskega zbora, šef italijanske vojaške misije in druge ugledne osebnosti. Na peronu je bila postavljena častna četa vstašev z godbo in zastavo. Ko je poglavnik dr. Pavelič izstopil v ustaški uniformi iz vlaka je godba zaigrala himno. Dr. pavelič se je nato pozdravil z navzočimi od-ličniki ter je pregledal častno četo. Ko je izstopil iz kolodvora, mu je izkazal časrt bataljon bosanskih vojakov s fesi, ki je bil razvrščen na Tomislavovem trgu. Na burne pozdrave številne množice je odgovoril dr. Pavelič z dvigom roke. Nato se je v spremstvu podpredsednika vlade dr. Kule-noviča v avtomobilu odpeljal skozi mesto v svoj dvorec na Markovem trgu. Po vseh ulicah so bile zbrane velike množice občinstva, ki so pozdravljale poglavnika.
Hiše v mestu so bile okrašene s hrvatskimi zastavami, na mnogih pa so visele tudi italijanske, nemške in japonske zastave.
Povratek grofa Ciana v Rim
Benetke, 16. jun. ir. Zunanji minister grfo Ciano je davi zopet odpotoval iz Benetk v Rim.
Odmevi po svetu
V Nemčiji
Berlin, 16. jun. s. Ponedeljski nemški listi objavljajo na častnih mestih kroniko včerajšnjih dogodkov v senatni dvorani Doževe palače v Benetkah ob pristopu Hrvatske k trojnemu paktu Listi objavljajo tudi več fotografij o dogodkih v Benetkah. Mnogo pozornosti posvečajo listi govorom grofa Ciana in dr. Paveliča, pri čemer poudarjajo najvažnejše odstavke v obeh govorih. V svojih komentarjih pod-črtavajo vsi listi globoki politični pomen podnisa trojnega pakta s strani mlade hrvatske države, ki je končno dobila svobodo po zaslugi orožja osi. poudarjajo pa tudi simbolični pomen, ki ga ima ta podpis. ker dokončno pomeni zaključek nad vse žalostne zgodovinske dobe ki nima danes, po praktičnem uničeniu versajske pogodbe, nobene pravice več do obstoja.
»Volkischer Beobachter« poudarja posebno tudi globoki duhovni pomen tega zgodovinskega doffodka v stoletnem mestu dožev. kier je bilo pisano že toliko zgodovine Jadrana. List pravi, da si je iz tega deistva mogoče ustvariti najsvetlejše perspektive za bodočo usodo, ki jo bodo kovali mladi in močni narodi ob obalah tega morja. Medtem ko se še nadaljuje voina. — zaključuje narodno-socialistično glasilo. — riše vstop Hrvatske v troini nakt že prve obrise nove Evrope, ki ie v gradnji. Ta vstop je obenem najjasnejši znak volje do dela in do sodelovanja, ki navdihuje nove narode, ko vstajajo iz se-danieea konflikta.
Medtem ko se Angliia vztrajno bori. da ohrani pri življenju iluziie iz Versaillesa, — piše »Berliner Morgeopost«. — delajo sile os' dejansko že za realizacijo novega evropskega reda. ki ie skupno z Japonsko tudi iamstvo reda Vzhodne Aziie. Nemčiia in Japonska bo^ta z onimi državami ki so se iima pridružile, korakali varno po noti. Vi bn pripeljala vse narode sveta v razdobje miru s pravico, kakor sta si to
zamislila Duce in Fuhrer in kakor bosta onadva to znala realizirati.
»Zvvolfuhrblatt« zaključuje svoj komentar takole: Kakor je dejal grof Ciano v Benetkah, postavljajo sile trojnega pakta s pomočjo sodelovanja svojih prijateljskih narodov temelje za bodoči mir. Angleški poskusi podminiranja solidne zgradbe vstajajoče nove Evrope so obsojeni k žalostnemu propadu. Tri velesile osi s petimi državami, ki so se jim že pridružile, bodo zagotovile na čim bolj nedvoumen način nadaljevanje dela do njegove popolne dovršitve.
V Bolgariji
Sofija, 16. jun. s. Bolgarski listi posvečajo veliko pozornost pristopu svobodne hrvatske države k trojnemu paktu ter naglašajo, da je ta dogodek zbudil globok odmev v bolgarski javnosti. List »Utro« poroča, da sta grof Ciano in Rib-bentrop na beneškem sestanku proučila vsa važnejša vprašanja, izhajajoča iz znamenite zmage osi na Balkanu.
List »Zora« objavlja na prvi strani toplo posvetilo mladi hrvatski državi ter priobčuje veliko sliko novega hrvatskega kralja Spoletskega vojvode, v nadaljnjem pa obširno razpravlja o zadnjem velevažnem govoru Duceja.
List »Utro« se ponovno bavi z velikim delom, ki ga je izvršil Duce v vseh teh letih borbe proti versajskemu sistemu in za večjo in pravičnejšo ureditev sveta. Od 1. oktobra 1. 1935., piše list, sta London in Pariš počenjala vse mogoče, da bi ovirala pravične težnje italijanskega naroda. Danes, ko se gradi nova Evropa, naj ve Mussolini, da so njegovi govori, njegove izjave ter njegove odločbe v najvišji meri dajale poguma vsem onim, ki so se borili in se še bore proti krivični versajski pogodbi. List zaključuje svoja izvajanja, da je Italija zmagovita na vseh frontah ter da z velikim uspehom premaguje vse zapreke, ki se ji postavljajo na pot. Italijanska in nemška kri, zaključuje bolgarski list, ustvarjajo novo, boljšo in lepšo Evropo.
Nove Ducejeve pobude
za fašistično kulturo
Pohvala vodstvu Nacionalnega zavoda za fašistično
kulturo
Rim, 16. jun. s. Duce je v soboto sprejel predsednika Nacionalnega zavoda za fašistično kulturo, ki mu je poročal o delovanju zavoda v XIX. fašističnem letu. Posebej mu je poročai o reorganizaciji centralnih in zunanjih ustanov zavoda v smislu navodil, ki mu jih je Duce dal pred letom dni.
Duce je podrobno proučil predloženo poročilo in je izrazil svoje zadovoljstvo glede na dosežene uspehe. Naročil je predsedniku zavoda, naj sporoči njegovo pohvalo vsem sotrudnikom pri
osrednjem predsedništvu in odsekih zavoda. Duce je naglasil, da hoče fašizem v italijanskem narodu vedno bolj poglabljati politično zavest. Prav to je glavna naloga zavoda. Duce je glede na njo dal predsedniku zavoda točna in konkretna navodila za organizacijsko delo. Med drugim je odobril pobudo za »znanstvene skupine«. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo nad razširjenjem »Zvezkov INČF« (Isti tu to Nazionale Coltura Fascista — Nacionalni zavod za fašistično kulturo).
Črna gora izraža vdanost Italiji
Ovacije Visokemu Komisarju Mazzoliniju pri obisku v glavnih črnogorskih krajih
V Španiji
Madrid, 16. jun. s. Tisk španske prestolnice naglasa z veliko pozornostjo važni dogodek pristopitve Hrvatske k trojnemu paktu, poudarjajoč, da je ta pristop samo logična posledica v doslednem uvajanju novega reda, ki ga ustvarjajo velesile osi na Balkanu.
Cetinje, 16. jun. s. Visoki komisar Maz-zolini je v soboto odpotoval na obisk glavnih krajev črne gore, da bi poglobil svoje stike s prebivalstvom. Včeraj je bil v nekaterih gorskih in obalnih krajih. Peljal se je po cesti, ki vodi po gorski dolini črnojevičev proti Skadrskemu jezeru.
Tako je najprej prispel v Prijeko, kjer je imel kralj Nikola svojo letno rezidenco. Prebivalstvo ga je tam sprejelo z manifestacijami in prisrčno simpatijo. Manifestacije so se ponovile tudi v Pazaru, važnem prometnem kraju in končni postaji železniška proge proti Baru. Visoki Komisar je nadaljeval pot do Bara, kjer ga je pred vhodom v staro mesto sprejel nadškof Bovrečič v družbi zastopnikov krajevnih oblasti.
Nadškof je v pozdravu izrazil vdanost katoliške duhovščine v črni gori do Italije. Vse prebivalstvo je bilo na cestah, hiše so bile okrašene z italijanskimi in črnogorskimi zastavami in Visokemu Komisarju so priredili povsod prisrčen sprejem. Ljudje so vzklikali Kralju in Cesarju ter Duceju. Visoki Komisar je pregledal častno četo in odšel nato na mestni trg, kjer ga je župan pozdravil v italijanščini v imenu mesta in vsega sreza. Ponudil mu je kruha in soli.
Visoki Komisar je v mestnem domu sprejel zastopnike duhovščine raznih veroizpovedi. Odgovoril je na neko njihovo spomenico in izjavil, da Italija, ki gleda na črno goro lojalno in prijateljsko, ve za njene potrebe. Poskrbela je, da bo dežela spet dobila svojo zastavo in svojo neodvisnost. Izjave Visokega Komisarja so bile sprejete s ponovnimi manifestacijami hvaležnosti.
Pozneje se je Eksc. Mazzolini odpeljal v luko, kjer si je ogledal pristaniške naprave, za. tem pa je nadaljeval pot do Budve, ki je cilj mnogih turistov iz dežele in tudi iz tujine zaradi svoje izredno lepe plaže. Tudi v Budvi ga je sprejelo vse prebivalstvo. Visoki Komisar se je zanimal za vse probleme kraja. Proti večeru se je vrjail na Cetinje.
Cetinje, 15. jun. s. Visoki Komisar za Črno goro je sprejel zastopstvo častnikov bivše črnogorske vojske. Delegacija mu je izrazila zahvalo častniških upokojencev za ukrepe, ki so bili pred kratkim izdani njim v korist. Visoki Komisar jim je sporočil, da bo zastava neodvisne Črne gore bojni prapor kralja Nikole. častniki so sprejeli to sporočilo z velikim navdušenjem.
Nova pota Grčije
Izjava grškega notranjega ministra generala Dumestikasa
o sodelovnju z državami osi
Atene, 16. junija s. Notranji minister general Dumestikas je dal novinarjem naslednje izjave:
Evropa je nehala biti sužnja Cityja. Male države, ki so bile podrejene oblasitem
Odbit angleški napad pri Sollumu
Angleška vojska je prešla v ofenzivo, bila pa je doslej povsod odbita z znatnimi izgubami
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 16. junija naslednje 376. vojno poročilo:
V	Severni Afriki je neprijatelj, ki je že več dni pripravljal ofenzivno podjetje, vrgel včeraj v napad sile na fronti proti Sollumu; bil je povsod odbit z znatnimi izgubami. Bitka se nadaljuje.
Italijanska in nemška letala so v raznih poletih obstreljevala pristaniške naprave, utrdbe ter taborišča v Tobruku. V Marsa Mat mehu je naše letalstvo bombardiralo vojaška bivališča in obrambne naprave.
V	Vzhodni Afriki nič omembe vrednega.
60 angleških tankov uničenih
Berlin, 16. jun. d. V bojih pri Sollumu je bilo včeraj uničenih okoli 60 angleških tankov.
Angleži uporabljajo krogle dum-dum
Rim, 16. junija s. Dne 15. maja pretekle- j ga meseca so se angleška letala pri napadu 1
s strojnicami na čete na področju pri Tobruku poslužila dumdumskih nabojev. Zdravnik nekega sanitejskega oddelka je pri nekem topničarju ugotovil, da se je izstrelek ob neki kosti razpršil in mu strašno poškodoval notranje organe. Sledove teh izstrelkov so našli tudi pri nekem padlem Angležu. Ugotovitve zdravnika so bile neovržne. Na ta način je bil podan dokaz, da se sovražnik poslužuje dumdumskih nabojev. Ce se bo tak primer še enkrat ponovil, bodo Oborožene Sile v dvojni meri povrnile nasprotniku izvršeni prestopek.
Doslej 43 letalskih napadov na Gibraltar
Algeclras, 16. jun. d. Po uradnih podatkih, ki so bili v Gibraltarju objavljeni, je bilo v dosedanjem poteku vojne izvršenih že 43 letalskih napadov na Gibraltar. 137 oseb je bilo pri tem ubitih, 85 pa ranjenih. V vseh teh napadih so Angleži po lastnem priznanju sestrelili samo dve sovražni letali.
Nemško vojno poročilo
Pet angleških trgovskih ladij z 21.000 tonami potopljenih
zapadno od Gibraltarja
Berlin, 16. jun. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
V	boju proti angleškemu ladjevju za preskrbo je bilo letalstvo še nadalje uspešno. Na Atlantiku zapadno od Gibraltarja so bojna letala napadla močno zavarovan konvoj in uničil 5 tovornih parnikov s skupno 21.000 tonami.
V	Severni Afriki je sovražnik na fronti pri Sollumu napadel z močnejšimi silami. Napad se je zrušil v obrambnem ognju nemško-italijanskib čet ob sodelovanju letalstva. Po dosedanjih vesteh je bilo uničenih 60 angleških oklopnih voz. Boji še trajajo. Nemška strmoglavna letala so s posebnim uspehom napadla močne sovražne kolone in zbirališča voziL
Nemški lovci so v hudih letalskih bojih nad bojnim ozemljem sestrelili 9 angleških lovskih in 2 bojni letali.
V vzhodnem delu Sredozemskega morja so nemška bojna letala pod vodstvom stotnika Kollovveja s posebnim uspehom napadla oddelek angleških bojnih ladij. Pri tem so potopila s 4 bombnimi zadetki težkega kalibra lahko križarko in poškodovala težko križarko. Druga nemška bojna letala so učinkovito napadla na otoka Cipru več letališč z bombami in ostalim orožjem.
Poskusi sovražnika, da bi podnevi priletel nad zasedeno ozemlje, so se izjalovili. Lovci so sestrelili 3 izmed napada-jočih angleških letal. Dve angleški bojni
letali sta bili sestreljeni s stražnega čolna odnosno čolna za odstranjevanje min, nadaljnje bojno letalo pa je sestrelilo mornariško topništvo.
Sovražnik je metal zadnjo noč na več krajih v zapadni Nemčiji razdiralne in zažigalne bombe. Med civilnim prebivalstvom je bilo neznatno število žrtev. Na nekaterih krajih je nastala brezpomembna stvarna škoda v stanovanjskih predelih. Nočni lovci so sestrelili dve angleški letali.
Pri obrambi sovražnih letalskih napadov se je posebno odlikoval stražni čoln pod poveljstvom pomorskega nadporoč-nika Heimberga, ki je sestrelil 4 sovraž-letala.
Preprečeni napad! na nizozemsko obalo
Berlin, 16. jim. d. V nedeljo okrog poldneva je skušalo pod zaščito nizkih oblakov več angleških bombnikov napasti obale Nizozemske in Norveške. Vsi poskusi napadov so bili onemogočeni. Pri tem so nemška letala nad nizozemsko obalo in nad južno Norveško sestrelila dve angleški bombni letali tipa Bristol-Blenheim.
Na Severnem morju je angleški bombnik napadel nemško stražno ladjo. Protiletalsko topništvo na ladji je letalo sestrelilo.
Berlin, 16. jun. rs. V noči na ponedeljek so sovražna letala preletela več krajev severne in zapadne Nemčije. Bombe, tako rušilne kakor tudi zažigalne, so bile skoro povsod vržene pod kar najslabšimi pogoji vidnosti. Veliko število takih bomb je padlo na neobljudeno ozemlje, ne da bi povzročilo kakršno koli škodo, vendar pa je bilo poškodovanih tudi nekaj stanovanjskih okrajev.
Rim, 16. jun. rs. Komunike angleškega letalskega in notranjega ministrstva, ki je bil objavljen davi v Londonu, javlja, da so nemška letala preteklo noč razvijala aktivnost nad raznimi kraji Anglije. Bombardiranih in zažganih je bilo več objektov.
a ngl eško-žido vskega kapitala, lahko sedaj živijo v obnovljeni Evropi, osvobojeni laži in anarhije, v evropskem redu, ki se naslanja na prave evropske interese. Grški narod mora vedeti, da njegovi nacionalni interesi ne bodo> prezr+i kljub žalostnim okoliščinam, v katerih ga je zapustila zločinska klika pobeglega angleškega cddcika.
Minister je naglasil, da grški narod ne bo mogel napraviti nobenega koraka dalje, ce s; ne bo na jasnem o sivojem sedanjem in bodočem stvarnem položaju v okviru drugih evropskih narodov. Zavedati se morama, jc dejal, in jasno moramo priznati, da smo; neverjetno lahkomiselno ravnali v odnosu do naše velike in mogočne sosede Italije Od dobe balkanskega pakta in ženevskih sankcij proti Italiji, pr; katerih srno slepo sodelovali, pa vse do trenutka, ko je bila restavrirana grška monarhija in se je Jurij II. vrnil, je bilo vse naše delo in so bile v®e naše misli prežete sovraštva proti velikemu italijanskemu imperiju. Od trenutka, ko je Italija vstopila v vojno, da prežene Anglijo s Sredozemskega morja in iziloči s tega področja cityjskc- plutokraci-jo, ki je poniževala in pehala v bedo vse sredozemske narode, je bilo postopanje Grčije naravnost reakcionarno. »Morfinizaci-ja« grškega naroda. k; so jo izvajali grška vlada in agenti Inteligence Servicea, je bila taka, da je sprožila besno sovraštvo proti Italiji. Neizbežno je narod padel v vražjo past, ki mu jo je pripravila Anglija.
General Dumestikas je nato govoril o notranjem položaju v Grčiji :n je opozoril, da je socialno življenje v Grčiji kronično bolno in da se grški narod vdaja parasit-sitvu. Ta bolezen je povzročila že hudo posledice za grško družbo. Iz nje so se razvili denuncianti, vohuni, celi njen; razredi so se udinjali temnim interesom. Narod mora spoznati, je dejal, da bo izumrl, če ne bo našel nujne dinamike, da organizira svoje življenje, da se razkuži ;n da se z novimi energijami napoti k nacionalnemu ozdravljenju. Jasno je, da je Anglija v veliki meri kriva grške usode, toda ta je sedaj odvisna od Italije in Nemčije. Potrebno je, da narod, ki dejansko n'koB ni bil v nikaki zvezi s funtom in njegovimi možmi, jasno in pošteno sipozna svoje prave interese. Potrebno je, da grški narod pri odkritih kartah in z jasno zavestjo krene po poti, ki mu jo je začrtala os.
Demonstracije newyorških Ircev proti vojni
New York, 16. jun. ir. 4000 ameriških Ircev, ki pripadajo 30 irskim organizacijam v Zedinjenih državah, je priredilo na newyorških ulicah veliko demonstracijo za ohranitev nevtralnosti Irske. Demonstracija se je končala s slovesno službo božjo in Te Deumom v irski cerkvi sv. Patrika v New Yorku.
Svobodno potovanje po Ljubljanski pokrajini
zopet dovoljeno
Ljubljana, 16. junija.
Tiskovni urad Visokega Komisarijata javlja:
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da se z dnem 16. t. m. razveljavlja svoječasna odredba, s katero je bilo kretanje po Ljubljanski pokrajini vezano na posebno pro-pustnico.
Visoki Komisar je s to svojo odločbo ugodil eni izmed najbolj perečih želja našega ljudstva. Odredba o zopetni dovolitvi svobodnega potovanja po Ljubljanski pokrajini ima namen, doseči normalizacijo prometa in spraviti ritem življenja v normalni tek. V ukrepu Visokega Komisarja bodo široki sloji našega ljudstva nedvomno znali ceniti veliko uslugo.
Gospodarstvo
Nemška zunanja trgovina
Prepoved plesnih zabav
Tiskovni urad Visokega Komisarijata sporoča:
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v soglasju s položajem v drugih pokrajinah Kraljevine odločil, da se prepovedo plesne zabave v Ljubljani
in v Ljubljanski pokrajini.
*
Prepričani smo, da je Visoki Komisar s to prepovedjo ustregel celotnemu na-
rodnemu razpoloženju, kajti samo po sebi je umevno, da v sedanjih prilikah, ko se odigravajo resni in važni dogodki, ki nam nalagajo vsestranske žrtve, ni mesta za lahkoživo zabavo. Odredba, prepovedujoča plese, je popolnoma v skladu z duhom resnega položaja ter bo prijetno odjeknila v vsej naši javnosti.
Kazni zaradi prekršitve obrtnih predpisov
Kakor je bilo svoj čas javljeno, je Visoki Komisar zaradi varstva koristi javnosti ustanovil preiskovalne odrede, ki vrše posel po navodilih Kr. Kvesture. Omenjeni odredi so ugotovili mnogo prekrškov zlorabe povišanja cen, prodaje mesa ob prepovedanih dneh in nedostatka vidno označenih cen.
Odgovorni obrtniki so bili ovadeni sodni oblasti zaradi kazenskega postopanja, za težje primere pa je Visoki Komisar odredil naslednje ukrepe:
1.	Odvzem obrtnega lista in zapor trgovine Pust Ane, ki je imela preprodajo kruha na Tjrševi cesti ter je prodajala kruh po ceni, zvišani za 100%.
2.	Od 6 do 10 dni sc zapro trgovine:
Todboršek Helena, mesarija na Tyrševl
cesti,
Marjetic Alojzij, mesarija, Poljanska cesta 77,
Merkelin Ludvik, mesar, Tyrševa 53,
Mlakar Julija, prodaja pijač, Beograjska ulica 28,
Ivane Marija, mlekarna, Florjanska 10,
Vsi ti so prodajali živila po cenah, višjih, kakor so določene.
3.	Za 5 dni se zapro poslovni prostori naslednjim, ker so predajali meso ob prepovedanih dnevih, in sicer:
Gregorcu Antonu, mesarju na Poljanski cesti 81,
Loziču Miljenku, gostilničarju v Gledališki ulici,
Zupančič Magdi, gostilničarki na Gospo-svetski cesti 8.
4.	Za 4 dni se zapro poslovni prostori zaradi neoznačenih cen:
Fuehsu Alojziju, urarju v Židovski ul. 3,
Leskovicu Ivanu, trgovcu na Jurčičevem trgu 1,
šplendel Milki, trgovina obutve, Prešernova ulica 48/a.
Napad na angleški konvoj pri Gibraltarju
Berlin, 16. junija, d. Snoči je bilo objavljeno posebno vojno poročilo, ki javlja, da so v nedeljo zjutraj nemška bojna letala zapadno od Gibraltarja napadla na Atlantiku večji konvoj oboroženih angleških ladij, ki so plule pod močnim spremstvom. Konvoj je bil razpršen. Po dosedanjih podatkih je bilo ob tej priliki zadetih od bomb v polno pet angleških trgovskih ladij s skupno 21.000 tonami ter so se potopile.
S potopitvijo pet nadaljnih angleških trgovskih ladij s skupno 21.000 tonami, se je tonaža angleških trgovskih ladij, potopljenih v času od 1. do 14. junija, povišala že na 300.000. S tem so se angleške ladijske izgube v dosedanjem poteku vojne približale že 12 milijonom ton. Pri tem izgube, ki so jih Angleži utrpeli zaradi min, niti niso upoštevane. Vsekakor so Angleži že doslej izgubili toliko ladijske prostornine, kakor so jo potopile nemške podmornice v vsej svetovni vojni.
Tudi z najtreznejšim presojanjem je torej treba ugotoviti, da je položaj angleške trgovske plovbe trenutno celo mnogo neugodnejši, nego je bil 1. 1917., v najtežjem času svetovne vojne.
Uničen angleški rušilec „Jersey"
Amsterdam, 16. jun. d. Angleška admira-liteta je objavila včeraj izgubo eeega svo-
Boji v Siriji
Virhy, 16. jun. d. Francosko vojno ministrstvo javlja v svojem službenem poročilu. da so angleške čete v Siriji zavzele Saido.
Guverner Francoske Somalije ranjen
Amsterdam, 16. jun. d. Kakor poročajo listi iz Kaira, je bil bivši guverner Francoske Somalije, Legentilonune, ki se je po zlomu Francije pridružil de Gaullu in se sedaj bori v Siriji, ranjen od drobcev bombe o priliki nekega letalskega napada.
Promet med Turčijo in Sirijo ustavljen
Carigrad, 16. junija, d. Zaradi vojne v Siriji je bil začasno ustavljen blagovni promet med Turčijo in Sirijo. Zaradi tega se opaža v Turčiji zadnje dni predvsem občutno pomanjkanje limon.
Tudi tranzitni promet iz Turčije v Irak jc sedaj skoraj popolnoma ustavljen, ker vodi glavna železniška proga iz Turčije v Irak preko Alepa v Siriji.
Španska sodba o dogodkih v Siriji
Madrid, 16. jun. s. List »Oja Official Lunes« komentira dogodke v Siriji ter pravi, da je bil angleški napad pripravljen z vsemi sredstvi, pa vendar je dal doslej samo skromne rezultate, ki so v popoinem nesorazmerju s pripravami.
Potovalne omejitve na Jiitlandu
Kodanj, 16. jun. s. Iz vojaških razlogov so bile v gotovih obalnih predelih Jiitlanda uvedene obvezne legitimacijske izkaznice za vse tamkajšnje prebivalce, kakor tudi za vse one, ki potujejo preko teh predelov iz kakršnega koli razloga.
Nesreča na madridski podzemeljski železnici
Madrid, 16. junija, rs. Vlak podzemske železnice je v bližini postaje Goya skočil s tira. Okoli 20 oseb je bilo pri tem ranjenih, med njimi 6 težko.
Razmejitev med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo
Tokio, 16. jun. ir. Razmejitvena dela na meji med Mandžukuom in Zunanjo Mongolijo bodo v kratkem obnovljena, ker se je posrečilo odstraniti nekaj ovir, ki so obnovitev dela preprečevale.
Stavkovno gibanje v Ameriki
VVashington, 16. jun. rs. Iz San Francis-ca poročajo, da so se ponovno ponesrečili vsi poskusi likvidirati stavko, ki traja že 5 tednov v tamkajšnjih ladjedelnicah. Stavkujoči, ki pripadajo sindikalnim organizacijam mehaničnih delavcev, so odklonili predloge, ki so jim jih postavili industrije:, da bi obnovili delo v vseh 11 ladjedelnicah San Francisca. Tem ladjedelnicam so poverjena ogromna naročila za vojno in mornariško ministrstvo.
Hudo nazadovanje prometa z Ameriko
New York, 16. jun. d. Po uradnih podatkih tukajšnjih pomorskih krogov je ladijski promet med Severno Ameriko in Evropo nasproti predvojnemu stanju padel sedaj že za 97»/0.
Popis ameriškega imetja v Italiji
Rim, 16. jun. d. Zaradi zapore italijanski dobroimetij v Zedinjenih državah je odredila italijanska vlada, da se popiše vse imetje Zedinjenih držav in njihovih državljanov v Italiji.
Rumunsko-turški gospodarski sporazum
Bukarešta, 16. jun. d. Tu je bil podpisan rumunsko-turški gospodarski sporazum.
Spored radijskih oddaj
Torek, 17. junija 1911-XIX.
7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Slovenska glasba. — 8: Po odmoru napoved časa.
—	8.15: Vesti v italijanščini. — 13.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Pesmi in popevke. — 13: Napoved časa, vesti v italijanščini. — 13.15: Poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.15: Orkestralne točke. — 14: Vesti v italijanščini.
—	14.15: Orkestralna glasba. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15—18: Orkester Angelini. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Raznovrstna glasba. — 20: Napoved časa, vesti v italijanščini. — 20.20: Opazke k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Slovenska glasba. — 21.15: Raznovrstna glasba pod vodstvom mojstra Prag-na. — 21.50: Pogovori v slovenščini. — 22: Orkester Strappini. — 22.45: Vesti v slovenščini.
V Dunajski družbi za Jugovzhodno Evropo je imel pretekli petek ijemški državni gospodarski minister dr. Funk govor, v katerem je navedel nekaj zanimivih podatkov o nemški trgovinski politiki in zunanji trgovini v lanskem letu. Strogo dirigiranje nemške zunanje trgovine, ki je bilo uvedeno že pred vojno, je imelo predvsem namen, preprečiti uvoz blaga, ki ni življenjsko važno, razen v primerih, kjer se takemu uvozu iz trgovinsko-političnih razlogov ni mogoče izogniti. Tako je Nemčiji uspelo, da se je lahko zadostno zalagala s surovinami in blagom, ki je bilo potrebno za oborožitev in za izgraditev gospodarstva.
Z izbruhom vojne je Nemčija stala pred nalogo, preusmeriti svojo zunanjo trgovino in ji je uspelo, da je leta 1940 trgovinska bilanca pri uvozu kakor tudi izvozu dosegla po vrednosti številno enak obseg kakor pred vojno.
Trgovina z Italijo se je leta 1940 približno podvojila. Italija je vrhu tega nudila važno pomoč v tem, da je Nemčija lahko preko Italije, pred njenim vstopom v vojno, uvažala v določenem obsegu blago iz prekomorskih držav. Iz Jugovzhodne Evrope je Nemčija lani uvozila za 1.3 milijarde mark blaga, to je za 400 milijonov mark več kakor v prejšnjem letu. Uvoz iz Rusije se je v letu 1940 v primeri s prejšnjim letom podesetoril in je Nemčija iz Rusije uvažala žito, bombaž, pogonska sredstva in druge življenjsko važno blago.
Glede politike gospodarstva v velikem prostoru je dr. Funk izjavil, da je pod gospodarstvom v velikem prostoru razumeti geografsko zaokroženo področje z daljnosežno zajamčeno samooskrbo in možnostjo medsebojne izpopolnitve, pri čemer so posamezna gospodarstva urejena po enakih načelih, kar pa omogoča, da
posamezna gospodarstva lahko neovirano razvijajo svoje moči. Vse to zahteva postopno prilagoditev produkcijskih pogojev, cen in življenjskega standarda ter medsebojno prilagoditev posameznih narodnih gospodarstev. Ekstremna avtarkija in pretirana mednarodna delitev dela nimata v tem sistemu mesta, prav tako kakor izkoriščanje gospodarsko šibkejšega ali prizadevanje za svetovno nadvlado. Neorgan-ske gospodarske meje morajo pasti. Seveda pa mora za evropsko carinsko unijo čas še dozoreti.
Evropski gospodarski prostor nudi s svojim velikim produkcijskim aparatom in konzumno močjo velike možnosti za gospodarsko sodelovanje z ostalim svetom, torej tudi z drugimi gospodarstvi v velikem prostoru, tako da se sistem gospodarstva v velikem prostoru in svetovno gospodarstvo ne izključujeta. Tudi klirinški plačilni sistem ne izključuje in tudi v bodoče ne bo izključeval sodelovanja z drugimi sistemi. Pač pa ni mogoč avto-matizem zlate valute, ker je v nasprotju z gospodarsko svobodo. Ta pa ne pomeni, da je izključeno zlato kot blago. Vrednost nacionalnega denarja se ne sme določati po mednarodnih vplivih. Ni izključena uporaba zlata za izravnavo viškov v mednarodnem plačilnem prometu, vendar mora biti zlato v svetu drugače razdeljeno in mora biti vzdrževanje stabilne vrednosti zlata mednarodno zajamčeno.
Glede načel gospodarske politike je dr. Funk med drugim izjavil, da mora država normalno usmerjati gospodarsko življenje, ne pa v vseh podrobnostih reglementirati, in da sme država sama gospodariti le tedaj, če zasebno gospodarstvo ne more rešiti življenjsko važnih nalog države in naroda.
jih najmodernejših rušilcev 1690 tonske »Jersey«, ki je zadel na sovražno mino. »Jersey« je bil zgrajen šele 1.1939 in je imel v munem času 183 mož posadke.
Berlin, 16. jun. ir. Z uradnim poročilom o potopitvi rušilca »Jersey« je angleška admiraliteta že letos priznala izgubo 12 rušilcev, od začetka vojne dalje pa so Angleži priznali s tem že izgubo 50 rušilcev. Pri tem pa predstavljajo angleška priznanja samo del dejanskih izgub angleške vojne mornarice. V resnici je samo letos, kakor je nedvomno ugotovljeno, izgubila angleška vojna mornarica še 6 nadaljnjih rušilcev.
Potopljen finski trgovski parnik
New York, 16. jun. ir. Po tukajšnjih informacijah je bil na severnem Atlantiku pred nekaj tedni potopljen 2000-ton-ski finski parnik »Daphne«.
New York, 16. jun. s. V krogih ameriške trgovske mornarice mnogo razpravljajo o potopitvi finskega trgovskega parnika »Dafne« (1939 ton), ki je izginil v vodah Atlantika. Doslej še ni podrobnejših podatkov o potopitvi finskega parnika, slutijo pa da je do nesreče prišlo v enem izmed zadnjih tednov, ko je ladja plula v vodah se-vinega Atlantika.
Švicarska trgovinska mornarica
Težkoče pri dovozu prekomorskega blaga in izvozu švicarskega blaga v preko-morske države so privedle Švico do tega, da se je pričela sama baviti tudi z morsko plovbo, in to čeprav nima svoje morske obale. Po informacijah iz Curiha ima Švica sedaj okrog 140.000 brutoregistrskih ton trgovinske mornarice. Ladje imajo po večini svojo domovinsko luko v Genovi in Savoni (zapadno od Genove), od koder vozijo redno do Lizbone, kjer se švicarsko blago preklada na večje prekoocean-ske ladje, odnosno prekomorsko blago na švicarske ladje.
Kakor smo poročali, je Švica nedavno sklenila ugoden trgovinski sporazum z Italijo, ki je priznala Švici pomembne olajšave za tranzitni promet švicarskega blaga preko Italije, in sicer predvsem za promet med genovsko luko in Švico. Glede na te ugodnosti nameravajo sedaj Švicarji uvesti tudi neposredno zvezo od Genove do New Yorka, in sicer zaenkrat z najetimi ladjami.
Nedavno je švicarski zvezni svet stavil na razpolago kredit 16 milijonov frankov za povečanje švicarske trgovinske mornarice. Načrt predvideva nakup štirih večjih trgovinskih ladij. Poleg tega je bila te dni v Lausanni ustanovljena švicarska delniška družba, ki si je nadela nalogo, skrbeti za prekomorski prevoz švicarskega blaga, in sicer z lastnimi ladjami, ki jih bo družba kupila, ali pa z najetimi ladjami. Seveda pa je nakup ladij za dolgo plovbo v sedanjih razmerah zelo težaven, ker ni ponudbe in vlada povsod občutno pomanjkanje tonaža
Gospodarske vest!
= Iz italijanske industrije. Poročali smo že o velikih novih investicijah v italijan-sk železarski industriji. V tej zvezi bo, kakor znano, železarska družba »Ilva« v Genov zvišala glavnico od 800 na 1000 mili-' |«jonov lir, družba SIAG pa od 200 na 500 milijonov. Sedaj pa poročajo, da bo tudi družba »Dalmine« v Milanu, ki enako kakor prejšnji dve družbi pripada poldržav-nemu koncernu »Finsider«. zvišala glavnico od 90 na 120 milijonov lir, in sicer zaradi reorganizacije podjetja v smislu večje avtarkije, odnosno zaradi izkoriščanja ležišč železne rude v Valle di Scalve. Družba je imela lani 10.4 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 10) in bo izplačala nespremenjeno lOodstotno dividendo. Prav tako poročajo, da bo premogovna družba
»Valdarno« zvišala svojo glavnico od 32.5 na 50 milijonov lir.
= Italijanska letina svilenih kokonov.
V severni Italiji je gojitev sviloprejk že v polnem teku, pričakovati je, da bo letos pridelek svilenih kokonov prav velik. Nekateri gojitelji imajo celo premalo listja od murve za prehrano sviloprejk in so primorani manjkajoče količine kupovati, kar je povzročilo, da se je cena svežemu listju od murve precej dvignila.
= Madžarska bo vzela iz prometa vse kovance iz srebra in niklja. Iz Budimpešte poročajo: V zvezi s potrebo poveča-
nja denarnega obtoka zaradi zamenjav« dena:ja v priključenih pokrajinah, je bila madžarska Narodna banka primorana namesto srebrnih kovancev izdati papirnati denar, ki pa se kmalu obrabi in je tudi pri prebivalstvu nepriljubljen Ker je na drugi strani "iimogo srebra in niklja brez potrebe v obtoku v obliki kovancev, je sedaj madžarska vlada sklenila, da bo vse kovance iz srebra in niklja vzela iz prometa in jih zamenjala za nove kovance. Novi kovanci za 2 penga in 1 penge bodo iz aluminija, kovanci po 50, 20 in 10 vinarjev pa t:'ao iz iekja. Ceiotna nominalna vrednost novih kovancev bo znašala 266 milijonov pengov.
— Klirinške terjatve Slovaške. Slovaška je lani zn3+no c» :'griia svoj izvoz v Nemčijo,, kamor je šlo 71% celotnega izvoza, ki je lani znašal 3.2 milijarde Ks, uvoz pa 2.9 milijarde Ks. Slovaška je imela z Nemčijo aktivno trgovinsko bilanco, kar je imelo za posledico, da se je saldo klirinških terjatev v Nemčiji nadalje dvignil. Po najnovejših podatkih je imela Slovaška dne 31. maja 1941. v Nemčiji za 1078 milijonov Ks klirinških terjatev (od tega odpade 781 milijonov na blagovni račun), v protektoratu pa za 92 milijonov Ks.
= Japonska ima 105 milijonov prebivalcev. Dne 1. oktobra lanskega leta je bilo na Japonskem ljudsko štetje, o katerem sedaj objavljajo prve podatke. Japonska je imela lani skupaj s Korejo in ostalo zunanjo posestjo 105,226.000 prebivalcev, medtem ko je imela po ljudskem štetju 1. oktobra 1935 nekaj nad 99 milijonov prebivalcev. V petih letih se je torej število prebivalcev pomnožilo za 6,200.000. Na samo Japonsko odpade okrog 74 milijonov prebivalcev, na Korejo 24 milijonov, na Formoso 5 in pol milijona in na Kvan-tung 1 in tričetrt milijona prebivalcev. Če prištejemo še Mandžurijo, ki ima okrog 35 milijonov prebivalcev, tedaj dobimo za Japonsko z zunanjo posestjo in Mandžurijo skupaj okrog 140 milijonov prebivalcev.
= Bolgarsk{ monopol za opij. Glede na zasedbo Južne Srbije, kjer je močno razvito pridobivanje opija, je bolgarska vlada uvedla državni monopol za opij in makovo seme.
Smrt senatorja Camilla Grossija
Tiirin, 16, jun. ir. Davi je umrl senator Camillo Grossi, predsednik komisije za premirje s Francijo. Zadela ga je kap. Senator Grossi je bil rojen 1. 1877.
ZOBOZDRAVNIK
dr. Staste Vrhovec
zaradi bolezni začasno ne ordinira
Cesta s predorom skozi Ljubelj
»V61k;seher Beobachter« poroča iz Celovca: Čeprav je srbsko vojaštvo na urniku z Ljubelja skozi Tržič razstrelilo mostove in dva zavoja na Ljubeljski ccsti, je trajalo komaj teden dni. da so pionirji znova urediil; mostove in zavoje in s tem omogočili tud* najtežji promet čez Ljubelj. Novo ljubeljsko cesto, ki naj postane ena izmed naj odličnejših planinskih in razglednih cest, so pričeli graditi. Odprla bo vso lepoto Karavank, Že je zaposlenih več sito delavcev. Cesta bo držala skozi predor, zavrtan skozi Ljubelj.
S tem načrtom se je bavi'1 že pred ne-poihrmi 300 leti Janez Vajkart baron Val-vazor. Da b' se cesita čez Ljubelj skrajšala in da bi se izognil višini kakor tudi ve-
liki nevarnosti plazov in s tem zvezanih visokih vzdrževalnih stroškov, je Valva-zor napravil načrt. c*a b' bila cesta izpeljana skozi predor z vstopom ^ri Sv. Ani in z izstopom v St. Lenartu. V ta namen je Vadvazor zahteval, da bi se večno pobirali prispevki potujočih, želel je pa tudi enkratno pripomoč. Njegova prošnja na ccsarja je bila zavrnjena zavoljo kuge, ki je takrat nastopila. Valvazorjev načrt pa bo zdaj pc 300 let:h izveden v izpremenjeni obliki. Že tisto dobo je cesta držala tik pod vrhom Ljubelja skozi predor, ki se je pozneje vsekakor sesul, kajti Valvazor je označil Ljubelj kot »luknjo, skozi katero sc lahko pelješ ali jezdiš«.
			
mmmm-mm			
Dne 15. junija 1941 nam je v Zagrebu umrl naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod
ravnatelj Združenih papirnic Vevče, Goričane
in Medvode d. d.
Žalajsci škerljevi isi Grahor jevi
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d.
v Ljubljani javljajo v imenu svojega upravnega sveta, ravnateljstva in osebja pretresljivo vest, da je gospod
Egon Sreb
družhin komercijelni direktor
v nedeljo, dne 15. junija t. I. ob 20. uri v Zagrebu preminul.
Blagopokojniku, ki je posvečal skozi dolgo vrsto let vse svoje moči podjetju, ki ga je zastopal, ohranimo neizbrisen spomin.
V LJUBLJANI, dne 16. junija 1941.
Tt -r o ^ .
r.o rt. 110
3
-Torek. 17. VI. 1941-XIX —
Topnicarii so praznovali svoj dan
Ljubljana, 16. junija.
Vojašnica Vojvode d' Aosta, kakor je novo ime velike artilerijske vojašnice za Bežigradom, je doživela včeraj prazničen dan. Artilerija praznuje namreč vsako leto 15. junija svoj praznik. Italijansko topništvo je že od nekdaj- slovelo po svoji visoki kvaliteti in svoji dovršeni bojni vrednosti. Tej slavni tradiciji je ostalo zvesto tudi v sedanji vojni in državni podtajnik v vojnem ministrstvu Scuero je v brzojavki, s katero je čestital topništvu k njegovemu prazniku izrecno poudaril, da artilerija tudi »v tej junaški uri Domovine še enkrat obnavlja svoje bleščeče tradicije vere in visoke vrednosti«. Kljub novim vrstam modernega orožja, ki jih je prinesel razvoj tehnike, je topništvo slej ko prej eden najvažnejših in naj-ponosnejših stebrov imperialnih Oboroženih sil. Narod je ponosen nanj in z njim vred obhaja njegov praznik. Duce pa mu posveča svojo največjo pozornost.
Svoj praznik orožja je topništvo včeraj praznovalo v vseh svojih garnizi-jah. V naši Ljubljani sta-
apLski
na
rvt*u
Uniji;

Jezili — zrcala človeka
Ziun/ič smo v »Ju t tu« in »Slovenskem A uredil« čital i pametno, umestno opozorilo. da je treb;t v teh časih, ko imajc zaseb niki in ustanove mnogo posla s prevodi v italijanščino, posvetiti vso pozornost in skrb pravilnosti m čistosti italijanskega jezika. Pametno in umestno, pravimo, je bilo to opozorilo, s a i smo bili prve dn> življenja v novi državni skupnosti priče številnih prmerov prevelike vneme in premajhnega znanja, ki .stu pogostokiat privedla do smešnosti in zmot Toda Slovenci smo že od nekdaj kazali velik smisel in dar za tuje jezike, kot majhen narod na enem naj-prometnejših kotičko\ Evrope smo imeti zmerom opravka z velikimi, močnejšimi sosedi in tako nam je bilo učenje tujih jeziki v že od nekdaj živa, naravna potreba. I čili .so .sc jih izobraženci. mal; pridobitni ki. delavci, kmečka mladina, ne da bi bilo treba med njimi kakšne posebne propagande v ta namen.
Bridka ie ta resnica, a kuj bi jo človek t. I — resnica namreč, da je bila materinščina sama med nami, nasprotno, mnogo-kiat p< ttebnu zaščite in propagande. Radi sc trkamo nu prša zastran kulture, ponosni smo na s\ojo književnost, gledališče, sliki.tstvo. arhitekturo, celo na uspehe na /r •: Ivenem področju, a slovenski jezik s. m je bil cd nekdaj deležen le malo spo-šh.i ania. ljubezni in gojitve, f' vsakdanjem d< pi; ovanjii. zlasti v našem piidobitniškem svetu, je bila slovenščina mnogokrat nespodobna mešanica jalovih, iz tujine povzetih in v tujem duhu stiliziranih fraz in tujega besedišča, govor v diužbi je bil plehek in prazen, da ni bilo ne duha ne sluha o lepi ti in bli"r' glas ju, ki ju opeva in izpričuje n::šči poezija. Od nekdaj smo pač imeli nm go smisla za zunanji blesk, težko pa je bilo zmerom z notranjo vsebino.
Ni j navedem kratek vsakdanji primer. .V. enem najlepših trgov v središču Ljub-Ti ne stoji krasna, v sodobnem slogu zidana palača, v nU pa prodajalna velike tvrdke. katere sloves je od nekdaj šel daleč preko domačih meja. Blago v* izložbenih oknih je razporejeno tako, da bi človek po smotrnosti in lepoti upravičeno sodil, d,- je pri ureditvi sodelovala umetniška roka. Na posameznih komadih je po predpisih označena kakovost in cena v talijan-skem in slovenskem jeziku. A medtem ko je italijansko besedilo v skrbnem redu, je hita slovenščina deležna neusmiljeno mačehovskega ravnanja. Po vrsti se napisi glase: Inpregnirano blago — \Y~eekend za\-ese ■— Prava perziska preproga — Svila planinski vzorci itd. Tvrdka dela z uvozom in jz-vozem, poleg množice prodajalcev in potnikov zaposluje po vse'' priliki tudi primerno število uradniškega osebja. Če se ne motimo, ima za lep>otno urejevanje prodaji,Ine zaposlenega posebnega arhitekta. Kaj naj rečemo na to, da je slovenski jezik pri vem tem deležen tako brezbrižnega, malomarnega ravnanja?
Jezik je najvernejše zrcalo, ki na zunaj kaže notranjo kulturo človeka in dobe. Zato nikar, ljudje božji, na gnojišče z njim.'
ml
cionirani 13. artilerijski polk, ki pripada zmagoviti in elitni diviziji Sardinskih grenadirjev, je imel glavno proslavo ob 10. dopoldne, interno proslavo za moštvo polka pa še popoldne. Vojašnica Vojvode d' Aosta, ki jo je polk že prej lepo prenovil, je bila za to svečano priliko vsa v prazniški obleki, okrašena z zelenjem, prapori in emblemi. Posebno mogočno sliko je nudilo prostrano dvorišče, flankirano spredaj od stanovanjskih poslopij za vojaštvo, na obeh straneh in zadaj pa od objektov za konje in topove. Ob glavnem vhodu na severni strani sta bili postavljeni dve tribuni za oficirje in častne goste, v vhodu samem pa častna straža s trobentači. Na dvorišču je bil vzorno razvrščen ves polk v bojni opremi.
Naznanjena od trobentačev častne straže sta prispela v vojašnico Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli in poveljnik Armadnega zbora Eksc. general Mario Robotti. Poleg njiju so bili na-vzočni komandant Divizije general Or-lando, milični general Tallinucci, general Alagia, Vicefederale konzul Giuseppe de Turis, viceprefekt Edvardo Bisia in drugi vodilni funkcijonarji Visokega Komisariata. Zavezniško Nemčijo je zastopal generalni konzul dr. Hans Brosch. Zelo številno so bile zastopane lokalne oblasti in institucije. Prišli so na pomembno svečanost ljubljanski župan dr. Adlešič, zastopnik zaradi birmanja zadržanega škofa stolni vikar dr. Na-drah, rektor univerze dr. Slavič, predsednik Akademije znanosli dr. Nahti-gal ter predstavniki drugih institucij, uradov in tiska.
Ko sta Eksc. Visoki Komisar in Eksc. poveljnik Armadnega zbora pregledala čelne formacije postrojenega polka ter sc nato podala na častno tribuno, je
vojaški duhovnik opravil sv. mašo, nato pa je polkovni poveljnik polkovnik Boglione z vznesenimi besedami nagovoril grenadirske topničarje. Pozval jih je, naj bodo vselej z dušo in srcem pri delu za Kralja, Duceja in Imperij, ter zaključil z vzklikoma Vladarju in Duceju. Krepki vojaki so se pridružili vzklikoma gromko, da je odjeknilo po dvorišču kakor dva topovska strela.
Maši in nagovoru je sledila sijajna revija izurjenosti, spretnosti in poguma vojakov topničarskega polka. Najprej so nastopili oddelki vojakov v športnih oblekah ter izvajali proste vaje s puškami ter skoke v višino in da ljavo, pri čemer so dosegali prav rekordne uspehe. Sledili so razni jezdni nastopi, med njimi skupina vojakov, od katerih je vsak stoje na sedlu vodil po pet konjev. Bravurozni so bili skoki jezdecev skozi goreči obroč, največji aplavz pa si je priboril zaključni nastop, pri katerem je en sam oficir vodil v diru kompletno baterijo s 24 konji in 4 topovi. Vsi nastopi so zadi-vili gledalce, ki so imeli ob tej priliki vnovič priliko spoznati, kako elitni duh vlada v vojski.
Eksc. Visoki Komisar in Eksc. general Robotti sta si dala predstaviti iz vajajoče vojake ter sta jim izrazila svoje priznanje in zadovoljstvo.
Tudi na popoldanski svečanosti so proslavljali vojaki 13. artilerijskega polka svoj veliki dan. Priredili so vr sto nastopov, pri čemer so se posebno odlikovale posebne produkcije jezdecev, ki so pričale o izredni izvežbano-sti in vsposobljenosti. Program so izpopolnile športne tekme med častniki in podčastniki
Praznik artilerije bo ostal v najlepšem spominu vsem, ki so se ga mogli udeležiti.
Smrtna kazen za umetni splav
Zagreb, 16. junija
Hrvatski uradni list je 10. junija objavil zanimiv zakonski dekret, s katerim se določa smrtna kazen za umetno splavlja-nje in za umetno prekinjenje nosečnosti. Zakonski dekret vsebuje stroge določbe za varstvo naroda in njegovega obstanka. Fa-ragraf 171. kaz. zak. se zdaj spremenjeno glasi: »Noseča žena, ki sama povzroči odpravo ali dovoli drugi osebi tak poseg, se kaznuje s težko ječo od 5 do 10 let.« Paragraf 172. k. z. se zdaj glasi: »Kdor noseči ženi na njeno zahtevo ali na njeno privoljenje povzroči odpravo in jo izvrši, se kaznuje z dosmrtno ječo.« Zdravnik, lekarnar ali babica, ki so že bili kaznova ni zaradi kaznivega dejanja v smislu paragrafov 171.—173. k. z. ali so v povrat-ku, bodo kaznovani s smrtjo.
Po novem se paragraf 173. glasi: »Kdor pregovori nosečo ženo k odpravi plodu ali ji da sredstvo za odpravo, bo kaznovan s težko ječo od 10 do 20 let. Kdor da takšno sredstvo noseči ženi brez njenega privoljenja ali ga na njej uporabi v to svrho, bo usmrčen. če pa storilec kaznivega dejanja v smislu paragrafov 171.—173. sprejme kakšno nagrado ali kakšno imovinsko korist ali pa obljubo česa takšnega, mu bo mimo izvršitve smrtne kazni odvzeto tudi |
vse premoženje v korist države za podpiranje materinstva.« Paragraf 174. se po novem glasi: »Kdor javno ali prikrito hvali, razstavlja, ponuja, prodaja ali nabavlja sredstvo ali pripravo ali ponuja svoje ali tuje nasvete ali pomoč za odpravo plodu, bo kaznovan s težko ječo od 10 do 20 let in v denarju ne izpod 100.000 din. Denarne kazni v smislu paragrafov 171.—174. je treba ne glede na obstoječe predpise o omejitvi prisilnih izvršb ali izjemi glede njih izvršiti.
V smislu nove zakonodaje more biti nosečnost prekinjena le zato, da se reši življenje noseči ženi ali da se prepreči neizbežna nevarnost za njeno zdravje, če se to na noben drug način ne da doseči. Takšna prekinitev nosečnosti se more napraviti na podlagi zdravniške znanosti in le v javnih bolnišnicah. Potrebo prekinitve nosečnosti ima v tem primeru presoditi komisija, katere sestava je v zakonu predvidena. Le po soglasnem sklepu komisije more biti pie-kinitev napravljena takoj. Nesoglasje komisije narekuje nov komisijski pregled noseče žene. Ostale določbe, ki se nanašajo na začetek umetnega splava, ki ga je treba dokončati, se v glavnem strinjajo s starimi določbami.
Naši lepi kraji na Dolenjskem
štirje so ostali •.
pota \ Dolino gradov in na Trško goro so spet odprta in znova romajo izletniki
v te prekrasne kraje.
Pred mesecem dni se je začelo to prvo športno tekmovanje v novih razmerah — turnir za pokal SNZ — in zdaj smo že tako daleč, da poznamo vse štiri polfina-liste. Naše napovedi glede njih se niso čisto izpolnile; za presenečenje je poskrbela agilna Slavija, ki je z Grafiko obračunala dovolj izdatno, da pojde v polfinale namesto nje. Marsovci so v borbi z Mostami rešili svoj prestiž, Hermes in Ljubljana pa sta še enkrat potrdila zmagi v prvem srečanju. Tako bodo igrali dalje: Mars in Ljubljana ter Hermes in Slavija.
O tekmah samih, za katere to pot ni bilo nobene prave reklame — kar se je morda tudi poznalo pri obisku —, bi bilo na kratko povedati tole:
V polfinale pojde Slavija
Grafika in Slavija sta bili časovno prvi, ki sta se v teku nedelje na igrišču Ljun-ljane srečali v povratni pokalni tekmi, črno-rdeči so iz prve tekme prinesli s seboj en gol v dobro in tako smo jih čisto po pravici smatrali za favorite. Toda sreča je opoteča, v nogometu pa sploh!
Slavija je spet poslala v boj svojo požrtvovalno enajstorico, ki je to pot zaigrala še z večjo voljo in elanom in žela zato tudi popolen uspeh. Se preden se je Grafika prav zavedla, je moral njen vratar dvakrat kapitulirati; tako je ostalo vse do polčasa. Po odmoru so se pri Grafiki nekaj bolj uspešno ustavljali mnogim poskusom Slavije za zvišanje rezultata, v splošnem pa se je moštvu poznalo, da mu manjka treninga, čeprav nekaterim niti ta ne bi pomagal mnogo. Edino priložnost za dosego častnega gola, enajstmetrovko — je njen strelec poslal v drog in odtod v travo. Rezultat je ostal kakor je bil — 2:0 (2:0). Ker je prvo tekmo dobila Grafika samo s 4:3, pojde v semi-finale — Slavija.
Tekmo je sodil g. ing. Mrdjen.
Svoboda je prišla in - šla
S Svobodo že zadnje dni pred nedeljsko tekmo nekaj ni bilo v redu. Po izjavi klu-bovega vodstva, da zaradi slabega sodnika v prvi tekmi s Hermesom, ki jo je — kakor znano — izgubila z 0:7, enajstorica izstopa iz konkurence, se je pozneje izvedelo, da SNZ te izjave ni vzela na znanje in bo Svoboda le odigrala tudi drugo tekmo.
Prišla je na teren kompletna, Hermes pa — brez skrbi za vstop v polfinale — s precejšnjim številom juniorjev. Rdeči so kar vsega*aačetka krepko zavihali rokave in nedolgo za tem ukanili dvakrat zaporedoma Hermesovega vratarja. V vodstvu so ostali vse do polčasa, potem pa so se polagoma razigral tudi oni iz šiške. Po nekaj zelo lepih potezah so res izravnali in potem dosegli še vodilni gol in stanje 3:2, toda pobuda je bila še zmerom v her-mežanskih rokah in kocka se je močno nagibala na njihovo stran. V 20. min. pa so Svobodaši iz neznatnega razloga neke dozdevne sodnikove pogreške še pred tretjim zgoditkom — kratko malo zapustili teren.
Ni naša stvar, da bi sodili takšne nastope na športnem igrišču, smatramo pa, da je disciplina eden prvih pogojev za enega, ki hoče veljati za športnika. Kdor ne spoštuje športnih pravil, kdor se ne more pokoravati športni disciplini, za takšnega v športu ne more in ne sme biti prostora. SNZ naj zastavi ves vpliv, da bo naš nogomet ostal športna panoga, ne pa terišče za uveljavljenje raznih osebnih simpatij in nasprotstev.
Sodil je to tekmo g. Dorčec.
Ljubljana na sigurnem
Repriza srečanja med Ljubljano in Ko-rotanom ni bila nič boljša od prve tekme na travniku ob Dolenjski cesti. Belo-zeleni so se pojavili v zelo pestri sestavi — manjkala sta med ostalimi tudi Ceglar in Erber, ki sta — tako pravijo — med tem že zapustila Ljubljano na poti za donosnejšo nogometno slavo, kakor je bila dosegljiva na domačih tleh — in so temu primerno tudi opravili svoje delo. že izid prvega polčasa (1:1) kaže, da so imeli nasproti enakovrednega nasprotnika, toda tudi pozneje je trajalo še precej dolgo, preden je Korotancem pošlo toliko moči, da jim je napad Ljubljane nazadnje le spravil med drogove še tri gole in postavil izid, ki se lahko zabeleži .med sigurne 4:1 (1:1). Ne glede nanj pa je bila ta nogometna predstava bolj ali manj povprečna in ni mogla zadovoljiti niti one peščice navdušenih prijateljev te igre, Ki so jo prišli pogledat.
Sodniške posle je opravil g. čamernik.
Na obisku v Trstu in okolici
I' psincdeljskem »Jutru« smo začeli objavljati popotne vtise treh ljubljanskih gospodov, ki so zadnji čas po poslovnih opravkih prepotovali tržaške in goriške kraje. V naslednjem objavljamo prvo nadaljevanje. — Ur.
Sešli smo se ob osamljenem avtu in čakali pet brivskih minut na inženjerja Stolfo, ki je hotel z nami v Trst pa je še sedel pri brivcu. Dvajset krepkih fantov pripoje doli po Sežani, pred njimi pa raz-teguje harmonikar veseli meh. Vsi so okrašeni z belimi nageijni. V dveh vrstah zapirajo cesto in veseli smo te prežive šran-ge. S ponosom jih gledajo z oken matere, sestre, dekleta. Se nobeno leto jih ni bilo toliko'« — slišimo srečen vzklik sivolase žene. Ko se je živa .šranga pomaknila mimo nas. se ie avto z nami pognal naprej, na Opčine. Prej pa smo občudovali še veliko. pravcato palačo, otroško zdravilišče in okrevališče, ki so ga zgradili tam pod hribom za Sežano. Se bolj pa smo občudovali vnemo, s katero skrbi Italija za blaginjo in zdravje otrok.
Na križišču ceste in železnice pred Op-čino pravkar gradijo nadvoz. Sploh pa smo že na vsej poti opazovali dela in naprave posvečene varnosti cestnega in železniškega prometa.
Opčine so v solncu in bujnem zelenju, čistoča vlada v tem prirodnem parku. Koliko novih zasebnih in javnih zgradb je zraslo! Neprekcsljiva. živa delavnost vlada na vseh popriščih, delavnost, ki razveseljuje duše vseh tistih domačih in tujih potnikov, ki so jim mar dobrote, namenjene skupnosti, in teh nudi Italija v izobilju.
h
Obelisk! Morje! Veličastni pogled z Op-čin doli na tržaški zaliv te prevzame vedno i z nezmanjšano silo, pa če si ga videl še i tolikokrat. Veseli otroški živ-žav v zlati ! jutrnji prirodi okrog velike nove zgradbe nas opozori, da smo spet srečali veliko otroško zavetišče in zdravilišče. Vesel in zdrav drobiž tu gori. tristotrideset metrov nad morjem, z divnim razgledom na ves zaliv — to so prava tržaška otroška nebesa. za katera se zlasti matere od srca hvaležne vodilnim možem.
Kakor po velikanskem toboganu tonemo po široki, mojstrsko izpeljani avtomobilski cesti v elegantnih linijah in komodnih ovinkih, brez bencina, lepo mirno nizdol. Hitimo mimo univerzitetnega dela mesta, ki raste iz tal. Mir in delo vladata vse povsod, nič te ne spominja, da vihra tam daleč nekje krvava vojna. Ze zavijamo v ozjce ulice in avto sigurno in gladko rine po silni strmini navzgor, navzgor v breg. na kraj našega uradovanja. Bradivoj. rojen Tržačan, je bil v resnici, kar dober »po-žikat«, četudi že lepo dobo ni videl Trsta. Po opravljenih dolžnostih smo se spet spustili strmo navzdol in vstopali v palače. Ljubeznivi sprejemi vsepovsod in tolika uslužnost, da smo bili v resnici presenečeni. Sprejemi so nas spravili v navdušenje, najbolj pa seveda Bradivoja, ki je pred svetovno vojno, v avstrijskih časih, imel v teh palačah dnevno opravka. Jel je pripovedovati:
— Kje bi bil smel takrat v preprosti pro-menadni obleki v te dvorane, pred razne hofrate! Brez salonroka nisi smel niti čez
prag! se je še po tolikih letih zjezil. — Zdaj pa, glejta, — je nadaljeval, segajo nam v roke in ponujajo svojo uslužnost. Tu spoznavaš resnično uslužnost, ki hoče pomoči povsod, kjer gre za blagor skupnosti.
Z veseljem sva sopotnika pritrjevala izkušenemu Bradivoju.
Cas se je pomikal že čez poldne, naši mlini pa niso imeli več kaj mleti, kar je zlasti Bradivoja, ki je vso pot sanjal o slastnem pršutku. o posebnostih morskih poslastic, ki jih pozna sto, in s katerimi se bo masti!, ter na istrijančka, ki ga bo jemal vmes v malih požirkih, spravljalo v nerazpeloženje. Ko pa nas je vodja zapeljal pred restavracijo »La Nave«, ga je prevzela spet vedra nasmejanost, da mu je obličje toplo zažarelo in se mu je prej nasršena brada kar sama uravnala v običajno markanlnost. Obed ga ni povsem zadovoljil zakaj »zrezka svetega Petra« ni bilo dobiti; ta je ena najboljših morskih poslastic. Sedemo spet v voz in "se popeljemo v okolico k sv. Roku, od tam pa po strmi poljski poti na hrib. pred veliko domačijo domačina, ki nas je povabil na pristno črno kavo in na ogled divnega zaliva. Trsta in domačije. Razgled z vrha je očarljiv. Zaliv, luke in vse pristaniške naprave čakajo pripravljene na ves ogromni pomorski promet, ki bo po končani vojski usmerjen v Trst in ki ga bo ta moral v srečo vseh Tržačanov predelati in prevaliti. Promet, ki bo nedvomno prekosil celo onega izpred svetovne vojne. Vstopimo v sobane velike nove zgradbe, kjer nas sprejme mlada gospa in postreže s črno kavo. posebnost: skuhana je bila iz aloe. da grenkobe ne ublaži nobena količina sladkorja. Miže smo jo popili in se. kava-lirji, s poljubi na roko zahvaljevali za
nepozabni užitek. Zvabilo nas je še k oknu, da se ponosno razgledamo po širnem morju, po vsem zalivu in okolici Trsta, ki sega že do vrhov visokih bregov in je en sam pisan polkrog palač, hiš in vil, objemajoč vso veliko luko .Se smo se zahvalili za buteljko pristnega prošeka, ki nam ga je prijazni gostitelj dal na dolgo pot in smo spet sključeni zlezli v avto.
Z razstave naše moderne v Jakopičevem paviljonu
Mars je izrinil Moste
Okrog neograjenega igrišča SK Moste na Fužinah se je k revanžni tekmi med Marsom in Mostami zbralo do 300 gledalcev, ki so nedvomno prišli do pričakovanega užitka, saj je bilo vsakovrstnih dogodkov dovolj. Ob poletni vseskozi napeti igri se je Marsovcem posrečilo premagati žilave Moščane s 5:3 (2:1) in si tako s skupnim rezultatom 7:5 zagotoviti sodelovanje v polfinalu.
£Da Je
Aspirin
oruflnačen
zajamčuje vtisnjeni ,.Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh lekarnah.
Og>u reg. pod a br. J2M a« M- um lata
Moščani so zaigrali v lepem slogu, in je zlasti ugajala njihova napadalna petorica, kjer je nekaj dobrih strelcev. Krilci so zaigrali vse preveč defenzivno in mehko. Ožja obramba z vratarjem je imela težko stališče napram »vsiljivemu« nasprotniku, kar pa je bilo v nieni moči, je storila.
Marsovci so prednjačili moštvu Mošča-nov v tem, da so bili v vseh vrstah bolj izenačeni, podjetno napadajoči in z dobrim startom. Dobra je bila obramba, vendar gre en gol na rovaš vratarja. Močna je bila srednja vrsta, ki je zlasti v prvem polčasu pridno zalagala napadalno vrsto. Napadalci so bili vse do šest-najstmetrskega prostora mojstri, tam pa je stroj mnogokrat odpovedal.
Igra sama je bila napeta in skoro do zadnjih trenutkov, ko je domačinom počasi pohajala sapa, energična borba v pivenstvenem slogu. V prvem polčasu Je bil v začetni nei vozi kmalu na vsaki strani izmenjan po en gol, nakar so Marsovci bili dolgo v precejšnji premoči, ki jim jc prinesla še izkupiček nadaljnega gol''. Proti koncu so se Moščani, katerih redki napadi na Marsova vrata so bili vedno nevarni, osvobodili pritiska in je valovila igra iz polja v polje brez rezultata.
V drugem polčasu so začeli Moščani (n so v mlačnosti prvih trenutkov izrabili nepazljivost Marsove obrambe ter izenačili. Gol je takoj razgibal moštvi pa tudi gledalce, ki so postali še bolj živi, ko je sodnik zaradi faula diktiral enajstmetrovko proti Marsu. Moščani pa so to izredno priložnost, ki bi bila nedvomno vplivala na ves nadaljni potek igre, gladko zastrelili. Kljub temu pa je enajstorica Moščanov še vedno prevladovala, saj se ji je posrečilo celo priti v vodstvo s 3:2. Toda sreča se je obrnila, moči domačinov so počasi plahnele, posebno ko so še Marsovci z enajstmetrovko proti Mostam izenačili, nato pa še zabili v štirih minutah dva gola ter postavili končni rezultat 5:3.
Sodil je g. Erlih, ki spričo fair igre. ni imel nerodnega dela.
Dsgodki drugod
V Stali ji
Evgen Sajovic se je rodil leta 1913 v Ljubljani. Umetniško akademijo je dovršil v Zagrebu, nato je potoval v Pariz. Razstavljal je v Ljubljani in v Zagrebu Slikar obnavlja v krajini na primer mehkobo in spokoj razpoloženja, impresije, svetlobnih prehodov in umirjenih kontrastov. Slika prikazuje njegovo »Cvetje«.
Drugi finale za italijanski pokal je prinesel tesno, toda pomembno zmago enajstorici Venezie v odločilni tekmi z Romo. Benečani so zmagali z 1:0 (0:0) in si tako osvojili VII. pokalno prvenstvo Italije. Edini gol dneva je zabil Loik v 21. min drugega polčasa. — V Milanu je v drugi konkurenci igrala Ambrosiana proti Milanu in zmagala s 3:1 (2:0).
V	kolesarskem prvenstvu Italije na dirkališču so postali prvaki: med juniorji: Secondi, med amaterji: Nervi in med pro-fesionali: Stolpi. V zasledovalni vožnji na 5 km je bil najboljši Coppi s povprečno hitrostjo 48.130 km, v dirki na 100 km za motornim vozilom pa je brez prave borbe zasedel prvo mesto Giorgetti v 1:18:08-A. ki je vozil torej povprečno nekaj nad 77 km na uro.
V	Bologni je umrl — 46 let star —-eden znanih italijanskih športnih delavcev in novinarjev — Goffredo Barbaccl, ki se je zadnjih 20 let uspešno udejstvoval v italijanskem športnem pokretu ter si pridobil posebne zasluge za povzdigo plavalnega športa.
Nemčija : Hrvatska 5:1 (1:1)
Pred 40.000 gledalci je bila v nedeljo na Dunaju odigrana mednarodna nogometna tekma med Nemčijo in Hrvatsko, ki je Nemčiji prinesla zasluženo zmago s 5:1. (1:1). Hrvatsko moštvo je do odmora vzdržalo igro — saj je celo zabilo vodilni gol po Wolflu — v drugi polovici igre je močno popustilo, tako da so domači vse Is že prihajali pred hrvatska vrata, ki jih niti izvrstni Glaser ni mogel ubraniti pred tremi efektnimi zgoditki. Glavna krivda za slabšo igro Hrvatov po odmoru zadene Jazbinška in Kokotoviča, medtem ko sta razen Glaseria kot najboljšega do kraja ostala v formi samo še Brozovič in Woifl. Tekmo je namesto Švicarja Wutricha, ki ga ni bilo, sodil domači sodnik Mies. Prireditvi je prisostvovalo veliko število ofi-cielnih predstavnikov.
V	Gradcu je bila v nedeljo tekma med nogometnima reprezentancama Gradca in Zagreba. Zmagal je Gradec z 2 : 1.
»JUTRO« št. 140 ■	4	Torek, 17. VI. 1941-XIX	■
i
Benetke — raj ob morju
Canal Grandc. Regata z gondolami v zgodovinskih nošah.	. Most vzdihljajev
Napoleonov pohod
proti Siriji
Na dan 28. junija 1798, pred svojim izkrcanjem v Aleksandriji in v začetku vojne proti Egiptu, je general Bonaparte iz-cial naslednji oklic na svoje vojake:
>Vojaki! Gotovo boste zadali Angležem občuten udarec, kateremu bo sledila še smrtna rana...«
Ko je Napoleon zasedel Egipt, je vladal v Siriji Ahmed paša, imenovan tudi Džs-zar paša. Dne 22. avgusta je poslal vrhovni poveljnik francoskega eskadrona Beau-voisins svojega sla s pisanjem k mogočni-ku iz Akke v Saido. Turški mogočnik pa ni hotel sprejeti Napoleonovega odposlanca. Zato je Bonapaite sklenil napasti Sirijo. Vzrok za ta napad mu je dalo sklepanje, da je treba Egipt zagotoviti s posestjo te dežele. Obenem je hotel na ta način pridobiti Turčijo za odločitev v prid Francije ali proti nji. Vrhu vsega naj bi se onemogočilo križarjenje angleške mornarice ob sirskih pristaniščih.
Operacije so se začele v januarju 1799. Dne 3. februarja so Angleži obstreljevali Aleksandrijo. Francozi so poslali proti Siriji 13.000 mož broječo vojsko, v Egiptu pa so pustili 16.500 mož. Flotilja, kateri je poveljeval Standelet. je oskrbovala vojsko z živežem iz Damiette. Zalagala je Francoze tudi s topovi in strelivom. Toda neugodni vetrovi so delali napoto in naposled se je zgodilo, da mornarica ni mogla zapustiti pristanišča. General Kleber je odkorakal s svojo armado, vrhovni poveljnik je določil za dan odhoda 5. februar, na pot sta se podala tudi Lannes in Bon s svojimi divizijami. Bonaparte pa se je za-diževal zadaj še do 10. februarja.
Dne 3. marca popoldne so Francozi dospeli do Jaffe, ponoči 8. marca so mesto zavzeli. Naskok je bil krvav in So pri njem izgubili dve sto mož. Turške izgube pa so bile še večje. Sodijo, da so znašale dva tisoč mrtvih in ranjenih.
Dne 19. marca se ie Napoleon pojavil pri Akki, ki je bila utrjeno mesto. Angleži so tedaj že oskrbeli poveljnika Ahmeda pašo z municijo, kajti nekaj dni poprej sta se zasidrali pred Akko dve bojni ladji, in sicer "./The Tiger« in s-The Teseus«. Poveljeval jima je sir Sidney Smith. Toda general Murat je skušal zaman dobiti stik s sovražnikom. Junot je pri Nazaretu naletel na približno 2000 konjikov, ki jih je zapodil v beg. Nato je Napoleon ukazal, naj Kleber podpre Junota pri Akki.
Dne 15. aprila je Bonaparte sam posegel v boj. Prišel je na pomoč Kleberju v bližini Džtura. Tam se je zbralo proti Fran- | cozorn, katerih je bilo 4000. približno 35 tisoč sovražnikov. Padlo je zopet nad 5000 Turkov, medtem ko so znašale Napoleonove izgube komaj sto mož. Ko je v noči og 16. na 17. aprila vkorakal v nazareški
samostan, so ga ljudje občudovali kakor odrešenika. Napoleon je v nekaj tednih tiosegel uspeh, po katerem so sto in sto let vsi zaman hrepeneli: da bi zavzeli Palestino!
Zvečer 20. maja se je francoska vojska rapotila nazaj proti Egiptu, čeprav so vojaki trpeli silno lakoto in še večjo žejo, se je umik izvršil v redu. Na čelu vojske je korakal njen vrhovni poveljnik, in s:cer peš. Ko ga je hleva r vprašal, katerega konja želi za jahati, ga je general oplazil z bičem.	,
Ženske ne smejo
v moške obleke
ženevski justični in policijski urad je izdal odredbo, ki prepoveduje ženskam noš-njo moške obleke. Odredba je posledica tega, ker je bilo v tem mestu v zadnjih časih čedalje več žensk, ki so se na najpro-metnejših točkah kazale v moški obleki. Izjeme se dovoljujejo samo za izrazito športno obleko, n. pr. za smučanje in jahanje. Prepovedane so tudi ženske obleke, ki bi žalile moralni čut.
Faracelssvs svečanosti
Paracelsove svečanosti v Salzburgu bodo, lcakor beležio ondotni listi, letos v dnevih 23., 24. in 25. septembra.
V Bardfalvi na Madžarskem je v starosti 103 let umrla stara ženica, o kateri so govorili, da ima mnogo denarja. Kratko pred svojo smrtjo je sklicala svoje sorodnike. da jim objavi svojo oporoko. Ko so prišli, je zvlekla izpod blazine nogavico, v kateri je dejala, da jc polna bankovcev. Prosila je sorodnike, naj ji poskrbe za lep pogreb, denar pa si naj razdelijo med seboj.
Po njeni smrti so nogavico seveda takoj izpraznili. Bila je res nabita z bankovci, teda veselje dedičev ni trajalo dolgo. Bankovci so bili namreč stari bankovci iz Kossuthovih časov v sredini prejšnjega
stoletja, starih rubeljskih bankovcev iz časa zadnjih ruskih carjev, neveljavnega ru-munskega denarja, popolnoma ničvrednih avstro-ogrskih bankovcev, bankovcev iz dobe inflacije in sličnega papirja. Vse skupaj ni bilo niti toliko vredno, kolikor je bila vredna stara nogavica sama.
Eeginicš iz ^eksandrije
Iz Aleksandrije se seli prebivalstvo v ogromnem številu. Računajo, da je zaradi zračnih napadov doslej zapustilo mesto ž-e 40.000 oseb. V kratkem se bo podvojilo. Tako poročajo nemški listi iz Stockholma.
Mrtvaški ples
Izdajatelj nekega lista v New Yorku Ralph Ingersoll, je pred kratkim objavil knjigo o Angliji, ki vsebuje poleg drugega marsikateri značilen opis življenja v britski metropoli. Ralph Ingersoll se je sam udeleževal tega življenja in proti svoji volji prihaja do zaključka, da plešejo neke angleške družbene plasti danes tragičen, strahoten mrtvaški ples. Ingersollovi vtisi so stari morda nekoliko mesecev, toda svoje aktualnosti še niso izgubili.
Američan je obedoval v razkošno urejenih kletnih prostorih hotela Dorchestra, in to med bombnim napadom. Tam je bila zbrana odlična družba, ki se je trudila, da bi bila videti brezskrbna in vesela. Poleg nekaterih vrhov angleške družbe so bili tam odlični člani emigrantskih vlad, častniki, ameriški novinarji in številni drugi gospodje in dame. Kot koncesijo vojni moški niso nosili neizogibnega fraka, temveč so prišli v cestni obleki.
Videti je bilo marsikatere značilne prizore. Kričeče oblečena zamorka, eksotična lepotica iz Afrike ali Azije je sedela po-
leg odličnega Britanca. Nekatere mlade dame so nosile monokel na očesu. Kmalu občutiš, da igra družba nehote gledališko predstavo in da si skušajo ljudje drug drugemu utajiti pravo razpoloženje. Jazz igra brez prestanka moderne komade. Ob ritmih priljubljene pesmi »Ali ste videli plesati kraljico?« se vrtijo mične dame v naročju svojih soplesalcev preko parketa. Družba pije samo šampanjec. Nenadno vstane neki gospod, dvigne kozarec in vzklikne: »Vsi, ki bodo v bližnjem času umrli, naj izpijejo svoj kozarec še enkrat z menoj!« čeprav ni izgledov, da bi ti ljudje padli na bojnem polju, dvignejo vsi svoje kozarce. To spominja na prizore, ki jih poznamo iz opisov iz dobe terorja v Parizu. So ljudje brez vere in morda brez upanja.
Ralph Ingersoll pripoveduje, da je med plesom treščila bomba v bližno in se je poslopje stresalo od grmenja težkih protiletalskih topov. Glasba se je prekinila samo za nekoliko minut, potem so znova za-zveneli šlagerji in ženske so pohitele moškim v naročje.
Delfini v reki
Prvič, odkar pomnijo ljudje, so delfini v večjem številu priplavali iz morja v reko Mozo. Veselje do nadaljnjega potovanja so jim sicer, kakor poročajo iz Rotterdama, zavrle zaporne naprave pri Lithu, kjer jih ljudje sedaj občudujejo. Ribiči so poskušali z lovom, toda ti poskusi so popolnoma propadli, ker so krepke, nad štiri metre dolge živali z nekoliko udarcev repa raztrgale vsako mrežo. Ker pa požre vsak delfin dnevno svoj metrski stot rib in ker so ti nepovabljeni gostje očitno zelo gladni, se ribiči boje, kaj bo z ribami v Mozi. Doslej pa niso našli še učinkovitega pripomočka, da bi jih po najhitrejši poti prepodili v njihovi pravi element.
Moderen beneški most
Smrt
znanega romanopisca
V Montani je umrl v 57. letu svoje dobe eden najbolj znanih avtorjev, ki so pisali v francoskem jeziku, Guy de Portiales. Bil je po rodu iz ženeve in bil še pred dvema letoma odlikovan s posebno nagrado Francoske akademije. Napisal je niz romanov v biografski obliki o Lisztu, Chopinu, Lu-doviku II., Nietzscheju itd. Njegovo zadnje delo, ki vsebuje avtobiografske poteze, se imenuje »Ribolov« ter obravnava usodo človeka, ki živi v dobi medvladja.
Ošima — častni doktor
Univerza v Gottingenu je počastila japonskega poslanika v Berlinu, barona Oši-mo s častnim doktoratom, ki mu je bil podeljen v priznanje zaslug za okrepitev političnih zvez med Nemčijo in Japonsko.
Obleka na Izkaznice
Tudi angleška vlada je sklenila uvesti nakaznice za obleke. S tem ukrepom hoče omejiti nakupovanje oblačil preko dejanske potrebe prebivalstva.
E K D O T
Nekdanji regent Bavarske princ Luit-pold je po nekem uspešnem lovu nagovoril nadzornika gonjačev:
»Nu, Wastl, kako se vam godi? Ste še vedno zdrav in krepak?«
»Hvala za vprašanje,« je odvrnil vpra-šanec. »2e gre nekako — samo človek postaja čedalje starejši in nespametnejši.«
»Tako?« se je začudil princ. »Saj sem jaz vendar starejši od vas, pa nisem še nič takega opazil...«
»Jaz tudi ne opažam tega na sebi, ampak pri drugih,« je odvrnil Wastl.
»Nič čudnega, da je klavir v zadnjem času tako tiho sviral.«
(»Everybodys weekly«)
Kulturni pregled
— ----------
Poletna sezona v ljubljanski Drami
Sezona v našem gledališču se je nagnila h koncu. Stala je v znamenju velikih in usodnih dogodkov, ki pa so le za malo časa motili njen redni in normalni potek. Z iskrenim zadoščenjem in velikim veseljem je članstvo obeh naših gledališč sprejelo vest, da so nove Oblasti pokazale takoj v začetku posebno zanimanje za gledališko delo v Ljubljani. Visoki Komisar Eksc. Grazioli se je dal že na prvi stopnji urejanja in normalizacije razmer v novi provinci izčrpno poučiti o stanju Narodnega gledališča in o njegovem delu. Pod njegovim visokim pokroviteljstvom, soglasno s splošnimi kulturnimi ukrepi, ki jih je izdal Duce, je moglo slovensko gledališče v Ljubljani nadaljevati svoje delo v polnem obsegu. Med tem je potrebna skrb g. Visokega Komisarja za enega največjih kulturnih zavodov v Ljubljani, za Narodno gledališče, ki zaposluje častno število umetnikov, godbenikov in drugega osebja, obrodila nove, še bolj razveseljive sadove:
Ljubljansko gledališče je ohranilo značaj državnega gledališča. Zagotovljena so mu vsa sredstva za normalno delovanje tudi v bodoči sezoni. Gledališče bo delovalo v dosedanjem obsegu in bo lahko zaposlilo vse dosedanje osebje.
Vest o tako srečni rešitvi gledališkega \-prašanja je navdala gledališke kroge z največjo hvaležnostjo. A tudi široka javnost naše Pokrajine bo umela ceniti visoko pokroviteljsko skrb in vzorno pozornost, ki jo izkazuje osrednjemu slovenskemu gledališkemu zavodu Eksc. Visoki Komisar.
Njegovi iniciativi pa gre hvala tudi za ukrep, ki smo ga na kratko zabeležili že
v včerajšnji številki: G. Visoki Komisar je namreč izdal smernice, po katerih se bo v Ljubljanski drami takoj po zaključku tekoče sezone začela poletna sezona. V tem času bo naša drama dajala predstave po ljudskih cenah, s čimer bo omogočena udeležba najširšim slojem. Naše delavstvo, kmetje iz okolice in vse ostalo prebivalstvo bo moglo ob nizki ceni uživati izbrana dramska dela v izvedbi najboljših slovenskih igralcev.
Kakor izvemo, se v gledališču smotrno pripravlja repertoar za poletno in za novo sezono. Delo se razvija s poživljenimi močmi, z zaupanjem in optimizmom. Otvoritev nove sezone z zgodovinsko dramo uglednega tržaškega dramatika in publicista Rina
1 e s s i j a bo stala v znamenju nove in pravilne usmerjenosti v italijanski kulturni svet, ki je bil dosihmal pri nas premalo znan ali pa enostransko upoštevan. Uvažu-je se tudi možnost, da bi se še v poletju uprizorila na prostem krasno tragična pesnitev Gabriela d'A n n u n z i a »Jorjeva hči«, čije kongenialni prevod je pravkar dovršil pesnik Alojzij Grb-cinik. Repertoar nove sezone bo zadosti upošteval slovenske avtorje, ki mu bodo dali narodni značaj, obrnem pa se bo naslanjal na tretjo, to je klasično komponento.
Tako so se v sedanji dobi odprle slovenskemu gledališču v Ljubljani svetle perspektive v mirno in intenzivno kulturno delo. Pričakovati je tudi, da bomo v gledališki glasbi (operi) oobili goste iz Italije, kar bo samo poživilo in povzdignilo domača operna glasbena prizadevanja. S posebno pozornostjo je naše občinstvo sprejelo vest »Jutra« da bo »Teatro Reale delTOpera« iz
Rima na svoji poti v Zagreb nastopil tudi v Ljubljani. To gledališče združuje nekatere največje umetnike sodobne italijanske opere in če pride v kratkem do njegovega gostovanja, kot bi si želeli, bo njegov nastop v Ljubljani, ki v prejšnjih razmerah ni mogla neposredno slišati slovečega B. G i g 1 i a, prvovrsten gledališki dogodek.
Tradicionalni gleda.iški stiki med Italijo in Ljubljano, ki so bili posebno živahni v 18. in 19. stoletju, se potemtakem obnavljajo na novi, moderni in napredni podlagi.
Spominu Josipa Jurčiča
Zgodovinski dogodki meseca aprila in maja nam niso dopustili, da bi gledali v preteklost; vse naše misli so bile tiste dni zaposlene s sedanjostjo in bodočnostjo. In tako je šla neopažena mimo nas obletnica, ki bi ji bili sicer posvetili obilo pozornosti. Dne 3. maja je poteklo 60 let, kar je v Ljubljani zatisnil oči Josip Jurčič, čigar življenjsko delo je v našo literaturo zarezalo tako globoko brazdo in čigar romani so morda prav v sedanjih hudih časih zopet pridobili večji pomen in mikavnost.
Pred seboj imam »Slovenski narod« iz leta 1881. Zanima me. kakšen vtis je takrat na slovensko javnost napravila Jurčičeva smrt. Naše razmere so bile takrat več ko skromne in »Slovenski Narod« pred 60 leti je bil skromen listič na štirih straneh malega formata. Vendar je bilo okoli njega zbrano vse, kar je takrat.predstavljalo slovensko narodno inteligenco! In tako ni čuda, da je osmrtni list, ki ga je »Narod«- objavil za svojim glavnim urednikom, sestavil Franc Leveč. Na pivi strani številke z dne 5. maja (list je izhajal popoldne z datumom naslednjega dne) je velika, črno obrobljena osmrtnica, na kateri »Upravni odbor Narodne tiskarne v
Ljubljani s tužnim srcem oznanja pre-žalostno vest, da je blagorodni gospod Josip Jurčič, slovenski pisatelj in glavni urednik ,Slovenskega Naroda', ustanovnik in solastnik .Ljubljanskega Zvona', mestni odbornik ljubljanski itd. itd., porojen v Muljavi pri Krki 4. marcija 1844. leta, po dolgej in mučnej bolezni, prejemši Sv.' Sa-kramente za umirajoče, 3. maja ob 9% uri zvečer mirno v Gospodu zaspal.«
V isti številki je dr. Tavčar napisal velikemu možu prvi kratek nekrolog, češ, »v tem trenutku, ko vest o njegovej smrti z vso svojo grozo tišči na nas, otrpneni smo v takej meri, da nemarno moči pisati ne-krologa... Po vsej pravici sme žalovati vsa slovenska zemlja, ker mrtev je jeden najboljših in najduhovitejših njenih sinov.« Pisec opisuje zadnje trenutke Jurčičevega življenja:
»Uže v pondeljek (2. maja) bilo mu je tako slabo, da se je dal prevideti. V torek zjutraj mu je nekoliko odleglo. Ali zdravniki si niso napravljali nikacih upov, zvečer pa je mirno umrl in tiho, kakor ura kadar obstane. Okoli 9. ure poklical je pri polnej zavesti svojo postrežnico ter jej na-dočil, da naj gre po zdravila v lekarno. — Te bodo zadnje. — je dejal. A še teh ni potreboval. Ko je postrežnica po kratkem izostanku zopet prišla domov, bil je mrtev.«
Pisec pripoveduje, kako je bil deset minut prej pri njem še zdravnik, kako rad bi še živel nekaj časa, kako upa, da bi sedaj šele pisal svoja najboljša dela.
»Ko smo vpričo beležnika po zapuščenih manuskriptih iskali zadnje oporoke, videlo se je jasno, koliko idej je umrli vzel soboj. Nedodelana se je dobila jedna drama in pa roman ,Ciril in Metod'. Listkov s kratkimi noticami vse mrgoli, tu pri-
četa povest, tam prizor za tragedijo, tu zopet skica za humoristični roman. Srce nam je gorelo, ko smo morali broditi po literaričnem tem grobu.«
Jurčič je zapustil oporoko, v kateri je imenoval za svojega dediča brata Antona. Vsi spisi m pisma pa naj se izroče profesorju Levcu, ki naj jih »z diskrecijo objavi ali pa pokonča, prav tako kakor bi svojo zapuščino urejal«.
Obširnejši nekrolog je objavil »Slovenski Narod« v petkovi številki 6. maja. Iz uredniške zabeleške v redakcijskem izvodu vidim, da ga je napisal profesor Leveč. »Ko je bridka smrt uže slonela ob njegovem fotelji, pisal je z veseljem in poln najlepše nade svoje izvrstne .Rokovnjače'. In ko ga je bolezen uže položila na smrtno posteljo, še se je do zadnjega trenutka vestno brigal za list. ki je v nedeljo, 1. maja prinesel zadnjo notico iz njegovega peresa ...«
Jurčičev pogreb je bil eden najsijajnej-ših. kar jih je do takrat videla Ljubljana. V sprevodu so nosili 54 vencev in za krsto je korakalo več kakor 3000 ljudi. Nad 5000 ljudi je od Kolmanove hiše (na Kongresnem trgu), po Gledališki (danes menda VVolfovi) ulici, na Frančiškanskem trgu in na Dunajski cesti tja do Sv. Krištofa tvorilo špalir. V sprevodu je bilo mnogo deputacij iz ostalih krajev Slovenije in zlasti je bila zapižena korporativna udeležba slovenskega dijaštva ljubljanskih srednjih šol, ki si navzlic vsem prepovedim ni dala zabraniti, da izkaže svojemu vzorniku zadnjo čast.
Ob odprtem grobu je govoril dr. Valentin Zarnik in ko so pevci ljubljanske čitalnice odpeli nagrobnico ^TTsliši nas. Gospod«, so se trume pogrebcev začele razhajati.
»JUTRO« št 140
Italijanski tečaj
gorel z mogočnim plamenom in je prizadejal otrokom hude opekline. V bolečinah so obležali brata Janko in Ciril Jenko ter brata Peter in Janko Porenta.. Z reševalnim vozom so jih brž prepeljali , v bolnišnico na Golniku. Dvema grozi nevarnost, da bosta oslepela Isti dan sta se pri Novi vasi na Gorenjskem ponesrečila dva otroka. ki sta se prav tako igrala z razstrelivom.
*	Nevarnost požarov v gozdovih. V nemških listih vedno beremo opozorila, naj ljudje pazijo na gozd, ker je gozd eno izmed največjih bogastev vsake države, prava zakladnica zdravja. Posebno zdaj, ko je doba izletov, je treba tudi našim ljudem toplo priporočiti, naj pazijo na gozd. Kljub ponovnim opozorilom lahko še vedno srečate lahkomiselne izletnike, ki zavržejo čik ali tlečo vžigalico, ne da bi se zavedali, kolikšno škodo lahko povzročijo lastniku gozda in celotnemu narodnemu premoženju. Pa tudi razmetavanje raznih odpadkov lahko napravlja škodo. Pogostokrat se je že primerilo, da sta se človek ali divjad ranila na ostrih škatlah konzerv ali na razbitem steklu. Priporočamo zatorej čim več obzirnosti. Varujmo gozd, varujmo prirodo!
*	Naročnike dr. Gradove knjige »Italijanski tečaj za Slovence« obveščamo, da iahko dvignejo prvih 16 strani knjige od danes naprej v Knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova ul. 4. Kompleten prvi zvezek bo izšel prve dni prihodnjega tedna. Založnica prosi, da se ji zakasnitev oprosti, ker ni bilo v njeni moči odstraniti ovire, ki so povzročile malo zakasnitev. Po prejemu I. zvezka izročite odvišno prvo polo, ki jo prejmete v naprej, svojim prijateljem, da spoznajo vrline nove učne metode za italijanski jezik.	(—)
*	»Razori« — časopis za doraščajočo mladino. — Zaradi vojne, ki nas je tako nepričakovano dohitela, smo zaključili letošnji letnik »Razorov« s 7. številko, ki so jo prejele že vse šole in tudi vsi ostali naročniki. Novi letnik (X. letnik), bomo pričeli redno izdajati s pričetkom novega šolskega leta. List bo kakor do sedaj namenjen doraščajoči mladini od 10. leta dalje, novi letnik pa bo tako urejevan, da bo zadovoljeval doraščajočo mladino vobče vseh šol. Uredništvo vabi k sodelovanju vse književnike, ki imajo voljo sodelovati v mladinskem listu. Uredništvo zbira pesmi, prozo, dobre prevode — zlasti prevode kratke proze iz italijanske mladinske literature —. nadalje aktualne članke iz vseh pojavov kulturnega življenja (potopise, življenjepise, posebnosti slovenske zemlje, prikaze iz tehnike, gospodarstva itd.). Prav tako bomo potrebovali uganke, križanke, rebuse in vobče gradivo za razvedrilo. Prispevke za prvi dve številki sprejemamo do 1. avgusta. Honorarje za sprejeto gradivo bomo izplačevali takoj po izidu. Naslov uredništva: Uredništvo »Razorov«. Ljubljana, Gregorčičeva 23, tiskarna »Merkur«.
*	Umetnost ljubeči javnosti. Umetniško društvo »Slovenski lik« se kot osrednja strokovna organizacija mladih slovenskih slikarjev in kiparjev s svojimi perečimi željami vljudno obrača na p. t. občinstvo. Marljivo društvo, ki je priredilo letos že dve uspeli predstavi, potrebuje v svrho gmotne podpore za svoje člane primernih naročil, ki so jih zmožni strokovnjaško izvršiti v vseh slikarskih in kiparskih tehnikah, po zelo zmernih cenah. Društvo ima v svojih pravilih predvideno tudi podporno članstvo, izredno za višje zneske, podporno za vsak znesek. Izdalo je tudi prvo serijo 6. umetniških razglednic slovenskih mladih umetnikov, ki se dobe pri Akademski založbi ali pa na čekovni račun št. 17.973 po 15 din. I£er je v pripiavi nova razstava, društvo in člani nujno potrebujejo denarja. Podpiranje društva mlade slovenske generacije toplo priporočamo.
*	Zbirališče Nemcev v Litiji. »Volkischer Beobachter« poroča: Da bi se Nemcem, ki vršijo službo v Litiji, kakor tudi ondotnim nemškim rojakom nudila priložnost, da bi lahko gojili družabnost, je bil v neki prevzeti gostilni urejen in odprt »Nemški dom« (Deutsches Haus). — Prevzeta gostilna je bila prej last gostilničarja Pleni-čarja in njegove gospe ter je bila znana daleč naokrog z imenom »Pri Urški«.
Letošnji absolventi trgovske akademije v Ljubljani
nas je vodilo in družilo vsa leta šolanju. Vedno smo čutili drug z drugim in si vzajemno pomagali pri napornem študiju. Bili smo kakor ena sama družina. Tu je res kraljevalo pravo prijateljstvo. Zdaj, ko stopa vsak izmed nas v svoj stan, se zaveda, da mora ohraniti vse te vrline, da bo lahko kljuboval oviram, ki se mu bodo stavile na pot. Prepričani smo, da bomo s svojim strokovnim znanjem povsod častno zastopali ugled naše šole in čast našega naroda. Mladostna vedrost naj ostane še nadalje krepilo pri vsakem naporu. Tako bomo mogli vedno z vedrim čelom stopati dalje čez vse ovire v življenju. — Absolventi.«
Trgovska akademija v Ljubljani je nedavno zaključila pouk in dična četa absolventov in absolventk je stopila v novo življenje. Saša slika prikazuje ta prikupni zbor z gg. ravnateljem in profesorji v sredini. Vrii fantje in dekleta, ki so nam poslali pričujočo sliko, so priložili naslednje pisemce: »Končani so izpiti, poslovili smo se od šolskega življenja, ki je bilo spremljano z mnogimi veselimi, pa tudi žalostnimi dogodki. Študijska doba na trgovski akademiji nam bo ostala v globokem spominu, vez tovarištvu in sloge nas bo vodila tudi nadalje skozi borbo za obstanek. Spoznanje, da jc v slogi, in iskienem tovarištvu zmaga,
Društvo slepih je zborovalo
Joška Kozlevčarja za častnega člana Društva slepih ter mu s tem izrekel najlepše priznanje za njegove dragocene zasluge.
Tajniško poročilo pravi, da je lani štelo Društvo slepih že 153 rednih članov iz najrazličnejših delov Slovenije. Društveno delo je bilo tudi v preteklem letu še dokaj zadovoljivo in kronano z raznimi uspehi kljub vedno večji pozabljivosti slovenske javnosti do težkega položaja slepih.
Blagajnik Jože Grad je podal nekaj številk. ki govore o dohodkih in izdatkih Društva slepih. Dohodkov je bilo 58.839, izdatkov 34.452, dočim so podpore članom znašale 21.062 dinarjev.
Preglednik Kozlevčar je podal nadzorni-ško poročilo in predlagal marljivemu odboru absolutorij s pohvalo. Poudaril je, da Ljubljana še nima pravega čuta za slepe, da bo treba zdaj, ko je večji del Slovenije odrezan od Ljubljane, najti novih možnosti za delo, in zlasti misliti na tisto slepo mladino, ki se vzgaja po raznih domovih za slepo deco, pa jo bodo nekega dne poslali na cesto, v življenje ... Hiša v Jaršah, ki jo je pred kratkim kupilo društvo, naj bi sčasoma postala nekak dom dela za slepo mladino, ki se bo sama težko znašla v življenju.
Pri volitvah se je izkazalo, da uživa odbor polno zaupanje članstva, saj je bil soglasno izvoljen, da sprejme svoje funkcije tudi za novo poslovno leto, ki mu nalaga toliko novih nalog.
Ljubljana, 16. junija
Skromneje kakor druga leta se je vršil letošnji občni zbor Društva slepih v Ljubljani. Vsa zadnja leta so se vršili občni zbori v sejni dvorani magistrata, ob lepi udeležbe zastopnikov in odposlancev iz vseh krajev Slovenije, zlasti je bila številčno zastopana štajerska. Nove razmere so močno skrčilo število letošnjih zborovalcev, ki so se sestali v nedeljo dopoldne v salonu gostilne pri Mraku, da se pomenijo o svojem delu in si začrtajo nove smernice v novih prilikah.
Predsednik Anton Pleško je toplo pozdravil vse navzočne, izrekel iskreno zahvalo vsem dobrotnikom slepih ter se spomnil v preteklem letu umrlih .članov. Nato je tajnik Franc Pleško prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil soglasno sprejet. Iz poročila, ki ga je nato podal predsednik, posnemamo, da je bila tudi v preteklem letu glavna skrb društva pomoč slepemu tovarišu. V začetku oktobra je Društvo slepih skupaj z Domom slepih priredilo nabiralno akcijo, ki je zelo povoljno uspela, saj je prinesla nad 17.000 dinarjev dohodkov. Vso zimo so prihajali lepi darovi, zlasti s štajerskega, ki pa je zdaj odrezano od nas, kar se bo pri Društvu slepih posebno težko občutilo. V minulem letu tisti, ki imajo Kolmanovo ustanovo, niso prejemali podpor od Društva slepih, da so lahko dobili nekaj več podpore tisti, ki ne uživajo te ustanove. Dne 7. julija je odbor imenoval na svoji seji
potrebujejo in je tudi največ porabijo. Glavno cev bo mestni vodovod lahko preložil šele jeseni ali pozimi, ko je poraba vode najmanjša. Za dovajanje vode bo tedaj zadostovala druga cev s premerom 250 milimetrov, da ne bo treba zapirati vodovoda, poleg tega bodo pa glavna dela opravili ponoči, ko je potreba po vodi najmanjša. Tako urejena ravna pot bo pozneje šla čez glavno dovozno pot, ki bo speljana s križišča škrabčeve ulice s Cesto na Rožnik. Nova cesta bo šla s tega križišča naravnost pred tivolski grad, zato pa. bo zaprta sedanja vozna pot v podaljšku Nunske ulice vzdolž ribnika. Kakor že sedaj vidimo, bo sedanja dovozna cesta zelo razširjena in bomo na tej terasi dobili, najlepša otroška igrišča, ki bodo bistveni, del otroškega paradiža ob otroškem kopališču v ribniku. Da pa po otroškem igrišču ne bo mogoče voziti in bo zato sedanja, dovozna pot popolnoma odpravljena, je pač umevno samo po sebi.
u— Novo kopališče v Koleziji je zaradi novih razmer vsak dan bolj aktualno vprašanje Ljubljančanov, ki že komaj čakajo toplejšega vremena, da bi šli v vodo. Zato je bila pa zlasti naša mladina zelo nestrpna, ker so se ustavila dela pri novem kopališču v Koleziji. Ta seveda ni upoštevala, kako je s cementom, zato se je pa razveselila že nekaterih delavcev, ki so pričeli z nadaljevanjem kopanja velikega in malega bazena. Vsa težaška in zidarska dela so namreč že oddana in gotovo bodo-Ljubljančani veseli vesti, da že te dni pride spet cement iz Trbovelj v Ljubljano, ki bo spet oživil vsa gradbena dela v našem, mestu .Najbolj bo pa te vesti veselo delavstvo, ko bo videlo, da jim je spet zajamčen stalen zaslužek. Kar se pa novega, kopališča v Koleziji tiče. moramo že danes povedati, da je delo tako veliko, da se letos najbrž še ne bomo mogli kopati v tem velikem novem ljudskem kopališču, ki ga bo mestna občina napravila z velikimi stroški ter ob njem uredila tudi sodobna športna igrišča. Če bo šlo vse po sreči, bodo vsa dela letos gotova. — Tako nam poročajo z mestnega magistrata.
u— Prva sklepna produkcija Glasbene akademije v korist brezposelnim slovenskim glasbenikom bo drevi ob 19. v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci in slušatelji višjih letnikov iz šol raznih profesorjev, med drugimi iz šole rektorja Trosta, ravn. Betetta, red. prof. J. Ravnika, izr. prof. šlaisa in Trostove, doc. Rupla, prof. škerjanca in Pfeiferja. Kot vstopnina veljajo sporedi po 15 oziroma 10 dinarjev, ki so v prodaji v Matični knjigarni. Na produkcijo, ki obsega zanimiv program, opozarjamo muzikalno občinstvo, zlasti ono, ki pozorno sledi razvoju našega mladega glasbenega rodu.
u— Popravilo Vegove ulice. V zadnjem času so popravila ljubljanskih cest in ulic na dnevnem redu in v takem obsegu, kakor še nikdar doslej pri nas. Zdaj obnavljajo Ve govo ulico, ki je zelo prometna in važna, a je bila lansko leto nepravilno urejena, tako da nekoliko visi. Popravilo pa se vrši. na doslej za naše razmere nenavaden način. Cestišče orjejo s posebnim plugom, v katerega je vprežen težki parni valjar. To delo je potrebno za niveliranje neurejenega cestišča, nakar bo posuto z več plastmi, različno debelega kamenja in temeljito preval jajo in v doglednem času tudi asfaltirano kakor ostale ljubljanske ceste.
u— Medvedova ulica bo od torka 17. t. m. dalje med Jernejevo in Lepodvorsko ulico zaprta za vozni promet zaradi zboljšanja cestišča ter bo delo trajalo kakih 8 dni.
u— Druga sklepna produkcija šole Glasbene Matice bo v sredo dne 18. t. m. ob četrt na 7 v rnali Filharmonični dvorani. Natančen spored se dobi v Knjigarni Glasben Matice.
u— Najdeno je bilo nekoliko denarja v dinarski vrednosti; vrne se proti zadovoljivemu dokazilu. Naslov v uredništvu »Jutra«.
razumevanju organizacije same pa tudi po-sameznih pripadnikov stanu.
u— Kinematografske predstave za vojake. Italijansko vojaško vodstvo se dobro zaveda, kolikšnega pomena je lahko film, ustvarjen z močnim nacionalnim in vojnim motivom. Zaradi tega se je divizijsko po^ veljstvo v Ljubljani odločilo, da omogoči vojaštvu ogled filma »Alkazar«, ki prikazuje junaški odpor španskih kadetov v sloveči starinski trdnjavi v Toledu za časa španske državljanske vojne. Vsebina, polna krepkih dogodkov, je prepletena s prikupno ljubavno zgodbo. Film je bil odlikovan s častnim pokalom na tekmovanju v Benetkah. Tudi v Ljubljani je film deležen velike pozornosti, saj pomeni časten višek italijanskega filmskega ustvarjanja v zadnjih dveh letih. Vojaštvo si ogleda filrn pri štirih posebnih predstavah. Včeraj ob pol 10. se je ustavila prva četa pred kinom Matico, popoldne je sledila druga vojaška •predstava, danes dopoldne in popoldne pa bosta sledili še ostali dve. Vojaštvo s prav posebnim navdušenjem sledi napetim dogodkom. ki jih prikazuje »Alkazar«.
u_ z regulacijo Tivolija in ureditvijo
poti in cest od Ceste na Rožnik do Rožnika in šišenskega hriba je v zvezi tudi nova pot nad drevesnico mestne vrtnarije, ki veže sedanji del Ceste na Rožnik z diagonalnim drevoredom proti glavnemu drevoredu. Doslej so morali stanovalci z gornjega dela Ceste na Rožnik in iz Rožne doline nad mestno vrtnarijo hoditi po precej hudem klancu, nova pot pa je brez klanca speljana skoraj v isti smeri precej nižje s samo malenkostnim padcem. Ljudje so opažali, da poti sedaj ni mogoče napraviti v vsej širini, kjer jo seka glavna napajalna vodovodna cev. Ta cev bo seveda preložena, vendar bomo morali počakati tako dolgo, dokler ne dobimo tako velikih cevi, saj jih v Ljubljanski pokrajini nikjer ne izdelujemo. Preložiti bo namreč treba glavno cev s premerom 400 mm, kar bo zelo težavno delo. ker taka cev tehta 800 kg. Razen tega bo treba napraviti tudi nokaj specialnih kosov cevi. čeprav bi pa vse potrebne cevi takoj dobili, sedaj to delo ni mogoče, ker poleti ljudje vodo najbolj
fantov na štajerskem. Kandidiral je v laškem okraju in je pripadal poslednjemu parlamentu v bivši Jugoslaviji. Bil je menda prvi Slovenec, ki je z odličnim uspehom napravil izpit za rezervnega majorja. Z njegovo smrtjo je bridko prizadeta njegova družina. Izrekamo ji iskreno sožalje!
*	Promocija. Na veterinarski fakulteti v Zagrebu sta bila dne 9. t. m. promovira-na za živinozdravnika gg. Bojan Mervič sin ravnatelja meščanske šole v pokoju v Ljubljani in Gustelj Slokan, po rodu iz Ljutomera, zdaj stalno bivajoč v Dolnjem Logatcu, čestitamo!
*	Smrtni padec. V soboto dopoldne je 371etni delavec Anton Skočir iz Kobarida imel nekaj opravka v višini tretjega nadstropja neke hiše. Med delom se je preveč nagnil skozi okno, da je izgubil ravnovesje in padel v globočino. Ljudje so mu takoj prihiteli na pomoč, a nesrečni Skočir je bil na mestu mrtev.
*	Veliko zanimanje za italijanski krompir. Kakor poročajo iz Rima, je v deželah severne Evrope živahno povpraševanje po italijanskem zgodnjem krompirju. Ker izvaja Italija zelo strogo kontrolo nad izvozom živil, morajo biti vse pošiljke krompirja čez mejo opremljene s potrdilom o njega izvoru in spričevalom pristojnega kmetijskega zavoda o njega kakovosti.
*	Šest otrok sc je ponesrečilo pri i^raniu z razstrelivom. Hudo nesrečo je povzročilo odvrženo razstrelivo nad Škofjo Loko. Šest šolskih otrok je našlo v gozdu pri Sv. Duhu več zavitkov smodnika. Otroci so izsuli razstrelivo in ga zažgali. Smodnik je za-
DNEVNE VIST1
* Smrt prof. Mirka Bitenca. Kakor navaja spisek padlih, ki ga je pravkar objavil Rdeči križ, je tudi prof. Mirko Bitenc po stal žrtev bombnega napada. Precej časa je lila njegova usoda neznana in se je domnevalo, da je zašel v Dravogradu v nemško ujetništvo. Zdaj pa je potrjeno, da je bil zadet ob napadu štuke pri Mariboru. Po rodu je bil iz Kranja, kjer se je rodil v pošteni železničarski družini leta 1898. Gimnazijo je dovršil v Kranju in starši so v svojega prvorojenca stavili velike nade. ze v svetovni vojni se je boril v Tirolah, po vojni pa je nekaj časa učiteljeval v Prekmurju in nato dovršil filozofske študije v Zagrebu. Kot profesor matematike in drugih realnih ved je služboval na gimnaziji v Celju. Bil je na glasu strogega, toda pravičnega vzgojitelja. Politično je stal v taboru SLS in je zadnja leta posebno vidno nastopal pri Zvezi slovenskih
Iz Ljubljane
u— Zborovanje sodnikov. Pod okriljem svoje stanovske organizacije so preteklo 1 nedeljo zborovali slovenski sodniki in dr-1 žavni tožilci. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno vsestransko prizadevanje odbora za pospeševanje koristi članstva, zlasti v kolikor se je ta potreba pokazala tudi v izpremenjenih razmerah. Stvarna debata v omenjenih pogledih je pokazala visoko raven našega sodniškega stanu in so tudi sklepi zborovalcev, ki dajejo novo izvoljenemu odboru dokaj daleko-sežna pooblastila, podali dokaz o polnem
ki je ne bo mogoče zlepa pozabiti. Fratnikova ima enega tistih blago donečih, izravnanih glasov južnega tipa s sočnimi, polnimi barvami, katerih liričnemu blesku se ne more zapreti nobeno uho. Mlada pevka je v teh dveh letih, odkar je bila v Aussigu, presenetljivo naglo dozorela in močno zrasla tudi v svojih igralskih sposobnostih. — Zavidanja vrednih uspehov, ki jih je mlada pevka dosegla v inozemstvu, potem ko je doma zaman iskala mesta svojim umetniškim sposobnostim, smo iskreno veseli in ji v Monakovem, tem slovečem srediču glasbene umetnosti, želimo novega razmaha in novih lovorik.
Knjige, ki se najbolj čitajo v Italiji. Med knjižnimi izdajami, ki se v italijanskih knjigarnah najbolj prodajajo, navaja »Me-ridiano di Roma« z dne 8. t. m. Alfreda Panzinija »Romanzi d:ambo i sessi«, Angela Gattija »Sulle vie dell'epopea«, Tere-saha »Dobbiamo vivere la nostra vita«, Cesara Pascarella »Storia nostra«, E. Cec-chija »Corse al trotto«, Massima Bontem-pellija eseje o Vergi, Aretinu, Scarglattiu in Verdiju, Alfreda Gargiula študijo o d'Annunziu, Giov. Rizza »Diario di lotta e di poesia«, D. Cinellija »Compagno« in G. Briganta-Colonne »Olimpia Pomphili«.
Lovro Matačič, ravnatelj hrvatske opere v Zagrebu, je bil povabljen v Berlin, kjer bo v seriji mojstrskih koncertov dirigiral dva koncerta in še neko Mozartovo opero. Med dirigenti za mojstrske koncerte so Furtvvangler, de Sabata, Vaclav Talich in drugi znameniti dirigenti.
Grillparzerjevo proslavo priredita 22. junija v Zagrebu Hrvatsko državno gledališče in Nemška akademija. Med sodelavci so Lovro Matačič, ki dirigira orkester, študijski svetnik Konig in prof. dr. Cysarz kot govornika, Anka Kernic kot re-citatorka in gojenci igralske šole pod vodstvom dr. Branka Gavelle.
bilo v akademskem letu 1939-40 vpisanih na vseh univerzah v Italiji 85.4(72 slušateljev, izmed katerih jih je 17.731 izstopilo, ker so absolvirali, ali pa Iz drugih razlogov. V tekočem akademskem letu jih je bilo na novo vpisanih 52.750, tako da je število slušateljev poskočilo na 120.491. Največ slušateljev je vpisanih na fakultetah za gospodarstvo in trgovino, namreč 19.075. Za njimi se vrste po številu slušateljev pravne fakultete s 17.769 slušatelji, dalje filozofsko-literarne fakultete (13.9M) in medicinsko-kirurške (13.089). Na tehničnih fakultetah je v propedevtičnih semestrih vpisanih 7122, na oddelkih za civilno inženirstvo 823, za industrijsko inže-nirstvo 2321, za pomorsko in mehanično 143, za kemijo 90, za aeronavtiko 33. za rudarstvo 151. Fakultete za arhitkturo štejejo 1063 slušateljev.
Nova slovenska mladinska knjiga. Literarni klub v Ljubljani je pravkar izdal mladini namenjeno knjigo znanega pisatelja Franceta Novšaka »Alenkina čebelica«. Povest, ki obsega 80 okusno natisnjenih strani, je ilustriral Milko Bambič. Knjiga, o kateri bomo še priobčili podrobno poročilo, stane 18 din (Lit 5.40) in se dobiva v knjigarnah, ki jo naročajo pri avtorju, pisatelju Francetu Novšaku v Ljubljani, Lepi pot 12.
Štefanija Fratnikova — članica mona-kovske Opere. Znana naša rojakinja, operna pevka Štefanija Fratnikova je za naslednje sezone podpisala angažman z upravo monakovske Opere. Zadnji čas se je udejstvovala v Aussigu, kjer je pela prve vloge in je bila pri kritiki in občinstvu deležna vsega priznanja in občudovanja. Ko je zadnjikrat nastopila kot Dezdemona v »Othelu«, ji je poročevalec »Aussiger Tagblatta« napisal nekaj prav toplih besed v slovo. S Štefanijo Fratnikovo, je rekel med drugim, izgublja Aussig pevsko moč,
suje nekatere značilne poteze slovenskih kulturnih tradicij. V prvem delu članka pripoveduje o obisku v Ljubljanski »svica-riji« v Tivoliju, kjer se je srečal z življenjem ruske kolonije, s svetom zase, v katerem ginevajo »osiromašeni »brodolomci« življenja in obujajo spomine na svojo lepšo preteklost. V drugem delu opisa omenja sodelavec Corriera della Sera« najugodnejši vtisk. ki so ga napravili na slovensko javnost ukrepi glede izpopolnitve ljubljanske univerze, za kar gre hvala Duceju in Visokemu Komisarju. Mimo univerze vodi italijanskega dopisnika pot v park pred Glasbeno Matico, kjer vzbujajo njegovo pozornost kipi največjih slovenskih muzikov. Nisem verjel, pravi pisec, da bi imela glasba v tem mestu tolik sloves, toda to je samo novi znak kulturne stremljivosti Ljubljane.
Nato opisuje dopisnik milanskega lista obisk v »Istituto di cultura italiana« na Napoleonovem trgu, kjer se mu je pridružil mlad mož z »Divino Commedio« pod pazduho; eden izmed obiskovalcev tečajev. Po videzu bi sodil da je bil obrtnik, a tudi tu je obveljalo, da obleka ne dela človeka; v resnici je bil uradnik, a govoril je kakor profesor. Ta informator ga je opozoril na značaj Napoleonovega spomenika, pod katerim počivajo kosti neznanega vojaka izza časa Ilirije, vendar pa oni, ki je »recente-mente» spisal verze na spomeniku, ni bil profesor, kakor čitamo v dopisu, marveč največji sodobni slovenski pesnik. — članek se sklepa z obiskom v cerkvi pri Križankah in izzveni z opombo, da je Ljubljana vsa kakor zgodovinska knjiga brez kazala: treba jo je čitati na soncu stran za stranjo.
Univerze v Italiji. Po statistiki, ki jo je
objavil nedavno »Meridiano di Roma«, je
še dolgo potem objavlja Slovenski Narod dopise iz raznih krajev in v vseh dopisih prihaja do izraza globoka žalost, ki
je zavladala med narodom nad Jurčičevo smrtjo.
Mesec pozneje je naznanil »Slovenski Narod po »Zvonu«, da se je v Jurčičevi ostavščini našlo več sto skrbno spravljenih drobnih listkov, na katerih je pisatelj imel zaznamovane posamezne vire, epizode. karakteristike in prizore za svoj ne-devršeni roman Rokovnjači . Na podlagi to osnove bo Rokovnjače« nadaljeval Janko Krsnik na Brdu. ~ Slovenski Narod« poudarja, da je Janko Krsnik najzmožnejši za tr> delo, saj je bil Jurčičev najboljši prijatelj in literarni sodelavec — Jurčič se je še malo dni pred smrtjo z njim pogovarjal. kako misli ' roman nadaljevati, ako mu Bog povrne ljubo zdravje. »Zvon« že v junijski številki objavlja poglavje »Rokovnjačev,- iz Kers*nikovega peresa.
Pa še majhen epilog sem našla. V »Slovenskem Narodu z dne 8. junija 1881 berem beležko, da je dne 4. junija na Muljavi umrl 81 letni Marko Jurčič, oče Josipa Jurčiča. Torej skoraj natančno mesec dni po .smrti svojega sina. — V številki z dne 7. julija pa berem oglas, da bo 9. julija ob dveh popoldne javna dražba Jurčičevih »mnogih knjig raznega obsega, slovenskih, hrvatskih, srbskih, čeških, poljskih, ruskih in nemških«. Dražba se prvi dan ni I*>vsem posrečila ter se je nadaljevala 13. julija popoldne ...	š.
Zapiski
GLAS O LJUBLJANI V sodobni številki »Corriere della Sera« je objavil dopisnik milanskega lista lz
Ljubljane datirani članek, ki v njem opi-
Obnovite naročnino!
sjimto* R. no
iToreS, 17. VL 1941-XIX
Naše gledališče
DRAMA: Začetek ob 19.30 url
Torek, 17. junija: Bog z vami, mlada leta!
Red torek.
Sreda, 18. junija: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Četrtek, 19. junija: Bog z vami mlada leta!
Red četrtek. Petek, 20. junija: ob 15. uri: Revizor. Izven. Znižane cen eod 14 din navzdol, ob 19.30 Via mala. Izven. Znižane cene. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev.
Sobota, 21. junija: Lepa Vida. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Zgodba iz študentovskega življenja Je Camasieva in Oxilijeva igra v treh dejanjih »Bog z vami, mlada letal« v kateri bodo Igrali Kralj, Levarjeva, Mira Danilova, Ra-karjeva, P. Juvanova, Slavčeva, Sever, Drenovec, Gregorin, Tiran in Milčinski. Delce, ki je namenjeno predvsem zabavi, učinkuje prav prikupno s svojimi deloma čustvenimi deloma humoraimi prizori. Občinstvu bo brez dvoma ugajalo.
»žene na Niskavuoriju« je učinkovito delo, v katerem je orisala Hella Vuolijoki rodbinsko življenje na finskem velepose-stvu. Vloga matere, življenjsko izkušne žene, ki uravnava konflikte med možem (njenim sinom), njegovo ženo in učiteljico Ilo-no, spada med najzanimivejše ženske vloge. Igrali bodo: Maria Vera, Mira Danilova, Vida Juvanova, Jan, Sever i. dr. Režiser dr. Kreft.
OPERA: Začetek ob 19. url
Torek, 17. junija: Don Kihot. Red B. Sreda, 18. junija: Baletni večer. Red sreda.
Primožič kot Don Kihot in Betteto kot Sančo Pansa bosta podala v torek 17. t. m. dva verna Cervantesova lika v istoimenski Massenetovi operi. Dulsinejo bo pela tokrat žpanova. Apartna glasba, ki slika vzdušje pustolovščin teh dveh klasičnih junakov iz španske književnosti, ustvarja velike pevsko interpretativne možnosti, ki zahtevajo od nosilcev partij velike kvalitete. Za občinstvo, ki se zanima za tehtno muzlkalna dela, bo uprizoritev te opere zanimivost, prav tako pa tudi za vse, ki poznajo veliki Cervantesov roman.
Baletni večer vsebuje tri dela, v katerih sodeluje celokupni baletni zbor s solisti in solistinjami na čelu v koreografijah šefa baleta ing. P. Golov!na in soloplesalca Pilata. Večer obsega izredno zanimiv spored, v katerem ima naš balet priliko pokazati svoj razvoj in plesati na kompozicije Glu-cka, Griega, Ravela, Ldszta in Novaka.
Rdeči križ poroča
Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa so po kurirju prišla obvestila. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b:
Aleksič Stanko, Bergant Fran, Bjelič Uroš; Blatnik Rozalija, Bogiševič Marija, Bohte Marija, Borič Milorad, Breznik Anton, Cimerman Julij, Cevnja Silvi,
Dašič Pavlina, Dermanovič Saša, Dimi-trijevič Dimitrij, Dimitrijevlč Romana, Diškovič Vojislav, Djakovič Ana, DjakoviČ inž. Bota. Eppich Albert, Fister Matilda, Gerič Dragica, Geržina Viktorija, Gruden Ivan.	.
Hafner Martin, Hočevar Danijela, Hode! j Franc, Horvat Boleslav, Jablotov Pavel, Jakuš Jože, Jenko Ivana, Jere Bogomil. Jereb Josipina. Jermakov Leonld,
Kerševan Vekoslav, Klemenčič Marinka, Kocuvan Anton in Fani, Komel Miroslav, Korošec Julka, Kotiovšek Vinko, Kovič Franc, Krstooošač Jožefa, Lovše Rezi, Lu-žar Matija.
Mlakar Leopold. Mozetič Ev gen, Nežmah Rudi, Stanko, Nešič Stanimir, Niko-lič Desa, Nikoiič Mirna, Nišavič Miloš, Novak Ivanka, Novak Olga,
Paramentič Vladka, Pavlovič Mile, Pe-jevič Vukašin, Pejič Mara z možem, Pe-teja Dragica, Petkovšek Dolfi, Planinšek inž. Stanislav, Plestenjak Mimi, Ponikvar Stane, Pošinger Marjana, Prebil Peter, Preložnik Anica, Pretnar štefi,
Race Danilo, Ramadanovič Julka, Rau-ber Ivanka. Samujlovič Boris, Se kač Lada, Sever Maks, Smole Mavricij, Srečkovič inž. Milorad, Stamenkovič Elca, Svetkovič G. žan, Stefanovič Mališa, škafar Marija, skul Fani, špeidl Agi,
Topalovič Goroljub Vider Josipina, Viz-jak Ciril, Vrhovec Marica, Vulovič Marija, Milan, Zelenik Vojadin, žika.
Rdeči križ javlja da je pomotoma, odnosno radi napačne informacije objavil, da je letalec g. Ferant Vlado, sin cvetličarja, padel. Danes sc jc zglasil pri nas g. Kralj, z Galjevice 5, ki nam je izjavil, da je g. Ferant z njim zasilno pristal živ in nepoškodovan. Verjetno je zajet. S tem rade volje in z veseljem popravljamo neljubo pomoto, želeč rodbini Ferantovi, da bi se ji pogrešani sin čim preje vrnil.
Naprošamo g. žiberno Ivana, Ljubljana, Prelovčeva 8, da se zglasi v pisarni, da dvigne dokumente iz Beograda.
S Spodnje Štajerske
Ugotovitev vojne škode. Finančni pooblaščenec na Spodnjem štajerskem je k vprašanju vojne škode na omenjenem področju odredil, da se prt odškodninskih prijavah oseb nemške narodnosti (Volksdeu-tsehe) ugotovi po političnih komisarjih obseg škode. Ugotavljanje škode se lahko izvede le v primeru, če gre za škodo na premičninah ali nepremičninah, ki jo je utrpela kakšna oseba nemške narodnosti (Volksdeutsche) na Spodnjem štajerskem do dneva, ko je prevzel izvršno oblast šef civilne uprave (14. april t. 1.)
Najvišje obrestne mere na zasebnem kreditnem trgu. Za spodnještajersko pod-
ročje so določene sledeče najvišje obrestne mere: za dnevno razpoložljiv denar v tekočem računu brez provizije 1%, s provizijo 1%«/* hranilne vloge 2%, 3 in 3>/«%, za naložbe v tekočem računu z odpovednim rokom 1%%, 2%, 2% in 3%•/», za posojila na kmetijska in gozdna zemljišča 4%*/» za posojila na ostala zemljišča 5*/«, za posojila občinam, okrajem in ostalim javno-pravnim korporacijam 4% odstotka.
Prodajalci in zbiralci starega železa na Spodnjem štajerskem morajo predložiti zveznemu vodstvu štajerskega Heimatbun-da pismeno prijavo s konkretnimi podatki glede obrtne pravice, zalog in vrst starega blaga.
Dinarje bodo zamen Jati. Na štajerskem pripravljajo zamenjavo dinarjev za marke. Tečaj je določen 20 din za 1 marko. Zamenjali bodo tudi marke, ki so sedaj v prometu in ki jih je izdalo poveljstvo nemške okupacijske vojske. Novi denar bo veljaven samo na Spodnjem štajerskem, ne pa na ostalem nemškem področju.
Deček je utonil v Dravi. Kopalci, ki so s kopali na studenški strani pri Mariboru, so potegnili iz Drave truplo 6 do 71etnega dečka, ki je utonil v rki, Njegove identitete še niso ugotovili. Deček ima sivkasto modre oči in je dobro raščen. Njegovo truplo so prepeljali v studenško mrtvašnico.
O Lukariji, o deželici pridelovanja luka ali čebule, ki nam jo je odlično orisal An-
ton Irgolič v svojem romanu, prinaša »Vol-kiseher Beobachter« od torka članek izpod peresa prof. dr. Frana Mišica, znanega po to pisca iz Maribora.
Smrtna kosa. V Studencih pri Mariboru, je preminil 651etni bivši posestnik in upokojeni poštar Franc Fenk, v mariborski, bolnišnici je umrl 511etni višji preglednik finančne kontrole Josip Cater, na Teznem pri Mariboru pa 611etna zasebnica Marija Mlakar.
Ogenj je izbruhnil zadnjič ob treh zjutraj v poslopju v Grajski ulici 22 (Burg-gasse) v Mariboru. Mestni gasilci so preprečili večjo požarno nevarnost in so ogenj pogasili.
Mali oglasi
Službo dobi
Pridno natakarico
spretno, simpatično — Iščem ▼ boljšo gostilno za nedeljsko pomoč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11429-1
Akademski slikar
išče model
Predstaviti se v sredo 18. t. m. od 14. do 16. ure. Tyrfeva 17, I., levo Topole.	11422-1
Lesostrugarje
iščemo za takoj. »Ms-gra«, 81. Schoberl, LJubljana, Smartlnska 10.
11424-1
Slu/bi išče
Tajnik
z dolgoletno prakso, VBŠČ slovenščine, italijanščine ln nemščine, bi prevzel mesto tajnika na občini ali poslovodje pri obratih. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Tajnik«.
11426-2
Mlada gospa
Išče zaposlenje čez dan pri samostojnem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Skupno razumevanje«.
11433-2
Vajenci (ke)
Vajenca
zdravega, poštenega, — sprejmem v trgovino. — Hrana ln stanovanje t hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dober računar«. __11399-44
Frizerko in vajenko
sprejme takoj salon »Izabela«, pod Trančo 2.
11421-44
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah ČERNE — juvelir, LJubljana, Wolfova ulica
•-34 1
Prodam
Otroški voziček hitro ln dobro prodate pri »Prometu«, nasproti krtžanske cerkve. Kličite telefon 43-90.
30-6
Več vagonov oglja lepega, bukovega, prodam brez vreč, franko postaja Radohova vas. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oglje«. _11428-6
Trgovski inventar
špecerijski, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 166«.
11440-6
Kupim
Plinsko peč
za kopalnico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Peč«.
11436-7
mifflMHM
Mercedes ali
Wanderer
tudi 8teyer. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«.	11398-10>
Prodam 13 letnikov nemške mesečne revije »Freya«.
11437-8
fflfjfffli
Kupim žensko kolo dobro ohranjeno. Turk Bogomil, Krakovski nasip 10.	11439-11
Stanovanja
Dvosob. stanovanje sončno, v bližini Tabora iščem. Plačam event. nekaj mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »201«.
11423-21a
Majhno stanovanje
ali solnčno sobo s souporabo kuhinje Iščem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Siguren plačnik«.
11430-21a
Sobo odda
Majhno sobo oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11438-23
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O
N SEKIRA JTE V „JUTRUM!
LEGNAMI lmportante dltta lombarda acqulste-rebbe produzlone 10/15 mUa cubl annul dlsposta anehe assoclarsi apportando capltall. Scrlvere a Casetta 227 M. Unione Pubblicita Italiana. — Milano,
LES važna lombardljska tvrdka bi kupila žago produkcija 10/15 tisoč kublkov letno, pripravljena tudi združiti se prlneskom kapltalov. Pisati na Cassetta 227 M. Unione Pubblicita, Italiana, Milano.
Cartmro di calcio
Kalcijev
Agente esclusdvo per
le provincie di LUBIANA e FIUME del Consorzio Italiano Cartmro di Calcio e Ferroleghe di Roma: ING. ETTORE BEN-VENUTI snec. 8-a.gJ. •■-r- TRIESTE via. M. T. Cicerone 2
Telefone 09-72 Indirizzo telegrafi co: CARBURO TRIESTE Enterpellateci per ogni V ostro fabblsogno ! \
karbid
Edini agent za ljubljansko in reško
pokrajino Italijanskega konzorcija za kalcijev karbid in železne spojine Inž. ETTORE BEN VEN u ri nasL d.z o.z. ,„-- TRIESTE via M. T. Cicerone 2 TeL 59-72 Brzojavni naslov: CARBURO TRIESTE Obrnite se na nas ob ▼said vaši potrebi!
Lepo solnčno sobo
svetlo, udobno opremljeno s posebnim vhodom z uporabo kopalnice, dve minuti od tramvajske postaje pivovarne Union v novi hiši, oddam takoj boljšemu gospodu ali oficirju. — Naslov v vseh posloval. Jutra.
11431-23
Sobo
opremljeno, veliko, lepo, z uporabo kopalnice oddam od 15. t. m. naprej Kotnlkova 15, parter, — desno.	11420-23
Sobo
elegantno opremljeno v centru, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11425-23
Veliko lepo sobo prazno, oddam takoj v bližini remize za 250 din mesečno. Kopalnica na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11241-23
Sobe išče
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom ln kopalnico, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen najemnik«.
11432-23a
Tolmač italijanskega jezika sodno zaprisežen dr. Ml-kuletlč Fortunat, prej odvetnik v Celju. Vam točno tn hitro obavl vse potrebne prevode, prošnje ln slično. Nagrada zmerna, po dogovoru. Pri večkratnem delu pavšalen dogovor. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. ure. Naslov: Kralja Petra trg 9 (pritlično, pisarna dr. Ražem) telefon 34-32.
10712-31
Pisalni stroj
▼ kovčku, portable, še popolnoma nov, najnovejša tipa, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
ITALMUSICA
VLALE REGINA ELENA 15 — MILANO
Le migliori
fisarmoniche
Ingrosso e dettaglio. Spedlzloni ovunque. Cercassi Concessionario per Lubiana.
Najboljše
harmonike
Na debelo in na drobno. Pošiljamo povsod. Iščemo pooblaščenca za Ljubljano.
BI

WAY9 arredamenti teatrali
Confezione speciale velari man o vrat i con »Strada W« 21, Via Fontana — MILANO — Via Fontana, 21
WAY - gledališke opreme
Specialna izdelava zaves, premakljivih po sistemu »Strada W«
Via Fontana 21 — MILANO — Via Fontana 21
I

Domani sera a mezzanotte
Jutri s.večer o polnoči
Posest
• REAlt TETA« postat«* posredovalnica v Ljubljani je saso • PREŠERNOVI ULICI 54 Haeproti glavna poŠte Telefon 41-20
Prodajamo -
kupujemo
vsakovrstne hiše, parcele, posestva, gozdove Itd. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, telefon 35-64.	11372-20
Do 800.000
kupim stanovanjsko ali trgovsko hišo. Plačam takoj. Naslov in ceno oddati v ogl. odd. Jutra pod »Štajerski Slovenec« 11434-20
... si chiude irrevocabilmente la vendita dei biglietti della LOTTERIA DI TRIPOLI. Acquistando un bi-glietto — che costa 12 Lire (dinari 40.—) potete diventare milionario e mu tare tutto il corso della vostra vita e favvenire dei vostri cari. Non lascia-tervi sfuggire la Fortuna. Comperate oggi stesso un biglietto. Dopo mezzanotte sara troppo tardi!
... se nepreklicno zaključi prodaja srečk LOTTERIA DI TRIPOLI. če si kupite srečko — ki stane 12 Lit (40 Din), morete postati milijonar in spremeniti ves potek svojega življenja in bodočnost svojih dragih. Ne dovolite, da vam uide sreča. Kupite še danes srečko. Po polnoči bo prepozno:

Kupim takoj
večjo hišo ali več manjših, tudi lepe parcele, skupno do štiri milijone. Ponudbe neposredno od lastnikov pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Industrijalec - begunec«.
11435-20
7>QQQQQQ(
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Inserati v JUTRU" imajo ve lk uspeh
E. S&lgari:
30
BOJ ZA M0MPRACEM
Pustolovski
»Torej naju povedi tja. Nocoj hočem misliti samo na lov, ne na državne posle.«
Hitro sta povečerjala, nato pa zapustila taborišče.
Razen Yaneza in sultana so šli z njima vodja gonjačev, Nizozemka in štirje lovci, med katerimi je bil Kamamuri.
Tri sto metrov od taborišča so se pričenjale velike goščave.
Pod velikim drevjem, ki je metalo globoko senco, si slišal na tisoče šumov.
Od časa do časa se je stresel ves gozd od glasnega, strašnega rjovenja, tako da je sultan, ki je bil v bistvu velik bojazljivec, vsak trenutek za-drhtel.
Vodja gonjačev je jel zadrževati korake.
V hosti je iskal sledov, ki jih ni znal razbirati nihče razen njega.
»Kaže, da smo že povsem blizu,« je rekel Yanez Kamamuriju, ki je stopal ob njegovi strani. »Po previdnem ravnanju tega človeka je sklepati, da gre za resno nevarnost«
Nato se je obrnil k Nizozemki, rekoč:
»Gospa Lucy, ne ganite se od mene.«
»Vajena sem lova, milord,« je z nasmeškom odgovorila lepa Nizozemka.
»Toda nikar se preveč ne zanašajte na svojo malo karabinko.«
Mahoma je vodja obstal in pogledal sultana, ki se je močno trudil, da bi utajil svoj strah.
»Visokost,« je dejal, »na mestu smo.«
»Kje sta panterja?« je vprašal sultan šklepetaje z zobmi.
»Kvečjemu še streljaj od nas, visokost.«
»Kdo ve, ali sta v resnici dva?«
»Kadar najdejo naši gonjači sled, se nikoli ne zmotijo.«
Sultan je pogledal Yaneza, ki je mirno nabijal karabinko.
»Kaj menite, milord?« je vprašal.
»Menim, da se ne smemo praznih rok vrniti v
taborišče.
Treba je le,da ohranimo mirne živce in niti za trenutek ne spustimo nasprotnika iz očL
Ali krenemo dalje, visokost?«
»Da, pojdimo,« je odvrnil sultan po kratkem obotavljanju.
Na dano znamenje je vodja spet krenil naprej. Z največjo previdnostjo se je prerival skozi hosto.
Časih je obstal, prisluhnil in pogledal sled. Potem je z odprtimi očmi in napetim sluhom stopal dalje.
Skušal je po kakem šumu ugotoviti, kje se skrivata nevarni zveri.
Yanez je sledil korak za korakom, s prstom na petelinu svoje puške. Hotel je pokazati sultanu, kako lovi, kdor je pravi lovec.
Kamamuri mu je stopal ob strani.
Vodja je spet obstal. Obrnil se je, in podoba je bilo, da je zelo razburjen.
»Nu?« je vprašal Yanez.
»Tik pred nami sta.«
»Dva?«
»Da, dva.«
»Visokost,« je rekel Portugalec sultanu, »bodite previdni.
Panterji skačejo daleč in radi napadejo lovca baš takrat, ko niti ne sluti.«
»Kaj pa naj storim?« je z drhtečim glasom vprašal vladar.
»Ne oddaljite se od mene in streljate le, kadar boste zanesljivo vedeli, da zadenete.«
»A stvar je v tem, da nisem bil nikoli dober strelec.«
»Saj smo tudi mi še tu, visokost, če bi hotela panterja uiti, jima že posvetimo.«
Držeč puško nared, je krenil proti gosti, temni hosti, kamor je kazal vodja gonjačev.
Ostali so v strnjeni gruči stopali za njim, da bi mu pomagali, ako bo treba.
Videti je bilo, da se v hosti nekaj giblje. Veje so pokale, suho listje je pošumevalo.
Kakih petdeset korakov pred goščo je Yanez obstal in pobral velik kamen.
»Pozor!« je kriknil.
Pomeril je in z vso močjo zalučil kamen v goščo. Najprej je bilo vse tiho, nato se je začulo kratko, hripavo rjovenje.
»Tu sta,« je rekel Yanez. »Zdaj obkolimo hosto. Ste vsi nared?«
»Smo,« je odvrnil Kamamuri.
»Torej naprej! Jaz pričnem.«
Tisti mah je šinila iz grmovja črna senca, naravnost proti Nizozemki.
Na srečo je Kamamuri, ki ni nikoli izgubil hladnokrvnosti, v zadnjem trenutku sprožil puško.
Žival je telebnila na tla, nato pa planila nazaj v hosto, vendar njen skok to pot ni imel več prvotne moči.
»Za njim!« je kriknil Yanez. »Streljajte, preden izgine.«
Vsi so z dirjali za panterjem in streljali na slepo, kajti videl ga ni nihče.
Tedajci pa so začuli glasen krik.
Yanez se je ozrl in ravno še videl lepo Nizozemko v naročju enega tistih strašnih orangutanov, ki so v bornejskih gozdih zelo pogostni in ki se jih domačini silno boje, ker imajo neznansko moč.
»Pomagajte!...« je vpila Nizozemka. »Pomagajte! ...«
Četverorokec je vlekel žrtev s seboj. Poganjal se je z velikanskimi skoki, da bi čim prej dospel v skrivališče.
Yanez je imel v puški še eno svinčenko, vendar se je bal ustreliti, ker bi bil utegnil zadeti mlado ženo.
Tudi ostali se niso upali streljati. Tako je mogla velikanska opica doseči gručo visokih dreves, kjer je jadrno izginila v listnate višave.
Treba je bilo hitro nekaj storiti, preden se orangutan preveč oddalji.
-J---1—^>
Urejuje Davorin Ravljcn. * Maja aa
Stanko Virant. — Za Narodno tlakama dl d. kot tiekaraarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.